dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 311310 št. 6/XXII junij 1985 Dan borca Slika 4. julija 1941 je bila na videz bolj klavrna. Jugoslavija je bila poteptana, jugoslovanska vojska razbita in v ujetništvu, povsod so se šopirili fašistični okupatorji. Narodi zasužnjene Jugoslavije so jim bili predani na milost in nemilost. KP Jugoslavije je že od začetkov fašizma in nacizma sva- rila ljudstvo in opozarjala mlade Jugoslavije na smrtno nevarnost, ki s te strani grozi Evropi in Jugoslaviji in vsem proletariatu. Zato naše ljudstvo okupatorjev ni pričakovalo nepripravljeno. Pozivu Politbiroja CK KPJ (4. julija 1941) na oborožen boj proti okupatorju in za zmago svobodoljubnega sve- ta, so se masovno odzvali pripadniki vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. V tistih časih, ko sta gospodarila nasilje in smrt, so naši narodi pokazali izreden pogum in človeško dostojanstvo. Postavili so se po robu fašizmu vseh oblik in se pognali v odločilno bitko na življenje in smrt. V tem usodnem spopadu se je pokazalo, koliko neizčrpnih sil je bilo skritih v naših narodih, koliko poguma in kako visoka je bila njihova moralno politična zavest in kako močna je bila povezanost z vodilno silo, Komunistično partijo Jugoslavije. V tem zmagovitem boju se je rodilo resnično bratstvo in trdna enotnost naših narodov — osnova zmage in poroštvo za našo svobodo, obstoj, za naš razvoj in za našo prihodnost. To težko preizkušeno bratstvo in enotnost moramo mi danes še poglobiti in še bolj utrditi, če hočemo svojim otrokom in naslednjih generacijam prihraniti potoke solza in reke prelite krvi. Izročilo 4. julija nas opozarja in uči, da smo le enotni tako močni, da lahko prevladamo krize in tudi krizo, s katero se danes srečujemo, da le enotni lahko zagotovimo zmago našega samoupravnega humanega socializma. Ce veličino nekega naroda zgodovina ceni predvsem po njegovem deležu k splošnemu napredku človeštva, po tem koliko je pripomogel k osvobajanju delovnega človeka in dela, k svobodi svojega in drugih narodov, potem moramo svojo vrednost skrbno čuvati in jo s svojim delom in ravnanjem potrjevati in dvigovati. Današnji 4. julij od nas ne zahteva nobenih žrtev, le več reda, večjo prizadevnost pri delu in več razumevanja in tovarištva do soljudi. Dušan Vidmar France Slana: Kurir, 1945. Iz likovne monografije Revolucija in umetnost Za večjo produktivnost in boljšo kakovost Tovariš Dragan Dukič, mojster iz tkalnice, je napisal nekaj misli, ki naj bi spodbudile k razmišljanjem, kako z lastnimi silami izboljšati produktivnost in kakovost dela in izdelkov. Njegova razmišljanja so nas spodbudila, da smo povabili na raZgovcn^ tov. Marjano Gregorčič, direktorico tehnične k ' ' % Srt službe in tov. Toneta Tomca, pomočnika obratovodje tkalnice, ki je istočasno pospeševalec dela krožkov za izboljšanje proizvodnje. Razgovor je vodil in pripravil za objavo Vladimir Kočevar. Za uvod navajamo misli tovariša Bukiča: »Ljudje se v današnjem času vprašujemo: Ka- ko naprej živeti pri taki draginji? Kako ustvarjati? Kako gospodariti? Kako izboljšati ter olajšati delo in življenje? Poleg tega je še vrsta drugih problemov, ki nas tare in nam grenijo življenje. Vsekakor so odgovori na taka in podobna vprašanja zelo skriti in jih težko ugotovimo, kadar jih potrebujemo, toda odgovori zagotovo obstajajo. Vprašnje pa je, koliko smo pripravljeni in kakšen interes imamo, da tudi poiščemo prave odgovore? Mislim, da ni potrebno posebno poudarjati, da je tako povsod po svetu. Dobro vemo, da se bolj ali manj vsi borimo s podobnimi težavami. Bistveno je, kako svoje težave rešujemo in s kakšnim uspehom. Koliko je kdo uspešen, se hitro pokaže, in sicer po tekočem poslovanju in konkurenčnosti na trgu, domačem, še bolj