Izhaja vsak Četrtek UKEUmSTTO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/L, Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vltto-ria 18/11 - PoStni predal (casel-la postale) Trst 431. — Poit čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana ▼ fotovlnl NOVI Posamezna it. 30. — Ur NAftOCNlNA: trlme«etaa lir 328 - polletna lir 900 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna Ur 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedlzlone in abb. postale I. Kr. ŠT. 116 TRST, ČETRTEK 9. AVGUSTA 1956, GORICA LET. V. PO SESTANKU ZAPADNIH VELESIL V LONDONU SUEZ JE IZZVAL TEŽKO MEDNARODNO NAPETOST Vojne priprave Francije in Velike Britanije - 0 sporu naj odloča mednarodno zborovanje prizadetih držav Svetovno časopisje polni že drugi teden svoje prve strani s članki in novicami o Sueškem prekopu. Ker je Naser podržavil družbo, ki upravlja to velevažno morsko cesto, so se duhovi na Angleškem in v Franciji tako razburkali, da sta obe vladi bili že na tem, da nastopita proti Egiptu z oboroženo silo. Kraljica Elizabeta je proglasila nad Veli' ko Britanijo izjemno stanje in pooblastila vlado, da vpokliče pod orožje nekatere letnike. medtem ko je Francija ukazala svojemu vojnemu brodovju, naj bo pripravljeno, da izplove. Ogromne križarke, letalonosilke in zrakoplovi s padalskimi četami so čakali, kdaj dobe povelje, da krenejo proti Egiptu. Britansiki in francoski državljani, bivajoči na egiptovskem ozemlju, so prejeli od svojih vlad nasvet, naj spravijo svoje žene in otroke v domovino. Sami znaki, ki po navadi napovedujejo bližajočo se vojno. In če bi Anglija in Francija poslali svoje oborožene sile nad Naserja, bi bili v najkrajšem času tudi zmagali ter zasedli glavne točke dežele. Tolika je tehnična in vojaška premoč obeh velesil nad zaostalim Egiptom! Ko je sprevidela Amerika, Ikaj se plete in pripravlja, je brez odlašanja poslala čez inorje svojega zunanjega ministra Dullesa, ki je opomnil Angleže in Francoze, naj dobro premislijo, kaj delajo. AMERIKA NASPROTNA UPORABI SILE Dulles je najprej opozoril zapadna zaveznika, da je njuno ravnanje v nasprotju z načeli in predpisi Združenih narodov. Vsi člani te najvišje mednarodne organizacije so se namreč ob vstopu obvezali, da se odpovedu" jejo oboroženi sili kot sredstvu za reševanje mednarodnih sporov. Če je kjerkoli v svetu mir ogrožen, je vsak član Organizacije združenih narodov dolžan predložiti spor Varnostnemu svetu, ki se mora potruditi, da spor reši s pogajanji, ne pa, da vsalka država takoj zgrabi za orožje. Ta predpis ne velja samo za šibke dežele, temveč tudi za velesile, zanje še posebno, ker morajo dati ostalemu svetu dober zgled. Iz teh razlogov je Dulles izjavil, da je Amerika odločno nasprotna uporabi sile. Namesto tega, naj se skliče mednarodno zborovanje 24 držav, ki se najbolj poslužujejo Sueškega prekopa, da bi se spor z Naserjem, če je le mogoče, rešil z miroljubnimi sredstvi. Temu predlogu, ki je edini v soglasju s Predpisi Združenih narodov, se Angleži in Francozi niso mogli ustavljati in so ga zate-Kodelj sprejeli. Zalo se je pa Amerika vsaj deloma priključila gospodarskemu pritisku, ki ga že izvajata Velika Britanija in Francija proti Egiptu. Ti dve državi sta položili roko na •?8e državne in zasebne bančne vloge, ki jih 'majo Egipčani v njih deželah, ter prepovedali svojim ladjam, ki plovejo skozi Sueški prekop, da plačujejo prevoznine novi podržavljeni egiptovski družbi. Amerika je bila bolj umerjena: zadovoljila se je, da zaseže bančne Ikredite in sklade egiptovske vlade na svojem ozemlju. V rokah ima pa še hujša sredstva, s katerimi bi lahko gospodarsko pritisnila na Naserja. Egipt živi v glavnem od bombaža. To je v bistvu edino blago, ki ga dežela izvaža. Zapadnjaki bi se lahko dogovorili, da egiptovskega bombaža več ne kupujejo in Amerika bi vrgla na svetovni trg velike zaloge, ki jih hrani v svojih skladiščih. Če bi bombaž še nudila po znižanih cenah, bi lahko Egipt gospodarsko strla. ČASI SO SE MOČNO SPREMENILI Toda ameriška vlada se ne mara poslužiti lakih sredstev, temveč sili z vso odločnostjo na mirno poravnavo in ima za to zelo tehtne razloge. Ugotoviti je namreč morala, da so se v sporu zaradi Suešlkega prekopa postavile na stran Naserja ne samo vse arabske dežele, ne le narodi Azije, ne le od komunistov vladane države, temveč tudi mnoge dežele in stranke, znane po' svojem antikomunizmu. Ali ni na primer značilno, da se je Irak, edina arabska država, ki je še čvrsta zaveznica Velike Britanije, izjavila za Naserja? To je storil Irak, čeprav je v ostalem sprt z Egiptom! V sporu zaradi Suešlke morske poti stoji na strani Egipta ves arabski svet od Maroka ob Atlantskem oceanu do Perzijskega zaliva in Amerika se tem narodom ne mara zameriti. Ravno tako noče odbiti od sebe prebujajočih se narodov v Aziji, ki vsi podpirajo Naserja v njegovem boju proti Angliji in Franciji. Na njegovo stran so se postavile celo nekatere dežele iz Britanske slKupnosti, kot na primer Ceylon in Pakistan. Najznačilnejše pa je, da odobrava egiptovsko stališče tudi anlikomunistična Frankova Španija in da je Naser našel zagovornika celo v Italijanski krščansiki demokraciji, tako v predsednilku zunanjepolitičnega odbora rimskega parlamenta poslancu Bettio-lu. Angleški tisk se na.d takim zadržanjem vladajoče stranke v zavezniški Italiji močno pritožuje. Časi, ko je zadostovalo, da se angleška ali francoska vojna mornarica grozeče pojevi pred obalami šibke države in se ta nato vda, so za vedno minuli. Velika Britanija in Francija sta sicer dovolj močni, da bi to lahko še danes storili in Egiptu svojo voljo vsilili, a bi s tem izzvali v svetu odpor, ki bi ga težko politično obvladali. Za kaj prav za prav gre? Zunanji minister Dulles je na radiu izjavil, da je Sueški prekop morska pot, ki naj služi gospodarskim potrebam in blaginji vsega sveta in ne samo koristim ene dežele. Zato mora biti prekop dostopen vsem narodom in plovba po njem brezpogojno prosta. Ta trditev je povsem resnična in v skladu s socialno moralo. Če bi Naser zaprl Sueško ožino, bi se pregrešil zoper človeštvo in prav bi bilo, da se proti njemu uporabijo najostrejša sredstva in če treba tudi sila. Saj bi ravnal tako kot posestnik, ki bi hotel zajeziti potok, telkoč po njegovi zemlji, češ da je voda njegova, in bi ga prav nič ne brigalo, da sosedje nimajo kaj piti. Reke in morja je pa Bog ustvaril za vse ljudi in ne samo za nekaternike in zato morajo biti morske poti, posebno tako važne, kot je Sueški prekop, vsem narodom dostopne. Popolnoma drugo vprašanje pa je, kako naj se to pravično načelo uresniči. Francozi, Angleži in Amerikanei trde, da bi bilo potrebno prekop internacionalizirati, se pravi, da bi družba Sueškega prekopa morala biti lastnina čimveč narodov. Naser se je torej težlko pregrešil, ko je družbo podržavil. Obramba Egipta in njegovih prijateljev je pa zelo enostavna: isto, kar zahtevajo zapadnjaki za Sueško ožino, bi moralo veljati za vse važne morske poti na svetu. Internacionalizirati bi bilo treba na priliko ožino Gibraltar in tudi Panamski prekop, ki oba služita mednarodni trgovini. Zakaj je Gibraltar v lasti Angležev in Panamsiki prekop lastnina Združenih držav? Velika Britanija je bila v ostalem še leta 1919 popolnoma drugačnega mnenja, kot je danes. Ko so tedaj na mirovnem zasedanju v Parizu od nje zahtevali, naj se Sueški prekop internacionalizira, je predlog odločno odbila, češ da bi to nasprotovalo pravicam in neodvisnosti — Egipta, po katerega ozemlju teče morska pot. Za ostali svet ni važno vprašanje lastnine, temveč samo to, da je vsem državam zagotovljena svobodna uporaba prekopa. Prosta plovba je pa že dovoljno zajamčena z obstoječo mednarodno pogodbo, podpisano 1. 