ŠTEVILKA LETO Lili, 19. NOVEMBER 2021 CENA 1.98 EUR STRAN 4 STRAN 7 NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 16 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Delo lekarn v epidemiji Izdaja testov in porast obolenj zelo povečala obisk Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca na obisku v KLS Ljubno Tjaša Cipot Petek, učiteljica joge: „Biti v tišini te prisili, da pogledaš globoko vase." MINI MARKETING d.o.o. Strank» BENCINSKI SERVIS STRANICE SUPERMARKET MOZIRJE P1AGER Ponudba za koline, OEŽAZA MAST emajtfrana 101 Oglasi fELPEC eBIkes 5% popusta ■ tem kuponom WWW.eip6C.S! ■■" ^-' J /fCi pp - : 031717 994 ^^ Tovarniška cesta 23, Sernpeter v Savinjski dolini 2 Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 Vsebina Rekreacijski center Golte Pred začetkom smučarske sezone še kopica neznank.............7 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Sklenjen dogovor o gradnji prizidka k zdravstveni postaji Nazarje.....................................8 Nazarje Zastoje pri zdravstveni postaji rešili s spremembo prometnega režima...........................8 Epidemija covida-19 Število potrjenih okužb v dolini 447, kar je največ doslej.................9 Občina Luče Asfaltirani cestni odseki .............10 Občina Ljubno Prihodnje leto začetek del na Forštu.....................10 Anton Pistotnik iz Mačkinega kota Zaradi skrbnega dela zgled ostalim lastnikom gozdov............12 Planinska društva uspešna na državnem razpisu za infrastrukturo Dober milijon evrov za pet planinskih koč......................12 Radmirje Koga moti Čonkova hruška?.......14 Trgatev v vinogradu Miha Fajfarja . 14 v Ljubiji Letnik 2021 najboljši v zadnjem desetletju? ....... Namiznoteniški klub Savinja Luče Premagali letošnje pokalne zmagovalce ...................... 19 Kondicijski trener Miha Robnik Skrb za počutje ne sme biti zadnja skrb.................21 fil ' Tretja stran Zakaj bi se morali tudi cepljeni testirati Prejšnji teden so v Avstriji v prizadevanjih za zajezitev širjenja epidemije covida-19 uveljavili pogoj PC, ki pomeni, da necepljeni lahko svoj dom zapustijo le še za nujne opravke, obisk pri zdravniku in odhod na delo ali v šolo. O tovrstnem zaostrovanju ukrepov trenutno razmišljajo še v nekaterih drugih evropskih državah. Epidemiolog Ivan Eržen je mnenja, da je to ena od možnosti, da zmanjšamo širjenje okužb, zlasti pri dejavnostih, ki niso življenjsko nujne, na primer kulturne in športne prireditve, zabava in podobno, pri tem pa opozarja: »Testiranje je zelo pomembno, saj daje osebi, ki se je testirala, informacijo o stanju. Tako lahko prilagodi svoje ravnanje in prispeva k zmanjšanju tveganja za širjenje. Seveda pa je pomembno, da se ukrepi dosledno preverjajo, česar v Sloveniji do nedavnega nismo zagotovili, zato je ukrep precej razvodenel in ni prinesel pričakovanih rezultatov.« Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar dodaja opozorilo, da je v družbi zelo razširjeno zmotno mišljenje, da cepljenje varuje pred okužbo: »To ne drži. Z virusom se lahko okužimo vsi.« Lucijan Zalokar je v Delu navedel lep primer: »Sem cepljen in recimo, da se okužim. Prenašam virus. Vseeno lahko grem na večerjo, kamor pride tudi zdravi Simon, ki ni ne cepljen ne prebolel, je pa testiran. Ker sediva za istim omizjem, ga okužim. K mizi je želel priti tudi zdravi Luka. Ker ne izpolnjuje pogoja PCT, so mu vstop preprečili. Dosledno upoštevanje pogoja PCT je torej privedlo do tega, da je pred okužbo obvarovalo Luka (ki ne izpolnjuje nobenega pogoja), ne pa tudi Simona (ki izpolnjuje pogoj T). Tega si ni mogoče razlagati drugače, kot da pogoj PCT (med drugim) skrbi, da se čim prej prekužijo ljudje, ki se nočejo cepiti, ampak se testirajo, po drugi strani pa tiste, ki se nočejo niti cepiti niti testirati in niso preboleli, varuje pred okužbo. Ta napaka v sistemu še zdaleč ni edina.« Dr. Gorazd Pretnar meni, da je do sedanjega stanja privedla serija napak: »Če so odločevalci sklenili, da bodo poskusili s testiranjem izolirati okužene, bi morali upoštevati dejstvo, da se lahko okužijo tudi cepljeni in da so tudi oni lahko brezsimpto-matski prenašalci.« Hkrati poziva, da upoštevamo ukrepe, ki jih poznamo iz obdobja pred cepljenjem: ohranjanje razdalje, higienski ukrepi in prezračevanje prostorov. Pretnar je prepričan, da bi morala veljati enaka pravila za cepljene in necepljene in da je bila ena od večjih napak, da so »cepljeni lahko hodili na dopuste in imeli koncerte, saj se je virus širil ravno na ta način«. Pravi tudi, da mora ostati odločitev o cepljenju svobodna volja posameznika, odločitev o tem pa bi morala biti sprejeta na relaciji med posameznikom in osebnim zdravnikom, ne pa ob gledanju promocijskih sporočil za cepljenje na televiziji. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 46, 19. november 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/8390-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 SavinjSae noviee št. 46,19. november 2021 3 Tema tedna DELO LEKARN V ZAOSTRENIH EPIDEMOIH RAZMERAH Izdaja testov in porast respiratornih obolenj zelo povečala obisk V tem tednu so osnovne in srednje šole začele izvajati obvezno samotestiranje učencev in dijakov. Zaradi posledičnega povečanja prevzema testov in obveznega nošenja kirurških mask v šolah v vseh lekarnah zaznavajo povečan obisk. Tako je tudi v enotah Javnega zavoda Lekarna Mozirje, povečan obisk strank pa je tudi posledica porasta respiratornih obolenj. ZA UČENCE 15 TESTOV NA MESEC Po novem vladnem odloku samotestiranje učencev in dijakov poteka trikrat tedensko v prostorih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Teste za učence in dijake kot tudi študente, za kate- Rosita Aubreht, direktorica Javnega zavoda Lekarna Mozirje: »Tudi v enotah Lekarne Mozirje zaznavamo močno povečan obisk strank zaradi prevzemanja testov za samotestiranje. Trudimo se, da bi uspeli zagotoviti zadostno količino testov, vendar ne uspemo dobaviti želenih količin. Posledično moramo stranke večkrat naprositi, da se po dodatne količine testov oglasijo ponovno. Na tak način zagotovimo, da do testov pride čim več uporabnikov. Zavedamo pa se, da jih na ta način dodatno obremenjujemo in da si po nepotrebnem povečujemo obisk v lekarnah. V tem času se je povečal obisk v lekarnah tudi zaradi respiratornih obolenj. Se vedno tudi opažamo, da okuženi s covidom, kljub priporočilom, pogosto sami v lekarnah prevzemajo zdravila in prehranska dopolnila.« Da lahko delo poteka nemoteno, so se zaposlene v Lekarni Mozirje morale odreči vsem nenujnim odsotnostim. (Foto: Tatiana Golob) re je samotestiranje prav tako obvezno, je moč prevzeti le v lekarnah. Vsak učenec lahko s kartico zdravstvenega zavarovanja prevzame 15 testov na mesec. TESTOV »ZA NAZAJ« NE SMEJO IZDAJATI Direktorica Lekarne Mozirje Rosita Aubreht opozarja, »da je ministrstvo za zdravje priporočilo, da se ponovni dvig mesečne količine testov za samotestiranje v breme proračuna lahko v lekarnah opravi 25 koledarskih dni od zadnjega dviga.« To v praksi pomeni, da lahko vsak upravičenec v roku enega meseca prejme le 15 predpisanih testov in ne več, dvigi za nazaj torej niso mogoči. ZAKAJ TESTOV NE DOSTAVLJAJO V ŠOLE? Po podatkih ministrstva za zdravje so lekarne od začetka letošnjega šolskega leta izdale že okoli 880 tisoč hitrih testov za samotestira-nje, ki so financirani iz proračuna. V Lekarniš- ki zbornici Slovenije so prepričani, da bi v sedanjih epidemičnih razmerah vlada morala pristopiti k drugačnemu sistemu in vsaj za najmlajše učence, ki se še ne zmorejo testirati sami, teste dostavljati direktno v šole. PRIMANJKUJE TESTOV IN TUDI MASK Zaradi velikega povpraševanja po testih le-teh lekarnam občasno primanjkuje. Tako je tudi v Lekarni Mozirje, kjer se, tako kot drugje, trudijo za- 25 koledarskih dni mora preteči od zadnjega dviga brezplačnih testov za samotestiranje v lekarni, da je mogoč ponovni dvig mesečne količine. gotavljati dovolj testov, vendar jim to ne uspeva vedno. Kot pojasnjuje Aubrehtova, se je povečalo tudi povpraševanje po medicinskih maskah, »še posebej tistih za otroke. Pričakujem, da z dobavo slednjih v naslednjih dneh ne bo večjih težav.« DELO OTEŽUJE KADROVSKA PODHRANJENOST V času, ko so v porastu tudi ostala respirator-na obolenja, dodatne naloge zelo obremenjujejo delo lekarnarjev. Po navedbah lekarniške zbornice farmacevtskih strokovnih delavcev močno primanjkuje. V kar četrtini lekarn namreč dela samo en magister farmacije. S kadrovsko podhranjenostjo se soočajo tudi v mozirski lekarni. Rosita Aubreht: »Da lahko delo poteka nemoteno tudi ob povečanem obisku, smo se zaposlene morale odreči vsem nenujnim odsotnostim. V tem obdobju stranke pogosto iščejo tudi izdelke za krepitev imunskega sistema. Ponudba tovrstnih izdelkov, še posebej različnih kombinacij, se je zelo povečala. Ker želimo, da stranka dobi zanjo najprimernejši izdelek, se svetovanje lahko tudi malo podaljša.« Tatiana Golob 1285 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Gospodarstvo BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Agilni razvojni center - prostor za nove zgodbe o uspehu V tovarni BSH Hišni aparati v Nazarjah so v četrtek, 11. novembra, s priložnostno slovesnostjo uradno predali namenu nov agilni razvojni center, ki je sicer v funkciji že eno leto. Dogodka sta se udeležila tudi predsednik vlade Janez Janša in izvršna direktorica ter članica upravnega odbora Skupine BSH dr. Silke Maurer. OPTIMALNO OKOLJE ZA TIMSKO DELO Z razvojnim centrom so v to- varni malih gospodinjskih aparatov ustvarili optimalno okolje za timsko delo, kjer so na eni lo- članica upravnega odbora Skupine BSH dr. Silke Maurer je izpostavila pomembnost tovarne v Nazarjah za celoten BSH in pohvalila prizadevnost vodstva nazarskega podjetja ter pripadnost in delavnost zaposlenih. IZGRADNJA V TREH FAZAH Gradnja novega agilnega razvojnega centra, ki je bila razdeljena v tri faze, se je začela oktobra 2019. Prva faza je vključevala izgradnjo kovinske konstrukcije, vključno s fasado, streho, stavbnim pohištvom in požarnima stopnišče- Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da je od njegovega prvega obiska v podjetju pred štirinajstimi leti viden očiten napredek. (Foto: BSH) kaciji združeni oddelki, ki sodelujejo pri razvoju novih izdelkov. BSH-jevi izdelki so že v fazi snovanja usmerjeni v zadovoljevanje potreb in želja njihovih uporabnikov. 