pa na zunanjem. Dobro vemo, da je za konkurenčnost na trgu potrebna predvsem dobra kvaliteta in visoka produktivnost. Za to je potrebno vse sile usmeriti k reševanju teh problemov, pri tem pa ne smemo zanemariti ostale faktorje, ki so potrebni za uspešno organiziranje v združenem delu. Prepričan sem, da bi bilo zelo koristno, če bi se vsak, ki je zaposlen v Dekorativni, pri sebi vprašal in skušal najti odgovore na vprašanja, kako povečati produktivnost in kako izboljšati kvaliteto lastnega dela, kar je tudi namen tega prispevka. Mislim, da ne bi bil stran vržen denar in trud, ko bi izvedli anketo o tej temi. Zagotovo bi dala neke rezultate, če bi prisluhnili delavcem, saj smo delavci osnovni subjekt v združenem delu. Toda vprašati se moramo še marsikaj, če dejansko želimo izboljšati kvaliteto in povečati produktivnost. Se bolj pa je nujno najti prave in dolgoročne rešitve na že zastavljena vprašanja. Pa pojdimo najprej k našim strojem. Vemo, da se stroji ne morejo vrteti bolj kot je to predpisal proizvajalec, ker bi to vplivalo na njihovo življenjsko dobo. Vprašanje pa je, ali se naši stroji vrtijo vsaj približno tem predpisom ? Ali sploh izkoriščamo te stroje v polni meri? Mislim, da na tem področju nismo izkoristili vseh rezerv in sicer iz preprostih razlogov. Preveč zastojev je zaradi nepredvidenih popravil, posluževali j a strojev, medsebojnih odnosov, slabega odnosa do dela in sredstev pri posameznikih in še bi lahko naštevali. Nimam namena naštevati vseh teh vzrokov, predlagam pa, da se izdela podrobna analiza izkoriščenosti naših strojev in izkoriščanja vseh obstoječih notranjih rezerv.« Te misli so bile spodbuda za začetek razgovora. Tov. Gregorčič: »Prav gotovo so še rezerve pri izkoriščenosti strojev, zlasti pa še pri organizaciji dela. Izkoriščenost strojev se je lani in letos v primerjavi z nekaj leti nazaj po- večala. Prej smo imeli še nekaj rezerve v številu delavcev, tako da smo razne menjave lahko hitreje uvedli. V zadnjih letih pa se število delavcev zmanjšuje in moramo to nadoknaditi z boljšo organizacijo dela. Mislim pa, da predstavlja naj večjo rezervo kakovost dela. Tržišče zahteva vedno boljšo kakovost. To lahko dosežemo z boljšo organizacijo dela, ki pa zahteva tudi večjo tehnološko in zavestno disciplino vseh delavcev. Optimalne hitrosti strojev so prilagojene kakovosti surovin. Včasih so hitrosti strojev celo prevelike, če kakovost surovin ne odgovarja. Poglejmo podatke o izkoriščenosti strojev v Gunne tkalnici v preteklih letih: 1979 — 83,6 % 1980 — 85,7 % 1981 — 84 % 1982 — 82,6 % 1983 — 82,2 % 1984 — 84 % 1. trimesečje: 1985 — 85,9 % Ko smo montirali nove stroje, je bila izkoriščenost dokaj visoka. Nato je padala zaradi pomanjkanja im slabše kakovosti surovin, lani in letos pa ponovno narašča.« Nadaljujemo z mislimi tovariša Dukiča: »Moram omeniti, da se trenutno s tem problemom srečujemo v krožku za izboljšanje proizvodnje »tekstilci« v pliš tkalnici in skušamo najti prave rešitve, kar ne bo niti malo lahko delo; toda vztrajali bomo pri tem, ker smo prepričani, da bo pripomoglo k skupnemu uspehu. Dobro bi bilo in predvsem potrebno, ko bi ustanovili take krožke tudi v drugih oddelkih. Ustanovljena sta bila še dva taka krožka pri nas, ki pa sta nekako prenehala z delom pri prvih ovirah, potrebno bi ju bilo obnoviti in jima dati podporo za nadaljnje delo. Naslednje, kar bi bilo pora1 mbno za povečanje produktivnosti in izboljšanje kvalitete je, da v delo resno vključimo vse tiste, ki dela ne vidijo dobro ali ga ne želijo videti. Mislim, da se med nami skrivajo tudi taki »delavci«, kar ne vpliva dobro na delovno okolje. Delavcem s slabim odnosom do dela in sodelavcev, ne moremo in ne smemo gledati skozi prste. Naši odnosi in počutje ter delovna