đnski _ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok; Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Zdravko Lipovšek, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOM2ALE. 15,. 4.1983. Leto XXII. Št. 6 §11 0 *• 0 0 0 0 tU 0 0 0 0 0 i 0 i i 0 0 0 0 0 & 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0, So tile tramovi v okras? Železnica, boš ob dnevu čistoče počedila pragove - pred svojim pragom? m Ob akciji za čisto okolje 16. aprila 1983: Vsi radi živimo v lepem okolju Kdo je priprav/jen z delom prispevati za to? Ali je skrb za lepo okolje le stvar Sveta za prostorsko planiranje in varstvo okolja? Ali se vsa naša skrb zoži le na en dan čiščenja okolice (letos 16. apfrila), v preostalem delu leta pa naj za okolje skrbi komuna/a ali kdo drug? ? ? Pomlad je čas, kp se narava odene v novo lepšo podobo. Kaj smo v mesecu, ko vse ozeleni, pripravljeni za naše lepše okolje, storiti tudi s svojim delom? — Očistiti moramo vse javne, zelene, parkovne površine; — Očistiti moramo funkcionalne površine ob hišah, javnih zgradbah, očistiti moramo okolico stanovanjskih hiš; — Počistiti moramo podstrešja in kleti, saj je v tem času (po predhodnem obvestilu) poskrbljeno za odvoz kosovnega materiala; — Očistiti moramo vse funkcionalne in delovne površine v tovarnah, delavnicah in njihovi bližini; — Izboljšati moramo hortikulturno urejenost naših domov in delovnih organizacij; — Sodelovati v akcijah turističnega društva, ki prispevajo k lepši podobi kraja; — Prispevati z zgledom k boljši osveščenosti občanov pri varstvu okolja; — V šolah in drugih vzgojnoizobraževalnih ustanovah vzgajati mlade, da bodo spoštovali in ohranja/i oko/je kot najbolj dragoceno vrednoto; — Urediti kurišča in dimniške naprave tako, da bo onesnaževanje v okviru možnosti kar najmanjše; — Storiti vse — da bomo imeli lepe in zelene Domžale. Prvi korak: VSAK NAJ NAJPREJ OČISTI PRED SVOJIM PRAGOM! 1 I ;; i I 2 i $ i i •- i VABILO Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS vabita, vse občane in delovne ljudi na proslavo ob Dnevu OF in Prazniku dela, ki bo 22. aprila 1983 ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. Na proslavi, na kateri bodo podeljena priznanja OF in ZSS, bodo nastopili: Šolsko kulturno društvo OŠ Matije Blejca, Mešani pevski zbor Svoboda in Godba iz Mengša. Vabljeni! OBVESTILO Sekcijska razprava o problematiki kinematografske dejavnosti in kinopredstav v naši občini bo v petek, 15. aprila 1983 ob 12. uri v Restavraciji Slamnik v Domžalah. Vab/jeni! Svet za kulturo OK SZDL Domžale • Programskovolilna konferenca OKZKS Domžale: Usposabljanju več pozornosti Domžalski komunisti so v marcul983pripravi/i letnoprogramsko-voli/no konferenco, na kateri so pregledali svoje delo za obdobje enega leta. Istočasno so opravili nadomestne volitve za člane občinskega komiteja, statutarne komisije, tovariškega razsodišča in nadzorne komisije. Istočasno so na konferenci pregledali in dopolni/i tudi programske usmeritve za delo vnaprej. Konferenci sta prisostvovala tudi član CK ZKS Martin KOŠIR in medobčinski sekretar ZKS za ljubljansko regijo Ludvik ZAJC. V širši razpravi, ki so jo domžalski komunisti opravili v blizu 60 organizacij združenega dela, so ocenili gospodarsko, politično in samoupravno ravnanje. Ugotovili pa so, da so ob obravnavi sklepov 3. sej CK ZKS in CK ZK, koder vsaka osnovna organi- zacija najde vsebinske iztočnice za svoje delo, nekatere osnovne organizacije zatajile, saj niso izvedle niti ustreznih razprav. Premalo zavestno v idejnopolitično usposabljanje Morda je za takšno neustrezno aktivnost vzrok tudi v preslabi idejno-politični usposobljenosti, za katero v mnogih osnovnih organizacijah kažejo premalo zanimanja in pripravljenosti dvigniti raven ter usposobljenost, četudi so bile razne oblike zanje organizirane. V navedenem obdobju so bili zaključeni: seminar Samoupravljanje v združenem delu, seminar za kandidate, seminar za poverjenike idejnopolitičnega usposabljanja v 00 ZK, dopisna sola marksizma je realizirala že dve tretjini programa, kandidati za politično šolo pa so zaključili prvi del tj. šolo samoupravljanja. (Nadaljevanje na 2. strani) • 27. APRIL 1941 Komunistična partija Slovenije je v burnih pomladnih dneh leta 1941 ohranila svojo organizacijo in je glede na močno oporo v množicah, izkušnje ilegalnega dela in druge sadove svoje poprejšnje dolgoletne dejavnosti