1888 v Carigradu. Več ni mogoče zahtevati od Egipta. (nadaljevanje na S. strani) NOVICE Z BARTOLI SPET ŽUPAN Pretdkili teden je bil Giainni Bartoli izvoljen za tržaškega župana, čeprav je bila večina izmed 60 svetovalcev zoper njega. Navaden človek se bo vprašal, kako je to mogoče. Kriv je zakon, ki določa, da pri poslednjem glasovanju ni potrebna absolutna večina: za župana in odbornika je izbran, kdor ima samo več glasov kot njegov nasprotnik. Bartoli je opolnoči dobil 23 glasov, dr. Pincberle le 17 in talko je župan postal Bartoli, ki ga večina svetovalcev in prebivalstva ne mara. Edino če bi se bila vsa opozicija združila in postavila skupnega kandidata, bi bil Bartoli izločen. Toda nasprotniki so razcepljeni v mnoge skupine in se ne morejo zedinili. Kako naj tudi gredo skupaj komunisti 8 fašisti? Vendar bi Bartoli tudi po obstoječem zakonu težko bil izvoljen, da niso potegnili z njim Saragatovi socialni demolkratje. Ti so prej trdili, da so nepopustljivi Bartolijevi nasprotniki, končno so pa zanj vendarle glasovali, in to samo zato, ker jim je odstopil 2 odbornika in 1 namestnika v mestni upravi. Taka je njih načelnost! Novoizvoljeni župan je imel govor, v katerem se je na vse strani dobrikal. Celo Slovencem je zagotavljal, da jim pritičejo vse manjšinske pravice, ki jih določa italijan-sika ustava. O londonskem sporazumu in posebnem statutu je seveda modro molčal. Najbrž je tudi zanj vse to le »kos papirja!« Kako si Bartoli zamišlja enakopravnost Slovencev, je seveda nemudoma dokazal. Svetovalcu Agnelettu je povedal, da se zaman trudi govoriti v mestnem svetu slovenski, četudi — kakor vemo — to dovoljuje londonski sporazum! Zastopnik fašistov Morelli je na seji govoril tudi o »slovenski nevarnosti«. Slovenci po njegovem prodirajo že v osrčje Trsta. Drugi dan je Bartoli kar po radiu izjavil, da se nacionalistom ni treba prav nič bati slovenske nevarnosti: saj sede v odboru demokristjani, ki so vsi znani po svojem »čistem rodoljub ju.« To Bartoliju na besedo verjamemo. Krščanska demokracija v Trsitu je namreč daleč preko meja znana po svojem strupenem protislovanstkem nacionalizmu, kar je prava sramota za katoliško stranko. JUGOSLOVANSKI ALUMINIJ Pretekli petek, 3. avgusta, je Jugoslavija podpisala s Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo pogodbo, po kateri ji bosta ti dve državi dali 175 milijonov dolarjev posojila z 2-odstotnimi obrestmi, da lahko razvije svojo industrijo aluminija. Posojilo bo obstajalo iz denarja, strojev in ruske pšenice, ki jo bo Jugoslavija prodajala prebivalstvu, ter z izkupičlkom finansirala novo industrijo. Dolg bi pa vračala Jugoslavija z alumi-njem iz bodočih tovarn. Posojilo je torej zelo ugodno. Zakaj so se odločili, da dajo Jugoslaviji tako veliko posojilo? Zato, ker je Jugoslavija ena najbogatejših dežel z boksitom, iz SVETA katerega se prideluje aluminij, in ker je aluminij kovina bodočnosti, po kateTi je že danes v svetu velilko povpraševanje. Največ aluminja proizvaja danes Amerika, in sicer 1 milijon 300 tisoč ton, sledi ji Kanada s pol milijona ton in nato pride Sovjetska Rusija, ki ga izdeljuje 300 tisoč ton na leto. Jugoslavija bi po novih načrtih morala postati enaka Rusiji ter proizvajati letno 300 ton, se pravi toliko kot danes Francija, Zahodna Nemčija in Italija slkupaj. Jugoslavija potrebuje sama letno le 30 tisoč ton, devet desetin bi pa izvažala. To je vzrok, da je to le prvo posojilo, ki ga dajeta Rusija in Vzhodna Nemčija Jugoslaviji. Ko bo njena industrija najkasneje do I. 1961 dosegla predpisano proizvodnjo aluminija, bo dobila nova posojila. MOSADEK NA SVOBOD). Mohamed Mosadek, 81-letni perzijski politik, ki so ga 1. 1953 obsodili na 3 leta ječe, je v petek zapustil zapore. Ko je 1. 1951 postal ministrski ped se d nitk, je podržavil petrolejske vrelce v svoji domovini ter prišel tako v spor z Angleži in zatem s svojim vladarjem — šahom. Šah se je tedaj ustrašil in zbežal v Rim, zaradi česar je Mosadek vladarja odstavil. Toda šah je organiziral vstaja, iki je strmoglavila Mosadeka ter ga zaradi veleizdaje spravila v ječo. Sedaj je starček spet prost in ima zadoščenje, da se za iste cilje narodne neodvisnosti bore Egipt in drugi narodi Srednjega vzhoda. OBVESTILO NAŠIM ČITATELJEH Ker imajo tudi naši uredniki človeško pravico, da se vsaj en teden v letu odpočijejo, smo sklenili, da namesto prihodnje številke izide 23. avgusta 1956 dvojna številka Novega lista. ALŽIR JE STRAŠNO BREME Francoski ministrski predsednik Mollet je zahteval od parlamenta samo za tekoče leto 1956 še dodatnik 300 milijard frankov, da lahko »pomiri« uporni Alžir v severni Afrilki. Prave finančne žrtve — je rekel — se bodo začele za francoski narod šele tedaj, ko bo oborožena vstaja v Alžiru zadušena: treba bo modernizirati gospodarstvo in zboljšati življenjske razmere prebivalstva., če hočemo, da ostane Alžir v državni skupnosti s Francijo. Francosko ljudstvo bo primorano zelo varčevati in si pošteno stisniti pas, sicer ne bo zmogla Francija uresničiti svojih ciljev v Alžiru. Državni proračun predvideva za 1. 1957 že 250 milijard prihrankov, toda kljub temu se v Parizu boje. da bo vrednost franka padla in da bodo cene vsakdanjim potrebščinam zrasle. In vse te žrtve za deželo, ki bo prej ali •?lej postala vendarle samostojna, zakaj Al-žirci hočejo biti kakor vsi narodi na svetu gospodarji na svoji zemlji. ZNAČILNA PROSLAVA Prestolnica Poljske Varšava se je avgusta 1944 uprla, kakor vemo, Hitlerju. Junaško vstajo je organiziral general Bor Komarov-ski in potegnil s' seboj ves narod. Sovjetslkc čete so se nahajale tedaj v neposredni bližini mesta onkraj reke Visle in uporniki so pričakovali, da jim Rusi priskočijo na pomoč. Toda Stalin je ukazal, da se vojaka ne sme premakniti in tako je Hitler vstajo s krvavo krutostjo zadušil, Tisoči in tisoči so zastran tega umrli. Stalin je junaški upor s prezirom označil za »meščansko vstajo«, samo zato, ker jo je vodil nekomunist Bor Ko-marovski. Zares, neodpustljiv zločin! Letos so prvič, odkar so v Poljski na vladi komunisti, v Varšavi in drugih mestih Borovo vstajo svobodno in ob navzočnosti nepreglednih množic uradno praznovali. Spet dokaz, da piha v podložniških sovjetskih državah nov veter. OTROŠKA PARALIZA V ameriškem velemestu Chicagu je začela kruto razsajati otroška paraliza ali polio-mielit is. Bolezen je napadla že 543 otrolk, od katerih jih je že 12 umrlo. Dnevno jih zbo li povprečno 2-f. Občina je poklicala na pomoč vse svoje zdravnike in specializirane bolničarje, ki hodijo od družine do dnižine pregledovat in cepit otroke. Dnevno jih cepijo po 50 tisoč. Mater se je polotil tak strah, da beže z otroki trumoma na deželo. Listi pišejo, da se je zahrbtna morilka pojavila tudi v okolici Beograda. Oblastva so ukazala zapreti vsa kopališča ob Donavi in Savi. NOVA POLITIKA Poljslki komunisti so te dni vrnili vse časti trem znanim svojim voditeljem, ki so jih 1. 1949 vrgli iz stranke in nato v ječo, češ da so zagovarjali Tita in hoteli uvesti na Poljskem isto vladavino, kot je v Jugoslaviji. Najvplivnejši med njimi je Gomulka, nekdanji glavni tajnik stranke in danes ena najpopularnejših osebnosti na Poljskem. Drugi je general Spyhalski, tretji pa Zenon KIisik.o. Vsi trije so bili ponovno sprejeti v strainko in Spyhalski je že imenovan za pomočnika pravosodnega ministra. Povrh bodo baje dobili veliko odškodnino za vsa leta, prebita po nedolžnem v zaporu. Tudi ta dogodek je posledica 20. občnega zbora boljševikov v Moskvi. Gomulko označujejo za bodočega vodilnega moža v Poljski. »NARODNE MANJŠINE S SEVERA« Od 7. do 13. avgusta bo v Alsenu na Danskem zborovanje »narodnih manjšin s severa«, na katero so se doslej prijavili Švedi iz Finske, Danci iz Nemčije, Nemci na Danskem, Finci iz Holandije in še drugi. Na sestanku bo med ostalimi govoril o sodobnem pravu manjšin zastopnik danslke vlade pri Združenih narodih g. Lannung. Za rojake v zamejstvu najbolj skrbi Danska. Svojo šibko manjšino viNemčiji podpira s tem, da nalaga celo posebne doklade n« davke ter prireja manjšini v korist posebne loterije. Zadnje 3 loterije so vrgle 1 milijon in 800 tisoč danskih kron ali 144 milijonov lir čistega dcbitlka. S temi denarji zidajo v Nemčiji danske kulturne in mladinske domove, ustanavljajo oiiroške vrtce ter drugače podpirajo manjšino. Lep zgled ljubezni do krvnih bratov! ■ NOVICE m TRENTA: SOCA SUMI SKOZI S .TBSKE PREVELIKA SKRB Rimska sodnija je odločila, naj država plačuje hčerki Mussolinija Ani Mariji 120.000, sinu Romanu pa 70.000 lir preživnine na mesec, češ da živita »v slabih gmotnih razmerah.