disciplina na delovnem mestu so bistvenega pomena za naš uspeh. To ni nobena novost, te stvari so prisotne na vseh naših sestankih. Skrajni čas pa je, da se na tem področju še bolj potrudimo, tako se bomo vsi bolje počutili in bolje delali. Navaditi se bomo morali poslušati sodelavca in ga tudi razumeti. Cim bolj enotni bomo, tem večji bo uspeh. Ne smemo zanemariti niti nagrajevanja po delu, ker je od tega odvisno, kako se borno borili s podivjanimi cenami in kako bomo živeli. Toda pogoj za boljše nagrajevanje je tudi boljše delo. Mislim, da moramo dati več možnosti vsem delavcem, da dobro zaslužijo. Ce pa te možnosti ne bomo izkoristili, ne bomo za to mogli kriviti nikogar drugega razen sebe in svojega dela.« Tov. Tomc: »Krožek Tekstilci trenutno obravnava organi- zacijo dela v tkalnici. Seveda je treba najprej analizirati podatke o obstoječem stanju in nato predlagati izboljšave. Izkoriščenost strojev v tkalnici v letošnjem aprilu znaša celo 86 odstotkov. Krožek Tekstilci deluje ves čas svojega obstoja, ostala dva krožka pa sta občasno nekoliko zastala. Seveda se bomo potrudili, da spodbudimo in oživimo delo vseh krožkov.« Tov. Gregorčič: »Večje rezerve v izkoriščenosti strojev imamo v naši pletilni ci. Tu nam je stalno primanjkovalo surovin. Na tržišču vlada veliko povpraševanje po pletenem plišu. Zato smo tudi organizirali triizmensko delo in priuču-jerno nove delavce. Zlasti pa bomo morali izpopolnjevati obstoječo organizacijo dela. Povsod pa so še rezerve za povečanje produktivnosti pri menjavi artiklov, vezanju osnov, vzdrževanju strojev ipd. Zdi se mi, da kakšna menjava traja predolgo. Vprašanje je, kako spodbuditi dobro delo. Ljudje smo sicer različni, vendar je treba stimulirati dobre delavce.« Tov. Tomc: »Pri sedanji organizaciji dela v tkalnici je pomembna tudi vloga tehnologov. Oni morajo optimalno organizirati delo. Potrebna bo večja fleksibilnost pri razporejanju delavcev. Treba bo delati tam, kjer bo trenutno največ dela. Prav sedaj analiziramo čase menjav artiklov in jih bomo poskusili skrajšati, kjer bo to možno. Tudi sam mislim, da je kakovost našega dela izredno pomembna in da jo moramo stalno izboljševati, zlasti z dobro organizacijo dela.« Sklepne misli tovariša Dukiča so bile: »Razmišljajmo tudi o inovacijah, lahko bi si še olajšali delo. Skratka, izkoristimo vse možnosti, da bi ceneje naredili naš meter blaga. Brez večje produktivnosti, boljše kvalitete in večjega truda vseh nas, ne bo niti večjega uspeha, a od skupnega uspeha je odvisno naše življenje in naš osebni standard.« Na koncu naj dodamo, da smo se v tem razgovoru dotaknili samo majhnega dela široke problematike. Misli iz tega razgovora pa so namenjene nam vsem, da razmišljamo o boljšem delu v svojem delokrogu. 26. junija 1950 se je na zasedanju Zvezne ljudske skupščine začela razprava o SAMOUPRAVLJANJU Naloge Zveze komunistov po 16. seji CK ZKJ in v pripravah na sejo CK ZKS 16. seja CK ZKJ je opozorila, da morajo biti v žarišču neposrednih aktivnosti organizacij ZK predvsem: — povečanje proizvodnje in izvoza ter deviznega priliva v celoti; — razbremenjevanje gospodarstva in povečevanje njegovega deleža pri razporeditvi dohodka in krepitev njegove akumulativne sposobnosti; — ustavitev inflacije in padanje življenjskega standarda delovnih ljudi; — hitrejše zaposlovanje mladih in aktivnejše reševanje drugih vprašanj, ki so bistvenega pomena za njihovo nadaljnje življenje, družbeni položaj in vzgojo. Izhajajoč iz teh nalog in priprav na sejo CK ZKS, je naloga komunistov, da v OZD in TOZD sprožijo določene aktivnosti, ki bi pomenile dejanske praznike na področju organiziranosti in poslovanja v OZD, izhajajoč iz ocene, da so ZK in druge subjektivne sile pri uresničevanju kongresnih usmeritev in