2600 KVADRATNIH METROV ZA AGILNI IN TEHNIČNI PROSTOR Razvojni center se razprostira na površini 2600 kvadratnih metrov in zajema poleg osrednjega agilnega prostora še tehnični del, kjer se nahajajo razvojni oddelki: konstrukcija, kvaliteta, aprobacije, razvoj navodil in embalaže, elektronika in pogoni ter testna kuhinja. Na voljo so tudi prostori za ostale oddelke, ki tesno sodelujejo z razvojem, kot so nabava, tehnologija in proizvodnja. Prostori se uporabljajo tudi za skupno delo projektnih timov na področju marketinga, designa in prodaje, ki predstavljajo pomembno vez med kreatorji novih aparatov in končnimi uporabniki. Z VZTRAJNIM DELOM IN PAMETJO MOGOČE DOSEČI MARSIKAJ Predsednik vlade Janez Janša je v svojem govoru poudaril, da je od njegovega prvega obiska v podjetju BSH v Nazarjah leta 2007 viden očiten napredek, in da se da s trmo, vztrajnim delom ter pametjo tudi v težkih pogojih na periferiji doseči marsikaj. Izvršna direktorica in ma. V drugi fazi so bile izdelane inštalacije, tlaki in glavne predelne stene. Zadnja, tretja faza je vključevala fina inštalacijsko-montažna dela, izvedbo socialnih prostorov, opremo s pohištvom in zaključne talne obloge. OTVORITEV ZARADI EPIDEMIJE ŠELE LETOS Izgradnja razvojnega centra je bila zaključena konec oktobra 2020 in od sredine lanske- ga novembra je v polnem pogonu. Otvoritev je bila planirana že lani, ko je tovarna praznovala 50-letnico obstoja, vendar so jo morali zaradi takrat veljavnih epidemioloških ukrepov prestaviti v letošnje leto. 140 ZAPOSLENIH, 100 INŽENIRJEV Agilni razvojni center za nazarsko tovarno pomeni utrditev pozicije v koncernu BSH, možnost nadaljnjega razvoja in proizvodnje ter poleg ohranitve obstoječih delovnih mest tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. V novem centru delo opravlja 140 zaposlenih, med njimi več kot sto inženirjev, ki razvijajo aparate za pripravo hrane. Celotna investicija je znašala 4,5 milijona evrov. S PODPORO DRŽAVE DO NAPREDKA ZA CELOTNO DOLINO Direktor družbe, odgovoren za gospodarjenje, Boštjan Gorjup se je zahvalil predsedniku vlade za podporo države, ki je prepoznala potencial tovarne, ki se z rastjo števila zaposlenih, prihodkov in proizvodnega volumna postavlja ob bok največjim proizvajalcem gospodinjskih aparatov na svetu. Zahvalil se je tudi za pred nedavnim prejeto državno subvencijo, ki bo podjetju pomagala pri uresničevanju nadaljnjih razvojnih projektov, ki pomenijo napredek tako za podjetje kot za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Z OPTIMIZMOM NOVIM IZZIVOM NAPROTI Direktor BSH, odgovoren za tehnično področje, Matija Petrin je izrazil prepričanje, da se bodo sodelavci v agilnem razvojnem centru dobro počutili in da se bodo v teh prostorih tudi v prihodnje pisale zgodbe o uspehu podjetja BSH, zato vsi zaposleni skupaj z optimizmom in visoko motiviranostjo stopajo novim izzivom naproti. Franci Kotnik V novem centru delo opravlja 140 zaposlenih, ki razvijajo aparate za pripravo hrane. (Foto: Andrej Petelinšek / Večer) Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 5 03715133 Gospodarstvo, Oglasi MEGA M VELENJE Mega pametno domače polnjenje električnih vozil Vprašanje številka ena, ko se odločamo za nakup električnega avtomobila, je, kolikšen doseg ima vozilo z enim polnjenjem, temu pa brž sledi, kje in za koliko ga bomo polnili. Avtomobil naj bo vaša izbira, za brezskrbno polnjenje bo za vas poskrbel Mega M. PODPORA ZA VSE MOŽNE SCENARIJE UPORABE Prehod na električni pogon za lastnike avtomobilov prinaša kar nekaj izzivov, ki so praviloma povezani z drugačnim energentom. Kje, kdaj in koliko polniti, so dileme, ki igrajo ključno vlogo pri končnih stroških lastništva avtomobila. Zato so v Mega M, podjetju z 19-letno tradicijo v telekomunikacijah, razvili storitev eMobilnost, ki nudi popolno podporo za vse možne scenarije uporabe električnih vozil. STROŠKOVNI PRIHRANEK IN OPTIMALNI IZKORISTEK Omenjena storitev pri polnjenju električnih vozil doma omogoča uravnavanje polnjenja v najbolj op- Mega M najem ali nakup domače polnilnice in vse, kar spada zraven, oblikuje v paket po meri, ki lahko vključuje uporabo javnih polnilnic. timalnih intervalih (dinamično zaračunavanje rabe električne energije). S tem uporabniku omogoča stroškovni prihranek in hkrati optimalni energetski izkoristek. Storitev dodatno omogoča integracijo s sončno elektrarno uporabnika in s funkcijo dinamičnega uravnavanja moči poskrbi za stabilno ter nemoteno delovanje omrežja pri vklopih večjih domačih porabnikov, kot so toplotna črpalka, bojler ali pečica. Uporabnik domačo polnilnico upravlja z aplikacijo Mega Mobility na svojem pametnem telefonu in določi čas začetka polnjenja oziroma želeno napolnjenost baterije električnega vozila ob določeni uri ter moč polnjenja. V BLIŽNJI PRIHODNOSTI VEČ KOT TISOČ E-POLNILNIC Storitev eMobilnost nudi tudi možnost polnjenja lastnega električnega vozila na javni polnilni infrastrukturi, kot so občinske polnilnice, polnilnice v trgovskih centrih in polnilnice na koridorjih. Seznam oziroma lokacije polnilnic s pripadajočimi ceniki so vidne v aplikaciji v obliki interaktivnega zemljevida. Uporabnik lahko v realnem času preveri zasedenost in delovanje katere koli izmed 240.000 javno dostopnih polnilnic v 28 državah EU. V bližnji prihodnosti načrtujejo še postavitev ePolnilnic Me- gaTel na več kot tisoč javno dostopnih lokacijah po vseh Sloveniji. CELOVITA STORITEV ZA UPORABNIKE IN PODJETJA Celovita storitev poleg destina-cijskega polnjenja električnih vozil vključuje tudi pametno polnilno postajo, povezano z inteligentnim sistemom, ki uravnava polnjenje v najbolj optimalnih intervalih, glede na stanje v internem in distribucijskem omrežju. Podjetje Mega M omogoča instalacijo in aktiva-cijo električnih polnilnic na način različnega tarifiranja za zaposlene, poslovne partnerje in za morebitno javno rabo. ENA NAJBOLJŠIH INOVACIJ LETA 2021 V REGIJI IN SLOVENIJI Podjetje Mega M je celovito storitev destinacijskega polnjenja električnih vozil prijavilo na letošnji razpis Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice za najboljše inovacije v SAŠA regiji in zanjo prejelo zlato priznanje. Kot ena izmed treh najbolje ocenjenih inovacij v regiji se je storitev destinacijskega polnjenja električnih vozil uvrstila tudi na nacionalno ocenjevanje, kjer je prejela srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. PR 6 Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 Gospodarstvo OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA V KLS LJUBNO Slovenski izvozniki v neenakopravnem položaju v primerjavi s konkurenco Mirko Strašek (drugi z desne) je Alojza Kovšco (drugi z leve) seznanil s poslovanjem podjetja in pogoji, ki so potrebni za konkurenčno poslovanje. (Foto: Štefka Sem) Podjetje KLS Ljubno je v torek, 9. novembra, obiskal predsednik državnega sveta Alojz Kov-šca. Poleg generalnega direktorja Mirka Stra-ška ga je sprejel tudi župan Občine Ljubno in državni svetnik Franjo Naraločnik. Po pogovoru so si udeleženci ogledali sodobno proizvodnjo, ki je ena od najbolj robotiziranih v Evropi. KAJ LAHKO DRŽAVA NAREDI ZA USPEŠNO GOSPODARSTVO Pogovor je tekel predvsem o tem, kaj lahko država naredi za večjo uspešnost slovenskega gospodarstva, kar je pogoj za rast življenjskega standarda prebivalcev Slovenije in za ohranitev zdravega okolja. Podjetja, ki dosegajo visoko dodano vrednost, kot na primer KLS Ljubno, so temelj gospodarske in finančne stabilnosti države. VISOKE OBREMENITVE PODJETIJ V PRIMERJAVI S KONKURENCO Izvozno usmerjena slovenska podjetja, ki svoje izdelke plasirajo na svetovni trg, se soočajo z neenakopravnimi pogoji poslovanja v primerjavi s tistimi, ki jih imajo njihovi konkurenti, zlasti v Indiji in na Kitajskem. Zato le z veliko napora, visokimi investicijskimi vlaganji in inova-tivnostjo držijo korak pred konkurenco ter obenem zagotavljajo plačilo visokih davčnih obre- REKREACIJSKI CENTER GOLTE Pred začetkom Pobočje Golt je v preteklih dneh pobelil prvi sneg, kar napoveduje, da je smučarska sezona pred vrati. Po lanski zimi, ki je bila radodarna s snegom, a žal tudi s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa in zato v veliki meri okrnjena, letos upajo na boljšo smučarsko sezono, ki naj bi se ob ugodnih vremenskih pogojih in ob upoštevanju preventivnih ukrepov začela 4. decembra. ODPRTIH VRSTA VPRAŠANJ Proge in žičniške naprave bodo tudi to zimo na Golteh omogočale prvovrsten užitek na belih strminah, čeprav brez omejitev tudi tokrat ne bo šlo, je povedala direktorica Rekreacijskega centra Golte Suzana Srdič. Odprtih je kar nekaj vprašanj glede izpolnjevanja pogoja PCT, obratovanja restavracije in nočitvenih kapacitet, na katera trenutno še ni moč odgovoriti. Za priprave na prihajajočo zimsko sezono upravljavci smučišč čim prej potrebujejo jasne smernice in navodila za zagotovitev pogojev za menitev in izpolnjevanje okoljskih zahtev, standardov ustreznosti delovnih pogojev ter davčno zelo obremenjenih plač zaposlenih. POTREBUJEJO STABILNE RAZMERE »Predsedniku državnega sveta smo povedali, da rabimo mir in stabilne politične ter gospodarske razmere. Skrbi nas velika rast cen, zlasti električne energije, in zanesljiva dolgoročna oskrba z energijo, ki jo rabimo za poslovanje. Rabimo tudi sicer konkurenčnejše delovno oko- smučarske sezone še Direktorica Suzana Srdič ob ugodnih vremenskih razmerah začetek obratovanja smučišča na Golteh napoveduje za 4. december. (Foto: osebni arhiv) lje, ki se bo kazalo tako, da nam bo država pomagala čim hitreje uresničiti naše poslovne cilje. Pregovor, kdor prej pride, prej melje, namreč velja povsod po svetu. Pričakujemo, da bo tudi nas finančno podprla pri visokih stroških razvoja in investicij v projekte prihodnosti. V izboljšanje konkurenčnega delovnega okolja sodi tudi, da bo podjetništvo bistveno bolj upoštevano in cenjeno,« je po obisku povedal Mirko Strašek. Štefka Sem kopica neznank varnost obiskovalcev, saj je smučarska sezona pred vrati. VARNOST IN ZDRAVJE NA PRVEM MESTU »Kljub želji po običajni smučarski sezoni sta v danih razmerah varnost in zdravje naših obiskovalcev in zaposlenih na prvem mestu,« poudarja Srdiceva v pričakovanju 4. decembra, ko bodo ob ugodnih vremenskih razmerah pognali žičniške naprave. Predprodaja smučarskih vozovnic že poteka. V AVSTRIJI SMUČANJE SAMO ZA PREBOLELE IN CEPLJENE Medtem ko pri nas do začetka redakcije še ni bilo uradnih navodil za obratovanje smučišč, so v sosednjih Avstriji in Italiji pogoji za obisk že bolj ali manj znani. V Avstriji je na redkih odprtih visokogorskih smučiščih smučanje dovoljeno samo z dokazilom o cepljenju ali prebolelosti covida-19, ne pa tudi testiranim. V Italiji je za uporabno žični-ških naprav potrebno izpolnjevanje pogoja PCT. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 7 Iz občin, Zdravstvo ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Sklenjen dogovor o gradnji prizidka k zdravstveni postaji Nazarje V torek, 9. novembra, so se na seji sveta ustanoviteljic sestali župani in županji vseh sedmih zgornjesavinjskih občin. Pridružila se jim je direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog. Sklenjen je bil dogovor o gradnji prizidka k zdravstveni postaji Nazarje in načinu financiranja gradnje. VELIKOST PRIZIDKA OSTAJA NESPREMENJENA Prvotni načrti za gradnjo prizidka so bili narejeni v času, ko še ni bilo tako izrazitega pomanjkanja zdravnikov, zato je bilo več prostorov namenjenih za ambulante, prav tako je bilo v tistem času organizirano celodnevno in nočno dežurstvo zdravnikov. Temu primerno so bili prostori namenjen dežurni ambulanti in nujni medicinski pomoči. V prvotnih načrtih so bili tudi prostori za rentgen in psihiatra, a teh dveh dejavnosti v zdravstvenem domu ne izvajajo več. Vse omenjene prostore bodo namenili drugim dejavnostim, saj se velikost prizidka, glede na prvotne načrte, ne bo spreminjala. V prizidek bodo tako preselili laboratorij, ki bi po prvotnih načrtih ostal v stari stavbi. Odločitve, ali bo fizi-oterapija ostala v stari stavbi ali se bo preselila v prizidek, ta trenutek še ni, zagotovo pa se ne bo selila na Ljubno, kjer prostori, kamor bi se lahko selila, niso več na voljo. DOGOVORJEN TUDI MODEL FINANCIRANJA Predstavniki občin so se poenotili tudi glede načina financiranja gradnje. Občina Nazarje kot domicilna občina bo prevzela vodenje projekta in fiksni 40-odstotni delež financiranja. Pre- Predstavniki občin so se poenotili tudi glede načina financiranja gradnje. (Foto: Štefka Sem) ostalih 60 odstotkov se bo med vseh sedem občin razdelilo na osnovi ustanoviteljskega deleža. Nazarska občina bo po teh izračunih pokrila približno 49,5 odstotka investicije, Občina Mozirje 14,5, Ljubno in Gornji Grad po deset, Rečica ob Savinji osem, Luče šest in Solčava dva odstotka. Od deležev vseh občin se bodo odštela sredstva, ki bodo pridobljena na razpisih. Odslej bodo vse investicije po posameznih zdravstvenih postajah financirali na tak način. DRŽAVA OBLJUBLJA SOFINANCIRANJE Ministrstvo za zdravje je ravno v dneh pred sejo zdravstvene domove pozvalo, naj pripravijo seznam planiranih investicij, saj naj bi država sofinancirala določen del projektov. Točnih podat- kov glede financiranja in prednostnih projektov še ni, naj pa bi po besedah Herzogove v celoti financirali investicije za potrebe nujne medicinske pomoči in centre za krepitev zdravja. Ker dejavnost centra za krepitev zdravja ni vezana na prostore v Nazarjah, so se dogovorili, da prostore uredijo v Gornjem Gradu, in sicer v prostorih, ki jih je občina kupila za namene izvajanja zdravstvenih dejavnosti. V občini Mozirje bodo prijavili ureditev dežurne ambulante in ambulante za družinskega zdravnika, na Ljubnem ureditev pediatrične ambulante in prostorov za nujno reševalno vozilo ter nakup vozila, v občini Nazarje pa gradnjo prizidka k zdravstveni postaji. Štefka Sem NAZARJE Zastoje pri zdravstveni postaji rešili s spremembo prometnega režima V Nazarjah so se v zadnjem času pojavila ozka grla v prometu, in sicer na več lokacijah: pri gradu Vrbovec, v poslovni coni Glin in pri zdravstveni postaji. Da bi odpravili zastoje in gnečo pri zdravstveni postaji, so v križišču Cvetlične ulice in Lesarske ceste poskusno spremenili prometni režim. PARKIRIŠČE PRI GRADU ZELO OBREMENJENO V času, ko je podjetje BSH Hišni aparati gradilo parkirišče pri njihovem logističnem centru (namenu naj bi ga predali to sredo, 17. novembra), naj bi njihovi zaposleni svoja vozila parkirali v poslovni coni Glin, a so nekateri uporablja- li parkirišče pri gradu Vrbovec. Zaradi tega je bilo že tako obremenjeno parkirišče še bolj zasedeno, gnečo pa povzročajo tudi občani, ki prihajajo na hitro testiranje v dom kulture. ZA UREJANJE PROMETA SKRBIJO GASILCI Medtem je nova povezovalna cesta med Lesarsko in Zadrečko cesto še v prevzemu, a so nova parkirišča ob njej precej olajšala težave s parkiranjem pri zdravstveni postaji. Trenutno največjo gnečo povzročajo občani, ki prihajajo na cepljenje v modre kontejnerje pri zdravstveni postaji, in tisti, ki prihajajo na PCR-testiranje po sistemu »drive-in«. Občasno prihaja do zastojev, zato ob konicah promet urejajo člani treh prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini Nazarje. Občinska uprava je na pobudo gasilcev naročila podjetju VOC, vzdrževalcu cest in parkirišč, da pripravi rešitev s spremembo prometnega režima. TRENUTNA REŠITEV Z ENOSMERNIM PROMETOM Sedaj lahko vozniki s svojimi vozili po opravljenem testu zapustijo območje zdravstvene postaje skozi enosmerni izhod na Cvetlično ulico oziroma Lesarsko cesto. Ta prometni režim je v uporabi poskusno, praksa pa bo pokazala, če bo tako ostalo dlje časa. Nastasja Kotnik 8 Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 Zdravstvo, Gospodarstvo, Iz občin EPIDEMIJA COVIDA-19 Število potrjenih okužb v dolini 447, kar je največ doslej V nedeljo, 14. novembra, je bilo opravljenih 3415 PCR-testov na novi koronavirus, potrjenih pa 1815 primerov okužbe, kar je 53 odstotkov vseh testov. Po ocenah NlJZ-ja je bilo v nedeljo v državi 42.807 aktivno okuženih. Bolnišnice so bile primorane odpreti maksimalne kapacitete, to je skupno okoli 1200 postelj, od tega 280 za intenzivno nego. Toda glavna ovira v bolnišnicah niso postelje, niti prostor, ampak pomanjkanje kadra. POMOČ COVIDNIM BOLNIŠNICAM Na poziv ministra za zdravje Janeza Poklukarja so se za pomoč covidnim bolnišnicam že odzvali v zdravstvenih domovih, psihiatričnih bolnišnicah, specialnih bol- nišnicah, porodnišnicah in izobraževalnih ustanovah, med njimi so se odzvale zdravstvene šole in obe medicinski fakulteti. SAMOTESTIRANJE V ŠOLAH Obvezno samotestiranje na novi koronavirus v šolah trikrat tedensko se je začelo izvajati v sredo. Šolsko ministrstvo je izobraževalnim ustanovam posredovalo okrožnico, ki vsebuje tudi protokol samotestiranja učencev. Samote-stiranje ni obvezno za cepljene in prebolele učence ter dijake. PO HITREM TESTU ČIM PREJ ŠE PCR-TEST Začel je veljati tudi nov pravilnik, po katerem oseba, ki je bila pozitivna na hitrem testu, v najkrajšem času opravi še PCR-test. Oseba mora pokazati dokazilo o pozitivnem hitrem testu (test ali fotografijo testa), ni pa potrebna predhodna najava preko osebnega zdravnika. V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje izvajajo odvzem brisa za PCR-test vsak delovni dan med 7. in 8. uro. 55 ODSTOTKOV POZITIVNIH Iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje so nam posredovali podatke preteklega tedna. Pri še več testiranih je bil delež pozitivnih še vedno nad 55 odstotki, kar kaže, da se epidemija ne umirja. Nadaljujejo cepljenje predvsem s 3. odmerkom, cepljenj s prvim odmerkom je zelo malo. Delež polno cepljenih prebivalcev v dolini je zato še vedno pod 60 odstotki, vendar višji, kot je povprečje v državi in regiji. REKORD: 447 POTRJENIH OKUŽB Da je stanje v dolini zelo resno, kaže število potrjenih okužb, ki je bilo v nedeljo rekordno: okuženih je bilo 447 oseb, preteklo nedeljo 393. Število okužb ne pada v občinah Mozirje, kjer jih je bilo v nedeljo 124, in Ljubno 84. V preostalih občinah se je število okužb nekoliko zmanjšalo. V občini Nazarje je bilo v nedeljo 77, v Lučah 63, na Rečici ob Savinji 48, v Gornjem Gradu 47 in v Solčavi štiri potrjene okužbe. Štefka Sem MOZIRJE Šola in vrtec prihodnje leto dobita prizidka Občina Mozirje je uspešno kandidirala na javnem razpisu za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ker imajo skupni vzgojno varstveni zavod vrtec z Občino Rečica ob Savinji, jim je uspelo pridobiti GRADNJA 3. RAZVOJNE OSI sredstva za prizidek tako za vrtec kot za osnovno šolo. Občina Mozirje bo šla v javni razpis za izvajalca še v tem mesecu, do konca leta naj bi bil le-ta tudi izbran. 1,7 MILIJONA EVROV PRIDOBLJENIH SREDSTEV Za prizidek k osnovni šoli bo ob- Prva dela na odseku Velenje-Šentrupert leta 2022? Na sedežu ministrstva za infrastrukturo je pretekli teden potekal koordinacijski sestanek županov glede aktivnosti na severnem kraku 3. razvojne osi, na katerem so bile predstavljene trenutne in načrtovane aktivnosti. Na lokaciji Gaberke pri Velenju, kjer dela potekajo od lanskega oktobra, bodo z deli zaključili predvidoma konec tega leta. Aktivnosti na odseku Velenje-Šen-trupert so v zaostanku, vendar je velenjski župan Peter Dermol izrazil pričakovanje, da se bodo na tem odseku dela začela v naslednjem letu. Pridobivanje zemljišč in priprava dokumentacije sicer potekata v skladu s terminskim načrtom. Za odseka na velenjskem koncu H (Konovo) in B (Škalsko jezero) investitor pridobiva gradbeno dovoljenje, vzporedno poteka tudi prva faza javnega naročila za priznanje sposobnosti ponudnikom gradnje. Za odsek E (Velunja) je vloga za gradbeno dovoljenje oddana, pričakujejo ga julija 2022. KF m t ■>,« ¿iMio ~ 1 'rMDJIiOlir r»i sni! TinnKafraiTj , VI» VII1 ¡Milji 1MHK-J lffTTTTI&i?*] p * n w TIPE ¡^^ ilHFTTfff f i T1T3FT 1 | TBFm ■¡ffiflT | 1 m s ' Tih 1 * 1 V projekt prizidka k osnovni šoli spadata tudi letos zgrajena knjižnica in večnamenski prostor čina dobila nekaj več kot 928 tisoč evrov. V prizidku k novejšemu delu šole bosta dve učilnici, zaposleni na razredni stopnji bodo dobili novo zbornico, prenovljen bo tudi del starega dela šole. V projekt spada že zgrajena nova knjižnica in večnamenski prostor. Vrtec bo dobil prizidek za dve skupini otrok in novo kuhinjo, v prostorih sedanje kuhinje pa bo prostor še za eno skupino otrok. Na razpisu je občina za prizidek k vrtcu dobila 761 tisoč evrov. DELA KONČANA V LETU 2022 Po besedah župana Ivana Su- hoveršnika bo točen znesek izvedbe projekta znan po zaključenem razpisu, ko bo izbran izvajalec. Takrat bodo tudi vedeli, kakšen delež sredstev bo bremenil občinski proračun. Predvidevajo, da bodo 70 odstotkov stroškov projekta pokrili v letu 2022, kar so načrtovali v proračunu za prihodnje leto, preostalih 30 odstotkov nastalih stroškov pa bodo poplačali v letu 2023. Občina bo za svoj vložek v projektu najela kredit. Oba prizidka in notranje prenove naj bi večjem delu zaključili do konca prihodnjega leta. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 9 Iz občin, Oglasi OBČINA LUCE Asfaltirani cestni odseki V Lučah je v naseljih Krnca, Konjski Vrh in Ra-duha potekala sanacija lokalnih cest. V oktobru so zaključili z asfaltiranjem odsekov Ramše-Og-radnik, Dežman-Drolek, Revs-Podpečnik-Log, Hribar-Petrc in odseka pri Ložekarju v skupni dolžini 2,5 kilometra. 2e spomladi so po pridobitvi soglasja iz struge Savinje navozili gramoz za sanacijo cest. S tem so znižali strošek investicije in hkrati s poglobitvijo struge izboljšali poplavno varnost. Tako je bilo pred asfaltno prevleko potrebno pripraviti le še fini del podlage. Znesek sanacije znaša dobrih 200 tisoč evrov, vključno z navozom gramoza. Gradbena dela je izvedlo podjetje VOC Celje. Barbara Rozoničnik OBČINA LJUBNO Prihodnje leto začetek del na Forštu Poleg tretjega rebalansa proračuna, kjer je šlo za manjšo prerazporeditev sredstev, so člani občinskega sveta Ljubno na zadnji seji obravnavali tudi proračun za leto 2022. Tako na prihod-kovni kot na odhodkovni strani je višina planiranih sredstev nekaj manj kot štiri milijone evrov. Občina se v prihodnjem letu ne namerava zadolževati, svetniki pa so oba proračunska dokumenta v prvem branju potrdili. 315 TISOČ EVROV OD DRŽAVE Občina Ljubno naj bi iz državnega proračuna v prihodnjem letu prejela 315 tisoč evrov, s strani LAS za izvedbo odobrenih projektov pa dobrih 73 tisoč evrov, je povedala računovodkinja Marija Potočnik. Večja vlaganja v višini 677 tisoč evrov načrtujejo v prometno infrastrukturo, od tega skoraj 260 tisoč v tekoče vzdrževanje in 390 tisoč v investicijsko vzdrževanje ter obnove na cestnem področju. ZAČETEK UREJANJA ŠPORTNEGA PARKA NAFORŠTU Nadaljevali bodo z gradnjo kanalizacije. Prihodnje leto bo občina začela urejati športni park na Forštu, v zdravstveni postaji bodo uredili pediatrično ambulanto in sofinancirali gradnjo prizidka k zdravstveni postaji Nazarje. Večji investiciji bosta tudi ureditev centra zaščite in reševanja ter sofinanciranje nakupa gasilske cisterne PGD Okonina. Štefka Sem Novi NLB Poslovni paketi Posel nikoli ne počiva. 24/7 NLB Proklik Klikpro Video klic poslovnih paketov za novo stranki- Vaša priložnost upravljati poslovne finance kjerkoli in kadarkoli z novimi NLB F^astovnimi paketi - prek mobilne banke Klikpro in video klica. Nov/o NLB Poslovna debetno kartica Mastereard' po vam omogoča plačevanje tako po svetu kot tudi na spletu. Več na nlb.si/posiovni-paketi Za v/se, kar sledi. 10 Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 Gospodarstvo, Organizacije NOVA LJUBLJANSKA BANKA Kako iz 12.000 evrov kredita ustvariti 40 milijonov prihodkov »Če bi se po vseh letih moral odločiti za eno samo vrlino, bi izbral sposobnost določanja prioritet. Kot podjetnik si vsak dan in vsako uro zasut z enormno količino informacij, ki te lahko, če jih ne znaš filtrirati in prioritizirati, hitro pokopljejo. Ne le tebe, tudi tvoje zaposlene in na koncu podjetje.