M ' J" J Sprava - pa menda ja! TO 03 Kfl< Gospodarska zbornica je, denimo, jsULf.., spravljena, po novem tudi brc/ obveznega 1^ članstva, Kmctijsko-go/darska zbornica pa %S*sć*«lW šc vedno prisega na obvezno članstvo, kar ' spominja na čase obveznega članstva v ' sindikatu, za katerega nismo vedeli, čemu jšm M I služi, ali obveznega članstva v SZDL I (socialistična zveza delovnega ljudstva), v katero smo bili zapisani že ob rojstvu. Breda Kutin, šefica Zveze potrošnikov Slovenije bolj znana kot dama za T V razkazovanje in radijsko leporečje, se spravljivo smehlja, ko se nam napovedujejo evro podražitve, pred katerimi želi obvarovati potrošnike tako, da jim svetuje, naj se podražitvam preprosto uprejo. Zelo lepe želje! Žal, pa nam leporečna dama ne zaupa načina, kako naj se upremo podražitvam. Po mnenju naših glasnikov javnega mnenja je napadalna in nespravljiva zunanja politika ZDA vredna same graje. Vse hvale vredna pa je zunanja politika ZDA, ko poočita Sloveniji počasnost pri gradnji džamije. Džamija sicer muslimanom pripada, tudi zaradi spravnih tokov, da pa se Američani dajejo toliko ravno za džamijo V Sloveniji, je srhljivo zanimivo. Kol so srhljivo pozno naši poročevalci ugotovili, da v I .ibanonu nimajo krvavih rok le Izraelci, pač pa tudi llezbolah. Kakšno spravljivo odkritje?! Strašen preplah je završal. ker sta dve vojakinji ovadili nevesekoga zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja. Zaradi mnenjskega neurja je že vse kazalo, da bo moral zaradi spol nosi nega problema odvršati vojaški minister. A na vsem lepem se zve, da sta spolno nadlegovani vojakinji ovadeni pri tožilstvu zaradi njune lažne ovadbe. Kaj zdaj? Po spravni poli! Potem koje našemu predsedniku zmanjkalo denarja /a vodo, elektriko, ogrevanje in čiščenje hudirja, pa ravno za te drobnarije gre, ki jih moramo običajni smrtniki poravnavati iz meseca v mesec!?! seje odločil, da bo šel v Madrid na obisk k španskemu kralju z avtom namesto z letalom! Ha, človek bi pričakoval, da bo vrli predsednik demonstriral svojo vitalnost kar na kolesu. Se bolje na rolkah. Ampak najpomembneje je, da sla se naša Janeza vendarle pobotala, češ kot bi hotela sporočiti vsem kranjskim Janezom, naj se vendarle spravijo med seboj! ludi skoz pisma bralcev. Med kandidati za logaškega /upana se kar tare imen; nekateri so že znani zastavljavci svojega imena, nekateri pa so svoje ime (beri kandidaturo) najavili last minute v zadnjem hipu. Zaradi natančne poučenosti popravljamo našo napoved iz prejšnje številke Logaških novic: ne bo se jih šesterica priporočala za našo naklonjenost, pač pa deveterica njih. To je /daj kol pribito. O spravnih mašinerijah pa po volitvah. Spoštovani občani in občanke pa /daj in če/ Štiri leta! Urednik Dober dan, gospod župan! Naravnost iz županove pisarne Župan Janez Narode O x> "o o C < Potem koje župan pozdravil vse prisolne na slovesnosti, še posebej prejemnike občinskih priznanj in navedel vzpodbuden obisk Vlade s predstavniki Osrednje slovenske regije ter sporočil opogumljajoče podatke o gospodarskih in zaposlitvenih dosežkih, ki postavljajo našo občino v zlato sredino med najbolj razvitimi občinami Ljubljanske regije, je v nadaljevanju dejal: »Morda je danes primeren trenutek, da samemu sebi postavimo preprosto vprašanje: /V« kaj smo občani občine Logatec lahko ponosni? Morda na to, da je naselje Logatec razglašeno za mestno ali da nam prebivalstvo vztrajno narašča in daje povprečna velikost našega gospodinjstva 3,2 člana (v RS 2,8)ali da imamo urejeno vodooskrbo nad slovenskim standardom, da pijemo kvalitetno pitno vodo in daje te vode na zalogi dovolj tudi Foto' I Turk 23 prihodnje rodove ali da smo ponosni na vse tri osnovne šole in njihovo delo in njihov prispevek k izobraževanju in vzgoji naših mladih ali da imamo uspešno, žal, pa že premajhno Glasbeno šolo, in kar nekaj zelo uspešnih mladih glasbenikov, ali da imamo urejeno otroško varstvo na več lokacijah, tudi s sodelovanjem župnije Dolenji Logatec in Miklavževega vrtca, ali da imamo zelo lepo, novo, in kar je še posebej razveseljivo, popolnoma zasedeno športno dvorano, ob njej sodobna zunanja igrišča, ali da imamo uspešne športnike posameznike in uspešne športne klube ali da imamo lepe, urejene gasilske domove in uspešna sodobno opremljena gasilska društva ali da imamo urejeno deponijo komunalnih odpadkov, ki nam jo mnogi zavidajo in da nam ta v občinski proračun vsako leto prinese kar nekaj investicijskih sredstev ali da nam je uspel podvig z uvedbo ločenega zbiranja Zupan, slavnostni govornik. odpadkov in da v slovenskem merilu na prebivalca ločimo naj odpadne embalaže, da imamo na prebivalca največje število ekoloških otokov, ali da se nam uspešno razvijata obe obrtni coni za Klijcm in v Zapolju, ki prinašata v občino razvoj in nova delovna mesta, ali da imamo uspešna in delovna kulturna društva, ki z. veseljem nosijo glas o občini daleč po naši deželi in preko njenih meja, ali da se nam vzporedno z Logatcem razvijajo tudi ostala naselja na periferiji in da v njih raste število prebivalcev ali da imamo poskrbljeno tudi za starejše občane v Domu starejših v Logatcu in v Karilasovih domovih. Zaplesali so učenci šole "H. tulcev' Foto:./. Turk to O o Os Tina Kosmač poje oh spremljavi vibtafonista Matjaža Albrehta. Foto:./. Turk .le pa tudi mnogo stvari, na katere nismo ponosni in o njih neradi razpravljamo, denimo: niso nam v ponos državne ceste, ki potekajo skozi občino, nekatere od njih so že skoraj nacionalna sramota, ali da se nam promet skozi center Logatca zelo hitro povečuje, nimamo pa zgrajenih primernih obvoznic predvsem za tranzitni promet, ali da imamo neurejeno mestno jedro Logatca s premalo parkirnimi mesti ali da imamo premajhen Zdravstveni dom, da nimamo v celoti urejenega zajemanja in čiščenja odpadnih voda ne v Logatcu nc v ostalih urbanih naseljih, da v vseh večjih naseljih in ob pokopališčih nimamo urejenih primernih poslovilnih prostorov za pokojnike, da nimamo sodobne dvorane in obnovljenega kulturnega doma v središču I .ogatea, da čutimo stisko s prostorom za občinsko upravo, upravno enoto in ostale službe, ki so namenjene občanom, da nam primanjkuje prenočitvenih kapacitet, da I ,ogatec nima motela ali hotela, čeprav je mesto, da pošta v Logatcu postaja premajhna, po drugi strani nam hočejo preurediti način poslovanja pošle v I lotedršiei, da imamo turistična društva, in nekatera zelo dobro delujejo, žal, delovanje osrednjega v Logatcu ugaša, da nam ni znano, kdaj, kako in s kakšnimi stroški, zaživeti športni center na Sekirici s posodobitvijo skakalnic, smučišča z vlečnico, ureditvijo nogometnega igrišča in še česa, da nam manjkajo ustrezne sprehajalne poti z urejenimi smetnjaki za pasje iztrebke, da imamo premalo igrišč za najmlajše; pa verjetno bi se še kaj našlo. Kljub vsemu smo v povprečju lahko z razvojem občine zadovoljni, saj je nemogoče zagotoviti, da hi bilo vse urejeno, postorjeno in bi bili vsi zadovoljni. Počasi se nam izteka tudi mandat, ki smo ga za opravljanje javnih funkcij in /a razvoj Občine dobili pred štirimi leti od naših občanov, zato bom izkoristil ta trenutek, da se vsem, ki sle kakorkoli prispevali v tem obdobju k boljšemu in hitrejšemu razvoju občine, zahvalim za sodelovanje in pomoč. Posebna zahvala gre državnemu poslancu Stanislavu Brenčiču, obema podžupanoma v tem obdobju Dušanu ('ernigoju in Borisu Hladniku, koalicijskim občinskim svetnikom, sodelavcem v občinski upravi, ravnateljem in direktorjem javnih zavodov, posebno še direktorju Komunalnega podjetja z njegovo ekipo, in vsem, ki sle kakorkoli sodelovali, da smo skupaj prišli preko ovir do lega trenutka.« Med seboj Vsi naši prejemniki občinskih priznanj Hrane Jereb, režiser. Foto: J. Turk Janko Cepič, predsednik PGD G, Logatec. Foto: J. Turk Iz utemeljitev za Franci Jereb iz Žirovskcga Vrha 9 jc prejel priznanje Častni občan občine Logatec za 30-letno prostovoljno delo na področju kulture, s katerim se ponaša krajevna skupnost Vrh Svetih Treh Kraljev, občina Logatec in notranjska regija na predlog Rafaela Krvine in župana občine Logatec Janeza Nagodeta. Franci Jereb je kot žirovski občan začel leta 1976 gledališko delo z mladimi na Vrhu Svetih Treh Kraljev, in kot režiser ostal zvest odru in tamkajšnjim gledališčnikom celih 30 let. Za pomemben delež pri vzgoji generacij igralcev, pri postavitvah več kot trideset odmevnih predstav, s katerimi jc zaznamoval živahen kulturni utrip na Vrhu in širil gledališko kulturo v občini in zunaj nje jc Jereb je žc prej prejel Februarsko priznanje občine Logatec ter srebrno in zlato Linhartovo značko. Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec je prejelo Spominsko plaketo /. zankom za I 10-letno uspešno delovanje na predlog Gasilske zveze Logatec. Gasilsko društvo je od leta 1896 varnostno spremljalo življenje in delo v kraju in daleč zunaj kraja, se odzivalo na vse klice »na pomoč«. Bili so časi, ko se je v okviru društva utrjevala tudi kulturna dejavnost. Še vedno pa gasilci uspešno tekmujejo na gasilsko športnih igrah. Ves čas pa od Prostovoljne požarne hrambe prek kasnejših organiziranosti pa prek Prostovoljne gasilske milice do današnjega društva so gasilci skrbeli za lastno vzgojo in strokovno usposobljenost, za času primerno orodje in opremo, s čimer so varovali in obvarovali ljudi in dobrine v požarnih, naravnih in siceršnjih nesrečah, hkrati pa vzorno skrbeli za pridobivanje in vzdrževanje prepotrebnih prostorov in intervencijskih vozil. Prostovoljno gasilsko druStvo Medvedje Brdo je prejelo Spominsko plakelo z znakom za 100-lctno uspešno delovanje, na predlog Gasilske zveze Logatec. Gasilsko društvo, ki je bilo Ustanovljeno leta 1906, je vsa svoja prizadevanja usmerjalo v pomoč bližnjemu pred požari in v raznoterih nesrečah. Le čas italijanske okupacije je ohromil in tako rekoč povsem odpravil aktivno delovanje medvejskih gasilcev. Nov zagon je zaživelo društvo po drugi svetovni vojni z nabavo nove opreme in s postavitvijo gasilskega doma, ki je postal ne le društveno pač pa tudi središče kulturnega in športnega udejstvovanja ter družabnega srečevanja. Nenehna skrb društva je veljala ohranjanju in izpopolnjevanju znanja in opreme za učinkovito pomoč ljudem v nesreči. Osnovna šola »8 talcev« Logatec je prejela Spominsko plaketo z listino za uspešno raziskovalno delo učencev, mentorjev in drugih sodelavcev na področju ohranjanja in razvijanja odnosa mladih do narav in kulturne dediščine na predlog krajevne skupnosti Metka Rupnik, ravnateljica šole dodelitev priznanj Naklo. Širšo predstavitev utemeljitve objavljamo na strani 15. Vladimir Ferjančič je prejel Listino občine Logatec za sodelovanje na področju iskanja in zagotavljanja podzemeljskih vodnih virov za področje pitne vode v občini Logatec na predlog župana občine Logatec Janeza nagodeta in Komunalnega podjetja Logatec. Kot strokovnjak-geolog najtesneje sodeluje Vladimir Ferjančič vse od leta 1997 z vodstvi občine in Komunalnega podjetja pri raziskavah in iskanju najboljših rešitev "S talcev". Foto: J. Turk za vodne vire. Preudarna strokovna preučevanja so privedla do priprave vrtin, ki danes zagotavljajo Logatcu in Lazam dovolj kakovostne pitne vode. Sodeluje pa še naprej z občino pri oblikovanju idej za posodobitev