programa ekonomske stabilizacije doslej največ pozornosti namenile predvsem vprašanju ekonomskega sistema, ekonom- ske politike in družbenoekonomskih odnosov. Ob upoštevanju analiz, ki kažejo na to, da ob približno izenačenih pogojih gospodarjenja delovni kolektivi dosegajo zelo različne rezultate, je potrebno ugotoviti vzroke za to, oziroma proučiti, kateri elementi spodbudno vplivajo na aktivno delovanje, kje pa so omejitve in blokade za aktiviranje lastnih moči v TOZD. Izhajajoč iz teh ocen, je naloga komunistov predvsem v tem, da usmerijo pozornost na nekaj ključnih tem, kot so: — učinkovita organiziranost TOZD in OZD in njihovo medsebojno povezovanje; — načini uvajanja novosti na področju tehnologije in celotne proizvodnje ter doseganje kvalitativnih premikov v organiziranosti, upravljanju in vodenju ; — razmejitev med uprav-ljalsko in vodstveno funkcijo v OZD, v cilju doseganja uspešnejšega gospodarjenja in učinkovite j šega samoupravi j an j a; — vprašanjem kadrovskega značaja, v katerih je ključ rešitve sedanjega stanja, v katerem znanja in usposobljenosti delavcev nikakor ne uspemo aktivirati in na tej podlagi dosegati večjih rezultatov; — samostojnosti zlasti proizvodnih OZD ob upoštevanju zunanjih določenih pogojev gospodarjenja in v zvezi s tem ocenitev možnosti povečevanja uspešnosti gospodarjenja z uporabo sodobne metodologije na področju organizacije dela, poslovanja in upravljanja. Cilj razprave je v ustvarjanju družbenih okoliščin za aktiviranje delovnih kolektivov, da bi delovni ljudje sami razmišljali o problemih proizvodnje, poslovanja in razvoja ter organiziranje notranje moči, sposobnosti in znanja za reševanje problemov. Ključna področja, katerim moramo komunisti posvetiti največ pozornosti, so predvsem naslednja: — stalno strokovno spremljanje in analiziranje poslovnih rezultatov in uspešnosti gospodarjenja v posameznih OZD in primerjanje rezultatov med OZD; — organiziranost in organizacijska struktura OZD, medsebojni odnosi med TOZD in DO; —- kadri v OZD kot nosilci reševanja problemov v OZD, izboljševanje kvalifikacijske in strokovne sestave, notranje promocije in napredovanje, pretok kadrov, planiranje in spremljanje razvoja kadrov, sistem vrednotenja dela; — motivacija delovnih ljudi, ključni vzvodi in samoupravni motivacijski dejavniki, sistemi delitve sredstev za osebne dohodke, družbeni standard; — organizirano razvijanje inovativne dejavnosti na vseh področjih reprodukcijskega in poslovnega procesa v OZD; — obvladanje pretiranega formalizma in normativizma v procesih samoupravnega odločanja, racionalizacije postopkov, zmanjšanje potrebnega dela pri oblikovanju samoupravnih aktov v OZD; — sistemi vrednotenja dela in delitve sredstev za osebne dohodke. Z upoštevanjem teh spoznanj je potrebno v OZD posvetiti pozornost svojim konkretnim problemom, pri čemer je potrebno vključiti oziroma spodbujati vse delavce v kolektivu za bolj ustvarjalno angažiranje. Marko Bricelj Ocena požarne ogroženosti Ali se vsak izmed nas vpraša na kako požarno nevarnem mestu dela? Ali znamo oceniti požarno obremenitev, ali jo znamo samo podcenjevati? Se zavedamo, koliko lahko storimo prvi hip in ali vemo kaj moramo storiti? To so pojmi, na katere moramo imeti točen odgovor. Posebno se moramo zavedati, kdaj in kje požarna obremenitev skokovito narašča. To so mesta, kjer se material kopiči in je zmanjšana možnost dostopa za gašenje. In če pogledamo po oddelkih, je teh mest vedno več. Na mestih, kjer je več materiala, se nabira tudi več prahu, ki požarno nevarnost samo povečuje. Vsekakor bo potrebno poskrbeti za čim manjše zaloge v procesu proizvodnje, za zmanjšanje nevarnosti pa redno vzdržujemo elektrovodnike in jih obnavljamo ter skrbimo za kvaliteto elaktro naprav. Tudi