v bojih za pravice delovnih ljudi bila edina stranka na Slovenskem, ki je bila dejansko usposobljena, da delovne množice organizira in popelje v boj za nacionalno osvoboditev in združitev slovenskega naroda ter za socialno revolucijo. Na pobudo centralnega komiteja KPS je bil 27. aprila 1941, se pravi komaj deset dni po končani vojni v Jugoslaviji, v stanovanju književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani, Večna pot 3, ustanovni sestanek Protiimpe-rialistične fronte, ki syje čez dva meseca preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Udeleženci sestanka, predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, demokratičnega dela Sokolov in kulturnih delavcev, so pretresli položaj v Sloveniji in ugotovili, da so uspehi agresorjeve demagogije le trenutni ter da je na obzorju množično gibanje za osvoboditev in združitev zasužnjenega in razkosanega slovenskega naroda, ki ga lahko osvobodijo le njegove ljudske sile. Zategadelj so sklenili, da je treba takoj začeti zbirati in organizirati široke množice. OF je postala množična organizacija vseh Slovencev, ki so se bili pripravljeni, ne glede na morebitno prejšnjo strankarsko pripadnost in svetovni nazor, z orožjem v roki bojevati za svobodo, za združeno Slovenijo in novo Jugoslavijo, s tem pa bo uresničena tudi socialna svoboda delovnih ljudi. Osvobodilno gibanje je imelo jasno oblikovane in opredeljene osnove svojega revolucionarnega programa in cilje narodnoosvobodilnega boja, ki so se skozi 4 leta težkih bojev tudi dosledno uresničevali in se v pozni pomladi leta 1945 tudi uresničili. ' Z zmagoslavnim koncem vojne so bili doseženi vsi osnovni cilji, katerih uresničitev pa ni spremenila le družbenopolitično podobo slovenske družbe, temveč tudi njen duhovni in kulturni obraz. Naš narod je stopil v krog svobodnih in suverenih narodov sveta, uresničilo pa se je tudi geslo, da so Slovenci ,jz naroda hlapcev postali narod junakov". Zavest o moči združenega in enotnega naroda, o njegovi slavni in junaški nedavni preteklosti, o ljud- skem junaštvu, o bratstvu in enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, je trdna in neuničljiva. Prav to so temelji, ki predstavljajo neusahljiv vir naše moči in svobode, današnjega in jutrišnjega dne, izvir moči, navdiha in nadaljnega napredka naše samoupravne socialistične skupnosti — Socialistične federativne republike Jugoslavije. Naša naloga pa je, da te temelje vsi skupaj dograjujemo s samoupravnimi socialističnimi odnosi kot največjo vrlino vseh delovnih ljudi in občanov. Zato naj spomin na 27. april 1941 pomeni krepitev nadaljnih naporov pri razvijanju naše celotne družbe. OK SZDL DOMŽALE Mnogi najvidnejši slovenski izvajalci - pevci zabavne glasbe, ansambli, napovedovalci in humoristi so sodelovali na koncertu, ki ga je skupno z modno revijo pripravil v humanitarne namene mojster Ivan Debevc. Za lepo človeško gesto vsem, ki so se odrekli honorarjem v horist Onkološkega inštituta, predvsem pa Ivanu Debe/cu - iskrene čestitke VABILO KRVODAJALCEM NAŠE OBČINE V današnji številki objavljamo občinski plan krvodajalske akcije 1983. Občinski odbor RK Domžale vas poziva, da se v čimveč jem številu udeležite krvodajalske akcije v naši občini. Prijave oddajte najkasneje do 20.4.1983. (Nadaljevanje s 1. strani) Usposabljanju več pozornosti j V omennjem obdobju so vnovič opažali zelo velik osip slušateljev. Potrebno bo resnično dosledneje zaostrovati odgovornost članov ZK do idejnopolitičnega usposabljanja, v katerega so morajo vključiti po sklepu osnovne organizacije ZK. • Osnovne organizacije ZK so dolžne preko usposabljanja svojih članov v organiziranih oblikah, skrbeti za stalno kadrovsko politiko v svojih vrstah in s tem pripravljati člane na prevzem odgovornejših nalog. Za pravilno dojemanje družbenih problemov, njihovo razumevanje in ocenjevanje, pa je nujno stalno idejnopolitično usposabljanje. Nove oblike za vnaprej Prav zato so se na predlog komisije za idejnopolitično usposabljanje komunistov odločili za nove oblike tega usposabljanja, ki naj bi v prihodnje z monotematskimi predavanji za komuniste več osnovnih organizacij le-te akcijsko usposobilo za konkretno delo v vseh okoljih. Vprašanja gospodarjenja v naši občini Občinski komite in konferenca ZK sta velik del svojih aktivnosti usmerila v razreševanje gospodarske problematike. Tod izstopa predvsem Papirnica