« Prav je, da vlada skrbi za reveže, toda povprečni mesečni dohodek laškega državljana znaša 40.000 lir. Zakaj naj diktatorjeva hčerka prejema brez dela trikrat toliko kot pošten delavec, čigar očeta je morda Mussolini dal ugonobiti? Čudna so pota socialne-pravičnosti! NEVARNOST Z VZHODA Nemški prirodosloven Dun-kel, ki proučuje, kako se zveri po svetu selijo, pravi, da se volkovi leto za letom bolj pomikajo proti zapadli. Nedavno tega so se pojavili že v Pustri-ški dolini na Južnem Tirolskem in prišli celo do Pirene-jev ob francosko-španski meji. Zveri povzročajo* na svojem poliodu velikansko škodo. To zimo so na Poljskem raztrgali okoli 4000 ovac in približno 1000 glav goved. O voljčji nadlogi so tožili lani tudi nekateri Ikiraji Slovenije. LEPO SO SLEPARILI Zdaj je prišlo na dan, kako je Hitler, da bi rešil zaprtega Mussolinija z gore Oran Sasso, porabil nič manj ko 20 milijo-* nov angleških šterlingov, kar je pomenilo* milijardno vsoto v laških lirah. S tem denarjem je podkupil razne oblastnike in uradnike v Italiji, da so ga obveščali, kje se Mussolini nahaja. Hitler je prav lahko razmetaval milijone, ker so* bili vsi angleški bankovci — ponarejeni. Podkupljene! so pa potvorbo* kmalu izvohali ter šterlinge pravočasno prodali za dober denar. i VROČINA Pri nas se okoli ene popoldne vročina še vedno drži 28" C. Po petkovem dežju je zvečer sicer malo hladneje. Drugod je pa vročina še vedno visoka. Na Kanarskih otokih so zmerili te dni 53° C v senci. Živina kar cepa od prehude -toplote. EGIPT NE POJDE NA SESTANEK Načelnik indijske vlade Nehru je izjavil v parlamentu, da se bo Indija udeležila mednarodnega zborovanja o* Sueškem prekopu s pogojem, da se na njem ne bodo kršile »(koristi, pravice in čast Egipta«. Egipt sam — je dodal — »ne more in noče« prisostvovati sestanku. To pa zavoljo tega, ker mu nekatere države groze s silo. Politika sile je po Nehrujevem mnenju zgrešena in ne »spada več v naš čas«. Nehru je nezadovoljen tudi zastran tega, ker zapadne velesile niso povabile na zborovanje vseli držav, ki se poslužujejo Sueškega prekopa. Talko so na primer izpustile Burmo in Jugoslavijo. NOV DROBIŽ Od 1. avgusta dalje so namesto papirnatih 100-lirskib bankovcev dali v obtok kovance iz akmonitala, iste kovine, iz katere je izdelan drobiž po 50 lir. Zdaj bo pa res treba kupiti kot po starem velike mošnje. ZASLUŽENA KAZEN Porotno sodišče na Dunaju je obsodilo na več let ječe 6 esesovcev, ki so se vrnili domov iz sibirskih taborišč. Obtoženci so sodelovali pri množičnih pobojih Židov v Boryslavu in Drohobiču. Postreljali so na tisoče ljudi, med temi tudi otroke in starčke. Posebno krvoločen je bil neki Mitas, kateremu je morala vsaka žrtev pripraviti revolver, preden jo je z njim ustrelil. Prisodili so mu dosmrtno ječo. — Rusi niso torej držali v taboriščih sama nedolžna nemška jagnjeta. PRIČAKUJEJO MRLIČE Italijanske Zavarovalnice na življenje so mnenja, da bo tudi na letošnji »ferragosto« mnogo prometnih nesreč. Preračunale so, da bo tiste dni približno 300 ljudi umrlo na cestab in pripravile tudi že potrebni denar, da talkoj izplačajo zavarovalnine. Koliko oseb, iki so danes vesele in srečne, bo prihodnji teden v grobu! Upajmo, da so se zavarovalnice vsaj nekoliko uštele. GROZOTNA NEZGODA V južnoameriški državi Kolumbiji se je v noči o*d torka na sredo pripetila nesreča, o kateri piše vse svetovno časopisje. V mesto Cali so vojaki bili pripeljali 6 tovornih avtomobilov, polnili dinamita: 1025 zabojev, od katerih je vsak tehtal 50 kg. Vozila so pustili nezastražena sredi ceste in odšli spat. Ob eni uri in pol po polnoči je zatulilo 'P° mestu in sledili so zaporedni strašni treski. VSe hiše tri kilometre naokoli so bile no mah uničene, rušile so se, kakor bi bile iz papirja. Tisoč pet sto streh leži sedaj na cestah, v kupu razvalin je pomešanih 250 sežganih in ukrivljenih avtomobilov. Nesreča je zalotila ljudi v spanju. Iz ruševin so doslej izvlekli okoli 1237 mrličev in 2000 ranjencev. Mnoge mrtvece ni mogoče spoznati, ker jih je raztrgalo na kose. Žalostno je gledati, kako matere iščejo po razvalinah svoje otroke in možje svoje žene in sorodnike. Škoda znaša 20 milijard lir. Vzroka nesreče niso še mogli ugotovili. Najbrž se je dinamit, ki so ga cel dan vozili v žgečem soncu, sam vnel. Zločinska nc-ttiarr.ost in lahkomiselnost vojakov! Suez je izzval težko (Nadaljevanje s 1. strani) Tako stališče so branili Angleži 1. 1919, ker je bil Egipt pod njihovo oblastjo. Danes, ko je postal neodvisen, so drugega mnenja. RAZVOJ SE NE DA ZAUSTAVITI Na nekdanje stališče Angležev se je sedaj postavil Naser: pripravljen je spoštovati dogovor iz 1. 1888 ali — če je treba — zajamčiti svobodo plovbe z novo mednarodno pogodbo, nepopustljiv pa je v vprašanju lastništva družbe, ki naj upravlja prekop. Družba mora biti last Egipta! To tembolj, ker je že 1. 1869, ko se je kanal otvoril, bilo sklenjeno, da preide 1. 1968 družba v egiptovske roke. Anglija in Francija — pravi Naser — se zgražata, (ker sem podržavil družbo že sedaj, torej 12 let pred določenim rokom. Zakaj so pa Angleži in Francozi podržavili celo vrsto velikih podjetij v lastni državi? Po starih pravnih pojmih o nedotakljivosti zasebne lastnine bi jih ne smeli nikoli podira-zabiti. In vendar so jih, ker so sodili da je lo v korist države in ljudstva. Iz katerih razlogov bi Egipt ne smel enako ravnati? Dvoj-j mednarodno napetost na mera je za Egipčane nesprejemljiva. Sueška ožina se bo* internacionalizirala šele tedaj, ko se bo isto zgodilo z vsemi ostalimi mednarodnimi prekopi na svetu. Toda spor, ki bi nastal zastran Sueza, je globlji, kot se na prvi pogled dozdeva. Za-padne velesile se boje, da bi zgledu Egipta sledile malo po malem ostale države na Srednjem vzhodu in v Aziji. Lepega dne bi lahko podržavile vse petrolejske vrelce na svojem ozemlju, od katerih je odvisna industrija Evrope. Proglasile bi lahko, da so naravna bogastva njibovib držav izključna lastnina tu bivajočih narodov. Kdor gleda trezno v bodočnost, mora sprevideti, da se bo to prej ali slej tudi res zgodilo. Tega razvoja ne more nihče preprečiti. Zato ne kaže zapadu nič drugega, kot da se s temi narodi pravočasno pravično in pošteno sporazume, sicer se bo gospodarski in s tem politični položaj zajiada v svetu do temeljev zamajal in morda zrušil. Z vojaškim nasiljem se to kočljivo in za vse človeštvo usodno vprašanje dandanašnji ne da več zadovoljivo in trajno rešiti. Potrebna so širokosrčna in pravična pogajanja, ne pa grožnje in vojaška sila. žtl&pifri h T> 2fi/i Ii i>tf ft NA KRASU JE PRITISNILA SUŠA Spomladansko deževje in pogoste plohe v prvi polovici poletja so silno ugodno vplivale na rast vseh poljskih pridelkov kalkor tudi dreves ter vsega živopisanega kraškega grmičevja. Kmetovalci so zadovoljni s pridelkom žita in tudi košnja se je še kar dobro obnesla. Upali smo že, da bomo letos prebili poletje, ne da bi nas obiskala naša stara znanka — suša! Toda nadležni obiskovalki sp je moralo kar nenadoma stožiti po naših gmajnah in sedaj jo imamo v gosteh. In res se že te dni kažejo prvi znaki njenega nezaželenega prihoda! Prizadeti so vsi jesenski pridelki, predvsem koruza ter ajda. Vse kaže, da bomo letos brez otave in, če ne bo kmalu dežja, bomo morali računati tudi na manjši pridelek grozdja. Ogromno šlkodo povzroča tudi burja, ki z nenavadno silo te dni divja po vsej Tržaški. Kmetovalci so žalostili, saj jim vremenske neprilike uničujejo mnoge pridelke, za katere so sc toliko trudili. Toda Kraševci smo trdi ljudje — kot so trde naše skale. Po trenutni in nenadni potrtosti se bomo ponovno dvignili ter z nezmanjšano voljo spet pričeli obdelovati svojo zemljo, Iki jo kljub njeni skoposti in muhavosti vroče ljubimo. OPČINE Tržačani, zlasti v teh pasjih dneh, kaj radi prihajajo