« Tako pravi Mic Melanšek, soustanovitelj uspešnega podjetja, ki ga v Sloveniji poznamo pod imenom Mali junaki, v tujini pa Hooray Studios. NAPAKAM NAJPOGOSTEJE BOTRUJE NEIZKUŠENOST Napakam na podjetniški poti lahko velikokrat botruje neizkušenost. Zaplete se lahko že pri statusu podjetja. Ne gre le za statusno-pravne, davčne in računovodske razlike, podjetnik začetnik pogosto spregleda, da s.p. dobaviteljem lahko predstavlja večje tveganje kot d.o.o. in mu bodo zato postavili težje plačilne pogoje, morda celo predplačila. Zato je dobro, če ima podjetnik že od začetka ob sebi nekoga, ki lahko nudi ustrezne strokovno podkovane nasvete. Marsikdo ne bi nikoli pomislil, da je to lahko bančni svetovalec. OSNOVNO PODROČJE PODJETNIŠTVA SO POSLOVNE FINANCE Srčnost in vztrajnost sta zagotovo lahko prirojeni, vendar se mora vsak podjetnik tudi (pri)učiti poslovnih veščin. Osnovno področje, ki ga je treba dobro poznati, so poslovne finance. Pregled računovodskih izkazov, razumevanje bilance stanja in denarnih tokov je ključno pri načrtovanju in obvladovanju posla. »Brez nič ni nič. Mi smo začeli zelo skromno. Podjetje, ki bo v letu 2021 beležilo 40 milijonov evrov prihodkov, sva z Radom ustvarila iz 12.000 evrov študentskega kredita,« se spominja Mic Melanšek. SVETOVALEC PREPOZNA TVEGANJA, KI JIH PODJETNIK NE VIDI »Z lastnikoma podjetja Mladi junaki smo se spoznali že pred nastankom podjetja. Lahko rečem, da smo z njimi imeli mentorski odnos v pravem pomenu besede. Podjetniki v mikro in malih podjetjih so strokovnjaki na svojem področju dela, bančni svetovalec pa mu pri finančnem delu poslovanja lahko pomaga s širokim znanjem, predvsem pa izkušnjami. Svetovalec ima, ravno zaradi dela z različnimi podjetji, veliko dobrih praks in lahko ustrezno svetuje podjetniku. Opozori ga na tveganja, na katera podjetnik morebiti ni pomislil. Skupaj lahko najdeta ustrezne produkte in rešitve za trenutne finančne izzive, s katerimi se podjetje sooča pri svojem poslovanju,« pojasnjuje Nataša Zemljič Pangerc, direktorica poslovanja z malimi podjetji v NLB. Svetovalec zaradi dela z različnimi podjetji pozna veliko dobrih praks. (Foto: NLB) BORITI SE SAM PROTI VSEM JE NESMISELNO Kako pomembno je v današnjem svetu imeti dobrega mentorja, lahko sklepamo po številnih uspešnih ljudeh na svetu, za katere je znano, da so imeli ali še imajo mentorje. Kako dobiti mentorja, je pred leti za angleški časnik Sun pojasnil Richard Branson, ikona podjetništva: »Najprej si mora podjetnik priznati, da mu lahko nasveti in znanje drugih koristijo. To v poslovnem svetu, kjer je za uspeh pomemben tudi velik ego, ni tako preprosto. Boriti se sam proti vsem je sicer MOZIRSKI GAJ občudovanja vredno dejanje, hkrati pa trdogla-vo, predvsem pa napačno.« PRILAGODLJIVOST SVETOVALCEV V NLB ima vsako podjetje svojega svetovalca, ki mu je vedno na voljo za nasvet in pogovor. Ko ima podjetnik dilemo ali izziv, lahko bančni svetovalec pride tudi na lokacijo podjetja ali kamorkoli drugam, kamor podjetniku ustreza. Ne glede na to, v katerem življenjskem ciklu je podjetje, je smiselno, da redno ohranja stik s svojim bančnim svetovalcem in s pogovorom pride do ustreznih rešitev. ŽE V FAZI RAZMIŠLJANJA VPRAŠAJTE ZA NASVET Podjetniki na začetku svoje poslovne poti pogosto ne poznajo vseh izzivov, ki jih čakajo, niti bančne ponudbe storitev, ki jim lahko pomagajo pri reševanju le-teh. In s tem ni nič narobe, pomembno je, da se podjetnik že v fazi razmišljanja za nasvet obrne na bančnega svetovalca. Bančni in drugi finančni strokovnjaki NLB v posebnih prispevkih, ki so objavljeni na spletnih straneh banke v okviru nasvetov Poslovno, predstavljajo podjetnikom začetnikom osnovna pravila finančnega poslovanja in kako se izogniti začetnim tveganjem ter drugim pastem v finančnem poslovanju. PR V pričakovanju nove Božične bajke Slovenije Lani decembra je Mozirski gaj, odet v preprogo barvnih lučk, sicer oživel, a zavoljo epidemije vrata odprl samo trikrat. Ob odprtju občinskih meja po novem letu je namesto Božične bajke zaživela Zimska pravljica. Božična bajka Slovenije se ob predpostavki, da se bodo epidemiološke razmere vsaj delno stabilizirale, čez teden dni vrača v park. Nameščanje potrebne tehnične opreme za šesto izvedbo Božične bajke poteka po načrtih, tudi tokrat pod vodstvom Ane Bertic iz podjetja Time4Tales&Travel. Letos bo park ob Savinji krasilo kar 1,7 milijona lučk. Do 6. januarja trajajoč dogodek nameravajo začeti v soboto, 27. novembra, tudi za Mozirjane. Upravljavci parka na čelu z Darkom Beletom so se za večkratni obisk dogovorili tudi z Miklavžem in Božičkom, ki bosta obdarovala otroke. Benjamin Kanjir Na ogled Božične bajke že vabi z lučkami čudovito okrašeno krožišče pri mozirski avtobusni postaji. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 11 Organizacije, Ljudje in dogodki ANTON PISTOTNIK IZ MACKINEGA KOTA Zaradi skrbnega dela zgled ostalim lastnikom gozdov Kmetija Zavrh, katere lastnik je Anton Pistotnik, leži v Mačkinem kotu pod Kašno planino in Lepe-natko. Anton je četrta zaporedna generacija gospodarjev s tem imenom na kmetiji. Na njej živi z ženo Renato in tremi hčerami. Kmetija meri 26 hektarov, od tega je deset hektarov gozda. Usmerjeni so v živinorejo in pridelavo mleka. Redijo 18 krav molznic in deset telic. Letno namolzejo okoli 120 tisoč litrov mleka. LES IZ GOZDA DOPOLNILNI VIR DOHODKA Približno 70 odstotkov letnega dohodka ustvarijo s kmetijsko proizvodnjo, preostalih 30 pa z upravljanjem z gozdom. Dohodek od gozda pomaga predvsem pri vlaganjih in obnovah. Anton Pisto-tnik takrat poseže tudi po debelem drevju, ki ga v njegovem gozdu ne manjka. Njegov ponos so debele »matice«. Pravi, da les na lesu raste, in če je povrh kvaliteten, toliko bolje. POSEBNA POZORNOST NAMENJENA POMLADKU Redno izvaja predvidena gozd-nogojitvena in varstvena dela. Posebno pozornost namenja po-mladku, tako naravnemu kot umetno osnovanemu, tega skrbno zaš- čiti pred divjadjo in redno neguje. Večino del v gozdu opravi sam, ob večjih sečnjah pa mu pri izvedbi gozdnega reda na pomoč priskoči sosed. Opravljen ima tečaj za varno delo z motorno žago, saj se zaveda pomembnosti varnega dela. Les proda lokalnim predelovalcem in s tem pomaga pri njihovi oskrbi. Anton Pistotnik večino del v gozdu opravi sam, ob večjih sečnjah mu na pomoč priskoči sosed. (Foto: Janez Orešnik) NOVOLETNA DREVESCA SREDI APRILA Pistotnik v prednovoletnem času iz svojega gozda pripravi okrasna božična oziroma novoletna drevesca, ki jih potem prodaja na tržnici v Ljubljani. No, enkrat jih je prodajal celo aprila. Ko so snemali dokumentarni film o tej dejavnosti, se jim je nekaj kadrov ponesrečilo, zato so ga prosili za dopolnilno dobavo drevesc v spomladanskem času. NAJSKRBNEJŠI LASTNIK GOZDA NA GORNJEGRAJSKEM Je ustanovni član zadruge KZ Dreta z.o.o. Šmartno ob Dreti, ki se ukvarja z odkupom mleka in oskrbo z reprodukcijskim materialom. Zaradi skrbnega dela na kmetiji in v gozdu je zgled ostalim lastnikom gozdov, zato je bil izbran za najskrbnejšega lastnika gozda v enoti Gornji Grad za leto 2021. Janez Orešnik PLANINSKA DRUŠTVA USPESNA NA DRŽAVNEM RAZPISU ZA INFRASTRUKTURO Dober milijon evrov za pet planinskih koč Prihodnje leto bo nekaj planinskih koč na območju Zgornje Savinjske doline deležnih obnove ali finančne spodbude pri novogradnji. Planinska društva so bila namreč uspešna na javnem razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za podporo planinski športni in rekreacijski infrastrukturi. DENAR ZA GRADNJO IN OBNOVO Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh bosta deležna dodatnih finančnih sredstev pri gradnji po uničujočih požarih, za koči na Loki in Grohatu ter za dom na Smrekovcu pa so odobrena sredstva za energetsko sanacijo. Skupna višina odobrenih sredstev znaša nekaj več kot milijon evrov. ENERGETSKA SANACIJA KOČE NA LOKI Energetska sanacija koče na Loki pod Raduho, s katero upravlja Planinsko društvo Luče, bo predvidoma potekala prihodnje leto s ciljem, da postane okolju prijazna in varčna planinska postojanka s prihranki pri ogrevanju, porabi električne energije in vode. SKUPNA VREDNOST INVESTICIJE 150 TISOČ EVROV Z deli bodo pričeli spomladi, takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Predvidena je zamenjava kurilne naprave in zunanjega ovoja oziroma fasade, sledila bo sanacija izolacije podstrešja s sobami in postavitev sončne elektrarne moči 10 kW. Skupna vrednost investicije je ocenjena na dobrih 150 tisoč evrov, od tega bodo iz sredstev javnega razpisa za omenjeno kočo pridobili okrog sto tisoč evrov. Barbara Rozoničnik Predsednik Planinskega društva Luče Mirko Pečovnik: »Veseli me, da smo bili uspešni na razpisu. Koča na Loki ima enako zunanjo podobo že celih 43 let, zato bodo odobrena sredstva prišla še kako prav. S strokovnjaki za energetiko smo opravili ogled koče in izvedli prve sestanke. Z deli bomo pričeli spomladi prihodnje leto, ko bodo vremenske razmere omogočale dovoz do koče. Kljub odobrenim sredstvom na razpisu bo sanacija koče za društvo velik finančni zalogaj, zato se nadejamo pomoči podjetij, za del sredstev pa se bo društvo moralo zadolžiti. Z investicijo bo koča pridobila na prepoznavnosti, nadejamo se povečanega obiska pohodnikov skozi vse leto, mladih planincev na letnih in zimskih taborih, organizirali bomo usposabljanja za vodnike, saj je pogorje Raduhe zelo primerno za ta namen. Koča nudi številne možnosti za pohodništvo in druge planinske aktivnosti, prenovljena pa bo privabljala tudi mlade družine, ki bodo sredi gorske narave preživele nekaj dopustniških dni. Nadejamo se, da bo investicija pozitivno vplivala tudi na članstvo v društvu, pri delih na objektu pa bodo zagotovo z veseljem priskočili na pomoč tudi domačini.