Količevo, ki ji odplačila deviznih anuitet povzročajo velike težave; le-te v občini stežka odplačujejo ob celotni angažiranosti združenega dela in temeljne banke. V izvozu, koder so bili v prejšnjih letih doseženi veliki uspehi, v Domžalah opažajo občuten padec, kljub temu, da delovnim organizacijam ostaja večji delež deviz od izvoza. Prav tako premalo pozornosti posvečajo kakovosti, saj so pogoste reklamacije, ko tuji kupci blago zavračajo ali mu znižujejo vrednost. V razvoj raziskovalne službe je vloženo premalo ambicij,, rezultat tega je premalo lastnega znanja v tehnologiji domžalskega združenega dela. Obravnavati gospodarska gibanja v vseh okoljih! V razpravi o gospodarskih gibanjih so komunisti tudi ugotovili, da je gospodarskim dogajanjem v osnovnih organizacijah posvečena premajhna pozornost, saj so le redke, koder gospodarsko problematiko resno in dosledno obravnavajo. Dogaja se, da jo sicer obravnavajo na večjih zborih komunistov (Papirnica, Lekarn pa to pravilo, da bi bili komunisti o vseh gospodarskih aktualnostih obveščeni. Dogaja se celo, kot je v razpravi podčrtal predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar, da celo delegati zbora združenega dela ne prenašajo problematike v najvišjo delegatsko raven odločanja — to je na skupščino. Kmetijska proizvodnja mnogo obeta V kmetijstvu so v Domžalah dosegli lepe uspehe, ki so celo preko pričakovanih. Tudi programi za naprej mnogo obetajo, tačas poteka nekaj regulacij voda in melioracij zemljišč, kjer bo zagotovljeno več obdelovalne zemlje, v gradnji so občinska skladišča blagovnih rezerv, tako da lahko področje preskrbe, o katerem je bilo tudi spregovorjeno v razpravi, komunisti namenijo pozitivno oceno. Popolno pomanjkanje idejnopoli-tične usposobljenosti pri komunistih v osnovni organizaciji ŽK Mlinostroj je pripeljalo osnovno organizacijo v takšno stanje, da se njeni člani niso bili sposobni poenotiti prav v nobeni razpravi, prav ob nobenem primeru reševanja vprašanj v delovni organizaciji. Osnovna organizacija ZK je že bila v takšnem položaju, da je iz ZK izstopilo 5 članov. Iz teh razlogov je občinski komite ZK razpustil osnovno organizacijo ZK. Predsedstvo se je vključevalo tudi v razreševanje širše problematike tudi v drugih osnovnih organizacijah ZK. Ob pregledu aktualnih nalog, ki izhajajo tudi iz lani opravljenega dela; se kažejo naloge na področju informiranja, zaposlovanja, zdravstva, šolstva koder želijo opraviti vse potrebne priprave za referendum o 4. samoprispevku, itd. Ob koncu konference so delegati sprejeli tudi programske usmeritve v aktivnostih komunistov za delo v prihodnjem obdobju. V vedno težjih pogojih zaposlovanja in s tem povezanega poklicnega usmerjanja, podajamo poskus prikaza kadrovske bilance v občini Domžale. Osnova za ta prikaz je priliv strokovnih kadrov v letu 1983, potrebe po kadrih v letu 1983 in prijave za vpis v usmerjeno izobraževanje za šolsko leto 1983/84. Priliv je dobljen iz računskega centra Zveze skupnosti za zaposlovanje in Centra za razvoj Univerze. V prilivu je nekaj napak in pomanjkljivosti, ki pa v globalu ne pomenijo bistvenih odstopanj. V prilivu so naknadno upoštevani tudi fantje, ki se letos vrnejo iz JLA in ne bodo študirali in nimajo zagotovljene zaposlitve. usmeritvi, ki pa je realno manjša, ker bo del učencev ostal doma na kmetiji. Suficit nastaja tudi na področju kadrov z visoko izobrazbo, ki številčno sicer ne predstavlja pretiranih odstopanj, kvalitetivno pa ob neustreznem- zaposlovanju predstavlja 1 'človek - "za življenje »30 LET KRVODAJALSTVA Pred akcijo v naši občini Potrebe po kadrih so dobljene iz letnih potreb OZD po kadrih v letu 1983 in te potrebe ocenjujemo, da predstavljajo osnovo tudi za nekaj prihodnjih let. Srednjeročne potrebe po kadrih niso upoštevane, ker so bile izdelane pred zaostritvijo gospodarske situacije in zato niso realne -so pretirane. Večjih vlaganj in posodobitev v nekaj naslednjih letih v občini Domžale, ki bi bistveno- vplivale na spremembo potreb po kadrih ni predvideno. Prijave za vpis v usmerjeno izobraževanje v šol. letu 83/84 predstavljajo trend želja poklicnih usmeritev, kakšen pa bo končni dejanski vpis bomo videli šele jeseni, ker bo do takrat silom prilike (odklonitve sprejema v željene šole) prišlo do večjih sprememb. Iz priložene tabele so razvidne naslednje značilnosti: - potrebe po nekvalificiranih delavcih so bistveno