še drugih sistemov v Rovtah in llotedršici ter pri iskanju novih virov za vodovodne sisteme na Petkovcu, na Vrhu Svetih Treh Kraljev in drugod. Mitja Žigon je prejel Listino občine Logatec za izgradnjo obrtno industrijskih con z Klijem in v Zapolju, s katerimi je pospešil podjetništvo in obrtništvo na Logaškem na predlog krajevne skupnosti Naklo. Mitja Žigon je z izgradnjo obrtno industrijskih con za Klijem in v Zapolju bistveno pospešil podjetništvo in obrtništvo na Logaškem. S tem smo v občini pridobili nova delovna mesta in višjo kvaliteto življenja. Logatec je postal hitro razvijajoče se podeželsko mestece, ki je zanimivo tudi za podjetnike Slovenije in tujine. Z izgradnjo obrtno industrijskih con seje Logatec okrepil Mitja Ztgon, podjetnik. tudi z infrastrukturo in spremljajočimi Foto: J. Turk športno rekreativnimi objekti. Z njegovo miselnostjo in delom je v Logatcu zavel nov veter v razvoju in oblikovanju kraja. Vladimir Ferjančič, geolog. Foto: J. Turk Jože Gladek, predsednik PGD Medv. Ilrdo. Foto: J. Turk keramična delavnica, vaški muzej in galerija laze Ogled stalne razstave starih predmetov. Informacije: KŠD LAZE, Nataša Prestor, tel.: 01 7544 803, 031 380 398. Csl >c/3 IVlecl seboj Ker ni vseeno... Farsa novembrskih volitev leta 1945 je starejšo logaško gospo spravila v mučno in neprijetno situacijo. Ko seje /glasila na volišču, sojo evidentirali v volilnem seznamu, namesto volilne liste ji je bila izročena kroglica. Ta je predstavljala njen glas, naloga volilke pa je bila: spustiti kroglico v eno izmed skrinjic. Časom cnoumja primerno, sta bili na razpolago samo dve skrinjici, le z dvema odločitvama: za ali proti kot da bi šlo za referendum, ne pa za volitve v ustavodajno skupščino. Prva skrinjica je bila za Ljudsko fronto, v drugi, tako imenovani črni skrinjici, pa so se zbirali glasovi proti. Volivčeva naloga je bila seči z roko v obe skrinjici in v eni izpustiti kroglico in tako oddati svoj glas. Kroglice naj bi padle v skrinjico neslišno; v črni, tisti proti, pa so zvočno zaščito odstranili. Tako so člani komisije in prek nje oblastniki točno ugotovili, kdo je glasoval za in kdo proti, kajti koje gospa spustila kroglico v črno skrinjico, je zaropotalo, njej pa je presenečeno ušlo:" Joj, kaj bo pa zdaj?" Pa ji jadrno odvrne član komisije: "Ja, kaj? Nič, saj je itak vseeno!" S političnimi spremembami v začetku devetdesetih let smo stopili na pot moderne demokratične družbene ureditve. Predstavljajte si, da vam član volilne komisije danes v državi s parlamentarnim sistemom upravljanja izusti, da je vseeno? Nczaslišanost, ki pa je doživela zanimiv obrat. Tega na volišču ne boste več slišali, žalostno pa je, da to prevečkrat slišimo od občanov, znancev ali celo prijateljev. Njihov argument všečnosti največkrat sloni na teoriji, da oblast še vsakega pokvari, da so v tem tako in tako vsi enaki. Neresno, če ne žaljivo do ljudi, ki se spustijo v politični boj. Volilna pravica nam je zagotovljena z zakonom, volilna udeležba pa je stvar naše svobodne odločitve: volimo ali se volitvam izognemo. Ta druga možnost je slaba, še slabše, če je argumentirana z všečnostjo. V tej točki pa iz všečnosti tudi izstopamo. Ni več vseeno, saj tisti, ki se volitev udeležijo, odločajo namesto nas. In to o stvareh, ki so za nas življenjskega pomena. Preko predstavnikov političnih strank na državni ravni o strategiji državnega razvoja, davčni politiki, šolskem sistemu in še o čem. Na lokalnih volitvah odločamo o prihodnosti našega mesta, o njegovem razvoju in njegovi bivanjski kvaliteti. Prihodnost je v veliki meri odvisna tudi od bodočega župana in predstavnikov političnih opcij, izbranih na prihajajočih oktobrskih lokalnih volitvah. Državljani imamo pravico do enakosti pred zakonom, zdravstvene oskrbe, šolanja... Družba nam zagotavlja socialno varnost, dolžnost pa nam je, da družbi tudi vračamo. Lden od načinov je dejavno soustvarjanje prihodnosti preko volitev. Volimo kot nam veleva srce in bodimo trezni in preudarni. Blaženi A. M. Slomšek glede volitev naroča: "Ne izbirajte ljudi po sladkih obljubah, zakaj kdor veliko obeta, malo dopolni. Izberite si svoje može po njihovih sedanjih delih. Tukaj beseda Kristusova velja - po njihovih delih jih boste spoznali. Kakor si boste s tistimi, kijih boste izvolili, postlali, tako boste ležali. Ne pustite, da bi vam postiljali malopridni, širokoustni ljudje po svoji spačeni volji. Ogledajte si dobro in pomislite, koga boste izvolili, potem pa krepko pristopite in si izvolite može po volji božji, modre in pravične, ki bodo skrbni očetje vaše soseske.« Za župana in predstavnike občinskega sveta izberimo med kandidati ljudi političnih usmeritev, za katerimi stoje dobri programi, in kar je pomembno, izvolimo sijih sami. Kajti, ni vseeno! to O Jan Mihevc Po prenovljeni cesti v Zeleno dolino Vreme ni bilo najbolj ljubeznivo, a otvoritvene slovesnosti ni pregnalo Vreme se tistega petka, sredi septembra, ni in ni hotelo sprijazniti. Oblaki so se jezili in drevili po obnebju in izstiskali vode iz sebe, kot bi šlo za stavo. A kljub vsemu seje v llotedršiei pod napuščem blizu otvoritvenega traku ob cesti v Zeleno dolino nabralo domačinov in drugih gostov, med temi tudi župan občine Janez Nagode in nekateri občinski svetniki. Najprej pa je mokrotne zbrane s polno mero navdušenja in prijaznosti pozdravil in nagovoril Matjaž Pctrovčič, kije natresel jako zanimive zgodbe iz preteklosti ceste v Zeleno dolino. Tako, recimo, da so bili Žibršani sprva povezani s Hotedršico kar po potoku in da je bila cesta po dolini zasnovana šele v letih 1942-1943 in da sojo Žibršani s Hotenjci gradili povsem ročno, kamenje za utrjevanje ceste pa so vozili od vsepovsod, največ iz Novega Sveta. Zemljišče za cesto, kije potekala dober meter niže od sedanje, pa je odstopil Tomazinov gospodar... Župan J. Nagode in predsednik KSS. Nagode sta v nalivu odprla prenovljeno pot v Zeleno dolino. Vse bolj prometna cesta pa je klicala po posodobitvi, in potem ko sta prizadevanje združila župan in predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Stanislav Nagode, so dela stekla in se tudi končala v prid domačinov, okoličanov in tudi turistov, ki vse pogosteje obiskujejo zanimivosti 1 lotedršice. Nagovor župana in predsednika krajevne skupnosti je bil namenjen zadovoljstvu nad doseženim pa tudi nad izvajalci, ki so odlično opravili svoje delo. Predrto sta oba govorca slovesno prestrigla otvoritveni trak, je z recitacijo Pot do sreče nastopila Adrijana Dolenc, ob harmoniki pa je folklorni kvartet zaplesal kot Gene Kelly ples v dežju. Med blagoslovom nove ceste, ki jo je Božji previdnosti priporočil domači župnik Srečko Turk, je ljudstvo na župnikov namig molilo za zdravo pamet. Ja, in prav je storilo, zakaj zdrave pameti ni na cesti nikoli preveč. In kot se ob taki priložnosti spodobi, je bilo treba z avtomobili (drugače skoraj ni šlo) premeriti vseh 1260 metrov novega asfalta tja do Dolenčevih, kjer je bilo prazničnega jela in pila v dovoljšnjem obilju. M. Stefiutčii Gospodarske diagonale Iz občinskega proračuna za KS Rovte le 10 milijonov - je to res? K pisanju tega prispevka me je spodbudilo javno govorjenje občinskega svetnika i/ KS Rovte, ki med vaščani in občani širi novieo, da je proračun občine Logatec letos za KS Rovte namenil samo 10 milijonov tolarjev. V nadaljevanju bom dokazal, da je to neresnica, ki jo svetnik širi po svoji okolici, morda ludi kol predvolilno propagando. Proračun občine Logatec za leto 2006 (vključen je tudi rebalans) za KS Rovte namenja naslednja sredstva: 1. za obnovo in gradnjo občinskih cest 22.000.000 SIT. Iz tega naslova so bile poravnane obveznosti za obnovo in asfaltacijo naslednjih eesl: Križajcvn dolina-PuStni dne. Rovte -Brdo (mimo Monlatic), (iodobov-Brcnčič. V izvajanju pa sla še dva odseka: Rovle-Vidmar in Kapelica-Zadrugar. Izvedena pa je bila tudi modernizacija ceste v Žabnici. 2. za izgradnjo vodovoda Rovte-Sovra je v proračunu namenjenih 50.000.000 SIT. Prva faza je že izvedena. Za drugo fazo pa je podpisana pogodba z izvajalcem. Dela se bodo pričela v prihodnjih dneh. 3. za pokrivanje stroškov javne razsvetljave tokovinejov proračunu namenjenih 950.000 SIT. 4. za postavitev kanalizacije, za javno razsvetljavo ob rekonstrukciji in obnovi krajevnih cest je namenjenih 2.000.000 SI I. 5. na podlagi javnega razpisa in dodeljevanja sredstev za obnovo kulturne dediščine je proračun za obnovo cerkve sv. Mihaela v Rovtah namenil 289.120 SIT in za obnovo cerkve sv. Nikolaja na Praprolncm Brdu 876.108 SIT . 6. za nakup novega gasilskega vozila v POD Rovte je proračun namenil 4.500.000 SIT. 7. za idejno rešitev kanalizacije in čistilne naprave v naselju Rovte, s katero je Občina Logatec še z ostalimi občinami (Pivka, Postojna, Bloke, Cerknica, Loška dolina.Vrhnika, Borovnica in Brezovica) s skupnim projektom oddala vlogo za pridobitev sredstev z Kohczijskega sklada EU v finančni perspektivi 2007-2013 je namenjeno 1.200.000 SIT. X. za idejno rešitev vodovoda v naselju Pctkovec in Praprotno Brdo 950.000 SIT. Torej resnica, ki jo širi po Rovtah in okolici sedanji občinski svetnik, da je proračun občine Logatec za leto 2006 namenil Rovtam samo 10 milijonov tolarjev, ne drži. Preprost seštevek pokaže, da je teh sredstev preko 82 milijonov tolarjev. Lahko pa bi bilo teh sredstev še več, če bi na Strani KS Rovte imeli boljšega sogovornika. Do danes bi se lahko dogovorili za lokacijo poslovilne vežice. Lahko bi imeli v izdelavi potreben projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za samo izgradnjo in tudi za celotno ureditev jedra ob cerkvi sv. Mihaela; namreč občina Logatec je ob sodelovanju z nekaterimi občani pridobila v last in upravljanje Zadružni dom, ki je, žal, zaradi znanih vzrokov praktično neuporaben, zato se bo v prihodnje treba skupaj z vaščani dogovoriti o njegovi usodi. Občina Logatec (župan) vodi dialog z lastniki o nakupu »Levkotove« domačije za ureditev potrebnega prostora za parkiranje, za širitev šole oziroma vrtca v prihodnje. Spoštovani krajani Rovt in okolice! Ne nasedajte širjenju neresnic, ki sc nanašajo na dodeljena občinska sredstva za KS Rovte, in temu, da občina Logatec nima izdelanih potrebnih programov za prihodnost in zadovoljstvo vseh občanov KS Rovte. Janez Nagnile, Župan občine Logatec Zaradi plemenitosti namena Postopki za lokacijsko postavitev cerkvenega prizidka in doma na Griču so potrebni, naj bodo pa kar se da racionalni Meti ljudmi teko ta čas pogovori, raznoliki, kajpak. Čutiti je nekaj negotovosti; pri enih, češ da sc projekt prenove doma na Griču i'1 gradnje cerkvenega prizidka nikamor ne premakne, pri drugih pa celo odpor, češ da bosta preureditev doma in izgradnja cerkvenega prizidka moteča za stanovalce krog (iriča in pod njim. Če prvi tarnajo, da še zlepa nič ne bo od načrtovanega, pa drugi Strahotna govore, da župnik hoče preveč, sploh pa da na številna vprašanja prizadetih ni nobenih odgovorov. Morda pa le kako pojasnilo. Pa najprej od konca. Zaradi pomembnosti projektov je znano, daje gospod župan Janez Nagode tudi na željo javnosti podaljšal čas javne razgrnitve občinskega lokacijskega načrta (OLN), ki zadeva tudi gradnjo doma na Griču in prizidka cerkvi od srede julija do 15. septembra letos. Bilo je torej