« 12 Savinjske novice št. 45, 1293. november 2021 Zgodovina in narodopisje Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega iz leta 1956 (4) PETER WEISS Po 65 letih si prebiramo zapiske iz včerajšnjega sveta, po stanju takoj po drugi svetovni vojni. Leta 1950 je kmetije v katastrski občini Florjan pri Gornjem Gradu obiskala skupina naro-dopiscev ali etnologov, ki so popisali in na druge tedaj možne načine (s skicami in fotografijami) dokumentirali takratne življenjske razmere in predmetnost ter zgornjesavinjsko splavarstvo, kar je bil prvotni cilj celjskih raziskovalcev. Njihovi izsledki so izšli leta 1956 v Kotniko-vem zborniku, knjigi, ki sta jo uredila dr. France Kotnik, ki je skupino vodil in je med delom še pred izidom umrl, in Vlado Novak, avtorjev prispevkov pa je bilo več. - Tokratno o mlinih je za Kotnikov zbornik napisal Drago Predan, splošne podatke o kraju ter o gospodarskih in socialnih razmerah v Florjanu, objavljene v prejšnjih številkah, pa Jakob Božič. - Besedila so ponatisnjena z le redkimi spremembami, urednikovi dodatki pa so zapisani v oglatih oklepajih. VODA Z vodo so vse kmetije dobro oskrbljene. V bližini vsake hiše je ali studenec ali potoček, iz katerega dobijo gospodarstva potrebno vodo za ljudi in živino. Če pa studenec ali potoček ni v neposredni bližini hiše, so napeljali vodo do nje po odprtih žlebovih ali pa vkopanih lesenih, pa tudi že svinčenih ceveh. Ponekod imajo vodo napeljano v hišo - kuhinjo in v gospodarsko poslopje. Navadno je voda napeljana tudi v odprta korita, kjer je na razpolago živini. Nekaterim kmetijam žene voda iz takih studencev ali potočkov ob narasli vodi celo mline. MLINI Mlini so primitivne, iz kamenja zidane pritlične stavbe, do katerih vodijo leseni žlebovi (tako imenovane rake) višje nad mlini zajeto vodo. Ponekod, kjer narekuje to oblika tal, so ti žlebovi speljani po posebnih lesenih stojalih (na primer pri Spodnjem Brglezu). Mlini imajo po eno ali dve leseni dvojni gonilni kolesi, med katerima so vdelane lesene škatle, v katere pada voda iz žlebov in poganja kolo naprej. V mlinu samem je mlinska garnitura s kamni in drugimi pripravami. Nekateri mlini imajo tudi stope. V teh mlinih meljejo doma pridelano žito za domače potrebe. Z mlevskimi izdelki se preskrbujejo prebivalci naših hribov kar sami. V ta namen ima vsaka domačija svoj mlin. Le nekaj bajtarjev ga nima; ti meljejo svoje žito pri sosedih, mletje pa morajo plačati z merico oziroma ga morajo odslužiti z delom. Mline so si postavljali pradedje ob gorskih potokih že kmalu po svoji naselitvi v teh predelih. Večinoma so ti potoki slabo vodnati in imajo strm padec. Ob suši se hitro osušijo ali pa se komaj opazno solzijo, kakor pravijo domačini. Nekateri med njimi nimajo poleti v svojih ozkih koritih nič vode; še v tolmunčkih usahne oziroma izhlapi. Zato meljejo mlini ob njih poleti le po daljšem deževju. Redno meljejo le spomladi in jeseni, ko vode nikoli ne zmanjka. Mlini se vrtijo drug za drugim v razdalji 30-40 metrov, tako da prehaja voda tako rekoč iz mlina v mlin. Treba je izkoristiti padec vode, kajti pri majhnem padcu je energija prešibka, da bi gnala mlinska kolesa. Posebno na gosto so posejani ob potoku, ki ima nekaj izvirske vode in ki prihaja izpod Pustega slemena. Tu jih je na razdalji kakih 200 metrov kar pet: Pustoslemski, Pustotski, Pla-znikov in oba Kovšakova, poleg tega pa sta ob istem potoku blizu sotočja s Šokatnico še dva Brglezova mlina. Skoraj vsi mlini so zgrajeni po istem načrtu. Njihova notranja velikost je običajno 3,5 x 2,5 metra, visoki pa so nekaj nad dva metra. Približno dve tretjini vsega prostora zavzema meter in pol visok oder, na katerem in pod katerim je montiran ves mlinski mehanizem. Pokriti so s skodlami in seveda brez stropov. Okolici dajejo edinstveno lepo sliko. Se pestrejša in lepša je, kadar buči voda po žlebovih in strmcih in pada v polnike [ali polne-ke, v izvirniku pounke] na mlinska kolesa, ki se začnejo zaradi tega vrteti in poganjati s pomočjo palčnih koles in preslic mlinske kamne v vrtenje. Potoki nimajo imen. Stirje tečejo proti jugu in jugovzhodu ter se izlivajo v Sokatnico, ta pa pošilja svoje vode v Dreto. Eden, tisti pod Petkom in Završnikom, teče natanko proti vzhodu in potem tudi v Dreto, medtem ko žubori oni pod 2ač-nikom navzdol proti Ljubnemu in goni mlinska kolesa ljubenskih hribovskih kmetij. Mlini so največkrat tako skriti v strmih in ozkih grapah, da jih opaziš šele tik pred seboj. Seveda ne velja ta ugotovitev za vse mline. Do Mavričevega prideš na primer z dveh strani, vendar tako, da ga v obeh primerih zapaziš šele, ko si se mu približal na nekaj korakov. Najetih mlinarjev kajpada kmetje ne poznajo, pa jih tudi potrebujejo ne. To delo opravljajo kar mimogrede, kot stransko zaposlitev, vse odrasle moške moči pri hiši, kadar se za to pokaže prilika in če so vodne razmere za mletje ugodne. Spomladi in jeseni, ko je vode na pretek, meljejo skoraj vsak dan in je potemtakem v teh letnih obdobjih delo v mlinih redno in neogibno. Ob takih priložnostih, zlasti pod večer, oprtajo možje z žitom napolnjene mehove in urnih nog, kot da še niso ves dan nič delali, zdrvijo po rebrih in strminah navzdol v grape k skritim mlinom. Tam brž sesujejo žito v grode [= grote], primerno privijejo regulatorje, namestijo skodle, s katerih se vrže voda samodejno dol, nato pa se vračajo prav tako urnih nog nazaj navkreber k domačijam. Zjutraj ob svitu pa so že spet v svojih mlinih, od koder prinašajo polne mehove mlevskih izdelkov, iz katerih pečejo gospodinje sladki hribovski kruh. Završki mlin v Florjanu pri Gornjem Gradu (iz Kotnikovega zbornika) Mlini so grajeni iz apnenčevega kamenja, ki ga veže malta iz živega apna. Zidovje ni niti zunaj niti znotraj ometano. Oken mlini nimajo. Svetloba prihaja vanje skozi odprta vrata ali pa skozi neobzidane svisli. V mračnih jesenskih dneh osvetljuje in ogreva temačne in hladne prostore plamen in žar žerjavice iz pečnice, ki je vdolbena v debelem zidu. Taka pečnica ni nič drugega kot skoraj meter visoka, pol metra široka in 30 centimetrov globoka prizmatična vdolbina. Odvoda za dim pečnica nima. Zaradi tega se v mlinih močno kadi, česar pa si domačini ne jemljejo prehudo k srcu, saj so njihove oči in njihova dihala takih reči vajena iz črnih kuhinj. Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 13 Ljudje in dogodki RADMIRJE Koga moti Čonkova hruška? Čonkova hruška ob stari cesti med Radmir-jem in Ljubnim je znana že od nekdaj. Že cesarica Marija Terezija je določila, da mora biti ob poteh posajeno sadno drevje, da se popotniki lahko okrepčajo s sadjem, v senci dreves pa se spočijejo. To staro tradicijo in Čonkovo hruško, ki jo domačini imenujejo gruška, v občini Ljubno želijo ohraniti, a jim ne uspeva. VEDNO ZNOVA TARČA OBJESTNEŽEV Hruška je bila posajena že velikokrat, a je vedno znova tarča objestnežev, ki jo polomijo, uničijo, odstranijo, nazadnje so jo zastrupili. Zupan Občine Ljubno Franjo Naraločnik se zavzema, da hruška ostane, hkrati pa se sprašuje, komu je tako v napoto, da nobeno posajeno drevo ne odraste, ampak je že prej uničeno. Naraločnik zato poziva tiste, ki jim je hruška v napoto, da povedo, zakaj je temu tako, lahko tudi anonimno. Z lastnikom zemljišča Alešem To-stovršnikom je dogovorjeno, da hruška tam ostane in da se tradicija nadaljuje. Klopca pri hruški ne daje sence, saj drevo vsako leto nekdo uniči. (Foto: Štefka Sem) Od leta 2008 dalje Čonkovo hruško vedno znova posadijo, ko je prejšnja uničena. TOČKA, KI NAJ LJUDI ZDRUŽUJE IN NE LOČUJE Čonkova hruška ni posajena z namenom ustvarjati mejo med Radmirjem in Ljubnim, temveč je mišljena kot točka, kjer se vsako leto okrog božiča srečajo krajani Ljubnega in Rad-mirja. Gre torej za točko prijateljstva, točko, ki naj ljudi združuje in ne ločuje. Tam je mesto, kjer se srečujejo sprehajalci, na klopci lahko tudi po-sedijo. Na tej trasi bo med Radmirjem in Ljub-nim potekala tudi državna kolesarska pot. Hruško so posadili že velikokrat, prvič leta 2008, nato pa vedno, ko je bila prejšnja uničena. In tudi v prihodnje jo bodo. Štefka Sem TRGATEV V VINOGRADU MIHA FAJFARJA V LJUBIJI Letnik 2021 najboljši v zadnjem desetletju? Vinogradnik Miha Fajfar, ki z ženo Tatjano živi v Slatini v občini Šmartno ob Paki, je nestrpno pričakoval letošnjo trgatev v svojem vinogradu v Ljubiji, ki se nahaja na skrajni severno-za-hodni točki podravske vinorodne dežele. Kot je povedal, je letošnja letina modre frankinje in rumenega muškata dobesedno sanjska. 1300 BOGATO OBLOŽENIH TRT Trgatev so opravili v hladnem vremenu, s pomočjo sosedov, sorodnikov in prijateljev so v Ljubiji obrali 1300 bogato obloženih trt, v Slatini pa nato še nekaj čez 600, skupaj skoraj 2000. Takoj po trganju grozdja so »brači« pomagali pridelek razpecljati in shraniti grozdno brozgo v kadi, nato pa je prevzel najpomembnejše delo kletarja mojster Miha osebno. »SLABO SE PIŠE VINU, ČE VINOGRADNIK NE ZNA Z MOŠTOM« »Slabo se piše vinu, če vinogradnik ne zna z moštom. Najpomembnejše delo je negovanje in ljubezen do dobre kapljice,« je prepričan Miha Fajfar, ki je bil v društvu vinogradnikov v Šmar-tnem ob Paki že petkrat razglašen za kletarja leta. Letno pridela več kot deset tisoč litrov kakovostnega rdečega in belega vina, tudi predikate, ki so okras in krona dobrega vinogradnika. Obdobje korona krize ni prineslo pretiranega upada prodaje, saj so odjemalci tradicionalni kupci, ki pričakujejo standardno visoko kakovost vin. Svoje k uspehu prispevajo še reference - več kot 160 zlatih medalj na raznih ocenjevanjih. ZA USPEH POTREBNO VELIKO DELA, ODREKANJA IN TVEGANJA Fajfar je tudi večkratni prejemnik naziva šam-pion leta za izborna vina in nagrajenec na ocenjevanjih na festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, poleg tega pa član evropskega reda vitezov vina, dobro zapisan med vinogradniki na območju pod goro Oljko. Kot pravi sam, je poleg SSE samoizobraževanja in dolgoletnih izkušenj veliko pridobil v izobraževalnih delavnicah za vinogradnike v domačem društvu, ki uspešno deluje že 26 let in v slovenskem merilu žanje lepe uspehe. »Nič pa ne pride samo o sebe, za uspeh je potrebno veliko dela, odrekanja in tveganja, ob tem pa ti morata biti naklonjena bog vina Bakhus in naš zavetnik sv. Martin«. Jože Miklavc Veseli »brači« so delili zadovoljstvo z Miho Fajfarjem (sedi v sredini) nad bogato letino modre frankinje. (Foto: Jože Miklavc) 14 Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 Oglasi f/dtl&me&ecos Zgornje Savinjske doline Bralci in bralke tednika S.rnriko novice str fžbritli line1 tcfescrn oktobra v Zgornji Sitvinfska dolini. To je Peter Tevi, uspešen pojsloUrtui, po rodu i/, Zgornjih K ra.i, bi jc pod mi ni l-h I osnovni ioil Šmartno ob Dreti donir.il plezaino steno. Llanes ifivi v krosu pij u, k jej" ima pod|etje. a vezi rodnim [tiiti v titlriu iivjj. V Srnartnerfi ob n n -1 i imasuniiJnlk i prijatelje. Se leta hodi na lov no Menino. I epega dne* je v pogovoru s smodniki prišel na idejo, da k (Ii!ii;ki|o nekaj podari 111 Ladi in v domačni kraju. Udlofii se j« v.n lilKaiiiosPtno,kar» takosiarSikm otroci ¿.navduSenjem sprejeli Ta obogatitev iiolskili prostorov v Šmartnein omogofa otrokmn aktivno preživljanje prostega ¿asa in krepitev psihofizični h Sposobnosti. Peter Te vi upa, da se bo dolina na f. vi ji I j v smeri, da ttodi mladi v večjem Številu kot sedaj vstajali d eni a oziroma se po študiju Vračali domov, saj Ml glavna jjdr.iln.i sila imZvh j; d ravttu mladi, fcdr&vi in iagnani Ijmljv. Med pravočasno prispelimi glasovnicami iz zadnjega kroga je bi i zreb naklonjen Ko h (.'riti 7'remoladi. Homec 1, ki prejme praktično nagrado. Nagrajen^ prevzame nagrado v tuj ni šivu Savinjskih no vit, najkasneje do petka, dcccmbra 2021. TRESKARJI, POZOR! Prvo nedeljo v oktobru se je končal sejem v Komendi. Bilo je živahno, lepo vreme in mnogo radovednih obiskovalcev. V sklopu podjetja BIDER kmetijski stroji smo predstavili nov stroj za izdelavo tresk za ogenj podku-rit (treskalnik). Poskrbeli smo, da smo lahko praktično prikazali, kako stroj deluje. V treh dneh smo naredili lepo količino tresk. Nekaj smo jih pokurili kar na sejmišču, ker smo hkrati predstavili čisto nov vrtni ogenj. To je lično izdelan pripomoček, ki ga postaviš zvečer na vrt in vanj zakuriš ogenj. Ne samo da v mraku ogenj prijetno plapola, tudi prijetno greje. To morate preizkusiti. Tresk pa je ostalo še vedno veliko. Ker se nam jih zdi škoda predelati v sekance, jih ponujamo bralcem Savinjskih novic. Tisti, ki kuri v štedilnik, kamin ali centralno peč in rabi treske, lahko pride. Treske so zastonj, nič vas ne stanejo, samo prinesite vrečo, kartonsko škatlo ali drugo embalažo, da si jih naložite, dokler zaloga ne poide. Zaželena je najava na 051 355 787, Jože Bider. P.S. Menimo, da bi bilo lepo in koristno, če bi kak Savinjčan nabavil tak treskalnik in bi v naših trgovinah prodajali slovenske treske in ne avstrijske, kot se dogaja sedaj. Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 15 Intervju TJAŠA COPOT PETEK, POPOTNICA, UČITELJICA JOGE Zaljubljena v jogo Je ena tistih, ki jim je uspelo svoj konjiček preplesti, združiti s službo. In tistih, ki svoje delo čutijo kot poslanstvo. Pravi, da ji je bila usojena ... Joga, s katero se je prvič srečala na potovanju po Srednji Ameriki, se vztrajno pojavlja v njenem življenju. In ona jo vedno znova išče, odkriva in razvija. Tjaša Copot Petek se je s starši pri šestnajstih letih preselila iz Velenja v Mozirje. Njen raziskovalni duh jo je zatem potegnil v svet, kjer je na različnih celinah preživela kar nekaj let. A se je tudi vračala in se nazadnje tu ustalila. Slovenija in Savinjska dolina imata nenazadnje svoje prednosti. Predvsem pa si je Tjaša s partnerjem Tomažem Petkom tukaj ustvarila družino. Septembra letos sta uresničila še dolgoletno željo, da bi končno zaživel čisto njun joga center. Prostore sta opremila nad novo stanovanjsko hišo, ki sta jo zgradila v Lokah pri Mozirju. ob odkritju, kako negovanje notranjega sveta poplača naš trud. Tam se mi je rodila vizija, da bom nekoč imela svoj joga center, vključno z imenom Pilgrim. • Na nek način je z jogo povezano tudi zbližanje z vašim soprogom Tomažem. Nam zaupate to nenavadno zgodbo? Bila sem na poti na Finsko, kjer sem zaključevala študij turizma, ki sem ga opravljala v Portorožu. Potovala sem s parom iz Slovenije, s katerim sem se odlično ujela. Beseda je nanesla na jogo, ki sem jo vnesla v svoj vsakdanjik, odkar sem prišla iz Mehike. In takrat sta se spomnila na osebo, s katero naj bi bila krasen par. Tomaž je bil v tistem času v Indiji. Po naključju je bil v družbi moje prijateljice in njenega fanta, ki sta se prav tako domislila, da bi se midva odlično ujela. In tako je, tako rekoč istočasno, z dveh različnih koncev sveta dobil predlog, da bi se spo- Tjaša in Tomaž. Njuno se prepleta • Že kot mladostnico so vas zanimale knjige, povezane z duhovnostjo, iskanjem smisla, raziskovanjem notranjosti. Nekako ste čutili, da se bo vaše življenje povezalo z jogo, prvič pa ste se zares z njo srečali na potovanju ... S prijateljico sva potovali po Gvatemali in Mehiki, kjer sva odkrili joga center Las Piramidas. Ostali sva kar mesec dni, vadili jogo in meditirali. Ta izkušnja me je tako prevzela. Počutila sem se srečno delo - joga in potovanja -in dopolnjuje. znala. Začelo se je najino dopisovanje. Ko sva se oba vrnila v Slovenijo, sva se še osebno srečala in zbližala. S Tomažem deliva večino pogledov na življenje, oba neznansko uživava v potovanjih, obema je blizu joga . • In tako vas ni zasvojila samo joga, ampak tudi potovanja . Potovanja so mi dala veliko novega znanja, saj so bila vedno povezana z izobraževanji. Obenem me je polnil občutek odprtosti, Tjaša se redno vrača v Indijo na izpopolnjevanja iz joge in ajurvede. multikulturnosti, ki sem ga nekoliko pogrešala doma. Najina prva skupna pot, en mesec za tem, ko sva se spoznala, je bila na Kanarske otoke. Na otoku Gomera sva pol leta delala v turističnem središču za golf. Od tam sem odpotovala v Indijo, kamor sem si močno želela, saj je to dežela, iz katere izhaja joga. Sla sem sama, v neznano, zato sta me navdajala občutek navdušenja in občutek strahu hkrati. V Indiji sem ostala pol leta in opravila šolanje za učiteljico joge. Proti koncu se mi je pridružil Tomaž in skupaj sva se odpravila za nekaj mesecev v Nepal in Himalajo na trekinge. • Vrnimo se še malo v Indijo. Tam ste živeli v ašramu, indijskem svetišču. Kakšna je bila ta izkušnja? To je bil največji premik v mojem življenju. Biti v tišini, sam s seboj, dan za dnem, te prisili, da pogledaš globoko vase. Jaz sem se zaljubila v jogo. Našla sem se v tej duhovnosti. Domače sem se počutila. Čeprav marsikdo zaznava Indijo kot kaotično, umazano deželo, jaz vidim red v tej kaotičnosti. Zdi se mi, da je pri njih duhovnost veliko bolj zakoreninjena kot pri nas. Manj stresa si naložijo. Nimajo občutka, da mora biti vse pod kontrolo, v smislu: »Če ne bo v tem, bo pa v naslednjem življenju.« V Indijo sem se redno vračala na izpopolnjevanja in študij iz joge in ajurve-de. Če bi seštela, sem tam preživela dve leti. • Ko ste dobili licenco za učiteljico joge, ste začeli s poučevanjem v Sloveniji. Najprej sem poučevala v Ljubljani, nato sem se prestavila bliže domu. Svoje znanje skozi tečaje širim na Koroškem, v Mozirju, Lučah in Velenju. V tem okolju je vsekakor manjkalo tovrstne prakse, znanje in učitelji so namreč zgoščeni predvsem v prestolnici. Joga je moje poslanstvo. Je tudi služba, a v tem delu uživam. Veliko mi pomeni, da s svojim delom lahko doprine-sem k boljšemu zdravju ljudi. »Vstajam zelo zgodaj, običajno ob pol petih. Ta čas si vzamem zase, za svojo dušo, da se napolnim in se lahko nato razdajam drugim.« • Tomaž, ki je prav tako diplomiral iz turizma, je kot turistični vodnik veliko po svetu in tako odsoten od doma. Kako se spoprijemate s tem kot družina? Tomaž vodi potovanja, predvsem po Aziji, Afriki ter Južni in Srednji Ameriki, obenem pa vodi tujce, predvsem ameriške skupine, ki prihajajo v Slovenijo in na Hrvaško. Najino delo se precej prepleta. Potovanja in poučevanje joge. Joga in potovanja. Tudi sam namreč poučuje jogo, organizirava joga vikende in počitnice v Sloveniji in tujini. Si pomagava. A je včasih tudi naporno, saj se doma zelo veliko pogovarjava o delu. Če 16 Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 Intervju, Organizacije i smo iskreni, so potovanja čudovita izkušnja, a obenem tudi naporna. To, da smo bili v času epidemije več doma, se je tako po eni strani izkazalo tudi kot pozitivno. Vsekakor sta otroka veliko več časa preživela z očetom. • Potujete tudi z otrokoma? Kakšna je to izkušnja zanju? Prvi sin, Robin, ki je star sedem let, je že izkusil potovanja. Pri sedmih mesecih smo bili na Siciliji, ko je bil star eno leto, sva se s Tomažem poročila in smo skupaj odšli na poročno potovanje na Bali in Novo Zelandijo. Za tem smo bili še v Ko- • Večkrat ste se odpravili na romarsko pot El Camino del Santiago, ki se zaključi na severozahodni obali Španije ... Prvič sva šla s Tomažem tja, ko je moja mama zbolela za rakom. Na nek način sem to pot želela prehoditi za njeno ozdravitev. In ozdravela je. Potem sva se še vračala. Sama sem tudi peljala skupino na to pot. • Po vseh teh potovanjih po svetu ste se vrnili v Mozirje in se odločili tu ustaliti, pognati korenine. Zakaj? Kako gledate na Slovenijo danes? Tjaša in Tomaž srečna na cilju trekinga v nepalski Himalaji -Kala Patthar, 5550 metrov. lumbiji, na Menorci, v Maroku, Grčiji ... Ko se je rodil Tine, se je zgodila korona, tako da z njim razen Me-norce in Grčije še nismo šli na daljšo pot. Sta pa oba zelo nekomplici-rana, mislim, da bosta v tem uživala, da imata potovanje v krvi. Slovenija je čudovita dežela. Toliko narave je povsod okoli. Stopiš iz hiše in že si v gozdu. Ko sta prišla otroka, sva nomadsko življenje nekoliko umirila. Savinjska dolina je lepa, okolje je primerno za vzgojo otrok, saj se tu počutimo zares var- no. Ljudje se med seboj poznamo. V času epidemije smo se tudi mi usmerili bolj v domače okolje, spoznavanje Slovenije. Vse je na dosegu roke. V eni ali dveh urah si v divjini Kočevskega gozda, ob čudoviti Soči, na Krasu ... • Predstavljam si, da naj bi učitelji joge veliko časa posvetili vadbi zase, za svoj razvoj in ohranjanje prakse . Idealno bi bilo, da bi kot učitelj vadbi posvetil tri ure na dan. To mi sedaj, ko imam majhne otroke, ne uspe vedno, ji pa namenim eno do dve uri dnevno. To lahko naredim le zjutraj, preden se otroci zbudijo, zato vstajam zelo zgodaj, običajno ob pol petih. Ta čas si vzamem zase, za svojo dušo, da se napolnim in se lahko nato razdajam drugim. V mladosti absolutno nisem bila jutranji tip, a sem se v joga centrih in ašramih naučila tovrstne discipline. To so bili odmiki, ko smo, na primer, deset dni v tišini meditirali po dvanajst ur na dan. Ta čas, ta mir mi veliko pomeni. To potrebujem in to me nahrani. Lahko je to tudi sprehod v naravi. • Se še vedno izobražujete, dopolnjujete znanje? Do epidemije sem hodila na izobraževanja v tujino, redno tudi v Indijo, sedaj se je to nekoliko spremenilo. Kljub temu imamo enkrat mesečno podaljšan vikend intenzivnih delavnic z učitelji iz tujine, enkrat na teden se povežemo za izmenjavo praks. Korona virus je seveda spremenil marsikaj, tako sedaj večina izobraževanj poteka preko spleta. Je pa redno izobraževanje nujno, nenazadnje se ukvarjamo s človeškimi telesi in to je zelo odgovorno. • V Indiji ste zaključili tudi šolanje za ajurvedsko terapevtko. Kako je z vajino prehrano? Sta vegetarijanca? Precej časa sva se prehranjevala vegetarijansko, sedaj ne več izključno. Združujeva ajurvedsko in slovensko prehrano. Nenazadnje živiva v tem okolju in se je dobro prilagoditi. Mesa sicer ne uživava veliko, kolikor ga, je to ekološko meso iz domačih hribovskih kmetij. Precej se ravnava tudi po letnih časih, kar pomeni, da v poletnih mesecih uživava več sveže hrane, v zimskih pa več tople, kuhane in tekoče hrane, ki ji dodajava različna zelišča. • V času korone ste vadbo preselili tudi na splet. Kako se je ta praksa prijela? Vadba preko spleta je zelo lepo nadomestila vadbe, ki sva jih učila v živo in v času karantene nam je dala učinkovit trening in sprostitev kar od doma. Ugotovila sva, da mnogim ljudem ta način zelo ustreza. Seveda pa absolutno svetujem tudi vodeno vadbo v živo, ko je to mogoče, kjer lahko učitelj vidi in vaditelje tudi popravi. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek, foto: arhiv Tjaše Copot Petek AKCIJA BOŽIČEK ZA EN DAN Tudi letos zbiranje božičnih daril za otroke in starostnike v stiski Bližajo se praznični dnevi. Za družine v socialni stiski in osamljene je to čas, ki jim predstavlja veliko breme, saj ne morejo doživeti topline obdarovanja. Organizatorji akcije »Božiček za en dan -majhna škatla za velik nasmeh« bodo zato tem ljudem tudi letos poskusili pričarati lepe trenutke. Božiček za en dan lahko postane kdorkoli in s tem razveseli otroka ali starejšega občana. Obdaro-vanca sodelujoči izbere s seznama, ki je objavljen na spletni stra- ymm ni projekta Božiček za en dan. Za izbranega nato sestavi darilo in ga odnese na eno od številnih zbirnih mest. V Zgornji Savinjski dolini da- rila zbirajo v času od 9. do 30. novembra v Medgen borzi na Rečici ob Savinji: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 730 in 10. uro, ob sredah med 16. in 19. uro in v soboto, 20., ter v soboto, 27. novembra, med 10. in 13. uro. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 17 Šport, Oglasi ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboiciu v svoj kolektiv vabimo: DELAVCE V PROIZVODNJI odelo MHONitini Sireni' nhLii SKLADISCNE DELAVCE ¡zaposlitev ali študentsko de: o za dafli čas) Organtzran je avtobusni prevoz "a relacij Hrastnrk-Trbovlje-Prebold ter Velen j e-Šostan j -Letu š- Prebo Id. odelo KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Poraz v Črnomlju V 8. krogu 3. SKL - vzhod so varovanci trenerja Mihe Čmera gostovali v Črnomlju pri ekipi Kolpe. Z gostovanja so se vrnili sklonjenih glav, saj so morali priznati premoč domačim igralcem. Končni rezultat je bil 91:79. TRETJI ZAPOREDNI PORAZ To je bil že tretji zaporedni poraz Nazarča-nov in skupno četrti v ligi, kjer so trenutno na osmem mestu. Tudi tokrat niso najbolje odprli tekme, saj so po prvem polčasu zaostajali za osem točk. V tretji četrtini so domačini še povečali prednost, v zadnjem delu tekme pa so gostje uspeli nekoliko omiliti poraz. Najboljši strelec v nazarski ekipi je bil tokrat s 16 točkami Nace Štiglic, po 14 točk sta dodala Anže Veršnik in Aljaž Skornšek. V soboto, 20. novembra, Na-zarčani v domači dvorani gostijo košarkarje iz Krškega. Primož Vajdl ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Brez težav do novih treh točk Na parketu Športne dvorane Mozirje so se preteklo soboto domače igralke pomerile z gostjami iz Puconcev. Slednje tokrat za zmago niso imele nobenih možnosti, saj so jih domačinke prepričljivo nadigrale. MLAJŠE IGRALKE IZKORISTILE PRILOŽNOST Svojo premoč so Mozirjanke pokazala že v začetku tekme. Gostje so še uspele izenačiti na 2:2, nato pa so domačinke prestavile v višjo prestavo in domala zmlele gostje. O tem priča vmesni rezultat 18:3. Domači trener Matija Pe-trič je nato na igrišče poslal mlajše igralke, ki so pokazale zelo dobro igro in na koncu gostjam prepustile zgolj osem točk. SKOK NA DRUGO MESTO NA LESTVICI Podobna slika se je kazala tudi v drugem setu. Začetnemu izenačenju je sledila ofenziva Mozirjank, znova so priložnost dobile mlajše in neizkušene igralke. Gostjam je tokrat uspelo zbrati 11 točk. V tretji set so šle Mozirjanke bolj sproščeno, kar so odbojkarice iz Puconcev izkoristile in držale priključek do 18:14. Mozirjanke so se nato zbrale, okrepile napad in gostjam prepustile samo še dve točki do končnih 25:16. Nove tri točke so domačinkam omogočile skok na drugo mesto prvenstvene lestvice. Benjamin Kanjir 9 Več Informacij o razpisanih pogcjih si lahko rcjlecate na www.odelo.si Prijave in informacije: E-maii; šraposliKsv3oqe l-.m Teleionr (G3f 703 4G4/ (83)70345:88 18 Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 Šport, Organizacije SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Robnikova osma na NAMIZNOTENISKI KLUB SAVINJA LUCE paralelni tekmi Na paralelni tekmi v Lechu preteklo soboto je Tina Robnik dosegla odlično osmo mesto, prvo zmago v karieri pa je dosegla njena reprezentančna kolegica Andreja Slokar. Tina je ponovno dokazala, da ji paralelne tekme ležijo, odličen rezultat je dosegla že lani na svetovnem prvenstvu, ko je osvojila peto mesto. NEKAJ SMOLE V ČETRTFINALU »V četrtfinalu mi ni ravno uspelo tako, kot sem si želela. Malce sem imela tudi smole, ko so se mi pred drugo vožnjo na startu zaro-sila očala. Zaradi tega nisem videla dobro na progo in je bilo kar težko smučati,« je po tekmi povedala Robnikova. Tudi v naslednjih vožnjah je naredila preveč napak, da bi se izšlo za še višja mesta. »Mo- Tina Robnik je je z osmim mestom dokazala, da ji paralelne tekme ležijo. (Foto: arhiv SZS) ram priznati, da nisem povsem zadovoljna, vseeno pa osmo mesto ni slab rezultat.« Štefka Sem Premagali letošn e pokalne zmagova ce Prva članska ekipa Namiznoteni-škega kluba (NTK) Savinja je 5. novembra v gosteh odigrala prestavljeno tekmo 2. kroga 1. SNTL proti ekipi SD SU iz Novega mesta. Glede na to, da igralci SD SU že več kot leto dni niso izgubili tekme rednega dela prvenstva in da so bili lani državni podprvaki, letos pa pokalni prvaki, so pred tekmo veljali za velike favorite. Toda več znanja in srčnosti so tokrat pokazali gostje iz Luč. V prvi tekmi je Patrik Rosc z rezultatom 3:1 ugnal domačega igralca Jožka Omerzela. V drugi tekmi je Jaka Golavšek z enakim rezultatom premagal bivšega kapeta-na NTK Savinja Jureta Slatinška. V tretji tekmi je slednji z rezultatom 3:0 premagal Brina Vovka Pe-trovskega. Po velikem presenečenju na Otočcu je zadišalo v tek- mah, ki sta sledili. Najprej je Brin Vovk Petrovski s 3:0 odpravil Jožka Omerzela, z enakim rezultatom pa je Patrik Rosc premagal dolgoletnega soigralca Jureta Slatinška. SKOZI PREOBRATE DO PRVE ZMAGE V LETOŠNJI PRVOLIGAŠKI SEZONI Toda dvoboj s tem še ni bil odločen, za kar sta poskrbela brata Sla-tinšek. Jure je s 3:0 premagal Brina Vovka Petrovskega, Uroš pa je najprej premagal Jaka Golavška s 3:0, nato pa še Patrika Rosca s 3:2. O zmagovalcu dvoboja je tako odločala zadnja, 9. tekma, kjer sta si nasproti stala domačin Jožko Omerzel in Jaka Golavšek. V tekmi polni preobratov je daljši konec potegnil Golavšek, ki je z zmago 3:2 svoji ekipi priigral prvo zmago v letošnji prvoligaški sezoni. Benjamin Kanjir MREŽA VODNIH POTI V KAMNISKO-SAVINJSKIH ALPAH Promocijski film o bogastvu čistih vodnih virov Kamniško-Savinjske Alpe (KSA) so izjemno bogate z vodnimi viri, zato so se občine Solčava, Luče, Jezersko, Kamnik, Preddvor in Cerklje povezale pri projektu Mreža vodnih poti v KSA. Na to temo je nedavno nastal izobraževalno promocijski film Naravne vode v KSA, s katerim oza-veščajo o pomenu ohranjanja čiste pitne vode, z mrežo vodnih poti pa nadgrajujejo turistično ponudbo območja. ČISTI IN UREJENI VODNI VIRI PRIVABLJAJO OBISKOVALCE V naboru vodnih virov KSA sta v filmu s čudovitimi panoramskimi posnetki turistična vodnika Nejc in Marko Slapnik predstavila izvira pod izletniško kmetijo Klemenšek in železne ali kisle vode ob solčavski Panoramski cesti ter izvir Črne v spodnjem delu Logarske doline kot drugi izvir reke Savinje. Ob spodbujanju zavedanja, da je naša dolžnost, da čiste vodne vire ohranimo tudi za prihodnje rodove, je vodno bogastvo prepoznano kot pomemben potencial območja, ki prispeva h kakovosti bivanja domačinov in privablja obiskovalce. NADGRADNJA PROJEKTA VODNE ZGODBE Projekt Mreža vodnih poti je nadgradnja projekta Vodne zgodbe KSA, promocijski film pa je Savinja v zgornjem delu Logarske doline ponikne in pride na dan v spodnjem delu doline kot izvir Črne. (Foto: posnetek zaslona) rezultat sodelovanja med LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Srce Slovenije in LAS Gorenjska košarica. Povezali pa so se tudi z LAS Spodnje Koroške regije v Avstriji, saj del območja KSA sega na območje Občine Železna Kapla. SLEDI ZEMLJEVID IN DIGITALIZACIJA VODNIH POTI Kot je povedala Ivica Orešnik, direktorica Zavoda Savinja, ki je vodilni partner LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, so opravili več analiz voda, v nadaljevanju pa je cilj digitalizirati mrežo vodnih poti, pripraviti zemljevid, izobraziti vodnega somelierja za okušanje vode in s festivali pitne vode ozaveščati o pomenu in nujnosti ohranjanja vodnega bogastva. Film je delno financiran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, posnela pa ga je ekipa Studio Produkcija v sodelovanju s strokovnimi sodelavci in turističnimi vodniki. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 19 Oglasi www.5portnik-zgs.si ercator s SAVA ZAVAROVALNICA PODKRIZNIK • GIGAS d.o.o. i HOVE T(iATE | 33-30 MMlfj» BTC ggsflna I I I K I k. 4 StagiMOCRAD H V€H3A- \—y -..M .. M'-.'iMf RIHTER SI EYER Von £n Stic grarir b Vrnila klel MasSresk B/S/H/ f "j AGER TUŠIST1ČNA KMETIJA vinotoč FAJFAR AVTIJCIHlIh r, II Vd v Šport nas povezuje tudi v težkih časih Spoštovani bralci in bralke Savinjskih novic, hvala vsem, ki ste oddali svoje glasove za športnike leta 2021, nekateri z glasovnicami iz časopisa, nekateri pa preko spletne spletni strani https://sportnik-zgs.si/, medtem ko ste nekateri izkoristili kar obe možnosti. Lepo je po letu dni premora zaradi epidemije spremljati vaše zanimanje in voljo, da bodo na koncu izbrani najzaslužnejši. Ob tem vodja projekta Ivo Milo-vanovič poudarja, da je poleg »glasu ljudstva« pomembna tudi presoja stroke in predstavnikov lokalnih skupnosti. ZAHTEVE ZA USPEH V PODJETNIŠTVU PODOBNE KOT V ŠPORTU Tokrat smo v goste rubrike povabili enega od pokroviteljev, Iztoka Podkrižnika, direktorja družbe Podkrižnik, ki razmišlja takole: »Športniki se skozi šport učijo odgovornosti, konstruktiv- Iztok Podkrižnik (foto: osebni arhiv) nega reševanja problemov, sodelovanja, podrejanja pravilom, prilagajanja in moralnega vedenja. Ljudje, ki vodimo gospodarske družbe in se vsak dan srečujemo oziroma spopadamo na poslovnih tekmovanjih tako lokalno kot globalno, se zavedamo, da moramo dobiti čim več bitk do končne zmage in za nadaljnji razvoj. Enako kot za vrhunske dosežke v športu, kjer so potrebne ustrezne priprave za tekmovanja, je potrebno tudi za uspešno proizvodnjo. V principu smo si zelo podobni. V športu so uspehi odvisni od vrhunskih sposobnosti in vadbe, a so odvisni tudi od konkurentov, tekmecev. Šport je ena redkih dejavnosti, ki tudi v času epidemije in zelo težke zdravstvene situacije prinaša pozitivne zgodbe.« V OSPREDJU DRUŽBENA ODGOVORNOST »Slovence je skozi vse težke čase združevala in povezovala enotnost, in vsaj šport je tisti, ki nas povezuje tudi v teh časih. V podjetništvu se vsak dan bolj zavedamo potencialov, ki jih kot komunikacijska platforma ponuja šport. Z investiranjem v športne zgodbe si tako lahko zagotovimo velik doseg sporočil v pozitivnem okolju (v obliki branosti, gledanosti in interaktivnih odzivov), lahko pa predstavlja tudi investiranje v potencialne bodoče sodelavce. V tujini je podpiranje obetavnih športnikov in sponzoriranje športnih panog in klubov čisti posel in tudi v Sloveniji se stvari obračajo v tej smeri. Družbena odgovornost je vsak dan bolj izpostavlje- na in bolj v ospredju. Podjetja so v preteklosti v lokalnih okoljih šport bolj podpirala kot sponzorirala, v zadnjem času pa v ospredje prihaja vse večji marketinški interes, od katerega imata obe strani takšne in drugačne pozitivne koristi. Tega se zavedamo tudi v naši podjetniški strategiji in smo ponosni na naše športnike, zato naša finančna podpora tudi v prihodnosti ne sme biti vprašljiva,« je še dodal Podkrižnik. ŠPORT IN REKREACIJA V POVEZAVI Z ZDRAVJEM IN DELOVNIMI NAVADAMI Tudi Ana Rebernik, županja Občine Rečica ob Savinji, podpira projekt Športnik leta: »V izbor športnikov leta je vsa leta vpeta tudi Občina Rečica ob Savinji. Mogoče na prvi pogled na rang-lestvici na najvišjih mestih ni ravno veliko športnikov iz naše občine, vendar imamo tudi pri nas vrhunske športnike, predvsem pa pozitivno miselnost, da sta šport in rekreacija v tesni povezavi z zdravjem in delovnimi navadami. Menim, da so vsi športniki z območja Zgornje Savinjske doline in širše na nek način »naši«. Mnogi bralci Savinjskih novic morda ne vedo, da na primer Tina Robnik živi v rečiški občini. Med dosedanjimi prejemniki priznanj je tudi Ana Rebernik (foto: Jože Miklavc) ekstremni kolesar, zdaj Rečičan, Erik Rosenstein. 2e desetletja gojimo športni duh in lep odnos do vseh, ki dajejo zgled, kako se uri in zmaguje tako v športnih dejavnostih kot v življenju.« NAJVEČJI POMEN ŠPORTA V POZITIVNEM VPLIVU NA MLADE »Delitev športnikov po občinah zato ni najpomembnejša. Vsi športniki s svojimi uspehi pro-movirajo Zgornjo Savinjsko dolino in dokazujejo, da so tudi v naših krajih športna udejstvovanja, tekmovanja in različni uspehi še kako pomembni za vse starostne skupine. Osebno največji pomen športa vidim v njegovem pozitivnem vplivu na otroke in mladino in njihov vsestranski telesni razvoj. Zato podpiram vse oblike športnega udejstvovanja, živahen utrip na igriščih na Rečici in v Varpoljah. Največ zaslug pri dolgoletni organizaciji teniških tekmovanj ima Andrej Weiss, ki bi lahko bil kandidat za priznanje za življenjsko delo v športu. Vsekakor podpiram projekt, ki povezuje športni duh in najboljše športnike,« je svoje misli sklenila Ana Rebernik. Jože Miklavc Šport, Oglasi ŠPORTNIK Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo) KONDICIJSKI TRENER MIHA ROBNIK Nejc NARALOČNIK (alpsko smučanje) Vid VRHOVNIK (nordijska kombinacija) Urh ČERNIV5EK (full kontakt) Brin VOVK PETROVSKI (namizni tenis) ŠPORTNICA Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo) Maja MIHALINEC (atletika) Tina ROBNIK (alpsko smučanje) Tina GUTMAN (lokostrelstvo) MLADI ŠPORTNIK Gregor VERBUČ (športno plezanje) Jernej PRESEČNIK (smučarski skoki) Tim JEVŠNIK (lokostrelstvo) Matic ČOPAR (namizni tenis) MLADA ŠPORTNICA Nika KRASOVIC (smučarski skoki) Maja MAROLT (odbojka) Maja SEDOVNIK (alpsko smučanje) NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) LK Gornji Grad (lokostrelstvo) PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC NTK Savinja Luče H j ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, ♦ Le taka glasovnica bo veljavna! 