večje od priliva, pa še to so mladoletni (iz osnovnih šol) - priliv in želje za nadaljnje šolanje sta praviloma povsod višja - potrebe so od priliva in želja večje le v: tekstilni stroki za potrebe proizvodnje (KV delavci), gradbeništvu za potrebe proizvodnje (KV delavci), lesarstvu za potrebe proizvodnje, usnjeni galanteriji za potrebe proizvodnje, oficirji JLA, miličniki - med suficitarnimi poklici tako v prilivu kot željah najbolj izstopajo poklici: ekonomski tehnik, prodajalec, pedagoška stroka, vzgojiteljice, frizerke, elektro stroka. Suficitarnost se kaže tudi v kmetijski tako za posameznika kot za družbo veliko strokovno, materialno in politično škodo. Poglejmo še nekaj značilnosti zaposlovanja v letu 1982: zaposlovanje v industriji Je naprej pada, saj je bil indeks zaposlovanje december 82/83 le 99,1, zmanjšalo se je v gospodarstvu na 99,9, povečalo v negospodarstvu 104,7, kmetijstvu 102,6, posebno pa seje povečalo v zasebnem sektorju 106,3. Se bolj zanimiv je primerjava zaposlovanja med družbenim in zasebnim sektorjem v absolutnih številih. V družbenem sektorju se je v letu 1982 zaposlilo 67 delavcev več, v zasebnem sektorju za 71 več. Trend zaposlovanja v zasebnem sektorju je sicer pozitiven, vprašarrje pa je, če se bo ob pomanjkanju surovin obdržal tudi naprej. Stopnja rasti zaposlovanja v globalu je bila praktično enaka resolucij ski in sicer 14 %• J. C. V Sloveniji sta se\ krvodajalstvo in transfuzijska služba razvila že po drugi svetovni vojni. Do takrat so v naših bolnišnicah dajali le direktno transfuzijo. Prva taka postaja je bila pri nas organizirana takoj po osvoboditvi v okviru tedanje Centralne vojne bolnice. Že na prvi poziv prebivalcem Ljubljane se je odzvalo 150 krvodajalcev, ki so dali kri za ranjence. Potem so se javljali vsakodnevno, kri so dajali brezplačno, vendar jim je uprava vojne bolnice v zahvalo dajala olje in sladkor. V letu 1946 postane to civilna ustanova, ki se preimenuje v Zavod za transfuzijo krvi medicinske fakultete. Zaradi razvoja naše zdravstvene službe, splošnega napredka medicinske znanosti, hitrega razvoja industrije in prometa in s tem porasta nesreč, ta ustanova ne pokriva več vseh potreb po krvi, zato se po večjih bolnišnicah oblikujejo oddelki, od katerih jih 8 dela še danes. Od januarja 1953 je odpravljena denarna odškodnina in začne se z zbiranjem izključno prostovoljnih krvodajalcev, katerih organizacijo prevzame Rdeči križ, ki s svojimi aktivisti ob pomoči sindikata, SZDL, ZSMS in drugih to nalogo uspešno opravlja še danes. Že v letu 1953 se klicu Rdečega križa odzove več kot 20000 krvodajalcev, kar priča o globokem humanizmu in zavesti solidarnosti s sočlovekom, ki mu je kri potrebna. Število krvodajalcev je iz leta v leto raslo, včasih zaradi različnih vzrokov upadlo, dokler se v letu 1971 po temeljiti preobrazbi sistema krvodajalstva, sistema priznanj in značk ni to število poveča/o do skoraj 80000 krvodajalcev, v letu 1975 jih je bilo že preko 100.000, v lanskem letu pa je svojo kri darovalo že 110.491 krvodajalcev. K stalnemu večanju števila krvodajalcev je veliko pripomoglo načrtovanje krvodajalskih akcij za vsako leto, ki jih planira Zavod SRS za transfuzijo krvi. Na dan akcije, ki se organizira štirikrat tedensko, je potrebno zbrati 250 delovnih ljudi in občanov za dajanje krvi. Danes ob 30-letnici prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva lahko ugotavljamo, da smo doseg/i uspehe in veliko doprinesli k boljšemu zdravstvenemu varstvu in h krepitvi medsebojne človeške solidarnosti. 30-letnica naj ne bo samo priložnost za pregled doseženih rezultatov, ampak naj bo tudi priložnost za načrtovanje dela v bodoče. Še naprej bo potrebno zagotavljati zadostne količine krvi za zdravljenje in za zaloge za morebitne elementarne nesreče ali primer vojne. Naša celotna usmerjenost pri pridobivanju krvodajalcev mora biti usmerjena k temu, da vključimo v vrsto krvodajalcev čimveč mladih in da zajamemo slehernega zdravega občana, ki bo dal kri vsaj nekajkrat v življenju. Pri tem je največje priznanje krvodajalcu, da pomaga in sod~'uje pri dajanju krvi ter jo s tem zagotovi sebi, družini in tovarišem in vsem ljudem v primeru potrebe. Danes objavljamo plan krvodajalske skcije za leto 1983, iz katerega je razviden čas odvzema in število krvodajalcev. Prosimo vse osnovne organizacije sindikata, organe samoupravljanja in aktiviste RK,da