na Opčine, da se naužijejo svežega zraka. Razlika v temperaturi med Trstom in našim naseljem je še precej občutna. Zdi se skoraj nevejetno, toda dovolj je pol ure vožnje s tramvajem in si že med borovci na Obelisku, kjer te objame prijeten hlad. Mnogi meščani prebijejo pri nas vse poletje, številni Openci pa si med tem časom nekoliko opomorejo z oddajanjem sob. V vasi imamo tudi taborišče, tako imenovani »camping«, kjer turisti lahko zelo poceni prenočijo. Že nekajkrat smo v listu izrazili željo, naj bi mestna občina temeljito popravila pot mimo pokopališča ter obenem uredila bližnje zemljišče, kjer bi se lahko ustavljali avtomobili ter druga motorna vozila, na katerih se pripeljejo pogrebci ter obiskovalci naše blagoslovljene njive. Na žalost ni občina doslej ničesar naredila, ker nameravajo baje zgraditi novo pokopališče izven vasi. Toda, ali naj do tedaj ta pot ostane takšna, kalkršna je danes? Če že nočejo urediti prostora za motorna vozila, naj vsaj cesto asfaltirajo! Upamo, da se bo našel kak svetovalec, ki bo v mestnem svetu načel to važno vprašanje. Zadovoljni pa smo z razvojem obmejnega prometa, ki se čedalje bolj veča. Uradni podatki povedo, da je v mesecu juliju potovalo s prevoznimi sredstvi, ki vzdržujejo zvezo med Trstom in jugoslovanskim področjem 37.099 oseb. Tem je treba dodati še tisoče in tisoče ljudi, Iki so prekoračili mejo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Še vedno pa ni zadostna zveza med Fernetiči in mestom in bi bilo zato nujno potrebno uvesti nove avtobusne vožnje. DOLINA Pretekli teden je bila seja občinskega sveta, na kateri so svetovalci med drugim odobrili napeljavo telefona v Domjo, Ricmanje, Boršt in Mačkovlje. Za to izredno važno delo bo občina potrošila 3 in pol milijona lir, ki so jih oblastva že odobrila. Svetovalci so ravno tako sklenili razširiti telefonsko omrežje tudi na Pesek, za ikar so določili 1 milijon 800 tisoč lir. Nadalje so naprosili družbo Telve, naj telefona v Dolini in Bol juncu vključi v mestno omrežje, kar bo omogočilo, da bodo razgovori hitreje potekali. O vseh teh važnih sklepih se mora sedaj izreči še prefektura, kar se bo, kakor upamo, zgodilo v najkrajšem času. Kakor smo že poročali, je upravni odbor pred nedavnim sklenil z električno družbo SVEM novo pogodbo o javni razsvetljavi. Občina bo odslej plačevala družbi 3 in pol milijona lir letno. Svetovalci so novo pogodbo soglasno odobrili. Daljša razprava je nastala, ko je župan predlagal, naj občina kupi tovornik, ki naj bi bil silno potreben za razna občinska opravila. Nekateri so predlagali, naj bi vozilo služilo tudi ?a prevoz mrličev, toda večina svetovalcev je ta predlog odločno zavrnila. Končno jo občinski svet osvojil županov predlog in določil za naikup tovornika 1 milijon 300 tisoč lir. Sklep mora sedaj odobriti še prefektura. V novo volilno komisijo so bili izvoljeni naslednji svetovalci: Berdon Bogdan, Pangerc Josip, Švab Ludvik in Štrajn Avguštin. JNjihovi namestniki pa so: Kosmač Nikolaj, Kuret Sergij, Sancin Josip in Žerjal Josip. Svetovalci so tudi odobrili postavko 120 tisoč lir, iz katere bodo plačevali nagrade članom raznih občinskih komisij. Občinski svet je končno določil 100 tisoč lir letne najemnine za neko občinsko hišo v Boljuncu, kjer so nastanjeni finančni stražniki. LONJER Pretekli teden je številna množica spremila k večnemu počitku 34-letnega Jožeta Čoka. Podlegel je zavratni bolezni v najlepši moški dobi. Pokojnik je bil vzoren družinski oče in je nedavno tega bil otvoril v mestu lastno trgovino jestvin. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena oIrolka. Hudo prizadeti družini ter ostalim sorodnikom izrekamo vsi vaščani globoko sožalje. Dragemu Jožetu pa naj sveti večna luč! V nedeljo bo domače prosvetno društvo priredilo veseloigro »Stari grehi«. To bo prvi dramski nastop našega društva, na katerega so vsi prijazno vabljeni. 6EMPOLAJ Nedeljskega koncerta, ki ga že več let v tem času prireja domače prosvetno društvo, se je udeležilo iepo število domačinov ter tudi številni ljubitelji naše pesmi iz sosednih vasi. Na sporedu so bili nastopi pevskih zborov iz Nabrežine, Sv. Križa, iz Zgonika ter Saleža, toda glavno breme so vsekakor nosil) domačini. Koncert je dobro uspel, čeprav bi spored lahko vseboval kako novo pesem. Zbor »Vesna« iz Sv. Križa je sicer glasovno močan, toda njegova napačna izgovarjava strahovito moti tudi povprečnega poznavalca našega jezika. Ta napaka je več ali manj skupna vsem našim prosvetnim delavcem. Ne moremo je pa popolnoma opravičiti, če pomislimo, da so mnogi pevci obiskovali skoraj izključno slovenske šole. Vse kaže, da tudi mnogi učitelji ne poznajo pravilne slovenske izgovarjave in je zato ne morejo posredovati našim učencem. Kakor vselej so se tudi letos dobro odrezali Šempolajci, katerim se lepo zahvaljujemo za vesele urice, prebite v nedeljo. Zvečer pa se je »mlado in staro« veselo zavrtelo ob zvoku plesne glasbe. TRŽAŠKA V ŠTEVILKAH Po zadnjih podatkih živi na tržaškem ozemlju 311.471 ljudi. Mesto Trst samo šteje 286.630 prebivalcev, 5 podeželskih občin pa 24.841. Popolnoma brezposelnih je bilo zadnjega junija 18.544 oseb. Gospodarska kriza se izraža v številu neplačanih menic: v juniju jih je bilo kar za 48 milijonov. Žalostne številke. JESENSKI IZPITI Ministrstvo za šoLtvo je dakčlio, da se bodo 25. septembra pričeli na vseh šolah v Italiji zr lostni in usposobljepostni izpiti. Popravpi pa se prično 3. septembra. Tu žc ni več vljudnost! V sedanjih vročih mesecih se bogatejši Tržačani, ki se zaradi bolezpi, starostne betežpostl ali zaradi pomanjkanja časa pe morejo podati kam da je na letov.šče, radi preselijo na Opčine in v nekatere druge kraje na kraški visoki planoti, kjer so vsaj večeri prijetno hladni, ponoči pa je treba zlesti ka,-pod odejo. Za čis.i zrak In dobro spanje so nekateii pripravljeni plačati ka>r lepe vsote in naši okoličapi se pa tudi ne branijo poštenega zaslužka. Nekateri se v poletnih meiecih preselijo kar v ldLtne prostore, na podstrešje ali si najdejo kak drug kotič k, vso hišo pa oddajo v najem. Bolje je tekaj mesec v potrpeti, si mislijo, denar pa bo le prav prišel, posebno v teh časih, ko ga res ni lahko zasluž ti. Tako modrovan e ip ravnanje je či to v redu. Slabše pa je, da nekateri y času, ko imajo letoviščarje iz Trsta v hiši, kar prenehajo b ti Slovtp i. Starejši začno med seboj govoriti italijanski in ce lo z otroki se pogovarjajo v tujem jez ku. Morda mislijo, da vljudnost tako zahteva. Toda to ni re^. To je že hlapčevstvo in še kaj hu šega. S tem hočejo nekateri celo prikriti svojo narorinos-, kar je gotovo sramotno. Tuji ljudje v hiš bodo kljub temu takoj spoznali, da so njihovi 'h špi gospodarji Slovenci, a namesto da bi se jih pauč.li v dnevnem stiku sPOš'ovati, jih bodo morali le zaničevati, ko bodo videli, kake šleve so, da se še svojega jezika sramujejo, ko bi jim tega ne bilo treba in jih nihče k temu ne sili. V svoje otroke pa v eplja:o struprpe klice občutlca, da je slovenščina manjvreden ali celo prepovedan jezik, ki se ga je treba pred tujci sramovati i.n ga zatajiti. Openci in drugi okoličani bi morali pokazati v tej zadevi nekoliko več poposa in parodne trdnosti. S tujci naj le govorijo po tuje, a med seboj naj govore slovepski in prav tako s svojimi otroki. Drugače bodo vzgojili iz njih strahopetce in neznačajneže, ki si ne bodo nikoli upali odkrito povedati svoj-ga mnenja in bodo vse življenje živeli v strahu kot dvoživke — kot ljudje z dvema narodnostma in jezikoma, ali pravzaprav z nobenim, ker človek svo o narodnost sicer lahko zataji, ne more pa se je znebiti in zato tudi nikdar ne more popolnoma prevzeti druge, saj za to bi moral izpremenitl svoj značaj ip izbrisati iz svojih možgaji vse spomine. Priznati pa fe treba, da živijo pa Opčinah tudi ponosni Slovenci. C. B. TOVARNA (Plmčic KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. tJLctpihi is t GORIŠKI OBČINSKI SVET Občinski svet je imel pretekli teden dve izredni seji. Rešil je najprej celo vrsto tekočih upravnih zadev.