dovolj časa, da sije bilo moč ogledati lokacijski načrt in predlagati ustrezne pripombe k predlaganemu razgrnjenemu dokumenta. S pripombami dopolnjen predlog OLN bo šel v razpravo m sprejem občinskemu svetu. Po sprejetju OLN bo med pripravo gradbene dokumentacije še vedno tudi čas za pogovore, odgovore na vprašanja in na dogovore med investitorjem, stroko, sosedi-občani, Zavodom za varstvo kulturne dediščine in še kom. In tako bodo ustvarjene podlage za gradbeno dovoljenje. Do tja pa bo treba kar nekaj strpnosti, razumevanja, preudarnosti in odprtosti pa tudi nekaj širokosrčne spoštljivosti. Povsem odveč pa je strah pred tem. da župnik hoče preveč. Župnik zase noče ničesar, nastopa le kot usklajevalcc interesov /upljanov, ljudi sploh, saj novi prostor v cerkvi bo namenjen vsem Župljanom, prostori v domu na Griču pa bodo namenjeni celo vsem ljudem brez razlik, njihovi potrebi po predšolski vzgoji (vrtec), po skrbi za ostarele (domske možnosti), po potrebi za rekreacijo, šport in kulturo mladih in manj mladih, skratka vseh, kijih bo zamikalo bitje in žitje prenovljenega doma na Griču. Dom bo namreč odprt za vsakogar. Cisto na koncu pa še besedo dve skeptikom, ki tarnajo, češ da še zlepa ne ho nič. Bo, bo. I lotenje je jasno, volja tudi, ~ dejavnostnih vzgibov ne manjka, iščejo se rešitve za skupni vstop v prostor, nc da bi ustvarjali napetosti, pač pa da bi uskladili £ medsebojne interese v najbolj iskrenem sožitju ljudi, ki živijo tam okoli, in vseh tistih, ki jih bo medgeneracijsko središče zaobjelo v O svoje dejavnosti. Delo poteka - morda na zunaj manj opazno. Vendar kot > rečeno, potrebno je konstruktivno potrpljenje, preudarnost in £ spoštovanje demokratičnih postopkov procedur, za katere si investitor želi, da bi stekli in se ugodno sklenili kar najhitreje. Pot do prizidka in doma na Griču je resnično tlakovana s plemenitostjo namena. m^ o O" a —\ to O O Os Gospodar, diagonale Kulturni razgledi Ko že delo steče, ga zavre arheologija Z obnovo Tržaške ceste so izvajalci naleteli na nekatere rimske izkopanine in tudi na podkve, ki jih je moj ded šc v prejšnjem stoletju odvrgel v jarek ob cesti in so po njegovem mnenju izvirale še iz turških časov. Počasi in tudi nevarno. Vse lepo in prav, da arheologi poskrbijo za starine, vendar v času, ki ne bi oviral obnovitvenih del in ogrožal življenja otrok, na poti v šolo. O tem so prvi šolski dan negodovale mame otrok z Rovtarske ceste, ki jih sedaj zaradi varnosti vozijo v šolo z avtobusom. Zaradi izredne gostote prometa je prepotrebna obnova Tržaške ceste; precejšnjo oviro prometu so v tem primeru prav arheološka raziskovanja, nad katerimi niso navdušeni niti gasilci POD Dolenji Logatec, ki imajo zaradi raziskav svoji vozili že dalj časa kar na dvorišču pod milim nebom. Besedilo in foto: France Brus Mrliška vežica pri koncu Še malo pa ho poslovilna vežica nared. Delavci SGP Zidgrad iz Idrije končujejo še zadnja gradbena dela okoli mrliške vežice v Gorenjem Logatcu. Celotna naložba skupaj z odkupom zemljišča, izdelavo projekta in z gradnjo veljajo okrog 100 milijonov tolarjev. Vsa dela skupaj z opremo naj bi bila končana v oktobra letos. Besedilo in foto: France Brus Prij azen glasbeno literarni večer na Lanišču Lep jesenski dan se je v tretjem poskusu prevesil v prijazen jesenski večer, žal, s kako prenizko toplotno stopinjo. Običajno samevajoča stara rimska utrdba na Lanišču je ta večer pokazala svojo pravo mistično podobo. V prijetno akustično in svetlobno atraktivni notranjosti stare utrdbe so se na večer jesenskega enakonočja ubrano in prijetno prepletali zvoki logaškega Pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika z izbranimi vložki proze in poezije članic Literarnega društva Zeleni oblaki Uranke Novak, Barbare Bezek Rot, Vande Lavrič in Bojane Levinger. Serenada na Lanišču. loto: S. Albreht Lepa in doživeta serenada, posvečena jeseni, glasbi, lepi slovenski besedi in prazniku občine. Slavko Albreht Z gostovanjem v deseto pevsko sezono Uspešno gostovanje ŽePZ Tabor na srečanju pevskih zborov v Radečah Ženski pevski zbor KI) Tabor seje zaradi velikega števila napovedanih nastopov in koncertov v jesenskem času prvič zbral že konec avgusta. Zal, jim jc slabo vreme preprečilo, da bi se domači publiki predstavili v okviru praznovanja občinskega praznika. Že 23. septembra pa je zbor nastopil na prvem gostovanju. Moški pevski zbor Papirničar Jagnjcnica, ki ga vodi zborovodja Dejan .lakšič, jih jc povabil na vsakoletno Srečanje pevskih zborov v Radeče. Na letošnjem srečanju so se s tremi skladbami predstavili poleg že omenjenega moškega zbora šc Moški pevski zbor Polšnik (zborovodja Anton Tori), Mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice (zborovodja Jože Pfeifcr), Mešani pevski zbor Revoz iz Novega mesta (zborovodkinja Gvctka Krampelj), Moški oktet Zven iz Črnuč (umetniški vodja Vinko Jagcr), Ženska vokalna skupina Coronke (umetniški vodja Romana Pokom) in seveda, Ženski pevski zbor KI) Tabor (zborovodja Zdravko Novak). Nastop našega zbora jc bil zelo uspešen in je bil nagrajen z bučnim aplavzom in številnimi pohvalami. Vsem pevcem, pevkam in zborovodjem je bilo v veliko veselje tudi skupno druženje po koncertu, kjer so stkali nove vezi in si odprli možnosti za nova gostovanja. Nastop na tem koncertu je za logaški zbor pomenil lep začetek nove, že desete pevske sezone, v kateri pevke in zborovodja načrtujejo zelo pester program, kot se za jubilejno sezono tudi spodobi. Bojana Levinger Kultur gledi Dragocen vir in nepogrešljiv napotek V Narodnem domu v Logatcu je bila predstavitev zbornika Od obrti do podjetništva Pred nami ležijo /brani dokumenti lepo oblikovanega zbornika ob 30-letnici Območne obrtne zbornice Logatec (00Z). Zbornik Od obrti do podjetništva, ki ga je v 1000 izvodil izdala OOZLogatec, je bil predstavljen 19. septembra v Narodnem domu v Logatcu. Knjigo so predstavili njeni ustvarjalci: Marcel Štefančič, urednik in pisce poglavja Po poti obrti in obrtništva, Mira Hodnik, kije popisala poglavje Pogled V arhiv, Janez (iosliša, organizator in pisec poglavja Obrtniki in podjetniki ob jubilejnem letu in oblikovalec Igor Kesnik. Sko/ povezovalno besedilo Milana Trobiča jc pisano vsebimo predstavil urednik Štefančič, kije orisal zbirateljsko delo za zbornik od nastanka do jubilejnega leta. Že če samo prelistamo po zborniku, takoj ugotovimo, da ni šlo zgolj za enodnevno delo, ampak za zamudno zbiranje različnih podatkov in dokumentov o obrtnikih in rokodelcih iz daljših zgodovinskih obdobij. Nekatere obrti so se skozi čas spremenile, odmrle, skratka, zgodovinske okoliščine so ohranile le sporočilo o davni pa tudi ne ravno tako davni preteklosti. Bogat zbornik je namenjen predvsem dokumentaričnosti. Se pa ob izdaji tega zbornika lahko spomnimo tudi redkih posameznikov, ki ne da samo ohranjajo spomine, ampak so še vedno sposobni in vešči posamičnih obrtniških dejanj. Med take posameznike, ki še obvladujejo obrt, bi lahko prišteli Dominela Brenčiča kot kolarja. Med tem ko za sodarstvo ni očitnih potreb, šepa na škafarstvo še vedno dodobra spozna Ivan Leskovec iz Novega Sveta, kije na Gregorjevih sejmih še vedno pripravljen prikazati svojo škaCarsko veščino. Srečamo še nekaj takih »svobodnjakov«, ki razkazujejo svoje poznavanje že nekolikanj usihajočih obrtnih dejavnosti ob različnih etnoloških priložnostih. Seveda, ne gre več registrirane obrtnike, je pa prav. da jih omenimo ob izdaji zbornika, ki tako natančno, obsežno in strokovno razglablja o obrti na Logaškem. Med tesarji kaže tako omeniti tudi Alojza Rupnika iz. I ogatea, prav gotovo pa jc še kdo, ki bi lahko posredoval že nekoliko pozabljene podatke o obrtnikih, ki jih je zbornik kajpak nehote obšel. Ti ljudje, kot rečeno, celo niti niso registrirani kot obrtniki, možnost pa obstaja, da bi nas pripeljali še do kakega obrtnika v Logatcu iz zdajšnjih ali prejšnjih časov. Ko je Marcel Štefančič zbiral obsežne podatke, mnoge prav prek ustnega izročila, je naletel tudi na zanimiva hišna imena, kot na primer, Pr' Klob'čar, nastalo iz klobučar, ker seje Franci prednik pri Urbasovih, ukvarjal s klobuearstvom, je obrt prešla v hišno poimenovanje. Verjetno bi brskanje po zgodovini, na kar je še posebej opozorila I lodmkova v svoji arhivski raziskavi, razkrilo še kako ime, še pesebej priimek, izvorajoč iz obrtništva. Še danes uporabljamo, npr., poimenovanje Žnidarjev C ene. Drugi del zbornika, ki ga je pripravila Mira Hodnik je bil po dodelavi izredno zahteven, saj je morala raziskovalka pregledati kup arhivskega gradiva, zvečine pisanega v nemščini in za povrh še v gotici; iz obilice gradiva pa jc morala izločiti podatke, pomembne za raznere na Logaškem. V zborniku objavljeni podatki skrivajo nemalokrat podatke, ki verjetno niso znani niti njihovim sorodnikom-potomcem, od katerih so se mnogi lahko že izselili iz Logatca ali pa so celo umrli. Tak primer zadeva Martina Turka, Malnarjevega, današnja domačija Jožeta Isteniča v Gorenjem Logatcu kjer se jc bilo še do nedavnega ohranilo le poimenovanje pri Malnarju. Knjigo Od obrti do podjetništva so predstavili od leve: voditelj Milan Trohic, soavtorji Mira Hodnik, Marcel Štefančič, Igor Kesnik in Janez (iosliša. Foto: Sanja Iz. sporočil posameznih urbarjev lahko le predvidevamo na osnovi nekdaj močnih kmetij, kje jc bila dejanska dejavnost in kje je v resnici stanoval lastnik. Med lastniki je zanimivo ime Jcrni Osvvald, kije živel na imoviti kmetiji, kasnejši domačiji Balant ( ki so jo pravkar porušili zaradi gradnje večstanovanjske hiše). Pri ()swaldu je hlapčeval Josip Urbančič, in koje gospodar umrl, se je Urbančič oženil z. vdovo, ko pa je vdova umrla, se je Urbančič poročil z deklo...Domačija pa je ohranila vse značilnosti bogate preteklosti. Druga laka hiša je bila Pri Šlapin (zraven Modiea) z impozantno vežo, ki tudi govori nedvomno o imovitih prednikih. Iz Graščinskega urbarja se da iz nekdanje župe Žibrše slediti v ohranjen rod Jakoba Turka, kjer so mleli še v prejšnjem stoletju. Po ugotovitvah llodnikove gradiva za obsežnejšo raziskavo ni prav veliko; še vedno pa nam lahko kako naključje pomaga odkriti kaka dejstva iz preteklosti. Vsekakor pa je Hodnikova opravila dragoceno zgodovinsko delo. lako da imamo iz urbarjev zbrane verodostojne podatke o obrtnih in rokodelskih dejavnostih, ki so svojsko zaznamovali tudi gospodarski, kulturni in socialni razvoj na Logaškem sko/ že odmaknjena obdobja. Pomemben delež pri pripravi zbornika gre organizatorju Janezu Goslišu, ki je statistično opremil poglavje sedanjih obrtnikov in podjetnikov. Gostiša, sekretar OOZ takorekoč od vsega začetka ni samo nanizal spisek obrtnikov-podjetnikov, ampak je tudi predstavil najzaslužnejše obrtnike, ki so pripomogli k uveljavitvi sedanje OOZ. Gostila kot glavni organizator velja za gonilo prizadevanj, ki so pripomogla, daje zbornik zagledal luč sveta. Seveda pa je nujno treba naglasiti odličnosl oblikovalskega prispeka zborniku, ki ga je bogato osmislil Igor Kesnik. Posebno domiselno je zbornik opremil s tehtnimi postavitvami dokumentov in fotografij, zlasti še raznoterih žigov, ki so skozi različna razdobja spremljali in potrjevali verodostojnost takih in drugačnih obrtnih združenj: od obrtne zadruge iz konca 19. stoletja do območnega