pričnejo s pravočasno propagando in zbiranjem krvodajalcev, da bo plan, ki za našo občino predvideva vsaj lanskoletno število krvodajalcev, dosežen. KAJ MORATE VEDETI? Kri lahko da vsak zdrav človek od 18. leta dalje, pred odvzemom vsakega krvodajalca pregleda zdravnik. Pred dajanjem krvi nikar ne jejte mastne hrane. Po oddaji krvi boste prejeli krvodajalsko izkaznico z navedbo vaše krvne skupine. Če pa izkaznico že imate, jo prinesite s seboj, da vam vpišejo odvzem krvi. • Samoupravna stanovanjska skupnost obvešča občane: Pojasnilo ob povišanju stanarin V vseh sredstvih javnega obveščanja v SR Sloveniji in SFRJ se je od novega leta pa do konca marca zelo veliko govorilo in pisalo o dvigu stanarin v letošnjem letu, ko berete ta prispevek, pa ste nekateri tudi že prejeli položnice s spremenjenimi mesečnimi zneski. Samoupravna stanovanjska skupnost je že v decembru 1982 in januarju 1983 skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v občini pretehtala predlog nadaljevanja prehoda na ekonomske stanarine, ki naj bi bil zaključen v letu 1985. Ob upoštevanju določil Samoupravnega sporazuma iz leta 1979. Gradivo je bilo obravnavano celovito tudi na dveh sejah skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer so se delegati ob upoštevanju starosti stanovanjskega fonda in planiranih potrebnih sredstev za vzdrževanje le-tega odločili za letošnje povečanje 48 % od 1. aprila dalje. Seveda ta dvig stanarin v letošnjem letu ne bo linearen zaradi usklajevanja vrednosti stanovanjskega fonda z novim točkovanjem, ki ga je bilo potrebno opraviti skladno z novo zakonodajo. Zato bo dvig stanarin občutnejši v starih stanovanjih, manjši pa v novih stanovanjih, starih do dvajset let. Z upoštevanjem rasti stanovanjskega fonda zaradi dograditve novih družbenih stanovanj v letu 1983 planiramo, da bo v celem letu zbranih cca 21.000,000 din. Zbrana sredstva se delijo na: - amortizacijo 35 % - investicijsko vzdrževanje 27,34 % - funkcionalni stroški in CZ 8,15 % - stroški poslovanja DS 14 % - sredstva za vzdrževanje hiš v skupnostih stanovalcev 15,51 % lz zgornjega pregleda je razvidno, d nam največji delež stanarine pobere amortizacija, katere poraba je določena z zakonom. Sredstva tekočega vzdrževanja so tista, s katerimi neposredno gospodarijo skupnosti stanovalcev. Seveda je tudi njihov namen opredeljen s Pravilnikom za tehnično vzdrževanje stanovanjskih hiš, kjer so tudi normativno določeni roki - življenjska doba trajanja posameznih elementov v stanovanju. Tu opažamo, da skupnosti stanovalcev v novejših objektih ne porab-' ljajo vseh zbranih sredstev, medtem ko so vsi stari objekti v pomanjkanju teh sredstev - imajo negativen saldo. Dogaja se tudi, da skupnosti stanovalcev ne vedo za način porabe teh sredstev, katera jim bančno vodi strokovna služba DS SIS materialne proizvodnje, za porabo pa tudi na osnovi pismenih zahtev hišnih svetov izdaja ustrezne naročilnice. Da bi z zbranimi sredstvi iz naslova stanarin čim bolj racionalno porabljali, smo pričeli s pripravo plana vzdrževanja objektov do leta 1990. Tako ravno sedaj vršimo popis stanja po posameznih objektih, nakar bo narejena prioritetna listina popravil in celoten program finančno ovrednoten. Da pa bo celotna akcija ob pripravi uspela, tudi po tej poti pozivamo skupnosti stanovalcev, da nam svoje programe del posredujejo do konca meseca aprila 1983. V največji možni meri skušamo racionalizirati tudi poslovanje strokovne službe. Lahko ugotovimo, da se je stanovanjski fond v zadnjem letu in pol povečal skoraj za 25 %, da pa je število zaposlenih kljub povečanem obsegu in zahtevnosti del ostalo nespremenjeno. Pri vsakodnevnem delu prihaja po nepotrebnem tudi do konfliktnih situacij, kijih skušamo v čim večji meri odpraviti tudi z vzgojo zaposlenih v strokovni službi, ker se zavedamo, da moramo prevzeto delo solidno opraviti za zadovoljstvo stanovalcev. Na koncu bi veljalo vsaj bežno omeniti tudi področje solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, predvsem del, ki omogoča delno - nadomeščanje stanarin socialno šibkejšim stane,alcem. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti je sprejela pravilnik, po katerem ima vsak imetnik stanovanjske pravice možnost zaprositi za delno nadomestilo stanarine do zneska, ki se ga na osnovi sprejetih kriterijev matematično izračuna. Ugotavljamo pa, da je tako zaradi nepoznavanja te možnosti kot morda tudi zaradi .ugodne socialne strukture stanovalcev teh prosilcev zelo malo, tako da letno še nikdar nismo porabili planiranih zneskov. Zato bi bilo morda umestno nadomeščanje stanarin v praksi bolj propagirati tako z neposrednimi kontakti strokovne službe s stanovalci, kot tudi z medsebojnim opozarjanjem stanovalcev, ki še bolj poznajo težave in probleme sosedov. Ob koncu želimo poudariti, da je letošnje povišanje stanarin samo logično nadaljevanje v letu 1979 sprejetih določil o vrednosti stanarine napram vrednosti stanovanjskega fonda, s katerim skupnosti stanovalcev gospodarijo, in naj bi bilo to razmer-je vsaj 2,44 % od sedanjih 1.452.960.342,00 din, kolikor je danes ocenjena vrednost vseh družbenih stanovanj v občini Domžale. Seveda pa si bomo morali vsi skupaj še bolj prizadevati nadalje razvijati subvencioniranje stanarin, da bi jih dejansko tudi vsi upravičenci pravično delili ter s tem ne bi bila ogrožena njihova socialna varnost. V Domžalah se med poslednjimi umika objektu SPB-2 stara Kožarjeva hiša REFERENDUM JE PRED NAMI Stara šola - temna, premočena OBISK PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SOB NA OBRTNEM ZDRUŽENJU DOMŽALE: Nova, svetla, sodobna, vesela. .. V telovadnici osnovne šole Venclja Perka (levi del objekta) poteka široka, pestra športna aktivnost mladih Težimo, da bi bila odmera čimprejšnja Z željo, da se predstavnikom Sob Domžale, predvsem predsedniku Izvršnega sveta Hermanu Brezniku in načelniku uprave za družbene prihodke Maksu Jeranu prikaže problematika samostojnega osebnega dela v občini, je Obrtno združenje Domžale 28. marca sklicalo razgovor v prostorih Združenja na Viru. stroškov. Predstavniki Obrttiega združenja so tudi izrazili željo, da bi bili pismeno V konstruktivnem razgovoru je bila Podana široka problematika obrtništva. Obrtniki želijo, »da bi bila dokončna odmera za preteklo leto čimpreje izračunana in to vsled tega, da se proti koncu leta ne zgostijo vse dajatve v kratkem časovnem obdobju in jih zavezanec težko poravna. Velik problem nastaja tudi pri pravočasnem plačilu obveznosti zaradi tega, ker so usluge in izdelki posebno proizvodne obrti plačane često z menicami, ki pa niso sprejemljive za posamezne družbene obveznosfi. Ce bo davčna uprava ažurrta, v prihodnje ne bo prišlo pri plačilih do neprijetnosti, kakršne so bile lani konec leta. Obrtnike moti tudi to, da se v zakonu o davkih občanov isti člen v. različnih časovnih obdobjih tolmači različno. Dne 15.12.1982 je bil sprejet novi Zakon o davkih občanov, ki prinaša določene novosti, katere bodo pokazale svoj učinek šele v letu 1984 in '985. Cenzus za dvostavno knjigovodstvo je bil od 80 povišan na 120 starih milijonov, kar pa obrtniki menijo, da je vsled inflacije sedaj že prenizek. Težave so tudi v tem, da davčna uprava večkrat ne priznava • Obujanje tradicij NOB: obveščeni o vseh zadevah, ki se tičejo obrtništva ali sankcij, ki se izvajajo proti posameznim obrtnikom. Pri odmeri davkov prihaja do pritožb, zato bi bilo prav, da bi pri reševanju teh pritožb sodeloval tudi predstavnik združenja. Očitki med davčno upravo in zavezanci nastopajo tudi zaradi tega, ker je* zavezanec investiral denar v obrtno dejavnost, pravočasno pa ni bil Pogovor predsednika IS Hermana Breznika z obrtniki na obrtnem združenju Spomin na ustreljene talce V nedeljo, 20. marca 1983 ob 11. uri so se občani Moravske doline skupaj z mladino zbrali pri spomeniku padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, na katerem je vklesano 185 imen. Spomin na dogodke, ki so se odigrali pred 40 leti je prisotnim povedal takratni borec moravske doline tovariš Cerar Tone. Med ostalim je rekel: „Današnja žalna svečanost je posvečena spominu na 7 talcev, ki so bili na tem mestu pred 40 leti ustreljeni po hitlerjevi, nacistični policiji." Med temi talci, katere so zvezane pripeljali iz begunjskih zaporov, je bil tudi naš domačin, 19-letni Ciril javoršek - Koželjev iz Zaloga. Njegove starše in dva brata so že dva meseca prej preselili v nemški legor. Dvema mladoletnima sestrama pa je uspelo pobegniti. Ob streljanju teh talcev, privezanih k mrežasti pregradi farovške drvarnice, so se ljudje v smrtnem strahu umikali iz cest. Oholi nacistični policaji in gestapo pa so po opravljenem zločinu na silo prignali ljudi na kraj, kjer so ležala okrvavljena trupla naših zavednih Slovencev, kateri so padli