- Glavno pozornost pa je posvetil novemu mestnemu cestnemu pravilniku, ki ima 78 členov. Občinski svetovalec dr. Pedroni je predložil kar 42 spre-minjevalnih in dodatnih predlogov, od katerih so nekatere »prejeli, večino pa odbili« Končno so svetovalci novi pravilnik odobri- li. Vprašanje cestnega pravilnika je v današnjih časih, ko imaimo številne prometne nesreče izredne važnosti. Zato mu bo tudi naš list posvetil vso potrebno pozorr..... .er ga ob priliki po potrebi tudi razložil. Občinski svet je med drugim soglasno odobril tudi novo plačno lestvico za mestne uslužbence, ki nalagajo občini 13 milijonov 500.000 lir novih izdatkov. GORIŠKI POKRAJINSKI SVET Pokrajinski svet je pretekli teden z 11 glasovi odobril obračun pokrajinske uprave za leto 1954. Pet svetovalcev se je glasovanja vzdržalo. Obračun izkazuje nekaj nad 139 milijonov primanjkljaja. Zanimiva so bila poročila o posameznih deželnih ustanovah, tako umobolnice in gluhonemnice. Predsednik Culot je zlasti poudaril pomen zgradnje nove tehnično-trgovske šole, ki bo stala 200 milijonov lir; obiskovalo jo bo lahko 800 dijakov. Dr. Culot je končno poročal tudi o gradnji novega sedeža goriškega avtomobilskega kluba v ulici Roma. Pričeli so z deli že meseca decembra, pa so jih pretrgali, ker so pri prekopavanju zadeli ob bunker, ki so ga za druge svetovne vojno zgradili Nemci. Zato je delo več mesecev počivalo. Pokrajinska uprava je imenovano društvo ponovno pozvala, da v dogovorjenem roku zgradi stavbo, ker bo drugače odpovedala pogodbo, ki jo je z njim sklenila. VOLITVE NA GORIŠKEM Vladne stranke so pretekli teden sklenile, naj bodo občinske in pclkrajinske volitve 16. decembra t. 1. Seveda bo o tej zadevi sedaj odločil Rim. ŠTEVERJAN Letošnja huda zima je močno škodovala tudi naši vasi. To spoznamo šele sedaj, 'ko nimamo ^koro nič breskev, hrušk in sliv. Mnogo sadnega drevja je pa ostra zima sploh nničila. In tudi to malo sadja, kar nam ga je še ostalo, ga ob cestah čez Oslavje in 9r°jno skvarijo oblaki prahu, ki se dvigajo izpod avtomobilov in avtobusov. Daleč naokoli se nam zapraši vsa trava, da postane PROF. a. PAVSIC — SEDEMDESETLETNIK Pretekli torek je slavil sedemdesetletnico t av.ia-telj Slov. strokovne šole v. Gorici prot. Anton Pavšič. Slavljenca, ki se je rodil v Krombergu, se spominjajo mnogi slovenski Izobraženci, saj i čl na srednjih šolah Primorske že kakih 45 let. Po končanem vseučilišču na Du-naju je postal profesor matematike in fizike. Učil je v Gorici, Trstu, Idriji, Vidmu In sedaj spet v Gorici. V torek zvečer je povabil k Zlatemu jelenu na kozarček merlota nekaj svojih bivših učercev In mla šlh prijateljev ter jim pripovedoval marsikatero zabavno zgodbico Iz svojega dolgega in zanimivega šol-nikovanja. Vsi prijatelji in znanci mu želijo še mnogo veselih in čilih leti za živino neužitna. Prah nam kvari pohištvo v obcestnih hišah, posebno se še kvari blago v trgovinah, čeprav jih lastniki skrbno zapirajo. Oblastva bi morala vsekaikor nekaj učinkovitega ukreniti, da se obvaruje naša lastnina pred veliko škodo, ki ji jo povzroča moderni promet. Vaške ceste pač nikakor niso več kos zahtevam modernega prometa, zato jih je treba asfaltirati. Dohodki kmetijstva so danes sorazmerno že tako pičli, če jih primerjamo z dohodki v trgovini in industriji, da ne moremo sami asfaltirati cest. Zato bi bilo socialno pravično, če nam ta dela opravi država. Oblastva naj poskrbe, da se to vprašanje čimprej pravično reši. Tudi za zdravje bi bilo koristno, če bi se ceste asfaltirale, saj je znano, da jetika še vedno nevarno ogroža zdravje naših ljudi. Prefektura je odobrila sklep našega občinskega sveta, da se v Jazbinah zgradi ljudska šola. Že skoro 40 let se Števerjanci mučimo, da bi končno tudi mi dobili pitno vodo. Sedaj čujemo, da se naša občinska uprava dogovarja z goriško o podaljšanju vodovoda preko Oslavja do Števerjana. To je sedaj edina možnost, da dobimo Števerjanci vsaj v doglednem časiu pitno vodo. Goriška deželna uprava je namreč odločno proti temu, da bi se voda napeljala iz Jugoslavije. To je storila, čeprav je dobro vedela, da bi napeljava z onkraj meje našo občino najmanj stala. Goriški občinski svet je odobril izdatek 390.000 lir za napeljavo elektrike v Grojni. Električni vod bodo podaljšali do mostu v Ščednem. IZ DOLA V listu smo že veliko pisali o potrebah naših vasic, ki že leta in leta moledujejo, da bi se jim zgradil vodovod, napeljala električna luč ter poskrbelo pokopališče. Obljub je bilo vedno veliko, dejanj pa nič! Kdor pozna naše ljudi, ve, da raje vse pretrpe, kakor da bi se kretali okrog visokih oblastnikov. Izogibajo se jih 'kot hudič blagoslovljene vode. Zato je še toliko bolj poudarka vredna vest, da je pretekli teden posebno odposlanstvo naših vasic obiskalo dr. De Zerbija. Zastopniki naših vasic, zlasti Palkišča in Bonetov, so prefektu živo pred-očili potrebo zgoraj omenjenih javnih del. Ta je odposlancem obljubil vso pomoč, posebno še zaradi napeljave električne luči. Prefekt bo posredoval pri družbi Selveg, da čimprej poskrbi za. napeljavo razsvetljave v našem okolišu. Pri nas je danes tako, kakor da bi živeli v Sahari. Trdno smo pa prepričani, da se bodo stvari sedaj izboljšale. CARLA GRONCHI V GORICI Soproga državnega predsednika je v spremstvu prefekta De Zerbija obiskala vojaško pokopališče v Sredipolju, nato pa je prišla opoldne v Gorico ter si ogledala med drugim goriški grad, kjer jo je pogostil go riški župan, ki ji je tudi razkazal državno mejo. Gospa Carla Gronchi je kot predsednica Rdečega križa naprosila župana, naj da za neki ples v korist Rdečega križa na razpolago grajske dvorane. Razume se, da je župan iz srca rad ugodil prošnji, a je obenem izrazil željo, da bi Goričani radi- videli na plesu tu- di soprogo državnega predsednika. Gospa Gronchi je smeje »e obljubila, da bo storila, kar je mogoče. Po ogledu grada se je odpeljala proti Trstu. IZ TRŽIČA Slovesni spl|ovi|vi ladje »Ausomie« je v nedeljo prisostvovalo toliko oblastnikov in zastopnikov gospodarskih organizacij ter ustanov kakor morda še nikoli. Ladjii je botrovala soproga predsednika republike gospa Carla Gronchi. Blagoslovil pa jo je nadškof msgr. Ambrosi. Pri slovesnosti je bil navzoč tudi minister za trgovinsko mornarico Cassiani. V našem mestu, ki se širi na vse strani, je gradbeno delovanje zelo živahno. V nekaj dneh bo »likof« našega prvega nebotičnika v ulici Verdi, ki ima 10 nadstropij. Ta dan bo gotovo zelo vesel, ker smo vsi Tržičani ponosni na Svojo najvišjo stavbo. V najkrajšem času bodo pa začeli z gradnjo drugega nebotičnika v ulici Rossini. SOVODNJE Prejšnjo sredo se je pri nas dogodilo nekaj zares nenavadnega. Neznanec, ki ga policija vneto išče, a ga doslej še ni odkrila, je ukradel v enem dnevu kar štiri kolesa. Naj-prej je prebrisani tat odnesel kolo domačinu Tomšiču Antonu na postaji v Rubijah, nato pa še Ivanki Cotič, Julijanu Ožbatu in Pahor Zlati. V Mirnu so pretekli teden pokopali naše-ga domačina Rudolfa Kuzmina, ki je zadnja leta živel v tamkajšnji vasi. Na Peči pa smo pokopali domačinko Marijo Petejan, poročeno Čavdek, vzorno gospodinjo in mater ter vneto Slovenko. Sorodnikom obeh pokojnikov izražamo iskreno sožalje, umrlim pa naj sveti večna luč. IZ RUPE Iz naše vasi se v listu bolj redko oglašamo, ker se tu le malokaj zgodi, kar zasluži, da se sporoči javnosti. Z zanimanjem smo bTali v zadnji številki Novega lista dopis iz Sovodenj, ker se je likal tudi otroškega vrtca, ki ga naša občina misli zgraditi. Tudi mi se zavedamo, da zahteva to delo precejšnjo denarno žrtev, toda la ustanova je za naše malčke in njihove matere prepotrebna. Zato upamo, da se bo preureditev nase ljudske sole gotovo v kratkem izvedla in da bodo v njej namestili tudi otroški vrtec. IZ PODGORE Pretekli petek so z avtomobilom Zelenega ikriža prepeljali v bolnico Brigata Pavia 27-letncga delavca Rema Marchija iz Moše. Ponesrečil se je v naši predilnici. Pri delu mu je roka zdrknila med kolesje stroja, ki mu je strlo sredinec na desni roki. Ozdravel bo v nekaj dneh. OPOZORILO GOSPODINJAM Goriški prefekt je na zahtevo Zveze trgovcev in T.igoviinske zbornice razglasil, da smejo biti trgovine s sadjem in z zelenjavo izjemoma odprte tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Odlok velja do 30. septembra tega leta. OPOZORILO KMETOVALCEM Kdor hoče oddati ži o v državni sklad, naj vloži prošnjo na kmetijsko nadzorništvo do 15. avgusta. Nša dežela lahko odda še 10.000 stotov. Kdor na svojem polju trpi škodo zaradi divjačine, ras škodo prijavi pokrajinskemu lovskemu odboju. Prošnjo lahko odda lovskim čuvajem, im sicer najkasneje 10 dni potem, ko je škodo opazil. IZ ČEDADA Znano je, da namerava nadškof msgr. Zaf-lonato obiskati vse župnije velike videmske nadškofije. Značilno pa je, da je svoje duš-no-pastirske obislke, začel prav v Beneški Sloveniji. V nedeljo. 