združenja v jubilejnem letu. Zbornik je pomemben prispevek k publicistiki, ki tako ali drugače opredeljuje Logatec v prostoru in času. Sedanjemu in prihodnjemu bralstvu bo dragocen vir za prepoznavanje obrti in podjetništva na Logaškem in tudi nepogrešljiv napotek za morebitno še bolj poglobljeno preučevanje razvoja obrti in podjetništva pri nas in širše na Slovenskem. Albin Čuk •m o C c ti Kulturni razgledi W ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Zeleni oblaki na praznični dan Odhajajočemu poletju v slovo Literoadijo, prihajajoči jeseni v pozdrav branje na praznični dan - za praznovanje brez fanfar, vendar z govorico iz srca in z dna duše Literarano društvo Zeleni oblaki se je v malo več kot dveh letih delovanja / bogato dejavnostjo zapisalo na zemljevid kulturne podobe občine. K prepoznavnosti društva in afirmaciji literarne dejavnosti zagotovo najbolj prispevajo literarni večeri, ki vsakič znova presenetijo obiskovalec tudi z zanimivo dramaturško zgradbo in voditeljskim pristopom. Tako je večer mladih avtorjev in avtoric Literoadijo, ki smo ga organizirali v okviru festivala Adijo poletje, potekal v pravem taborniškem vzdušju. Hladen večer so z besednimi prejami greli mladi avtorji: Lara Hvala, Neža Tornič, Borut Petkovšek, Kaja Prcgrat, Borut Trpin in Tim Uršič. Prisluhnili smo prozi, poeziji in dramatiki, večer pa sta mladostno razigrano povezovala Borut Petkovšek in Lovro Gantar. Mladim avtorjem in avtoricam seje pridružila skupina Autodafc, glasbcno-literarna naveza zbrana okoli pesnika in pisatelja Matjaža Pikala. Večer, ki mu je pod stoletnimi krošnjami dreves Grajskega parka manjkala kakšna stopinja, je skupina Autodafc ovila v tančice žlahtne glasbeno literarne ustvarjalnosti in navdušila s temperamentnim nastopom. Prav na praznični dan občine Logatec pa smo ljubiteljski pesniki in pesnice pripravili literarni večer v klubu Grajski park in ga odeli v praznične barve z izbranimi proznimi in pesniškimi deli na temo praznovanja. Francka Čuk nam je predstavila intimno zgodbo o ljudeh, ki vse življenje ostajajo otroci. Vsakoletni odhod na morje je njihov praznik. Ana Balantič velikokrat uživa v samotni tišini, vsakdanu. Ne potrebuje praznikov, da bi napisala hvalnico svetlobi, soncu luči, ljubezni. In navdušila občinstvo s prepričljivostjo interpretacije in ustvarjalno močjo. Odlična je bila tudi povczovalka Barbara Bezek Rot, ki je s poetičnim povezovalnim besedilom dodala svoj košček k literarno zares bogatemu večeru. Kaja Pregrat, mlada, a ustvarjalno pogumna avtorica je prebrala list iz dnevnika, humorno praznično zgodbo o razlikah med generacijami, in privabila na lica nasmeh mariskaterega obiskovalca. Vanda Lavrič je stkala cvetočo preprogo verzov Praznovanje pomladi in nas potem odela še v Praznovanje jeseni. Branka Novak je prebrala dve pesmi, ki ju je Vselej prijazen avditorij v klubu Grajski park. Foto: P. Petek za praznik napisala prijateljicam. Mateja llajdinjak nas je popeljala v čas praznovanja za dva. Za Zelene oblake je praznik, ko se nam na branju pridruži nov avtor; pesmi mladega Tirna I ršiča so s simpatijami toplo pozdravili tudi obiskovalci večera. Bojana Levinger je s svojo prepoznavno pesniško govorico odela večer v barve optimizma, v verze, ki so pripovedovali, daje vredno verjeti v srečo. Marcel Štrcfančič je ob koncu navdušil z igralsko interpretacijo svoje pesmi o ujetosti človeka v brezploden čas, tudi če ga posveti slovenski politični vsakdanjosti. Poseben čar sla tokrat večeru dala dva izvrstna mlada glasbenika: kitarist Luka Škrlj in vokalistka Tina Kosmač, oba sicer člana skupine Crossing Fields, ki sta posebej za tu večer pripravila izštekano verzijo avtorskih skladb na besedila mladega pesnika Boruta Pelkovška. Lepljenka literarnih besedil je bila ustvarjalno darilo Občini Logatec ob njenem prazniku. Žal, so ga bili deležni le zvesti spremljevalci literarnega dogajanja na Logaškem. Funkcionarji in politiki pa ...7 Uranka Novak Pozdrav jubilejni sezoni Kar nekam ihtavo je Obrtniški mešani pevski zbor "Notranjska " načel svojo 20. pevsko sezono Nekako znenada je prišlo vabilo na ponovni nastop na Hrvaškem. Tako je zadnjemu večjemu nastopu zbora ob koncu minule sezone na Hvaru sledil prvi v novi sezoni - v Vrbovcu. To starodavno mestece, nekaj streljajev od Zagreba, že od 19X1. pripravlja prireditev »Kaj su jeli naši stari«. Na letošnji seje v Ireh dneh zvrstilo 26 kulturnih ter 10 športnih prireditev in prav toliko razstav ter drugih dogodkov. Otvoritvi prireditve 25. avgusta je sledil koncert gostiteljskega zbora Petar Zrinski in »Notranjske«. Gostitelji so o odpeli 5 pesmi, »Notranjska« pa ves preostali del celovečernega koncerta v cerkvi sv. Vida. Prepolna cerkev poslušalcev je zbrano sledila programu, ki ga je morala »Notranjska« izbrati prostoru primerno. Zbor tovrstnega programa nima v obilju, zato so bile priprave kar zahtevne. Prilagoditi je bilo treba tudi veliko delovnih cr obveznosti, daje zbor lahko iz domačega kraja na pot krenil že v petek popoldne. Poslušalci so pevke in pevce nagradili z odobravajočim aplavzom, ki kar ni hotel pojenjati po zadnji pesmi Znamenje s solistko Eriko Marolt. Zbor je poslušalcem za dodatek namenil na novo uveljavljeni taizejski spev Sto oko ne vidje, ki gaje odpel na pamet, s čimer je nemalo presenetil poslušalec. Prijazno pozornost gostiteljev težko opišemo. Zato smo se kar stežka poslovili in se odpovedali vabilu, da ostanemo tam šc naslednji dan. A so nas klicale druge obveznosti, tudi prijetne, med njimi nekaj porok, celo poroka dolgoletnega korepelitorja in pevca »Notranjske«, ob kateri je imel ta in oni kar nekaj zadolžitev. Štirinajst dni zatem je »Notranjska« pela na letošnjem srečanju slovenskih planincev v Vratih. Prelep sobotni dan z mamljivim pogledom na triglavsko ostenjc, vrh katerega je zbor pred letom dni na Kredarici sooblikoval slovesnosti ob 1 10-letnici postavitve Aljaževega stolpa, veliko udeleženih planincev logaških sicer med njimi nismo zasledili - in kleni nagovori govorcev so dogodek kar nekako poveličevali. Vsaka pesem sicer prevzame s svojo sporočilnostjo, a sporočilnost pesmi v okolju, ki jo je porodilo, prevzame še posebej. Po slovesu od čarnih Vrat in postanku pri mogočnem Pcričniku jedan dopolnil še pohod skozi Blejski Vintgar. Ker pevci svojo osebno izkaznico pesem radi pokažemo, kjer I 0 Kulturni razgledi koli smo, smo sc legitimirali tudi v enem od količkov nad tolmuni zelene Radovne. In so nam nasproti idoči obiskovalci pokazali svojo i/.raelsko. Malo dalje so nas v objektiv lovili Avstralci... Koliko vtisov, koliko sporočil, kakšen dan. zapisan v srcih pevcev in njih, ki jim je pesem darovana! Zadnji septembrski večer pa je »Notranjska« / gosli odpela celovečerni koncert v Spodnji Idriji. Dokaj polna velika dvorana je pevce zares izdatno nagradila z aplavzom, pa naj so peli pevci »Notranjske« ali pevke Ženskega zbora Spodnja Idrija pod vodstvom Monike Rijavec ali pa čc so pesmi brali člani »Notranjske« Laura Podgornik, Metka Pavšič in Marko Škrlj ali pa če so družno peli vsi nastopajoči ob spremljavi Maje Tajnšek. Posebno sta navdušila tudi nastopa »Notranjske« z orgličarjem Mirom Božičem in z godalnim kvartetom; morda zanimivost: instrumentalisti so bili skoraj brez, izjeme družinski člani pevk in pevcev »Notranjske«. Organizacijske niti koncerta, ki ga je kot projekt podprla tudi logaška občina, so stkale Vera (diha. Laura Podgornik in Marija Tušar. Prireditev je z gladko tekočo besedo suvereno povezala Maja Filipič. Če bi se kdaj nastopajoči radi zahvalili poslušalcem za njihov prijazen odziv, potem bi sc radi Prlareem Spodnjeidrijčanom . Pevce nezgrešljivo začuti, kdaj se je v poslušalcu kaj zares zganilo, kdaj se je izpovedal in poslušalcu spregovoril tako, da ga je slišal, zaznal in sc odzval. In takšno občutje je valovilo skozi celotni koncert Zapojmo pesem. In dan po koncertu? Na trgatev k vinskemu sponzorju zbora Stanku Curku na Goče. Grozdje je letos sladko kot že dolgo ne. Bo ta trgatev tudi po svoje jubilejna, kot bo zborova? Janez (iostiša Duhovni odsevi Na počitnice z Ognjiščem S Kompasom se nas je odpravilo na 4. radijske počitnice v Črni Gori od 22. do 30. septembra kar za 10 avtobusov popotnikov - Logatčanov le nekaj več kot je prstov na obeh rokah V našem avtobusu sta nas spremljala sodelavec »RO« Tone Gorjup, kije ustrežljivo in pozorno skrbel za duhovni del potovanja, in vodnica Špela Pretnar, ki nam je vedno nasmejana in dobre volje govorila očrni Gori in krajih, kjer smo se ustavljali, ter nas spotoma opozarjala na znamenitosti. Zaradi lažje prepoznavnosti smo dobili kape v petih različnih barvah (po 2 avtobusa enake barve). Drugi dan smo se v dopoldanskih urah peljali okrog Boke Kotorske, videli otoka Sveti Jurij in (iospa od Škrpjeta, nato smo si ogledali Kotor, mesto zambientom srednjeveškega mediteranskega mesta z ozkimi ulicami in močnim obrambnim zidovjem. Ob l I. uri smo imeli sveto mašo v kotorski katedrali. Po ogledu mesta smo se odpeljali proti Budvi in se nastanili v Bečieih, v kompleksu hotela Iberostar Bellevue in Tara. V hotelu smo dobili posebno hotelsko Zapestnico in elektromagnetno kartico za odpiranje vrat v hotelsko sobo in za prižiganje luči. Vzdolž budvanske obale je zgrajeno turistično središče z, lepim številom hotelov, restavracij, trgovin, športnih terenov in obrežnih sprehajališč. Plaža Bcčiči je v zmernem loku dolga 1500, široka pa 40 metrov. Leta 1937 in 1971 so Beeiei na mednarodnem natečaju dobili priznanje za najlepšo plažo v Lvropi. Naslednjega dne po zajtrku smo sc odpeljali v Budvo in ob enajstih imeli mašo na trgu pred župnijsko cerkvijo, ker je bilo v njej premalo prostora. Ob morju v lepem sončnem vremenu je bila ta maša svojevrstno doživetje. Po kosilu smo se kopali in kasneje smo si kupili oranžne majice »Zmagovalec/Zmagovalka«, namenjene dobrodelni akciji za Društvo onkoloških bolnikov. Po večerji pa je v hotelski dvorani potekal Slomškov večer. Drugega dne ob devetih smo se z avtobusi odpeljali na črnogorsko turo v oranžnih majicah. Najprej smo obiskali ( elinje. mesto-muzej, ki sc prvič omenja leta 1440., sicer z bogato zgodovinsko kulturo. Po ogledu Cetinja smo se popeljali v Podgorico (nekdanji Titograd), glavno mesto Črne (iore. V cerkvi slovenskih salezijancev smo imeli ob enajstih mašo. Domačini so nam po suhem kosilu postregli z vinom. In dalje smo krenili k Skadarskomu jezeru, ki v jugovzhodnem delu Črne (iore meji z Albanijo. Jezero je pomembno za živalski svet. Ob jezeru sc zbere več kot 270 vrst ptic, v njem pa živi 39 vrst rib 15 ribjih družin. Z Ramsarsko konvencijo iz. leta 1997 je bilo jezero uvrščeno v seznam zaščitenih močvirnih predelov pod zaščito Unesca. Iz kraja Miločcra smo prišli do zemeljske ožine, ki povezuje kopno z apneniškim grebenom in otokom Sveti Štefan, kije postal prestižno letovišče blizu Budve. Po krajšem sprehodu do otoka in po parku smo se vrnili v hotel, kjer smo imeli po večerji družabno prireditev. Naslednji dan smo se ob osmih odpeljali do Bara. luško-turističnega mesta ob železniški progi Beograd-Bar, sedež Barske Sredi starodavnega Cetinja. riviere, občine in nadškollje. Mesto z luko Ulcinj je ujeto med vzpetinama Bijele Gore in Pinjcšc v obliki amfiteatra pod turškim obzidjem. Najstarejše drevo v Lvropi stara oljka na Miroviei pri Baru je z 2000 leti ena najstarejših oljk na svetu. V veliki in lepi novi cerkvi sv. Marka smo imeli dopoldne mašo v Štoju pri Ulcinju. V oblačnem vremenu smo se odpeljali proti albanski meji. Pridružil se nam je »vodič«, ki je hitreje uredil mejne formalnosti, lakoj čez mejo smo videli mnogo bunkerjev, slabe hiše. ceste in tudi v mestu Skadar ni bilo dosti bolje. Odšli smo do mošeje, si ogledali lepo in veliko katoliško cerkev, kije bila v komunističnih časih preurejena v telovadnico. Zaradi plohe smo kmalu zaključili ogled mesta. Pozno popoldne smo se vrnili v Bečićc. Zvečer smo imeli na terasi hotela zabavni program veselo po domače. Dva dneva. 