samo za to, ker so ljubili svojo zemljo, domovino' in svobodo! Na mestu streljanja so pustili žrtve do pred noči, na kar so jih zmetali v kamion ter odpeljali nazaj v Begunje. Skupno je ta dan padlo 22 talcev in to: še 7 v Besnici in 8 v Jevnici. Nato so Nemci izdali plakat, češ, da je bila ta usmrtitev, kot povračilo za smrt nemškega šolskega upravitelja in vodje nacistične stranke NSDAP v Moravčah, Henrika Feržija. Vsi krajani moravske doline pa so dobro vedeli, daje bil Ja uslužbenec gestapa največji hitlerjevski zločinec, ki je stalno vohunil za sodelavci OF ter jih prijavljal kamniškemu gestapu. Tako je bilo po njegovi krivdi mnogo naših ljudi izseljenih, pobitih, mučenih v kamniških in begunjskih zaporih ter končno streljanih. Toda tudi za njega, mogočnega švabskega firerja Feršija je prišla ura obračuna. Ob napadu Kamniško-zasavskega odreda v noči 16. marca 1943. leta na nemško občino v Moravčah, sta dva borca obiskala tudi njega ter ga povabila naj gre z njima, ker pa se je močno upiral,sta ga morala že na stopnišču Zadružnega doma ustreliti. Ta večer so borci odpeljali tudi njegovo pomočnico zagrizeno hitlerjanko Gusti Wiser ter jo pozneje utišali. Po tej uspeli akciji, se je na srečo, oddahnila vsa. Moravska dolina. Glavnih dveh zločinskih ovaduhov ni bilo več. S tem pa je bilo tudi konec potujčevanja naših otrok v nemški Šoli, katera je.s tem dnem prenehala delovati. Ob tej priliki velja omeniti, da so bili takratni občani Moravske doline, vse od leta 1941 do 1945, složni in zavedni pripadniki OF. Na prste ene roke bi lahko našteli tiste družine, kamor ne bi smela brezskrbno stopiti noga naših partizanov in aktivistov. Na našem terenu so se zadrževala politična in borčevska vodstva, sem so prihajale, po napornih pohodih in borbah, naše brigade na krajše počitke. V Moravski dolini je bil krvni davek za svobodo ogromen. Že v letu 1941 so padli kot talci: Jerič Anton, Brodar Valentin, Orehek Anton in Zaje Alojz. V letu 1942 pa je padlo že 19 aktivistov, med temi 9 Hrastničanov, ki so bili živi požgani. Tako je bilo do konca vojne vseh žrtev na tem terenu preko 185. Nato je Tone Cerar nadaljeval: „Bodimo prijatelji, složni in budni, kot smo bili med NOB, tudi naprej. S tem se bomo najlepše oddolžili vsem padlim žrtvam. Vsem tistim pa, ki so začeli spet dvigati glave in, ki hočejo na takšen ali drugačen način vnesti med naše ljudi nezadovoljstvo, preplah in nezaupanje pa odločno povejmo, da smo borci in vsi občani trdno odločeni braniti vse naše pridobitve iz NOB, da ljubimo svobodo in svojo domovino in da kljub sedanjim težkim časom, nikogar nič ne prosimo, da pa tudi ničesar svojega ne damo!" . Med govorom so vsi prisotni počastili spomin žrtvam z enomi-nutnim molkom ter položili venoc k spomeniku padlim borcem in aktivistom Moravske doline. K plošči ustreljenih talcev pa šopek nageljnov. V kulturnem programu pa sb sodelovali: Godba na pihala ter Moški pevski zbor KUD Tine Kos iz Moravč, pod vodstvom kapelnika in dirigenta Mira Capudra. V spomin na žrtve pa so recitirali tudi učenci osnovne šole Jurij Vega iz Moravč. Tako je cca 500 občanov Moravske doline še enkrat povedalo, da ljubijo svojo domovino, svobodo in da kljub vsem težavam nikogar nič ne prosijo in zato tudi svojega nikomur ne dajo. J SAVO seznanjen o vseh obveznostih za preteklo leto. Vsaka taka investicija pa dokazano v prihodnosti daje večji promet in seveda se s tem zvišajo tudi davkiaObrtfliki z zanimanjem pričakujejo rezultate Kraigherjeve komisije, ki so po nekaterih podatkih zelo vzpodbudni. V obrti je zaposlenih skupaj z nosilci obrti cca 2300 delavcev in so v primerjavi s podjetji daleč največja delovna organizacija. Prav bi bilo, da bi obrtniki imeli davčne svetovalce pa tudi svojega člana y Izvršnem svetu Sob Domžale, kot je to primer v številnih občinah, ki še zdaleč nimajo tako razvitega obrtništva, kot je to v domžalski občini. V prostorih združenja se pripravlja v tem letu, da bo pričel z delom center za avtomatsko obdelavo podatkov. Združenji.' bo v času občinskega praznika v mesecu maju v prostorih združenja pripravilo stalno razstavo izdelkov, predvsem tistih, kateri so namenjeni izvozu oziroma nadomestitvi uvoza. Vse domžalske obrtnike pozivamo, da že sedaj prinesejo na Obrtno združenje svoje izdelke, ki bodo namenjeni stalni razstavi. V razgovoru so sodelovali Herman Breznik, predsednik IS Sob