dela z odprtim ognjem izvajamo pod strogo budnostjo ter se preventivno zaščitimo z ročnim gasilnim aparatom. Glede kajenja pa bo potrebno izvajati strožje ukrepe. Vse dopolnitve bo potrebno vnesti v Pravilnik o var- stvu pred požari. Sicer pa sem prepričan, da veliko delavcev niti ne ve, da ta pravilnik obstaja. Če bi prišlo na mestu z visoko požarno obremenitvijo do požara, pričakujemo nastanek strupenih plinov predvsem CCb in CO, ki nezdravo vplivajo na človeški organizem, v večjih dozah tudi s smrtnim izidom. To nas zavezuje, da smo seznanjeni z vsemi protipožarnimi ukrepi in smo dolžni obiskovati izobraževalne tečaje s tega področja na ravni DO. Dobro je, da si zapomnimo, da v pri- meru požara izklopimo električni tok na stroju, kjer gori, izklopimo plin, nato šele gasimo. Gasimo vedno od najbližje točke proti sredini cik-cak in pazimo, da plamen ne odpihnemo kam drugam. To pravilo ne velja samo pri gašenju s peno. Če je požar sorazmerno velik, pokličemo sodelavce ali vratarja. To je nekaj priporočil za izvajanje protipožarnih ukrepov. Najbolje pa je, da do požara sploh ne pride ali pa ga zatremo že v kali. Stane Istenič IZOBRAŽEVALNA TEMA: Požarna varnost v stanovanju V stanovanju so naslednje požarne nevarnosti: 1. zaradi kurjave in kurišč, 2. zaradi električnih naprav in napeljav, 3. zaradi kuhanja in čiščenja. Poznamo kuriva v plinastem, tekočem in trdem stanju, ali s pomočjo električne energije. V preventivnem pogledu pazimo predvsem na naslednje: vsako stanovanje sme imeti največ 3 jeklenke butain-propan plina. Prostor pa, kjer le-te imamo, mora biti ustrezno zaščiten pred izvori toplote nad 30 °C. Vsakokrat, ko jeklenko priklo- pimo, z milnico preizkusimo tesnost. Če obstajajo druge nevarnosti, pokličemo ustrezni servis. Pri tekočih gorivih je dopustno imeti na stanovanje 2 ročki po 251 kurilnega olja. Posoda mora biti iz pločevine, ne pa iz plastike. Pri plastičnih posodah nastaja statična elektrika, ki lahko povzroči eksplozijo! Če pa imamo v kleti poseben prostor, ki je urejen po predpisih za shranjevanje, imamo lahko do 20001 kurilnega olja na eno stavbo. Preventivni ukrep je tudi, da kurilnega olja ne dolivamo v peč, če ta gori. Pri trdih gorivih (drva, premog) poskrbimo, da niso shranjena v bližini izvora toplote. Poleg tega moramo imeti ob kurišču ustrezno zaščito iz pločevine na mestih, kjer se odstranjuje pepel in žerjavico. Pri električnih štedilnikih in radiatorjih so potrebni manjši preventivni ukrepi. Pri teh pazimo le na vodnike, da niso prepereli. Če imamo dimovod iz pločevine, 0,5 m od njega ne sme biti nobenih gorljivih snovi, ali pa mora biti ustrezna protitoplotna zaščita. Isto velja za vsa kurišča od katerih seva toplota. Poleg električnega štedilnika imamo v gospodinjstvu še vedno več drugih električnih strojev in aparatov, vštevši svetilke, ki lahko povzročijo požar. Iz statistike požarov posebno izstopajo električno se-valne-infra peči. Če njihova toplota seva proti papirju ali zavesam, kaj hitro nastane požar. Varnostna razdalja je tudi tu 0,5 m. Zaradi tega se ob nakupu raje odločimo za električni radiator ali termoakumulacijsko peč. Tu je varnostna razdalja 20 cm. Če uporabljamo za gretje električne blazine, skr- bimo za to, da jih redno zračimo in sušimo ter, da jih med spanjem ne uporabljamo. Ko zastarajo, jih zavržemo. Požari nastopajo tudi zaradi uporabe likalnika. To se zgodi, če ga ne premikamo, ampak stoji na tkanini. Tkanina se po določenem času zaradi temperature vname. Do požara pri kuhanju pride zaradi nepazljivosti in uporabe visdkih temperatur. Pri čiščenju pa predvsem pri uporabi topil (bencin, aceton, alkohol ipd.). Predpisi dovoljujejo imeti samo do 21 bencina na stanovanje. Vse vnetljive snovi in plin skladiščimo