27. in 2X. septembra, smo preživeli v hotelskem kompleksu, dopoldne smo imeli skupno telovadbo in mašo v hotelski dvorani, popoldne plesne vaje, sprehode ter plavanje v morju, zvečer pa zabavni program. Žejo pa smo si gasili s ponudbo »aH inclusive«. In tako je kar hitro prišel predzadnji dan našega črnogorskega dopustovanja, od koder smo 29. septembra odromali v Medjugorie. vasico na jugu Hercegovine v občini Čitluk blizu Mostarja. Naselje šteje nekaj sto prebivalcev. Kmalu po prihodu smo imeli v cerkvi skupno mašo, nato pa smo odšli v molitvi na Križcvac. Na njegovem 520 m visokem vrhu se dviga velik betonski križ. Drugi pa so odšli na Podbrdo, vzpetino, ki je posuta z ostrim kamenjem in je del pobočja gore Crnice, kjer jc prišlo do prvega prikazovanja. Kraj upanja in miru smo zapustili v večernih urah. Po skupni večerji smo pozno zvečer nadaljevali pot proti Slovenji, sc zahvalili vsem, ki so skrbeli za naše brezskrbne počitnice, in šoferjema za vožnjo brez nezgod vse do doma. M. Petkovšek SD O rsi JO >CZ) Duhovni odsevi Že trinajstič med bolnimi, ostarelimi in invalidi Župnijska Karitas Rovte je 27. avgusta pripravila v domači župniji 13. srečanje za bolne, ostarele in invalide. Sveto mašo je daroval bolniški župnik Miro Slibar ob somaševanju Srečka Turka, župnika iz Hotedršice. V pridigi nas je bolniški župnik spomnil na pomen takšnih srečanj in na potrebo po skrbi za starejše. S primeri, ki jih doživlja v bolnišnici, nas je vzpodbudil k lažjemu premagovanju bolezenskih ovir v življenju. Ostareli so sami oblikovali sveto mašo, ki jo je z lepim petjem obogatil mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Janeza Trevna. Med mašo je bilo podeljeno bolniško maziljenjc. Mašo je daroval bolniški župnik Šlibur. Po maši pa so bili vsi povabljeni v prizidek župnišča, kjer so člani Karitas ob pomoči faranov pripravili skromno pogostitev. Vsi udeleženci so prejeli podobice, ki jih je izdal Jože Mrvar; na podobicah so molitve za bolnike, zdravstvene delavce, duhovnike in za vse, ki se žrtvujejo za ostarele. Ob prepevanju cerkvenega pevskega zbora so mnogi tega dne obujali spomine, ki so tega in onega spremljali še na poti domov z upanjem na ponovno snidenje ob letu. Zahvala velja vsem, ki so pomagali pri izvedbi tega srečanja - trinajstega zapored. Rezka Kavčič O" a K LI Logatec d.d. PE Prizma ODKUP HLODOV Odkupujemo smrekovo, jelovo in bukovo hlodovino. Cena po dogovoru. Plačilo v 30. dneh. Podrobnejše informacije dobite na telefon: 755 85 73. Športni kalejdoskop Nina uspešna v državni reprezentanci 1. Odprti turnir ALPE ADRIA Ob velikem prizadevanju vodstva ()Š X talcev je NTK odlično organiriral v novi športni dvorani mednarodni turnir Alpe Adria. Turnirja se je udeležilo I 19 igralcev in igralk iz 27 klubov, ki so prispeli iz Avstrije, Italije, Slovenije in s Hrvaške. Mladi tekmovalci so prikazali kvalitetne igre; med njimi so bili tudi trije udeleženci Evropskega mladinskega prvenstva v Sarajevu in dva udeleženca Evropskega prvenstva za mlajše kadete v Strassburgu. Na turnirju so se uvrstili tudi logaški namiznotenisači dokaj visoko. Med ml. kadetinjami U-12: I. mesto Alex (ialič (Preserjc), 2. mesto Nina Zupančič (Logatec), 3. mesto Nika (iregorka (Preserjc), 4. mesto Katja (iutnik (Logatec ). Med ml. kadeti U-12: I. mesto Ivan Jardas (Srdoči), 2. mesto Ivan Dijanič (Srdoči), 3. mesto Nejc (iutnik (Logatec), 4. mesto Ludvik Peršolja (Isa). Med kadetinjami U-15: I. mesto Ana Verdinek (Logatec), 2. mesto Martina Brglez (Sveta Nedelja), 3. mesto Kaja Petrovčič (Križe), 4. mesto Špela Pozvek (MERKUR Kranj). Med kadeti U-15: 1. mesto Jurij Zdovc (Rakek), 2. mesto Blaž Bončina (Logatec), .3. mesto Valentino Saršon (Srdoči), 4. mesto Michele Rotclla (Kras). Med mladinkami U-19: I. mesto Vlona Maloku (MERKUR Kranj), 2. mesto Nikolina Brglez (Sveta Nedelja), 3. mesto Nina Špruk (Logatec), 4. mesto Sanja Smiljanič (Logatec). Med mladinci U-19: I.mesto Simon Frank (Arrigoni), 2. mesto Jaka (iolavšek (Tempo), .3. mesto Ivan Vukelić (Srdoči), 4. mesto Matic Clornik (Rakek). 1. Odprti turnir Slovenije za mladinke in mladince V soboto, 16. septembra, seje v Kašlju odvijal I. Odprti turnir Republike Slovenije v namiznem tenisu za mladinke in mladince. Turnirja seje udeležilo kar I 1.3 igralcev in igralk iz cele Slovenije. Med njimi seje turnirja udeležilo tudi 9 naših igralcev in igralk, ki so v močni konkurenci posegli po zelo dobrih uvrstitvah: 5. mesto Sanja Smiljanič, 11. mesto Nina Špruk, 12. mesto Ana Verdinek, 17. mesto Lea Lazar, 4. mesto Tamara Novak-tolažilna skupina, 9. mesto Andrej Kek, 19. mesto Blaž. Bončina. Nina Zupančič z državno reprezentanco Prav istega dne kot I. Odprti turnir pa seje Nina Zupančič udeležila mednarodnega turnirja v Avstriji, kjer je s slovensko reprezentanco osvojila odlično I. mesto. I. Odprti turnir Slovenije za kadete in kadetinjc V soboto, 23. septembra, seje na Kodeljevem v Ljubljani odvijal I. Odprti turnir Republike Slovenije v namiznem tenisu za kadete in kadetinjc. Turnirja seje udeležilo kar 127 igralcev in igralk iz vse Slovenije. Med njimi seje turnirja udeležilo tudi X naših igralcev in igralk, ki so v močni konkurenci posegli po zelo dobrih uvrstitvah. Med kadetinjami: 2. mesto Nina Zupančič; 6. mesto Katja (Iutnik. Med kadeti: 9. mesto Blaž, Bončina, 10. mesto Anže Vrabl, 17. mesto Miha Žigon. ./aH Športni kalejdoskop Po vrhovih Makedonije Od 16. do 28. julija smo v skupini štiriinštiridesetih planincev iz več slovenskih planinskih društev občudovali zanimivosti Makedonije Pot nas jc vodila skozi Hrvaško in Srbijo do Beograda, kjer smo si ogledali Kalemegdan, cerkev sv. Save in Avalo. Na Titov grob nismo mogli, ker imajo ob ponedeljkih zaprto. Potem ko smo se sprehodili po GoČU, smo se nastanili v Vrnjački Banji Tretji dan smo se odpeljali do Tetova. Sledil je postanek za menjavo denarja, /a poizkušanje specialitet / /ara. za ogled »šarene džamije« in edinstvenega prebivališča in hrama muslimanske bektaške sekte na Balkanu. Proti večeru smo prispeli na Popovo Sapko, znano zimsko središče in se namestili v hotelu. Po prespani noči smo pod vodstvom našega Renata in makedonskega vodnika Ljuba krenili na Titov vrh (274H m). Na poti nas je spremljalo na milijone planinskih rožic in nekaj manj ovac. Po devetih urah hoje po močnem soncu smo se vrnili na izhodišče. Peti dan je bil na vrsti najvišji vrh Makedonije Golemi ICorab (2753 m). Tokrat jih je nekaj ostalo v dolini, drugi pa smo šli v spremstvu oboroženih graničarjev proti vrhu; tam poteka makedonsko-albanska meja in lahko hitro pride do incidentov. (rOTO smo srečno osvojili. Šesti dan smo si med vožnjo na Ohrid ogledali samostan sv. Jovana Bigorskega, kjer smo se oskrbeli z masi i ko, in bližji ženski samostan sv. (ieorgija in njihove izdelke. Na Ohridu smo za nekaj časa pozabili, da smo planinci in sc sprostili ob vseh dobrotah tega turističnega mesta. Prenočili smo v Strugi. Sedmi dan smo se povzpeli na 2200 m visok hrib Magaro v Narodnem parku (ialičiea, od koder je bil lep razgled na Ohridsko in Prcspansko jezero. Nato smo se spustili v dolino, šli do cerkve sv. Nauma in se predali užitkom na plaži nekateri s plavanjem, drugi s čolnarjcnjemi ali ponudbo ondolnih dobrot. Naslednji dan nas jc čakal vzpon na gorski masiv Baba in spopad z najvišjim vrhom tega pogorja - s Pelistrom (260I m). Nekaj se jih jc celo kopalo v dveh jezerih z mrzlo vodo na višini preko 2200 m. Spoloma v dolino smo si privoščili obilje borovnic, zvečer pa ludi kozarček dobrega. Deveti dan smo si v Bitoli ogledali znamenito antično mesto I leraclea In se odpeljali v Prilep. Po ogledu Markove kule in Vrh Velikega h maha okrepčilu pri znancu in njegovem prijatelju nas je pol vodila na ogled Kavadarccv in degustacijo vin iz Tikveške kleti. - Naslednji dan smo si ogledali čudoviti Koleški slap in se nato zapeljali do Dojranskcga jezera ob grški meji. Med krajšim kopanjem nas je zajelo silno neurje, kije lomilo drevesa. Enajsti dan smo si ogledali vse znamenitosti Skopja. Zvečer pa smo imeli v hotelu pravo zabavo: najprej so dvema čestitali za god, nato še šoferju Mišku za rojstni dan. Predzadnji dan dopusta smo planinci prehodili pot od Vodna (1060 m) do kanjona Matke, po katerem teče reka "freska. Zaradi vse večje vročine (36°C)jc bil to zelo naporen pohod. Mrzlo fresko so štirje udeleženci celo preplavali, ostali smo se prepeljali s čolni. Trinajsti dan je sovpadal s koncem lepe makedonske avantUK. - Po 900 km vožnje smo v večernih urah dospeli domov. Marinka 1'elkovšek Po grebenu na Zelnarico Prvo nedeljo v septembru smo sc planinci podali visoko nad dolino Triglavskih jezer. Ob zgodnji uri smo sc odpeljali iz Logatca. Potem ko se nam je v Ljubljani pridružil še en pohodnik, smo se vozili skozi Bled in Bohinj ter Staro Fužino do skrajno zasedenega parkirišča pri planini Blato (I 147 m). Od lam smo se odpravili na l()-urno turo. Po markiranem kolovozu smo po eni uri prišli do Koče na planini Pri jezeru (1450 m), kjer smo še z drugimi pohodniki Na Zelnariei. pozajtrkovali. Nato smo pot nadaljevali skozi tihi in odmaknjeni svet Fužinskih planin, kjer so se pasle črede ovac in goveda, mimo Dednega polja po dolini za Kopico do prelaza Vrata. Pod kopaslo oblačnostjo smo si s počitkom nabirali novih moči s pohodniki, ki smo jih srečevali. Vodja Simona nas je nato peljala po markirani poti na Veliko Zelnarico (2320 m). Tu smo se vpisali v knjigo pohodnikov in odtisnili žig vrha v planinski dnevnik. Uživali smo ob lepem razgledu na Lepošpičjc, po dolini Triglavskih jezer, na Debeli vrh in Vogel. Mimo Male Zelnaricc smo krenili pod Kopico nad Kočo pri Triglavskih jezerih in prišli na Tičarico (2091 m), kjer smo sc tudi vpisali v knjigo obiskovalcev ter vtisnili žig v planinski dnevnik. Od tod smo se spustili do prelaza in v sončnem opoldnevu nahranili lačne želodčke. Krožno pol smo nadaljevali po skalnatih Stezah in sc spustili na prelaz Štapcc, Ovčarijo, planino Dedno polje in sredi popoldneva prišli do Koče na planini Pri jezeru. Pol od Koče do parkirišča je zaradi skal in grušča ter precejšnjega spusta zahtevala posebno pazljivost. Za poobedek smo se ustavili v Bohinju, kar jc bilo prav. saj seje promet vse do avtoceste pomikal po polžje. Preživeli smo lep dan in sc žc v nočnih urah srečno pripeljali domov. Marinka 1'etkovšek O u O xzs ■ t* Športni kalejdoskop Klub borilnih veščin Logatec vpisuje nove člane Tisti, ki vas zanimajo treningi francoskega in tajskega boksa, KI ali kickboksa in ste do sedaj