22. julija, je bil v vseh župnijah trbiškega dekanata v Kanalski dolini; predpreteklo nedeljo pa je obhodil kar osem župnij v Nadiški dolini; in sicer Dolenji Brnas, Laze, Brišča, Šempeter Slo-\enov, Mersin, Ronac, Trčmun in Matajur. Ostale slovenske župn;je bo, kakor smo slišali, obislkal 12. in 19. avgusta. Znani tajni »Odbor za obrambo vere in domovine v nadiškili dolinah« se je veliko trudil in se še vedno trudi, da bi poučil novega nadpastirja o nevarnosti, ki preti veri in domovini posebno v duhovnijah, ki jih vodijo slovenski duhovniki, veliki »sovražniki« vere in domovine. Ker so elani odbora trdno prepričani, da se dinamični msgr. Zaffonato vsako jutro vestno pripravlja na svoje delo z branjeni 5 šole v Strmci pod Matajurjem, v Hlasti in Zamirju. Uverjeni smo, da bo ista usoda v prihodnosti zadela tudi še druge šol« —• brez otrt»k! Veliko šol je bilo otvorjenih bolj zaradi učiteljev, saj jih je vedno več brezposelnih, kakor zaradi otrok, ki jih je vedno manj. Število otrok se po vaseh manjša tudi zato, ker jih starši pošiljajo v razne zavode. Domači učitelji pa si morajo služiti vsakdanji kruh s težaškimi deli. CRNIVRH V Črni vrh je bil poslan kot učitelj g. Evgen Ornjak, bivši župnik v Borjani, ki bo spotoma opravljal tudi ondotno župnijo. 2ABNICE Preteklo soboto in nedeljo smo prisrčno pozdravljali in stiskali roke bratom in sestram z goriškega Krasa in Tržašlkega. Že v soboto dopoldne so prišli v našo prelepo vas veseli Kraševci iz Doberdoba, Ronk, Jamplj, Devina, Štivana, Sesljana, Mavhinj in Medje vasi. Odšli so popoldne na Sv. Višarje, kjer so se jim pridružili še romarji iz Sv. Jakoba v Trstu. Živahni Kraševci so zvabili tudi mnogo Žabničanov na našo sveto goro. Tam smo se skupno z njimi udeležili v soboto zvečer prelepe in dolge procesije okrog slavnega Marijinega griča. Drugi dan pa je bilo več sv. maš. Vzpodbudno slovesnost je še dvignilo globoko občuteno petje zlasti šentjakobskega zbora. Romarji so se vsi zadovoljni in duhovno poživljeni vračali na svoje domove. IZ RABLJA Zadnjič smo poročali o smrti moža in žene iz Strmca. Pretetkli teden je zopet zamahnila smrtna kosa po ugledni slovenski družini Valas, ki ji je nenadoma umrla hčerka. Zvečer je bila še popolnoma zdrava, zjutraj pa je že izdihnila svojo mlado dušo. Ljubi Bog naj da moči užaloščenim staršem, ki jim izrekamo globoko in iskreno sožalje. je že čakala slkupina laških nestrpnežev in jih je zučela izzivati. Seveda so žvižgi kaj malo časa trajali. Fantalini so pokazali pete, da se je kar kadilo. Drugi dan se je na istem mestu spet zbrala podobna gruča. Čakali so slovenske delavce z Vrdele, ki so se zvečer vračali z dela domov. Policija se je zbala, da pride do hudih pobojev. Zato je alarmirala celo okoliški bataljon, Iki so ga dražili s psovko »bacoli« ali ščurki. Kajpak je to zbadanje razdražilo vojake, ki so začeli streljati. Padila sta neki študent Parisi in delavec Suša. Od tistega dne so Rojan šteli za gnezdo nevarnih sršenov. Rojančani so se pa smejali in pravili, naj jih ne hodijo z golo Toko dražit. Narodna zavest se je globoko ukoreninila. Seveda so s popolnim pomeščanjenjem prišle tudi druge navade in drugačne nravi, toda pri starih, pristnih Rojancih se še po-ma domača kri in s temi sem se razgovarjal ter videl, kako so se ugreli ob spominih na nekdanje lepe čase. (Konec) It. B. ■/ (Zgodovinska slika) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA »Slep je, kdor se s petjem ukvarja . . .« Tako je zapel naš pesnik, ko je hotel povedati, dia, kdor se posveti kulturnemu delu, navadno ostane revež vse življenje. Medtem ko ljudje v drug.h poklicih, posebno v tako zvapih »specializiranih«, zaslužijo dobro, mora idealist, ki suče pero, živeti le bolj od idealov kakor pa od vsakdanjega kruha. In tega ta delavec s svojim umetnim delom še bolj zasluži kot mehanik, kecr, kdor piše, ustvarja pod a-go za vso narodno kul u:no ravep. Spomnimo se le, kako bridko so živeli sloven ki pesniki ip pisa elji ip kako so jet.čni umirali. Kaj jim pomagajo danes spomeniki! Kruha bi jim bili morali dati, da bi lahko še kaj ustvarili! Toda ne le med nami, tudi drugje je umski delavec v današnji dobi strojev zapostavljen. Poiskati si mora še d ugo s užbo ali pa stradat ; pero mu ne nese dovolj, kvečjemu toliko, kol.kor prejme uradnica, ki šteje, koliko mu pride od vrste. Poglejmo nekaj primerov. V Zahodni Nemčiji je okoli 4000 oseb, ki žive od pisanja. Ena tietjina teh nima piti 15.000 lir mesečnih dohodkov; druga tretjina zasluži tol ko kot ljudskršolski učitelj. Na -manj zaslužijo odrski pisatelji, razen Zuckmayer-ja ip Kurta GStza. V podobnem položaju se nahajajo tudi italijanski slovstveniki. Tudi tu si mora o pisatelji poiskati stranski zaslužek, če hočejo živeti vsaj takq kot mali trgovec. .Zato srečujemo celo v pokrajnskih 1-st h blesteča imena, kot so: Balriini, Zavattini, Levi, Moravia. pesnika Qua‘imodo ip mpogo drugih-Ti morajo pisati za tretjo stran listov člajike, celo šibko plačane, ker jim njih izdaje premalo nesejo. Mnogo lepih literarnih načrtov morajo pa od agati z dneva v dap. Sodelovanje slovstvenikov pri dnevnem časopisju je v Italiji pos'alo izhod za pri dob -vanje pisateljevega vsakdanjega kruha. Menda je samo Vincenzo Cardarelli v Rimu edini pesnik, k' se poče odreči niti za ceno lakote svojemu vzvišenemu poklicu: biti samo pesnik. V »ZLATIu AMERIKI Tudi v Ameriki, kjer se zdi, da cvenkljajo sami dolarji pisatelje še vedno prenizko cenijo. Tam živita samo dva pesnika, in sl er Robert Frost ip Slavni tenorist Josip Rijavec praznuje letos 40-letnjco svojega glasbenega delovanja. Rodil se je leta 1800 v Gradiški ob Soči. Študiral je gimnazijo v Gorici ter nato konservatorij pa Dunaju. Postal je operni in koncertni pevec. Svoj prvi koncert je imel v Trgovskem domu v Gorici. Od takrat dalje je nastopal na najslovi'e;ših jugoslovanskih, evropskih in ameriških odrih. Pel je v slovenskem, srbohrvaškem, nemškem, italijanskem, francoskem in drugih jezikih. B I je lirski tenor. Svoj glas je razvil v enega pajboljših kar jih je kdaj imela Slovenija. Nemški glasbeni pisatelj Paul Brune ga v svoji knjigi »Bariton-tenor« uvršča med r.a:s'av-nejše svetovne tenorje in stavi v isto vrsto s Carusom, Giglijem in Fletom. Bil je več časa član zagrebške, berlinske Ip pato beograjske Opere. Zdaj je profesor solopetja na beograjski glasbeni akademiji. Kljub privlačnim vabilom tujine je slavljenec ostal vedno navezap pa domača tla ip bil narodno izredno zaveden. SEMAFOR »Lurdska Mati božja in reklama« Kar obstal sem in si pomel oči: na eni izmed desk za reklamne lepake v Drevoredu XX. septembra sem zagledal znano podobo lurške Marije .Nekdo, ki bi rad zaslužil z romanji v Lurd, je dal nalepiti’na deske velik lepak z Marijo, ki moli s sklenjenimi rokami v okviru vo‘line. Zravep so z ve ikimi črkami natisnjena navodila, kje se je trtba prijaviti za romanje in kdaj bodo skupine odpo ovale. To je pajhujša neokusnest ip zloraba vere, kar sem jih doslej doživel. Umazani dobičkarski pohlep je izenačil na d^ski toaletne potrebščine, Nylop nogavice in Mater božjo. Čudno je, da policija, ki sicer tako rada zap'eni kak letak, tokrat nič ne vidi. In prav tako čudno