raje na ve-čih mestih kot na enem samem, ker imamo tako manjšo požarno nevarnost. Tudi plinskih peči raje ne uporabljamo, ker je bilo s temi največ nesreč, če čutimo v prostoru vonj po plinu, prostor dobro prezračimo. To bi bilo nekaj preventivnih ukrepov v stanovanju. Če pa si nabavimo še kakšen gasilni aparat, bomo mnogo lažje spali. (se nadaljuje) Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD SUROVA TKANINA Vlasta Gorza — šivalnica Bogdan Krašovec — apretura DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD SUROVA TKANINA Jovo Sunarič — izjava del. Angela Marinko — upokoj. Mustafa Elkasovič — izjava delavca TOZD GOTOVA TKANINA Vida Treven — izjava del. TOZD PREDILNICA LAŠKO Miroslava Baloh — sporazumno Štefanija Ojsteršek — iStar. upok. Anton Ulaga —■ star. upok. PREMESTITVE Gina Avramov —■ iz pripravljalnice v pletilnico Mara Baždar — iz pripravljalnice v pletilnico Mladenka Celic — iz pripr. v pletilnico Darja Škrlj — iz tkalnice v pletilnico Fatma Sabljakovič — iz tkalnice v pletilnico DELOVNI JUBILEJI 25 let: Anka Cankar Ana Kovač Helena Maček Terezija Setnikar Ana Skrbinšek Silva Založnik Marija Pečjak Herta Vodišek Danica Matek Hilda Podbevšek in Terezija Lackovič pomotoma objavljeno v prejšnjem glasilu, da imata 15-letni delovni jubilej 15 let: Marija Balaško Bogdan Ponikvar Andrej Ainžič 10 let: Janko Štupnik Mladen Bieanin Ljiljana Rehorič POROKE Olga Miklavčič por. Urbič Mile Brkovič Marko Drnovšek ROJSTVA Jože Kačur — sin Zoran Janič — sin Izhaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Alojz Koncilja, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Tone Tomc, Milka Klobučar, Janja Hofer, Marija Murn — odgovorni urednik. — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet. Naši sodelavci odhajajo v pokoj Alojz Prostor Skladišče surovin Navada je, da se zadnje dni, ko gre delavec oziroma delavka v pdk-oj, pogovarjamo z njim. Na hitro preletimo njegova delovna leta, spomnimo se dobrih in slabih trenutkov. Na žalost se velikokrat pogovarjamo samo ob slovesih, prej redkokdaj. Tako kritično je menil tudi tovariš Lojze. Takole je razmišljal: »Veliko sem delal, marsikaj potrpel, pa nikoli ni bilo nobene pohvale, ne pisne, ne ustne.« Drugače ni bil tako črnogled. Bil je prijeten sogovornik, videti je bilo, da se rad spominja vseh teh let, ki jih je preživel v Dekorativni. Začel je pri VODOVODU, kot visoko kvalificiran delavec, vendar zaradi zdravja in terenskega dela je kmalu začel premišljevati, da bi to delo opustil. Zaposlil se je v TELEKOMUNIKACIJI, kjer je ostal sedem let, vendar je zaradi slabih dohodkov tudi to delo zapustil in se zaposlil v Dekorativni. Spominja se, da je bil sprejet pošteno in prijazno. Zaposlili so ga kolt transportnega zunanjega delavca, vendar je pozneje opravljal še razna druga dela. »Delavni pogoji so bili včasih veliko slabši, kot so sedaj. Pripomočkov za delo je bilo manj, bili so slabše kvalitete in tudi delovni prostori niso bili tako urejeni, kot so danes. Bilo je več fizičnega dela, zato je bilo tudi več nesreč pri delu in telesnih okvar. Tako se je tudi meni pripetila nesreča, zaradi katere sem bil devet mesecev v bolniški. Posledica nesreče je bila, da sem bil premeščen na drugo delovno mesto, ki je bilo lažje. S sodelavci navadno nisem imel težav in se vseh rad spominjam. Tudi s predpostavljenimi sem dobro sodeloval. Delovna organizacija mi je nudila tudi desetdnevno okrevanje v Kranjski gori. Ob odhodu želim sodelavcem in delovni organizaciji še veliko uspehov. Želim pa tudi, da bi se še vračal v vašo sredino v okviru prireditev in proslav za upokojene člane kolek- ^lva'" Dušan Vidmar ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam zahvaljujem za lepo darilo, ki me bo vedno spominja- DOPISUJTE