odlašali, pohitite. Vpis novih članov poteka od II. septembra do 30. oktobra. Celoten trening je prirejen tako, da se začetniki naučijo uporabne tehnike v najkrajšem možnem času. Za začetni tečaj zadostuje le športno oblačilo.Treningi potekajo v telovadnici v OŠ X talcev ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20. ure. Naši tekmovalci tekmujemo na regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Med 13. in 15. julijem je naš član in trener Simon Mcrlak v francoskem boksu za Slovenijo osvojil 4. mesto na evropskem prvenstvu v polnem kontaktu, ki je potekalo v Parizu. To je v njegovi kategoriji do sedaj najvišji dosežek. Poleg tega pa naši borci in borke dosegajo veliko visokih rezultatov na državnem nivoju. Vsi, ki vas ta šport zanima, lahko pridete na kateregakoli izmed treningov, si ogledate spletno stran kluba: http://www.savale-logatec.ll ali pa pokličete na tel. 041/373/240. Mag.pharm. Janez Obreza za Klub borilnih veščin Logatec Šolski odmevi TO t/K 7T 8 o' n O o-8 »i N) O Novi knjižnici na pot Ob odprtju nove šolske knjižnice na šoli »8 talcev« je stekel prav zanimiv pogovor med učenkama 8.c in knjižničarko Tito Loštrek Kdaj ste začeli z načrtovanjem nove knjižnice? Novo knjižnico smo načrtovali vsaj dve desetletji. Smo izredno velika šola s 700 učenci in 74 učitelji, kar zahteva tudi primerno veliko knjižnico. Z ravnateljico sva vsaj 15 let obiskovali šole in knjižnice ter si nekako že v mislih zastavili novo knjižnico. Sprva smo hodili po naši hiši od podstrešja do kleti in iskali možne rešitve. Ko pa seje bila izpraznila mala telovadnica, smo jo povezali z učilnico in z nefunkcionalnim hodnikom. Tako smo dobili res zelo prostorno knjižnico. Ko sva z ravnateljico hodili po šolah in knjižnicah, moram reči, da tako lepe knjižnice še nisva videli. Nam lahko na kratko predstavite novo knjižnico? Naša nova knjižnica je na 200 m2, stara pa je dosegla komaj 50m2. Na novi kvadraturi imamo veliko šolsko knjižnico, ki se razteza čez dva prostora, pisarno za knjižničarja in študijsko knjižnico za učitelje. Prav študijska knjižnica za učitelje je velika pridobitev, saj nujno potrebujemo strokovno knjižnico z možnostjo za sestanke in študijsko delo učiteljev. Koliko časa je potekala selitev? Selitev smo izvedli v dveh tednih; več časa je terjala sama postavitev knjig, oprema poličk. Načrtovanje in gradnja sta trajala dlje; sicer je gradnja potekla čez poletje, kar navsezadnje tudi ni tako dolgo. Ali so bili pri tem kakšni večji zapleti? Pri selitvi ni bilo zapletov, še pri načrtovanju ne in celo ne pri gradnji. Izredno sem zadovoljna, da sem po tehtnem premisleku razdelila prostore in gradivo tako, da imamo učilnico, v kateri je postavljeno poučno in strokovno gradivo za učence. Leposlovno gradivo je v drugem prostoru, kjer imamo tudi pravljični kotiček. Prostor je torej razdeljen na dve ločeni funkcionalni enoti, ki imata vsaka svojo vsebino. Prostora sta povezana z lepima obokoma. Boste poslej dobili kaj več novih knjig? Ne ravno, kajti to ni potrebno. Že od nekdaj sledimo normativu in za učence kupimo kakih 1000 knjig na leto. Kako ho z urnikom in delom v knjižnici? Dvakrat na teden bo knjižnica odprta do pol petih popoldne. V tem času pričakujemo, da bodo prišli učenci s študijskimi in ne z družabnimi nameni, kar pomeni, da bomo uporabljali naš lepi prostor za učenje, pripravo nalog, uporabo vseh naših gradiv, in da se bodo učenci obnašali mimo, da bo delo lahko potekalo nemoteno. Končno bomo lahko sledili učnemu načrtu, kar je bilo prej nemogoče. Pričakujem, da bodo odlično stekle medpredmetne povezave. Kako se počutite v novi knjižnici? .laz odlično! Predvsem pa jc pomembno, da se bodo dobro počutili naši učenci, ker je knjižnica namenjena predvsem njim. Upam tudi, da bodo lepi prostori otrokom pomagali, da bodo v knjižnici uživali. Špela Škof in Lara Jeranče, 8. C Nasmejana knjižničarka Tita v novi knjižnici. Šolski odmevi Naš prvi šolski dan Živo med prvčki v Lužah, Petek je bil zapisan na koledarju, kazalci so se pomikali proli 9. uri, številni otroci pa so bili prvič na poti v šolo. Med njimi so bile tudi tri deklice in dva dečka, ki so se pridružili desetim učencem na PŠ I a/e. Lepo sončno jutro je pozdravilo štiri prvošolčke. ki so veselo in pogumno zakorakali v novo šolsko leto. Verjetno pa je bil njihov korak še toliko bolj lahkoten, ker so s seboj pripeljali starše. »Dobrodošli v svetu učenosti in zabave« je bil moto kratkega programa, s katerim sta učiteljici z učenci, ki so že stari znanci šole, razveselili in sprejeli najmlajše. Po nekaj minutah so skupaj z njimi zapeli in zaplesali tudi novinci. Sledila je slastna in težko pričakovana malica, in Že prvi dan so lahko poizkušali dobrote šolskega simbola - ježka, kije s seboj prinesel veliko hruško. In da ne bi prehitro pozabili na počitnice, so se vsi skupaj spopadli še z izdelovanjem morskih živali. Počitnice bodo tako živele v dolgotrajnejšem spominu; nastali izdelki pa že krasijo šolske panoje. Bojana Pivk Priznanje - seme prihodnosti Plaketa z znakom za veselje in ponos Osnovni šoli 8 talcev Logatec - Na šoli so enako ponosni na izpeljane projekte, ki so učencem pomagali šolo približati življenjskim izkušnjam, hkrati pa so sodelujoče vodili po poti k razvoju pozitivnega odnosa do naravne in kulturne dediščine; projekti, ki se jih je v zadnjem desetletju nabralo za majhen mozaik, so nastajali z marljivim in z vztrajnim delom učencev in njihovih mentorjev Raziskovalna naloga »Poselitev logaške kotline« je odkrivala, odkod prihajajo prvi prebivalci logaškega naselja. Med drugim so prišli tudi do podatka, daje kraj nastal z združitvijo sedmih naselij in da so sc prvi prebivalci ob ponoru Logaščicc in na Pustem polju pod Ostrim vrhom naselili že v železni dobi. V nalogi »Notranjska hiša« je sodelovalo kar nekaj razredov, med drugim so iskali stara naselitvena jedra v Logatcu, spogledovali so se z videzom in tlorisom notranjske hiše, uživali ob iskanju in poslušanju razlag o nastanku starih hišnih imen. In ker čas počasneje utripa, kadar se srečujemo s tradicijo, jc zagotovo bilo tako tudi, ko so raziskovali stare predmete in kulturo oblačenja. Kako so po raziskanih hišah živeli mali in večji kmeti, obrtniki, učitelji, gostilničarji in delavci, so ugotavljali nekateri učenci v raziskovalni nalogi »Življenje Logatčanov«. Spet drugi so številne podrobnosti o svojih prednikih raziskali v nalogi »Iz družinskega arhiva«. Hkrati pa so sc naučili urejati rodbinske rodovnike. Sodelujoči v raziskovalni nalogi »Sokolsko društvo Dolenji Logatec« so imeli čast pogovarjati se z nekaterimi še živečimi člani lega društva. Ti so jih popeljali v čas, koje imela telovadba posebno vzgojno vlogo inje bila v Logatcu simbol discipline, vztrajnosti in požrtvovalnosti, /.a celoten zaokrožen vpogled v društvene dejavnosti je bilo treba raziskati še delovanje Orlov; to pa je bila že naslednja naloga mladih raziskovalcev, ki so se sprehajali od katoliških telovadnih društev vse do organizirane oblike telovadbe v orlovskem gibanju. V eni izmed nalog so kolo časa zavrteli v obdobje furmanov, lako so lahko prisluhnili topotu konjskih kopit, slišali so škripajoče vozove, pokanje z bičem in glasno vzklikanje furmanov. In da je bil sprehod v zgodovino popoln, so obiskali še kovače in kolarje. Danes si življenje brez hladilnika težko predstavljamo. Učenci, ki so raziskovali »Lcdarstvo v Dolenjem Logatcu«, pa nc samo, da se po končani nalogi bolj zavedajo udobja hladilnika, pač pa so bogatejši še za znanje, kako in kje so v naših krajih do 60. let 20. stoletja pridobivali led. Seznanili so sc tudi z značilnim sekanjem, skladiščenjem in z uporabo ledu. V projektu »Železnica na Logaškem« seje skupina učencev z mislimi večkrat popeljala s prvim vlakom, kije sopihal skozi naše kraje. Seznanili pa so se tudi z mojstrovinami tehniške kulture na Logaškem, saj pripeljati vodo do parne lokomotive ni bil mačji kašelj; potovala je iz, »pumpenhausa« (črpališče ob Jački) do velikih zbiralnikov (na železniški postaji), od tam pa preko napajalnikov do parnih lokomotiv. Neka druga skupina pa seje z beležkami in s svinčniki v rokah sprehajala po Napoleonovem drevoredu, popisala najstarejše lipe, raziskovala vpliv prometa in lokalnih virov onesnaženja na rast in razvoj lip. V družbi strokovnjakov so se seznanili z zgodovinskimi vzroki za nastanek drevoreda in na koncu z veseljem ugotovili, da se Napoleonov drevored, kljub temu da je izpostavljen številnim virom onesnaževanja, ob skrbni negi domačina še vedno ponosno vije skozi Logatec. Logaščico pa je nekaj učencev spremljalo od izvira do ponora, v raziskovalni nalogi so se seznanjali z njenim porečjem, s posegi v strugo, s poplavami, s kakovostjo vode, z živim svetom ob vodi ter z rabo vode nekoč in danes. In naj ob koncu mozaika sklenemo veselic spričo priznanja, ki je svoje mesto dobilo že ob priznanju Turistične zveze Slovenije za prispevek k ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v letu 2000/2001 ter ob poimenovanju šole za Kulturno šolo leta 2005. Vse pa z željo, naj priznanje prinaša seme prihodnosti za razvoj novega in še kakovostnejšega dela z mladimi. Bojanu Pivk J2 O 4> 51j Šolski odmevi Logaški četrtošolci na Korenu Preko šestdeset učencev četrtega razreda osnovne šole Osmih taleev i/ Logatca seje v skladu z letnim delovnim načrtom šole sredi septembra odpravilo pod vodstvom svojih učiteljev v lepem in sončnem vremenu na preko 750 metrov visoko Koreno nad Horjulom. Tu so si ogledali znamenito čez 600 let staro cerkev svetega Mohorja in Fortunata. S hribčka nad cerkvijo pa seje mladim obiskovalcem odprl čudovit pogled na vse gorske vršace: od Julijskih in Savinjskih Alp ter Karavank na eni ter na drugi strani na preko Ljubljanskega Barja na Krim, Kureščck, Snežnik, Javornike in Nanos. Po zanimivem ogledu so se ustavili na kmetiji odprtih vrat »Pr' Janš«, kjer so sc okrepčali, se posladili s sladoledom in se odpočili. Po isti poti, kot so prišli, so se spustili v dolino, kjer sta jih čakala avtobusa, ki sta jih odpeljala v Logatec. Kot smo zvedeli ob tej priložnosti, so v skladu z letnim delovnim programom logaški učenci četrtih razredov že tretje leto zapored obiskali Koreno. Besedilo infoto: France Brus Pred kmetijo odprtih vrat. o (10 09 rt 3 o rt o cr O Konec počitnic - pa spet v šolo Zakaj pa ne? Ker je ob osmih treba počakati pred šolskimi vrati, dokler se ne pojavi ravnateljica in nc nagovori množice pričaku jočih otrok, učitelji pa popeljejo svoje učence v novo šolsko leto. Ravnateljica najprej nagovori že znane ... Mimo ježka se najprej sprehodijo drugošolci s svojimi spremljevalci (mamicami, očki, dedki, babicami...). Sledijo jim tretješolci. Ti imajo že veliko manj spremljevalcev. In nato četrtošolci, ki so že čisto sami. Za njimi petošolci z malo bolj odprtimi očmi, saj so letos na prelomnici. In zdaj že sedmošolci? Res je, in celo prijazno pozdravljajo. Sedmošolccm sledijo osmošolci. Zadnji naj bi bili devetošolci. Kje pa so? Stojijo na varni razdalji in se premaknejo šele na ravnatcljičino zagotovilo, da so "naj naj"; vstopajo pa z izrazom "No, naj vam bo še za letos..." . .nato še povsem nove ohraze. FotO: Martin Pišlar Ob devetih v šolski jedilnici. Jedilnica, polna