je, da ne protestira škofija, To je mogoče le v mestu, kjer poje:o pri maš- h namesto terkvenih pesmi nacionalistične himne in kjer imajo cerkveni predstavniki druge skrbi kakor da bi skrbeli za lesničro versko vzgojo in vzbujali medsebojno spoštovanje med tu živečimi parodi! Ogdep Nash, ki lahko nosita naslov ».voboden pisatelj«. Drugi — kakih 40.000 po š evilu — so oJ-visni od službe kot uredniki, učitelje ali agepti pr. reklamnih podjetjih. Povprečni zas.užek po ovice ameriških pisateljev znaša manj kot plača delavca pri avtomobilskih podjetj h. Nekaj več za lužijo p-satelji kriminalnih romanov in šolskih knjig. Drugi pisatelji si pomagajo z izdajanjem romanov v žeppi obliki ali v priredbi za filme. Značilno pa je, da od 100 pisateljev v filmskem središču Hollywoodu ima samo eden stalne mesečne dohodke. V Ameriki izide letno po 10.000 novih del. Pe deset romanov doseže paklado 50.000 izvodov. Seveda dobi v velemestih poklicni pisatelj prav lahko še postranski zaslužek. Marsikoga pa rešijo iz dnevnih skrbi pisateljske nagrade, ki so v Ameriki kot v Italiji in tudi v Jugoslaviji prav pogoste. iNajslabše je pa za tako zvane kulturne delavce poskrbljeno v raznih »zamejstvih«, kjer menijo, da je kulUuno udejstvovanje luksus, trgovina z lesom pa realen poklic. Spacal bo razstavljal v Parizu Nedavno tega se je vrnil slikar Lo>e Spa al iz Stockholma, kamor ga je povabil eden največjih tamkajšnjih trgovcev z umetninami ip organizatoi-jev umetnostnih razstav. Sklenjeno je bilo, da bo priredil Spacal marca prihodnjega leta razstavo v znani pariški galeriji »La Rive Gauche«, naslednji mesec v Frankfurtu v zahodni Nemčiji in nato v Stockholmu. Spacal je bil edepi izmed devetih umetnikov, ki so pred kratkim dobili spodbujevalno nagrado posebne komisije italijanskega prosvetnega mini trstva Tako je prejel Spacal v pekaj mesenih kar dve pomembni italijanski nagradi — eno rimskega mesta za grafiko, razstavljeno na rimski Quadriennali, in drugo od prosvetnega mipistrstva, ki hoče spodbujati zaslužne umetnike v njihovem prizadevanju ter jim dati priznanje za dosedanje delo. Nagrajeno Spacalovo delo s Quadriennale je prinesla v barvni -reprodukciji zadnja, avgustova številka najuglednejše italijapske revije za umetnost in arhitekturo, milanska »Donius«, ki sploh posveča Spacalovi umetnosti precejšnjo pozornost. Spacalovih uspehov v svetu smo veseli vsi tržaški Slovenci. Na čikaški televizijki postaji je nastopila Baletna skupina ondotnega Slovenskega radijskega kluba ter žela lep uspeh. Plesalci so nastopili v slovenskih narodnih nošah. V zadnjem času je Slov. radijski klub zelo okrepil svoje delovanje. Nas zajtrk Ali si kdaj že pomislil, koliko ljudi je moralo delati in se truditi, da zjutraj lahko použ.jtš sv,:j zajtrk? Začnimo s kavo. Od kod prihaja? Največ iz Brazilije ali z otoka Jave v Tihem oceapu ali morda iz Afrike. Le preudari, koliko rok se je moralo gibati, preden so kavo pobrali z grmovja, jo osušili, spravili zrna v vreče, jih paložill na parnike In poslali čez morje, da se sedaj dišeče kadi pa tvoji mizi! In kako je s sladkorjem? Pridobivajo ga iz sladkornega trsa v Ameriki in Aziji ali pa iz sladkorpe pese, ki raste tudi v evropskih deželah. Koliko kmetov se je moralo znojiti na poljih ip delavcev truditi v tovarnah, da se sladkor belo blešči pred tabo in ga lahko potreseš v kavo. Žito za tvoj kruh je morda prišlo iz Kanade ali Združepih držav Amerike. Sejali, želi in mlatili so ga ljudje, katerih jezika niti ne razumeš. In nato je prišlo k mlinarjem ip odi tam kot moka k peku ki jo je ponoči, ko si ti spal, gnetel in kvasil ter pripravil iz nje žemlje, po katerih tako željpo segiš. In koliko rok se je pridno sukalo, preden sta mleko in maslo prišla do tebe! Ce bi se pa še vprašal, kdo je izdelal krožnike, skodelice, žlice in nože, ki leže pred tabo, kdo stolico, na kateri sediš, kdo hišo, v kateri bivaš, bi pr -šel do spoznanja, da so še pepregledne množice kme- KULTURNE VESTI Slovenski učiteljski pevski zbor »Emil Adamrč« je imel pet zelo uspelih koncenov in nekaj televizijskih in radijskih nastopov v tujini. Predstavil se je v Strassburgu, Parizu in .Ziirichu. V prvem mestu je imel radijsko snemanje, nastop na zaključnem šolskem festivalu ip samostojen koncert, v francoski prestolnici je nastopil na televizijski, v ZUri.hu pa na ondotni radijski postaji. V devetih dneh je imel sedem prireditev, ki so vse prav lepo uspele. S tem gostovanjem v tujini je zbor najlepše proslavil 30-letni o svojega obstoja. Kakor je zpano, je bil njegov predhodnik »Pevski zbor slovanskega učiteljstva v Trstu«, katerega je vodil nepozabni Srečko Kumar. Po raznih italijanskih mestih, kjer ima podružnice Ameriška poročeva’ska služba (USIS), potu e zdaj razstava ilustracij, ki jih je priredil naš rojak Bogdan Grom po vsebinah razn h ameriških mladinskih knjig. Sliša‘i je tudi, da bo Grom odpotoval v okviru izmenjave kulturnih stikov na obisk V Združene države. • * m Prvak zagrebške Opere, slovenski rojak Rudolf Franci, je gostoval v Sovjetski zvezi, kjer je nastopil v operah Traviata, Trubadur in Carmen ter imel samostojen koncert. Ruski listi so objavili o njegovih nastopih zelo pohvalne ocene. Pred kratkim so pa Reki odprli veliko razstavo slikarskih in kiparskih del domač.h in tujih umetnikov. Skupno je razstavljenih 140 slik in 50 kipov. Na razstavi so zastopapi tudi slovenski umetpiki, med njimi Gabrijel Stupica, Stane Kregar, Maksim Sedej, Drago Tršar in drugi. Posebno razsodišče, ki so ga sestavljali umetnostni zgodovinarji, je podelilo tri nagrade, in sicer za slikarstvo, k parstvo In za najboljše delo tujega umetnika. Nagrado za slikarstvo je prejel slovenski umetnik Gabrijel S upi-ca, ki je na razstavi zastopan z dvema slikama. Prva predstavlja Deklico s pahljačo, druga Interieur. * * * Slavna jugoslovanska pevka Zinka Kunc je pred nedavnim nastopila v londonski Operi Covent Garden. Pela je naslovno vlogo v op>eri Tosca. Po sodbi londonskih kritikov je bila ta stvaritev najboljša v zadnjih letih. Po pjihovem ima Kunčeva nepavadno topel in čist glas ter velik igralski dar. V pretekli sezoni je v pewyorškem gledališču na Broadwayu dosegla največji uspeh drama Dnevnik Ane Frank, ki sta jo za gledališče priredila Fran-ces Goodrich in Albert Hackett. Delo je napisano po respičnem dnevniku mladega židovskega dekleta, ki se je dve leti skrivalo pred nacisti na nekem amsterdamskem podstrešju. Drama je prejela Pulitzerjevo nagrado. tov, obrtnikov, delavcev iz vseh dežel sveta morali truditi, da ti priskrbe dobrote življenja, ki j h danes uživaš. Koliko ljudi je moralo sekati, žagati, zabijati žeblje, kovati, prenašati tovore in se spuščati za rudami in premogom y globino zemlje, da so te oskrbeli z vsemi stvarmi, ki jih potrebuješ! Preudari tudi, koliko mož je nioralo napenjali svoje možgane ip cele noči razmišljati, preden so izumili stroje, s kaerimi se danes izdelujejo tvoje vsakdanje potrebščine. Po.lej samo pa električno žarnico! Ko stopiš v ranih zimskih urah k zajtrku, pritisneš na gumb ip soba je svetla. Toda pomisli na učenjake in inženirje, ki so se dolga leta mučili, da so elektriko odkrili in izgotovili žarnice! Danes leže vsi ti veliki in mali izumitelji pod zemljo, a jim vendar moraš biti hvaležen, ker bi brez njih pe mogel živeti, kakor živiš. Ce bi vstali iz grobov, bi jih bila cela vojska. Povei, ali si kdaj ob zajtrku že na te stvari pomislil? Kaj še! Srkal si kavo ip kvečjemu rekel, da je dobra in ti tekne. Ip vendar taka povišrost ni na mestu. Ze zajtrk bi te moral spomniti, kako je vsak od nas odvisep od pomoči bližnjega in kako sta vsa tvoja udobnost in varnost plod skupnega in vzajemnega dela neštetih tujih rok in razumov. Ne obnašaj se torej tako, kakor da si sam na svetu in nikogar ne potrebuješ! Spoštuj delo in ljudi, ki d !a-io, zakaj brez njih bi družba in tudi ti ne mogla živeti. Ip če srečaš v tramvaju delavca, ki se utiu-jen vrača od težkega dela domov in se ozira okoli, da bi kje pašel sedež, odstopi mu svoj prostor. VZGrOJTJNJt