lo na naše sodelovanje v TOZD Predilnica Laško. V SVOJE Obenem se zahvaljujem tudi za darilo DO Dekorativna iz Ljubljane. Vsem skupaj želim v bodoče še veliko delovnih uspehov. GLASILO! Gabrijela GORIŠEK Letovanje v naših počitniških prikolicah Leto je na okrog in že smo pred novo počitniško sezono, na katero se nas večina že mrzlično pripravlja. Prav kmalu si bo treba pripraviti prtljago in predvsem dosti denarja, če bomo hoteli preživeti nekaj brezskrbnih dni v kakšnem lepem turističnem kraju. Po zanimanju za naše prikolice sodeč, nas je še vedno kar precej navdušenih »malih turistov«, ki bi se kljub visokim cenam radi malo namočili in nasončili, tako na morju, kot v toplicah. Seveda so prikolice zanimive predvsem zaradi sorazmerno ugodne cene letovanja, pa tudi želje posameznika, da je v času počitnic čim več v naravi, na čistem zraku. Glede na to, koliko je navdušencev za naravo in čisti zrak, pa imamo pri nas odločno premalo počitniških prikolic. Sedaj jih imamo sedemnajst, kar pa za naval med kolektivnim dopustom ne zadostuje. Predvsem bi morali imeti kakšno več v toplicah, kamor hodijo najraje tisti, ki imajo probleme s hrbtenico in revmo in jim to odtehta drago zdravljenje v zdraviliščih. Verjetno je prav, da se samoupravno sporazumemo, da v okviru finančnih možnosti naše počitniške kapacitete razširimo, prav tako pa se velja dogovoriti o večji skrbi vseh za čim daljšo življenjsko dobo prikolic, ki jih imamo. Torej skrbno se pripravimo na letovanje v letošnji sezoni z mislijo, da si moramo z obzirnim ravnanjem in uporabo počitniških prikolic omogočiti prijetne počitnice tudi v prihodnjih letih. Bogo Modic ČUVAJTE —VZDRŽUJTE SVOJE PRIKOLICE, DA BOSTE ŠE VRSTO LET UŽIVALI V NJIH .... $>AVLI)RI JAV j " ■ • j JA 4K L. 1 €9 Lil"" Električna omarica _ pnklučki HL - Hladilnik Novice iz KS Dolomitskega odreda V krajevni skupnosti, v kateri se nahaja tudi naša delovna organizacija, se je v preteklem obdobju zgodilo marsikaj, kar verjetno zanima tudi naše bralce. Iz letnega poročila o celotnem pregledu dela samoupravnih organov in delegatskega sistema za leto 1984 je razvidno, da so samoupravni organi delali uspešno. Zadovoljivo je tudi delo delegacij, čeprav se v nekaterih ubadajo s sklepčnostjo na sejah. Dobro je delala tudi skupščina KS, v kateri so tudi delegati iz delovnih organizacij in prav oni se redko udeležujejo sej, kar vpliva na nepovezanost med delovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo. Svet krajevne skupnosti tekoče spremlja izvajanje dokumentov plana razvoja in sodelovanje pri sprejemanju planov za naslednje srednjeročno obdobje. Važnejše zadeve s tega področja so naslednje. — Iz analize vaje NNNP — Samozaščita 84 se je ugotovilo veliko nepravilnosti na objektih za zaklanjanje kot so zaklonišča in slabe organiziranosti občanov v samozaščitnem pogledu. Na osnovi tega so sprejeti sklepi za izboljšanje stanja. — Izdelan je načrt za delo Narodne zaščite in načrt mobilizacije. Imenovan je bil nov sestav komisije za mobilizacijo. — Z ozirom, da je še vedno večje število lokalov v blokih nasproti naše tovarne, to je v soseski ŠS-8/2, neprodanih, je svet tekoče obravnaval in dajal soglasja za namembnost. — Spremlja se tudi uresničevanje komunalne problematike, tako da bo v letošnjem letu zanesljivo asfaltirana vsaj ena od ulic, kar je pogoj za končno ureditev. — V soseski ŠS-8/2 je izdelana tudi kategorizacija površin. V izdelavi pa je sporazum o upravljanju in vzdrževanju objektov in naprav kolektivne komunalne rabe. Upamo, da bomo naslednje novice iz krajevne skupnosti poročali že iz novih prostorov, ki jih bomo dobili v enem od lokalov v bloku, na Brilejevi 8. S tem, ko ne bomo več gostovali v Dravljah in se bo sedež krajevne skupnosti