malčkov, vsak pred svojim ježkom. Veliko zaskrbljenih, zvedavih oči. Za njimi starši. Prepoznavaš tiste bolj izkušene in liste, ki doživljajo ta življenjski korak prvič zase in za otroka. Začetno tremo jim pomagajo preboleti lanski začetniki, ki zapojejo, in ravnateljica, ki jim zagotovi, da so oni zdaj naši. In prav kmalu je treba skupaj z učiteljicami in vzgojiteljicami v učilnice. Pri vseh pa tudi ne gre vse gladko, lam v količku nekdo joka in želi mamico s seboj v učilnico; skrbi so kljub prisrčnemu sprejemu še vedno prevelike. Ga bomo prepričali, daje šola sedaj njegov drugi dom? Nežka Pišljar Šolski odmevi V šoli spet pozvanja Jesen in šolsko pozvanjanje in sprehod po šolski okolici in skb za nove rodove Krepko smo že zakorakali v jesenski čas in že dober tnesec je vse polno živžava tudi na šolah, ki so čez poletni čas samevale ali pa gostile različne obrtnike, ki so poskrbel, da so prostori dobili čim bolj všečno podobo za učečo se mladež. Tudi na šoli v Rovtah smo nekaj učilnic prenovili, prebelili stene in prelakirali dotrajani parket. Letos se je v naše prostore zateklo po znanje 185 učencev, na podružnici na Vrhu Svetih Treh Kraljev pa I 8. Kar 19 najmlajših bo v tem šolskem letu v družbi dveh učiteljic na novo ubiralo drobne korake po poti znanja. Nekaj novih učnih moči je tudi dobrodošlih. Na devctlctko smo se že nekako navadili; le še dva razreda nista okusila njene slasti oziroma grenkobe. Prav zavoljo devetletke so urniki polni, prepolni, tako da časa za kakršnekoli interesne dejavnosti skoraj zmankuje. Nekatere, predvsem športne dejavnosti, je bilo treba prestaviti v popoldanski čas, ki pa je bolj pisan na kožo učencem, ki so doma blizu, kajti šolski okoliš je precej razsežen; veliko otrok se vozi v šolo z avtobusom ali kombijem. Prav na temo šolskega okoliša seje porodila misel, da bi vsako leto za prvi šolski dan obiskali enega od krajev - seveda, s skupinskim pohodom. Tako smo lani prepešačili pot na Vrh Svetih Treh Kraljev, letos pa nas je pot vodila preko Celeri j in Gradišča na Petkovee. Tako so lahko nekateri otroci in učitelji, ki jim je ta konec nekoliko manj znan. videli, kako je na Petkovcu. Ni kaj, razvija se z bliskovito naglico. To so s ponosom povedali tudi učenci, ki prihajajo od tam in so nam Petkovee predstavili z najvišje točke - od cerkve svetega I lieronima, kije prava krasotica in kraju v ponos po številnih obnovah. Torej, na šoli v Rovtah smo zagnano stopili v novo šolsko leto, leto ki bo morda za nekatere prelomno, kajti bližajo se volitve, ki pa so, hvalabogu, skrb drugih. Mi pa si želimo, da bi se iz naše šole širil glas o uspehu, pridnosti in znanju, kar smo v preteklosti gotovo že slišali. Rodovi se menjajo, ne sme nam biti žal za tistimi, ki so že odšli na pota znanja drugam, ampak se moramo skupaj truditi, da vzgojimo in naučimo še boljšo, uspešnejšo in še bolj pridno generacijo otrok, ki bo staršem in učiteljem v veselje in ponos. Metka Bogataj Lipa - simbol miru - za mir ara Beseda mir nam pomeni nekaj vsakdanjega, nič posebnega, kajti živimo v miru. Ni pa tako daleč od nas, kjer vsak dan ljudje trepetajo in nc vedo, ali bodo dočakali rojstvo novega jutra, /alo smo v tednu od I K. do 22. septembra na OŠ Rovte kar nekaj besed namenili mednarodnemu dnevu miru. Skušali smo osvestiti našo nadobudno mladež, kaj je mir in kako je, če le lega ni. Pridružili smo se projektu „Zasadimo drevo miru". In zasadili so jo - lipo. Na sestanku šolske skupnosti so učenci izbrali predstavnike, ki so temu dogodku prisostvovali in pri njem sodelovali. Hišnik namje priskrbel mlado drevesce lipo, kije povrhu vsega šc slovenski simbol, ter izkopal jamo, v katero smo drevo zasadili. V četrtek, 21. septembra, ločno ob dvanajstih smo sc zbrali ob šoli. Patricija in Saša sla zasadili lopate v trdo prsi in lipa je stala. Hišnik ji je dodal še nekaj boljše prsli, da bi drevo boljše uspevalo. Nazadnje smo drevo tudi zalili, da se ne bi posušilo. Vse skupaj je budno spremljal tudi gospod ravnatelj s fotoaparatom v roki, tako daje lo dejanje ovekovečeno tudi na fotografijah. Tako smo sc pridružili številnim mladim po vsem svetu, ki so tega dne zasajali drevesa miru. Ko bi le vsa drevesa uspevala in z njimi tudi mir na svetu. Tako bi nastal gozd miru, ki bi bil neprehoden za vojaška vozila in orožje, ki seje smrt in gorje. Naše drevopa bomo varovali in mu zagotavljali kar najboljšo rast. V naši šolski avli pa je naslikano drevo miru, kamor so sc podpisali tisti, ki si miru želijo in so zanj pripravljeni tudi kaj storili Za slednje pa si vsi prizadevajmo in vzagajajmo olroke za mir na tem svelu. Metka Bogataj Brez I pretirane gneče V Kettejevi knjigarni in papirnici DZS v Logatcu ob prvih dneh pouka ni bilo posebne gneče. Močno se pozna, da imajo posamezne šole svoj fond šolskih knjig, ki si jih ob odškodnini, ki znaša približno tretjino vrednosti knjige, učenci lahko izposodijo. Na ta način zlasti starši, ki imajo več šoloobveznih otrok, v družinskem proračunu le prihranijo kakšen tolar. Jesei p U > C C v -s en je pač čas, ko moramo nekoliko globlje seči v žep zaradi šolskih potrebščin in ozimnice. O Besedilo in foto: France Brus _j N© ndZddnjG ZAHVALA Nenadoma te od nekod nekdo ftoklire Tiho se priplazi v tvoje misli in srce. Diha s tabo. Pove ti. da bo vedno tu. Rahlo ti gre s prsti skoz lase. Njegov dih še vedno čutiš na svojem obrazu. Bel oblak le nežno objame in te ogreje. Po verni ljubezni zadiši. Zaveš se. da nisi sam. Tvoj angel je s tabo. 'Zaveš se, da bo vedno tako... Bojana l.evittger Drago Merlak ... dragi oči ... Ti si naS angel. Srečni smo, ker smo imeli priložnost s Tabo živeti velik človek si bil in strasno žalostni, ker moramo bre/ Tebe živeti naprej. čeprav praznina neskončno boli, ker le KAR NI! Kdove zakaj je zale letos zacvetel tvoj zadnji maj'.' Kdove zakaj te je pol iz Sevnice namesto k nam domov nazaj na krilih elektrike vodila v raj od koder le kar ne bo več nazaj? Dragi oči... vem, da si angel... Ker si nas imel rad in ker smo le imeli radi, nisi umrl, samo daleč, daleč si in hkrati z nami živiš in boš živel naprej v svojih velikih dejanjih, poučnih besedah, v naših mislih, spominih... tvoja hčerka Darja Kar nekaj časa jc preteklo, in sedaj smo po tragični izgubi našega ljubečega moža in odličnega očeta Draga Merlaka lervprvi vrsli Človeka z veliko začetnico zbrali moči, da se iskreno zahvalimo vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izpeljavi pogrebne svečanosti: pogrebnemu zavodu Menart, Pevskemu društvu I lotedršiea, Vojnim veteranom, posebej toplo se zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu I loledršiea in vsem gasilcem, ki ste se zbrali v tako velikem številu, vsem sosedom, prijateljem, znancem ob tragediji sle nam dali vedeti, da nismo sami. Najbolj pa bi se radi zahvalili vsem Mcrlakom, ki sle nam stali in nam še vedno stojite ob strani ter nam vsak dan pomagale krpati praznino, ki je neopisljivo velika. '/.ena Ivanka, sin Miha in hčerka Darja Merlak Vpis v karate akademijo Pantera Karale akademija Pantera in Notranjska zveza borilnih veščin (NZBV) vpisujeta v začetni tečaj tradicionalnega in športnega Shotokan karateja. Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Peček, mojster Shotokan karateja 3. Dan, ki že več kot 15 let poučuje karate v notranjski regiji. OSNOVNOŠOLCI: Treningi potekajo vsako SREDO OD 14.30 DO 15.30 v MALI TELOVADNICI ŠPORTNE DVORANI; OŠ "8 TALCEV" LOGATEC (I. nadstropje)! SREDNJEŠOLCI, STUDENTI, ODRASLI: Treningi potekajo vsak PETEK od 16.30 18.00 ure v MALI TELOVADNICI ŠPORTNE DVORANI' OŠ "X TALCEV" LOGATEC (I. nadstropje)! Prijavnice za vpis lahko dobite na naši novi spletni strani: http//www.karate-sola-pantera.cobithost.net, kjer si lahko sprintale prijavnico in jo izpolnjeno prinesete na prvi trening ali jo pošljete po pošli na naslov: Boris Pečck, Kotnikova 25, 1000 Ljubljana. Vse informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na elektronski pošti: boris.pecekl@siol.net ali po telefonu: GSM: 031/641-200! Vpis bo potekal do 30. oktobra 2006! Boris Peček za Karale akademijo Pantera Misel, ki jo poklanja študijski krožek Žarek Kar imamo, lahko izgubimo; tega, kar smo, pa nam nihče ne more vzeti. (Anton Stres) V SPOMIN IN ZAHVALO Ni konec, ko pride Ivo/ zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poli. koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj - med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti. in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh v vseh rasteh od korenin do vej. (Tone Kuntner) V 82. letu starosti je odšel k Bogu n Frančišek Jereb Ko tvoje zaželiva si bližine, greva tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče. saj verjeti noče, da te več med nami ni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sodelavcem PVC KLI, sosedom, prijateljem in ostalim za izrečeno sožalje, podarjene sveče in denar. Zahvaljujeva se g. župniku Srečku Turku za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, posebno zato, ker je ustregel naši prošnji. Hvala družinam Marjana Kranjca, Jožeta Nagodcta in Janka Marinka in gospe Kristini Brataševec za veliko pomoč, enako tudi Tatjani Štirn. Lepo se zahvaljujeva tudi dr. Katarini furk za dogoletno zdravljenje, pogrebnemu zavodu Menart za lepo organiziran pogreb, Robertu Albrehtu za zaigrano Tišino in pevskemu zboru za lepo zapete pesmi ob slovesu. Sin Franci z ženo Ivico. ZAHVALA Ob prerani smrti naše mame, žene in babice Marija Čuk iz Rovi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ler za izraženo tolažbo. Iskrena hvala gre tudi patronažnima sestrama Urški in Indiri ter zdravnicama dr. Turkovi in dr. I .ikarjevi za lajšanje bolečin v hudi bolezni. Posebna hvala velja sosedom, ki so nam pomagali ves čas njene bolezni. Mož Lojze, Boštjan s Katjo in Jernej z družino ZAHVALA Kako proženje naš dom brez tvojega smehljaja; le trud tvojih rok z bolečino V srcu nam ostaja. Ob slovesu dragega moža, skrbnega očela in dedija Vinku Zalar ♦27.12.1943 19.9.2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, vsemu osebju Zdravstvenega doma Logatec, posebej sestri Branki in Ladu Korenču, ter znancem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na zadnji poti ter ga počastili s svečami. Zahvala tudi g. župniku Janezu Komparetu za opravljen obred, pogrebnemu zavodu Menard, pevkam in trobentarju. '/.ena Jožu, hči Mateja in sin Andrej z družinama Ng nszddnjG ZAHVALA Zdaj pot nas vod t tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in svečke ti gorijo v spomin. Kmalu po 90. rojstnem dnevu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Anton Bizjak iz Rovt Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Petriču za lep pogrebni obred in pevcem iz Žirov, ki so ga pospremili na njegovi poslednji poli. Žalujoči žena Karolina, hči Helena, sin Tone in ostalo sorodstvo ZAHVALA Hvalil liogu in tebi. da si bil .tV let življenjski sopotnik Skupaj smo potovali in preživljali lepe in viharne dni. Včasih si imel v srcu vihar, ki ga večkrat nismo razumeli in sprejemali. Sele sedaj bolje razumemo, zalo prosimo, da nam oprostiš: mi smo lebi že oprostili. /Aipustil si naše skupno potovale oi n,t\el daleč, daleč... Vedi pa. tla si v nosili sirih in nikoli pozabljen. lyozdrav: »Hog, dušo!