7 Glasujem za: Športnik Športnica i. 1. 2. 2. 3. 3. Mladi športnik Mlada športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Ekipa Prireditelj 1. 1. 2. 2. 3. 3. Skrb za počutje ne sme biti zadnja skrb Življenjska pot Miha Robnika iz Luč je povezana s športom. Kot kondicijski trener je med drugim skrbel za fizično pripravo plavalcev, ki so osvajali medalje na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih. Kar nekaj let je živel v tujini in se poleg trenerskega dela dodatno izobraževal na nemški akademiji za praktično športno medicino in na Danskem. Pred tremi leti se je s partnerko Veroniko ustalil v Slovenskih Konjicah, kjer sta si ustvarila družino. Pred nedavnim je odprl MR studio, kar je bila njegova želja, ki je tlela kar nekaj časa. OČKA NA PODJETNIŠKI POTI Življenje na poti in v tujini, med drugim je živel v Turčiji, Belorusiji, Rusiji, Kazahstanu in Nemčiji, je zamenjal za ustaljen ritem dela in družinskega življenja. Očka triinpolletne Elizabete in desetmesečnega Aleksandra pravi, da trenutkov z otroki ni želel zamuditi, saj prehitro odrastejo. Pred časom se je v Slovenskih Konjicah pokazala priložnost najema primernih prostorov za vadbeni studio in priložnost je takoj zgrabil. Prostore je popolnoma prenovil in opremil ter pred meseci v njih začel izvajati dejavnost. CELOSTNA OBRAVNAVA TAKO VRHUNSKIH KOT REKREATIVNIH ŠPORTNIKOV Z leti je nabral ogromno izkušenj. Na nemški akademiji za praktično športno medicino in z izobraževanjem na Danskem je pridobil dodatno znanje, ki ga sedaj deli v vadbenem centru. V MR studiu poskrbi za celostno obravnavo vsa- Največ 2 osebi zaradi individualne obravnave lahko hkrati vadita v MR studiu. kega obiskovalca, najsi je to vrhunski športnik ali rekreativec. Sodeluje s fizioterapevtko in ortopedom, ki pristopita k obravnavi, če se pokaže potreba. Studio je opremljen po njegovi zamisli, z nadstandardno opremo, in ima tudi naprave, ki so v Sloveniji edinstvene. SODELUJE TUDI S TINO ROBNIK Robnik zagotavlja strokovno podporo vsakemu, ki to potrebuje, vadbo pa prilagodi posamezniku glede na njegove cilje, zato sta v studiu naenkrat največ dve osebi. Organiziranih vadb trenutno nima. Letos zopet sodeluje z alpsko smučarko Tino Robnik in skrbi za njeno kondi-cijsko pripravo. Z njo, pravi, je zelo prijetno delati, ker je prava profesionalka. POZITIVNI UČINKI TELESNE VADBE Telesna vadba in gibanje sta zelo pomembna za vsakega posameznika. Potrebna je le volja, naravo imamo pred nosom. Gibanje prinese veliko pozitivnih učinkov, tako fizičnih kot psiholoških. Vse preveč je sedenja, ta novodobni način življenja pa prinaša veliko težav z zdravjem, kot so bolečine v križu, med lopaticama, in bo- Miha Robnik letos zopet sodeluje z alpsko smučarko Tino Robnik in skrbi za njeno kondicijsko pripravo. (Foto: osebni arhiv) lečine v vratu, zato skrb zase in za svoje počutje ne sme biti zadnja skrb. »Tudi tovrstne težave uspešno rešujemo v MR studiu,« dodaja Miha. OSTAJA V PLAVALNEM ŠPORTU Kot kondicijski trener in vodja panožnega tima dela za Plavalno zvezo Slovenije. Tudi s ka-zahstansko plavalno reprezentanco bo še sodeloval do konca leta. Tako ostaja v plavalnem športu, kjer je trenersko pot začel med študijem na ljubljanski Fakulteti za šport. Takrat je z dr. Dimitrijem Mancevičem, ki je bil trener najbolj uspešnega slovenskega plavalca Petra Manko-ča, začel pridobivati dragocene izkušnje. Skupaj sta skrbela za kondicijsko pripravljenost domače in več tujih plavalnih reprezentanc, med njimi turške, kazahstanske in beloruske. Štefka Sem m Pridružite se nain tudi na Facebooku Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 21 Kronika, Oglasi Zima v prometu Od IS. ncv« inbc« dt m Ln v ilnnsM h r j uner j h ido.~4)c lini>hi vmrilj litestnfHi flflmrtll prejtpinng fSmiiio Pf Praskali» prčvtrlta * pnmnMl * ¡awr? * nf*1r-lm r rapnvi; * imafcptiHfi-D i J ^ 4 V- * FfSci, iwf*riilu. diln»tivpn;iiii!tuv1iJnV N«5ttfi'. M-1 ■■! h, Sj ii midmrt*. ki irt ifi^tijfoidfiVit — triri« S«Si]r:5(i V IZ POLICIJSKE BELEZNICE • DREVO NA CESTISCU Solčava: 14. novembra ob 12.39 se je na cesto Luče-Solča-va v občini Solčava podrlo drevo. Gasilci PGD Solčava so podrto drevo razžagali, odstranili s cestišča in sprostili promet. • DELOVNA NESREČA S HUDIMI POŠKODBAMI Nazarje: 15. novembra ob 12.55 se je na Lesarski cesti pri vzdrževalnih delih na hidroelektrarni hudo poškodoval 27-letni delavec. Do nesreče je prišlo pri demontaži hidravličnega tipala na turbini. Reševalci NMP Mozirje in NMP Velenje so ga oskrbeli, posadka s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo Helikopterske nujne medicinske pomoči na krovu pa ga je prepeljala v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj pristanka helikopterja. Mw.ro iraiius 22 Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Jožefe ERMENC p.d. Štorgljeve mame iz Florjana pri Gornjem Gradu 1. 1. 1938 - 13. 11. 2021 Iskrena zahvala vsem, ki ste nam ob boleči izgubi kakorkoli pomagali in izrekli sožalja. Hvala Suzani Fale za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku za lepo opravljen pogreb, pevcem, pogrebcem, Mariji Podlinšek, gospodu Jožetu Remšaku za lep govor ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči sinova Matija in Ivo z družinama ter hčerke Olga, Jožica in Dragica z družinami Zahvale, Oglasi Zapelje zvon, tebi Toni v slovo. Pol bolečine ostaja spomin, ostaja praznina molk in tišina... (Mira) ZAHVALA zapustil nas je dragi mož, oče in dedek Anton CIGALE 15. 9. 1940 - 9. 11. 2021 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše in sveče. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri in sosedi Sonji za nesebično pomoč, dr. Leskovšku, negovalki Miri in gospe Persi, ki so nam v različnih obdobjih njegove bolezni pomagali. Hvala patru Tomažu za besede tolažbe in opravljen obred. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našega ata Tona pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči Jožica, Rebeka, Toni in Milena Pogrebna služba - cvetličarna M ORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 ^ nJ GSM: 041 672 115 ttwwfjjfwniiHiist E-mail: informa ra i>a. ji Aleksander Steljluvijkjvi£ji m iUEAXJELY AWtNilK. 5KIH ANQIH HHffENT AfHUII vlija kAflfilLlEfcA «LAST WiCEWO iztrte refoSk, sastoce RAKBASU Novosti v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Rupnik, M.: Knjižničar na begu, Kobale, M.: Jessica : pot izgubljene ženske, Jewell, L.: Brez nje, Dostoevskij, F.M.: Mladenič, Matiš, A.: Potočnjekovi. Padec hiše, Gutman, O.: Labirint, Gradišnik, B.: Beseda je konj : galopera v treh dejanjih z uverturo, tremi intermezzi in finalom, Wolff, J.: Več kot igra, Simonišek, R.: Pejsaži : sanjati na soncu, Ballerini, L.: Mira ve vse, Velikonja, C.: Zeleni šal. STROKOVNA LITERATURA: Vezovišek, A.: Na pomoč! Kako naj otroka naučim ravnati z denarjem?, Repenšek, D.: Nadzor športa v Republiki Sloveniji, Cergol Paradiž, A.: Po svoji poti; 25 izletov po zgodovini žensk, Whyte, J. S.: Morala trga, Košarkarski klub Nazarje: Košarkarski klub Nazarje - 20 let, Avguštin, V.: Čudež leta 1984. MLADINSKA LITERATURA: Pratchett, T.: Miceni svobodni možje : roman o Faniki Trpin, Jonsberg, B.: Ujemi me, če padem, Wright, B. R.: Dvojni umor v hiši lutk, Štampe Žmavc, B.: Princesa kamnitih besed, Arnuš Pupis, T.: Zebra v ogledalu, Vidmar, J.: Pa ne že spet ti, Zala!, Ivanuša, A.: Lešnikarji, Yousafzai, M.: Malala in čarobni svinčnik. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): - Slovarček: A ALTON EN - nakd fask. üetavadec, rtimpiwiik (Paavo); ADEN DA - ÜytLis+u TAUNUS - Sf«iCi)orjö v Nerttfij: Rešile v prejšnje križanke (vodoravno}: PAGE, ASAM OBRASL1NA KRA, KASTA, REVEL, TIR, JOŽE JELEN, AVE, AROMAT, PRISANK, SLAP, CO, AASEM AKME. ACIL I4IMROD. ROTGT15K, ANE. NALET, PARTI, MENTALITETA. IKEr ARAK, IKAROS, LAN Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 19. november od 730 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan Sobota, 20. november od 10.30 do 13.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 19.00. Sportna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Krško (člani) Ponedeljek, 22. november od 730 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan Torek, 23. november od 730 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic v okviru projekta Čebela bere med ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Čas za svetega Miklavža Sreda, 24. november od 16.00 do 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Miklavž prihaja ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Miklavž prihaja Četrtek, 25. november od 730 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Čas za svetega Miklavža Petek, 26. november od 730 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Prašiče za dopitanje ali zakol in svinjske polovice. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam ls bikca, starega 3,5 meseca; gsm 041/249-213. Prodam čb bikca, 10 dni starega; gsm 031/556-585, Peter. Telico rdeč holštajn, brejo 7 mesecev, prodam; gsm 031/556-585, Peter. Prodamo dva pujsa domače reje, težka okrog 200 kg; gsm 041/936984. Prodam teličko simentalko. staro 14 dni; gsm 041/216-648. Alu platišča z zimskimi gumami 185/55 r15, prodam; gsm 068/691924. 4 zimske gume na platiščih, vo-žene eno sezono 185/60 R14; gsm 070/870-321. Prodam alu platišča 16 col, primerna za vw, audi, bmw; gsm 031/655858. DRUGO - KUPIM Kupim mini bager; gsm 031/780372. Kupim mulčer; gsm 041/616-463. VOZILA - KUPIM NEPREMIČNINE Traktor in vse ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041/259-810. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/620598. ◊ ODDAMO POSLOVNI PROSTOR V Mozirju, Na Trgu 46, oddam poslovni prostor 40 m2 (prodajalna, skladišče, pisarna, WC). Primerno tudi za urad in poslovanje s strankami - zavarovalnica, manjša banka, zastopstvo ipd. Info 040 477 577. Franci Steiner, Smihelska cesta 7 3330 Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Naročniki Savinjskih novicimajo 15%POPUST pri objavah zahval in čestitk. 26 Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 Oglasi Savinjske novice št. 46, 19. november 2021 27 r T AGER ■ r im mi i SVINJSKO STiGNO Poitrežno jmH i." vt&nfcin o.bkiMvi kvif Vtm-'miv ■"jih} ' ri7!-f mil J jDNfiiiirituliui'iDUnifii /^Imunim. - .-t*v H-lf.iiijr^j JIM. v V^.J-^ft Supermarket Mozirje, 0rožnova ulica i, 3330 Mozirje moiirjeiStrgovinejager.coni.tehnSka.niozirie^trgovireiagEr.eoni, te k sttl.mo rf rje (Etfgovl ne|ager.con Oetcvni čas: P0N-50B; 7:00-20:00, M i D: ZAPRTO Ponudba za koline MESARSKA va ku u m skj fa kih ni stroj vs 2 mo ^rti iinu^anmi? letvice 3fla mnt, fr palia S t/if™ d^frjij« JHf * IGOy4Sm-n. 5?ži 1.Si kg 399 ^ f L J* 089 rib BRUSILNI STROJ CC120 BP NA ZALOGI VREČKE ZA VAKUMIRANJE VSEH VRST 12* h m: zyi 20 i 3G cm: Z?/] 349 f fus Ji» 3ion;iS/1 S Matis POHIŠTVO Pe Matis Polže ta, Savinjsko nabrežje 138 08 205 38 48 Obcouti raz ■ - m