KOTIČEK PERUTNINSKO MESTO Na 48. km ceste Mediana, ki vodi iz Rima proti Latini, glavnemu mestu osušenih Pont inskih močvirij, je v zadnjem letu zra-stlo tako' imenovano »perutninsko mesto (eitta dei podli), ki je last družbe A. I. C. Za zgradbe in ureditev prostorov so doslej potrošili nad 1 milijardo in skoraj še toliko bodo potrošili do tklončne ureditve. Stalno zaposlenih bo 600 delavcev in nameščencev. Trenutno gojijo tu 300.000 glav perutnine, in sicer 9000 navadnih in 4600 žlahtnih plemenskih jajčarie, 180.000 navadnih in 41.600 odbranih piščancev, 26.000 jajčarie za rejo in 39.000 piščancev za opilanje. (klavne pasme so: New Hampshire, bela livorn-ška, bela Plymouth, C orni sli White, Wihite Ace in križanke med terni. Nadalje imajo še 3500 rac in 210 molznih krav holštajnske pasme. Dnevno zakoljejo sedaj 2000 v baterijah vzrejenih piščancev. V ta namen imajo posebno klavnico, kjer zakoljejo na tekočem traku po 600 piščancev na uro. Srednja teža piščancev je 1.1 kg. Prodajo jih v Rimu, kjer so v zadnjem mesecu dosegli ceno 900 lir za kg. Že sedaj 'torej dobijo za piščance dnevno po 2 milijona lir. V načrtu pa je, da bo dnevni zakol narasel na 10.000 piščancev in da bo poleg tega naprodaj dnevno nad 20.000 svežih jajc, ki jih bodo v Rimu z lahkoto prodali. Predvidevajo, da bo dnevni izkupičetkl znašal 10 milijonov lir. letno torej 3 in pol milijarde. Talko podjetje seveda potrebuje tudi mnogo krme. V ta namen imajo tudi posebno tovarno, ki pripravi dnevno nad 300 q posebne krmne mešanice. Velevažna je tudi zdravstvena stran v podjetju, za kar bo skrbelo posebno »bolniško osebje«, ki ima na razpolago dobro opremljene laboratorije, opazovališča in še druge potrebne prostore. To podjetje predstavlja pravo industrija-lizacijo perutninarstva in je največje v Evropi. KAKOVOST PIŠČANCEV IZ BATERIJ IN NAVADNIH Če primerjamo v raznih mestih ceno navadnih piščancev s ceno piščancev, vzrejenih v baterijah, ugotovimo, da so navadni piščanci v splošnem dražji, v nekaterih mestih tudi za 30 in več odstotkov. Zakaj ta razlika? Ali so navadno vzgojeni piščanci bolj okusni kot piščanci iz baterij? V Peschieri so napravili zanimiv poskus: V neki restavraciji so postregli 32 gostov z dvema kolikor mogoče enakima in enako pripravljenima porcijama piščancev. Vsaka porcija je imela svojo številko. Po obedu se je moral vsak gost izraziti, katera porcija je bila boljša. Končni sklep je bil: 22 gostov se je izreklo v prid piščancev iz baterij in 10 za navadno vzgojene piščance. Sodba je izvala nemalo začudenja . S takimi poskusnimi pojedinami nadaljujejo v mnogih italijanskih mestih. ŽITO, GROZDJE, OLJE Letošnja žetev pšenice v Italiji je sicer nekoliko slabše izpadla od lanske, a je kljub temu zelo obilna. Računajo, da bodo presegli 85 milijonov q. Lanska letina koruze v Italiji je bila rekordna, a letos pričakujejo še obilnejšo. Zato je trg s koruzo zelo slab. Letošnja vinska letina bo, kakor predvidevajo, prav malo slabša od lanske, ki je bila zelo dobra. Pridelek olivnega olja pa b.o letos —i kljub hudi pozebi — znatno višji od lanskega. Genij-, ga na dva in pol milijona q, medtem ko so lani pridelali 1,8 milijona. PREZRAČENI HLEVI! Na vseučilišču v Kaliforniji je neki živinorejec imel predavanje ter dokazal, da govedo najbolje uspeva v hlevih, ki so močno prezračeni. Živina uspeva celo bolje kot v hlevih z uravnovešenim zrakom (vedno ista toplota) in s svežo vodo za svobodno pitje. V neki hlev je postavil skupino 7 mladih živali in nastavil ventilator, ki je stalno pihal zrak z brzino 6 in 1/2 km na uro. V drugem, enako moderno urejenem hlevu, a brez ventilatorja, je bila druga skupina 7 živali. Vse živali so bile deležne iste nege. V prvi skupini so pokazale živali za 1/2 kg višji dnevni prirastek na teži in za vsakih 100 kg novega mesa so potrosile po 200 kg kr- me manj kot tiste iz druge skupine. Iz tega vidiš, kaj pomeni čisti zrak v hlevu ! KISLIH VIN NI MOGOČE POPRAVITI! Marsikomu se sedaj v vročem poletju vino skisa, cikne. To je posledica razvoja ki- sovih bakterij v vhiu, ki se v vročini poseb- ATLETIKA Na mednarodnem vojaškem prvenstvu v Berlinu je bil dosežen nov svetovni rekord na 100 m. Ameriški vojak Wiilie J Wil)iams je to razdaljo pretekel v času 10”1 ter tako za eno desetinko sekunde potolkel višek, ki ga je bil p ed več ko 20 leti do segel nepozabni črnec Ovven-s. Ta neverjetni čas čudnega štiriindvajsetletnega tekača, ki ni niti izbran za Olimpiado, je naslednji dan izenačil Amerikanec Muichison. Toda Williams ni nehal in je v končni tekmi prehitel tekmeca ter zopet zmagal z izrednim časom 10”1. Cmec upa, da ga bodo sedaj končno vključili v olimpij ko državno ekipo. Atleti se sedaj živo pripravljajo ra Melbourne tekme se zaostrujejo tako, da z neverjetno lahkoto in naglico neprestano padajo svetovni viški. Madža Roszavoelyi je za dve desetinki sekunde znižal svetovni višek na 1500 m, ki so ga bili postavili Iharos Tabori in Niel.en. Koliko svetovnih rekordov bo padlo na Olimpjadi, ko se bodo srečali najboljši atleti sveta! AVTOMOBILIZEM Manual Fangio bo verjetno zopet postal svetovni prvak, ker je v nedeljo zmagal v Niirb'ringu v Nemči’ji, kjer je potolkel vse rekorde. Argentinec je na vozilu znamke Ferrari vozil z jzredno brzino 137 km na uro ,ki je precejšnja, če pomislimo, da je tlak dirkališča zelo slab. V manjši kategoriji se je izkazal za najboljšega Nemec Hermann, ki je tekmoval na vozilu znamke Porsche. Ita ijapi so precej užaljeni, ker Nemci po tekmi niso hoteli zaigiati italijanske dižavne himne ,kot je v navadi povsod TENIS Med em ko se tekme za Davisov pokal bližajo koncu, se je v Vichyju zaključilo tekmovanje za pokal »De Galtea«. Udeležili so se ga m adinqi pod dvajsetimi leti. Po izločitvenih srečanjih so se za finalno tekmovanje uvrstili Fran ija, Spaniija, Italija in Češka. Za končno zmago sta se pomerili Italija in Španija. Italijani so zelo razočarali Zasluž n o so no naglo množijo. Talktega vina ni mogoče popraviti, ker še ne poznamo lahko dosegljivega in učinkujočega sredstva, ki bi nevtraliziralo ocetno kislino in delovanje kisovih bakterij, ne da bi prizadelo tudi ostale žlahtne kisline, ki so v vinu. Zato je potrebno, da kisanje vina že prej preprečimo, kar bomo dosegli, če se bomo držali navodili iz prejšnje števillkie našega lista (Vina v vročini). Če pa je vino že kislo in nimamo drugega za domačo rabo, potem pijmo ga razredčenega z vodo ali pa mu primešamo neposredno pred pitjem na vsak liter po eden do dva grama bikarbonata (»l>i-carbor.ato di calcio ali di sod.io«), ki bo napravil vino nekoliko šumeče. POBIRAJTE ODPADLO SADJE! Jabolka, hruške in tudi češplje ter slive odpadajo in ležijo pod drevesi. Če sadja ne poberemo, bo lam segnilo, morebitni črvi v sadju bodo pa odrastli in se zabubili v zemlji ter drugo leto bomo imeli na drevju še več sadnih škodljivcev. Da to preprečimo, moramo pobrati vse odpadlo sadje. Tako sadje je v splošnem prav malo vredno. Ler majhni del,i bolj zdravih plodov so užitni, talko sveži kakor posušeni v krhlje. Vse ostalo pa spada v ogenj. Samo ogenj uniči kali gnilobe in istočasno morebitne živalske škodljivce. Odpadlega sadja ne smemo krmiti prašičem, ker s tem samo ši-rtno glivične bolezni. Črvi namreč pridejo v gnoj, marsikateri živalski škodljivec pa se bo v hlevu skril, zabubil, drugo leto vzletel in začel zalegati jajčka ter talko širiti svojo malopridno zalego. Odpustljivo pa je, če po tleh pobrano sadje takoj vržemo v vrelo vodo, jo prekuhamo ter nato krmimo prašičem. zmagali Spanci (4 1) iip tako prvič osvoj, i ta poka!. V pre.šnjih letih 50 Italijani štirikrat zmagali, Francozi pa dvakrat. KOLESARSTVO Čeprav se je zaključila dirka po Franciji, kolesarji pe mirujejo. Pričele so se dirke po Nizozemski, v zahodni Franciji ip po Evropi. Vn to se vsi pripravljajo za svetovno prvenstvo, ki bo na Danskem. Za to tekmo so vse države vpisale svoje najboljše kolesarje. Nencipi je zmagal v Varese in za svetovno prvenstvo se resno pripravlja tudii Copp;. Magni, Koble