« Pogrešamo te! Dragan Popovič-Pope iz Žibrš * 19.7.1941 116.8.2006 Iskrena hvala vsem, ki ste bili z, nami v najtežjih dneh. ko smo se poslovili od moža, očija. deda. brala, strica in svaka ob njegovem odhodu v večnost. Hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom. zdravstvenemu osebju, pogrebnemu zavodu Menart, pevskemu zboru Društva upokojencev, trobentarju, pravoslavnemu popu Tomu iz Kopra, vsem gasilcem iz Žibrš. še posebej predsednici PGD-vod Žibršc Ivanki Rudolf za tako lep poslovilni govor. Vsem hvala za darove in spremstvo na njegovi poli do doma večnega počitka. Žalujoči: žena Jožieu, hčerki Milena llrenčič in lliserka llrus z družinama Ne nazadnje j Najprej žegnanje-nakar veselica Lovrcnčeva nedelja jc vabila vernike v cerkev na Petkovcc. Neprijetno deževno vreme jc dodobra razredčilo obiskovalec, toda tisti najbolj vneti so vseeno prišli. Po maši jc bil v Gasilskem domu na Pctkovcu že na voljo »petkovski golaž«, ki ga sedaj že tradicionalno pripravijo vneti in delavni Petkovčani. Kar nekaj ljudi si gaje privoščilo za nedeljsko kosilo. In tudi veselica na Pctkovcu je že tradicionalna - na Lovrcnčevo nedeljo. Ker pa je bilo napovedano slabo vreme, so se izpred Gasilskega doma preselili k podjetniku Janezu Hladniku, ki je odstopil eno od svojih proizvodnih hal, tako da seje veselica lahko začela. Opazno jc, daje obisk vsako leto večji; pridejo predvsem mladi od blizu in daleč, zelo zastopana pa je tudi srednja generacija, veseli pa bi bili, ko bi se mogoče tudi malo starejši kdaj poveselili z mlajšimi. Ansambel Notranjci jc zabaval na veselici skoz popoldne in večer do ranih jutranjih ur. Najbolj vztrajni pa so na Pctkovcu dočakali sončni vzhod. Ob tej priložnosti sc gasilci iz Rovt in Petkovca zahvaljujejo Janezu Hladniku, ki je veselici odstopil prostor, in vsem, ki so pomagali pri organizaciji in pri delu, daje veselica lepo uspela. S.B m-gj-_-- Se ta in oni iz Hotedršice Omenili smo že, daje bil iz. Hotedršice Ivan Albreht, pesnik, pisatelj in dramatik. Od tod pa izhaja tudi rod arhitekta svetovnega slovesa Jožeta Plečnika. Njegov oče Andrej Plečnik se je rodil v Hotcdr.šici in se tu izšolal za mizarja. Tudi kasneje, ko sc je Jožef izselil, jc ohranjal stike s svojim bratrancem Ivanom Plečnikom. Taje imel mizarsko delavnico in nekaj pohištva je izdelal po načrtih Jožefa Plečnika. Tudi ko je Jožef Plečnik poslal že slovit arhitekt, jc rad obiskoval svoje sorodnike v Hotedršici. Po njegovih načrtih so preuredili tudi osrednji trg, kjer danes deluje nova knjižnica. Iz I lotedršice je bil doma tudi publicist I.ovro I.eskovec (1841 - umrl po letu 1900) in Janez. Mikš (1863-1928), publicisl in nabožni pisatelj. (ivido Komar tre Bi« 3 O O" tO planinski pohodi Nedelja, 15 oktober, MATAJUR, info: 040/468-648 Nedelja, 29. oktober, LJUBELSKA BABA, info: 040/796-703 Nedelja, 5. november, STOLPNIK-ŽIČKA KARTUZIJA, info: 040/468-648 Sobota, 11. november, MARTINOVANJE, info: 040/468-648 Organizator: Planinsko društvo Logatec, Notranjska cesta 14,1370 Logatec Za varno pot šolarjev Prvih štirinajst dni ob pričetku pouka v logaških osnovnih šolah so za varnost učencev tako na poti v šolo kot domov poskrbeli policisti, člani Društva upokojencev in člani Zveze šoferjev in avtomehanikov, ki so bili razporejeni ob prehodih za pešce in pred križišči, kjer so učenci na poti v šolo prečkali prometnejše ceste. Žal, samo v prvih dneh! Vozniki so pokazali kar precej vozniške kulture, saj so upoštevali navodila policistov in redarjev, ki so usmerjali učence v šolo. Besedilo in joto: France Brus Piknik malo drugače Jesen. Pisana paleta barv bo pobarvala naravo. Po njivah se pospravljajo pridelki. (ilede na letošnjo sušo, je pridelek krompirja nekam skromen, vendar ne tako slab, da ne bi uspeli pripraviti in izvesti »krompirjevega piknika«, kije bil 3. septembra v Planinskem domu »Cajnar« sredi prečudovitih aranžmajev s povrtninami, sadjem in poljskimi pridelki. Krompirjeva družabnost. Ob devetih so se zbrale nekatere članice Društva kmečkih in podeželskih žena pri Planinskem domu, da so pripravile jedi, ki se za lak praznik spodobijo: najprej krompirjev golaž, nato še okisan krompir s klobaso. Danje bil lep in topel, tako so sc lahko udeleženci družabnosti odpravili na pot kar peš. Radostnih obrazov so prihajali povabljenci in njihovi družinski člani, ki so jih z dobrodošlico pozdravljale v rahlem velru priklanjajoče se sončnice v vazi. Jedi so zadišale daleč naokoli; klepet ob mizi, bogato in okusno obloženi, je slekcl zelo prisrčno. Članice društva so pripravile ludi sladke dobrote; k vsemu je prijal tudi kozarček vinčka. Dan je kar prehitro minil; udeleženci so sc ob koncu zadovoljni poslovili od prijateljev in znancev ter odhiteli v svoje domače okolje. Tatjana Rudolf Ne nazadnje Moja dežela - lepa in gostoljubna Za lep in gostoljuben Logatec Turistično ml) Logatec društvo^ Župan je podeljeval priznanja. t frejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma, pravi slogan projekta »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Turistično društvo Logatec skuša s tovrstnimi akcijami spodbuditi občane, da si ustvarijo prijetnejši bivalni prostor in tako pripomorejo tudi k bolj uglajeni razpoznavnosti kraja. Akcijo izvajajo že celo vrsto let, k sodelovanju pa so povabljena turistična društva in krajevne skupnosti v občini Logatec, ki si ogledajo svoja bivanjska okolja in predlagajo najlepše hiše za podelitev priznanja. Tudi letos krajevne skupnosti niso imela enostavne naloge, saj je v naši občini veliko več lepo urejenih hiš, kot jih lahko nagradimo. Pri Kunčevih v (ireareveu. Turistično društvo Logatec kot koordinator povezuje predstavnike lokalnih skupnosti in turističnih društev ter z njihovo pomočjo med aprilom in septembrom vsako leto izpelje to občinsko akcijo. Turistično društvo Logatec je četrtek, 2X. septembra, v Narodnem domu zaključilo akcijo »Moja dežela lepa in gostoljubna« s podelitvijo priznanj najlepše Pri Zaloinikovih v Rovtah. urejenim družinskim hišam in javnim poslopjem. Oder je bil urejen v prijeten vrtiček, v katerega so najprej stopili člani folklorne skupine Kulturno turističnega društva Hotedršica z godci in prikazali, kako se pleše valček na Goriškem. Sledila je podelitev, na kateri je župan (ločine I .ogatee Janez Nagode čestital 33 nagrajencem za njihov trud in prispevek k urejenemu videzu naše občine. Priznanja so bili deležni v Logatcu: družina Možina, Starti cesta 68, družina Pajsar, Gregorčičeva 2. družina Nagode. Vodovodna 27, Družina Rupnik. Kidričeva 5. družina Artie. Cesta (y maja 17, družina Musee. Plesišč 3, družina Mihelčič, .lačka 40 a. družina Pakiž. Blekova vas 7, družina Rupnik. Hrib 4, družina fomazin. Pokopališka pot 2. družina Vrabec. Kiilce 20 in družina Kune, Grčarevec 35, v I lotedršici: družina Nagode, I lotedršica 50 a, Popit Vida, Hotedršica 36, Klavžar Marinka in Leskovee Vida. Hotedršica 103 in družina Leskovee. Novi svet 12. Hotedršica; v Rovtah: družina Založnik. Rovte I2X a, družina Šebalj, Rovle X2 i in družina Žakelj. Praprotno Brdo 3; na Medvedjem Brdu in v Rovtarskth Žihršah: družina Cigale, Rovtarske Zihišc 30a in družina Rupnik. Medvedje Brdo 56; v I azah: družina Zidanek, Laze 30 in družina Krmavnar. I aze 57 a; na Vrhu Svetih Treh Kraljev: družina Zevnik, Hlcvni vrh 10, r o os 05 W3< *-O 3 O p o rr o cr g n K5 O O Ne nazadnje Rovtc; na Zaplani in Pctkovcu: družina Pctkovšck, Zaplana 55 in družina Mivšck, Pctkovcc 61; med javnimi poslopji: Bencinski servis MOL Logatec, Tržaška 74 a in Podružnična cerkev sv. Nikolaja na Praprotnem Brdu; med gostinskimi lokali: Pivnica in pizzerija Pr' Krištof, Tovarniška c. 30, Gostilna Zakelj, Kalce 20 a ter Okrepčevalnica in pizzerija Tavžentroža, Medvedje Brdo 6; med kmetijami: kmetija Maček, Tovarniška 7 in Turistična kmetija Kisovec, Petkovee 46. Za popestritev večera je nadalje poskrbela dramska skupina Novi oder iz Logatca, ki je zaigrala krajšo igro Sneguljčiea in štirje palčki. Za konce pa nas je folklorna skupina popeljala še v Belo krajino in nam prikazala venček belokranjskih plesov. Ker je celoten projekt in sama zaključna prireditev delo več ljudi, se Turistično društvo Logatec zahvaljuje vsem članom in nečlanom, ki so kakorkoli priskočili na pomoč. Posebna zahvala gre Mileni, Branki in Robertu. I Ivala Občini Logatec za finančno pomoč in vsem turističnim društvom ter lokalnim skupnostim, saj nam brez njih akcije ne bi uspelo izvesti. Zahvala gre še cvetličarni Karmen in domu Marije in Marte, ki sta posodila cvetlice za okrasitev odra, OŠ 8 talcev za posojo tehničnih pripomočkov ter Slaščičarni Kljukec in Kmečkemu turizmu Tumle za pripravo pogostitve. vanja vojni muzej logatec Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure; med tednom po dogovoru. Informacije: Janez Švajncer, tel.: 01 7542 790. GOZD LJUBLJANA AKCIJA Delniška družba GOZD LJUBLJANA d.d. vam pod ugodnimi pogoji in zagotovljenimi plačili v roku 15-30 dni ODKUPI VSO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d. Tržaška c. 2, tel. 24 102 20 Kontaktni osebi: Peter Martinšek, gsm: 041 632 263 Miro Škrjanc, gsm: 041 632 261 Lokalni odkupovalec: Šabec Janez, gsm: 041 376 278 Pri Nagodetovih na Vodovodni v Logatcu. Turistična kmetiju Kisov 'c na Pctkovcu. Urnik poslovanja v knjižnicah Knjižnica Logatec: pon., sred., pet: 9.-19., tor., čet.: 12.-19., sob.: 8.-13. Krajevna knjižnica Rovte: tor.: 16.-18.30, čet.:11.30-18.30 Krajevna knjižnica Hotedršica: sre.: 16.-19., pet.: 16.-19. Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev: čet. 11.30-12.30, pet.: 18.-19. Ure pravljic V Knjižnici Logatec ob četrtkih ob 16.30 V Krajevni knjižnici Rovte ob četrtkih ob 16. uri Info: tel.: 01/754 17 22 Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3800 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si KOZMETIČNI SALON LEPOTA & ZDRAVJE REFLEKSNA CONSKA MASAŽA STOPAL Masaža refleksnih con na stopalih je oblika terapije, ki se je v mnogih letih razvila iz tradicionalnega več tisoč let starega ljudskega znanja v natančno določeno terapijo, ki: blaži in odpravlja bolečino, blaži posledice stresov, deluje profilaktično, pospešuje pretok limfe in izboljša cirkulacijo krvi, stimulira delovanje imunskega sistema, odpravlja posledice različnih bolezni in poškodb, je učinkovita za vsa starostna obdobja, dviguje sposobnost koncentracije, učno sposobnost, pomaga pri pomirjanju agresije, energetski potencial se izboljša, pozitivno vpliva na prebavo. Pri nas izvaja refleksoterapijo refleksoterapevt. REZNICE, ZBIRALNIKI DEŽEVNICE, LOVILCI OLJ IN MAŠČOB Nov design notranjih vrat PIANO NOVO NOVO NOVO NOVO: 6 badmintonskih igrišč na NOVI SPECIALNI podlagi GRC ZAPOLJE H DBOODBD VODNA AEROBIKA: vsak ponedeljek in četrtek od 19.15 h do 20.00 h Velika razprodaja Od 16. 10 2006 do 28. 10 2006 bomo imeli v tovarni vrat Liko v Borovnici veliko razprodajo opuščenih programov notranjih vrat. Cene bodo znižane 60 - 70%. Na razprodaji bo program furniranih in stilnih vratnih kril in podbojev I. in II. kvalitete. Razprodaja bo potekala vsak dan od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00 ure. Liho Vrhnika, d.d.. Verd 100 a. 1360 Vrhnika Tel.: +386 1 750 52 80 Fax: *386 1 750 53 53 www.liko.si