preselil na svoj teritorij v večje prostore, upamo, da se bodo aktivnosti dela v krajevni skupnosti občutno povečale. Bogdan Reisp Občni zbor DITT Ljubljana Verjetno je marsikdo izmed bralcev našega glasila v tej poplavi kratic zasledil tudi kratico DITTS. Naj povem, da je to kratica, za Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Društvo je bilo. ustanovljeno v^juniju 1953 v Mariboru, kjer ;jma sedež še danes. Po ostalih krajih,"kjer se nahajajo tekstilne tovarne pa so bila društva-podružmice ustanovi j e-ne kasneje. Med prvimi je bilo ustanovljeno tudi društvo v Ljubljani, in sicer v novembru 1953. Ob ustanovitvi je štelo 37 članov. Danes pa se ta številka giblje med 350 in 400 člani. Ljubljansko društvo zdru- žuje aktive, ki delujejo v naslednjih delovnih organizacijah: Rašica,. Velana, Julon, Pletenina in Dekorativna. Osnovne naloge društva so naslednje: zbrati vse tekstilne inženirje in tehnike na svojem teritoriju, stalno dopolnilno izobraževanje članstva s tečaji, pcf-sVetoVamji* ■ simpozij L ekskurzijami, predavanji in podobno. V navadi, je, da se ob letu pregleda, kaj je bilo postorjenega in kaj ne. Zato je imelo ljubljansko društvo svoj občni zbor dne 17. maja 1985 v Dekorativni. Običaj je pač tak, ker društvo nima svojih prosto- rov, da je občni zbor v zadnjem času vedno v eni izmed tekstilnih tovarn. Letošnje leto smo prišli na vrsto mi v Dekorativni. Občni zbor je potekal po že ustaljenem redu, tako kot se ob takih prilikah spodobi. Predsednik društva, tov. ing. Trajbarič, je podal obširno poročilo o delu v obdobju od zadnjega občnega zbora do letošnjega. Krajši nagovor je imel tudi direktor Uniitexaj tov. Luckmamn o sedanjih težavah tekstilne industrije. Tako kot ostale gospodarske panoge, je tudi tekstilno zajela sedanja kriza. Tega perečega problema se je dotaknil v svoji razpravi tudi prof. dr. Franjo Kočevar. Potrebno bo ogromno naporov, tako posameznikov kot tudi celotne družbe, da se bomo izkopali iz sedanjih težav. Po uradnem delu občnega zbora se je začelo tovariško srečanje. Žal pa si moramo priznati, da na občne zbore hodijo vedno eni in isti člani. Nekaj je tudi takih tekstilcev, ki pravijo, da od svoje stanovske organizacije nimajo nič. Res, da je članstvo v vsaki organizaciji prostovoljno', vendar smatram, da bi moral imeti vsakdo izmed tekstilcev toliko zavesti, da bi bil včlanjen v svojo organizacijo. ZAHVALA ZAHVALA Ob bridki in nenado- Ob bridki, nenadomest- mestljivi izgubi moje dra- Ijivi in boleči izgubi ge mame se zahvaljujem mojega dragega moža, se sodelavkam in sodelav- iskreno zahvaljujem vod- cem za izrečena sožalja stvu delovne organizacije ter sindikalni organizaci- ter sodelavkam in sode- ji za podarjeni venec. lavcem za iskreno izreče- Jože ROTAR na sožalja, sindikalni organizaciji pa za darovani venec. ZAHVALA Jožica OSREDKAR Ob boleči in nenadni iz- gubi mojega moža se vsem sodelavkam in sode- ZAHVALA lavcem zahvaljujem za iz- Ob bridki in nenado- rečena sožalja, sočustvo- mestljivi izgubi najine vanje z menoj ter sprem- drage mame se sodelav- stvo na njegovi zadnji po- kam in sodelavcem iskre- ti. Obenem se zahvalju- no zahvaljujeva za izre- jem tudi vsem za podar- čena sožalja, sočustvova- jeni denar namesto venca. nje z nama in spremstvo Osnovni organizaciji na njeni zadnji poti. Sin- sindikata pa se zahvalju- dikalni organizaciji pa se jem za prejeti denar na- zahvaljujeva za podarjeni mesto venca. venec. Marija HORVAT Ana BERZELAK Vinko MIKŠA Obisk strokovnih delavcev skupnosti za zaposlovanje Delovno organizacijo je obiskala skupina strokovnih delavcev ljubljanske medobčinske skupnosti za zaposlovanje. Ogledali so si proizvodne prostore, se seznanili s poslovanjem ter pogovorili o kadrovskih potrebah Dekorativne.