Domžale, Maks Jcran, načelnik uprave za družbene prihodke Sob Domžale, Marjan Smolnikar, novi predsednik Obrtnega združenja Domžale in nekaj članov novega Izvršnega odbora Združenja. Novo vodstvo Obrtnega združenja je bilo izvoljeno na 6. redni skupščini dne 14.3.1983. Tone Ravnikar • Izvršni svet obravnaval stanje domov za ostarele v Domžalah Mengšu: V starosti naj bi bilo vsaj udobno in Domžalski izvršni svet je na svoji nedavni seji obravnaval aktualna vprašanja gmotnega položaja, statusa in perspektive obeh domov ostarelih v Domžalah in Mengšu. Ob razpravi o aktualnih vprašanjih domžalskega doma upokojencev so člani Izvršnega sveta ugotovili, da ob 100 % zasedenosti doma pomeni veliko težavo doseganje prihodkov za normalno poslovanje, saj so stroški prekoračili resolucijska predvidevanja za preteklo leto v precejšnji meri. Sicer pa tačas poteka v Domžalah urejanje enega najtežjih problemov ne samo za oskrbovance, vodstvo, temveč tudi za ustanovitelja, investitorja in družbenopolitične skupnosti. Gre za ureditev na videz sicer sodobne, pa nefunkcionalne strehe nad traktom A, ki je doslej tudi v manjših nalivih prepuščala močo na okoli 30 mestih. , O sanaciji strehe na objektu, ki se ponaša celo z nagrado Prešernovega sklada izpred nekaj let, so po dolgem času sporazumevanja, kdo bo popravilo plačal (trpeli so medtem vsi, ki v domu živijo in tisti, ki v njem delajo) ta sporazum o začasnem financiranju tudi dosegli. Po njem bodo za popravilo združili sredstva investitor Obnova in projektant BIRO 71 iz Domžal. Do konca aprila — tako obljubljajo, bo predvidoma zgrajena nova streha nad dosedanjo, vmes pa položena izolacijska plast. Ko so spregovorili o mengeškem domu počitka so ugotovili, da je zanj določena prioriteta (delo posebne komisije). Po tej ugotovljeni prioriteti naj bi bil s sredstvi, ki so se dalj časa zbirala in ki so tačas na voljo (cca 90 milijonov dinarjev) zgrajen v Mengšu prizidek, s katerim bi popravili bivanjski standard ostarelih. Dosedanji bivalni pogoji so v Mengšu izredno slabi, primanjkuje pa jim tudi vseh ostalih ustreznih oz. za življenje potrebnih prostorov. Ob razpravi o obeh domovih so člani Izvršnega sveta ugotovili, da je treba nadaljevati s prizadevanji za poenoteno, racionalnejše delo in organizacijo. To bi z nekaterimi skupnimi službami verjetno bilo moč doseči; čeprav je bo tem treba reči, da stroški bivanja oz. nege v obeh domovih niso pretirani, če jih primerjamo z cenami v drugih podobnih slovenskih domovih. Matjaž Brojan VABILO K UMETNIŠKI FOTOGRAF/J/ Vse, ki vas zanima fotografija vabimo, da se prijavite v intenzivni in praktični tečaj, ki ga bo vodil priznani mednarodni mojster Vlastja Simončič. Tečaj bo predvidoma ob ponedeljkih zgodaj popoldan in se bo odvijal pretežno ob praktičnem delu na terenu. Prijave pošljite do 22. aprila na naslov: Foto-kino klub M A VRI CA Radomlje, 61235 Radomlje. Podrobnejše informacije o tečaju bomo prijavljencem posredovali po pošti. J • Iz aktivnosti Občinske konference SZDL Domžale: P oživljeno delo krajevnih konferenc * V okviru Občinske konference potrošniških svetov so se sestali predsedniki potrošniških svetov, ki že več ali manj uspešno delujejo v vseh naših krajevnih skupnostih. Poslušali so poročilo o trenutni založe-nosti trgovin z osnovnimi življenjskimi artikli, podana jim je bila informacija o nekaterih omejitvah, v drugem delu pa so izmenjali izkušnje iz svojega vsakodnevnega dela. Niso najbolj zadovoljni z dosedanjo organiziranostjo na občinski ravni. Že večkrat se je sestala delovna skupina, ki pripravlja delovno gradivo za nadaljnje oblikovanje mreže usmerjenega izobraževanja v naši občini. Njihov predlog, ki ga bodo posredovali koordinacijskemu odboru za usmerjeno izobraževanje predsedstva OK SZDL Domžale bo temeljil na takšni mreži usmerjenega izobraževanja, ki bo imela osnovo v potrebah združenega dela in možnostih dosedanjega centra v naši občini. Na skupnem posvetu so se sestali predsedniki KK SZDL, skupščin in svetov krajevnih skupnosti in spregovorili o delovnem gradivu, ki ga je za pripravo osnutkov statutov pripravil Sekretariat za občo upravo. Ugotovili so, da je delovno gradivo dobra osnova za ožjo razpravo v svetih krajevnih skupnosti, da pa bo po tej razpravi, ki bo trajala do 30.4.1983, potrebno izdelati nov osnutek (morda tudi dva za manjše in večje KS), v katerem naj bi bili upoštevani vsi predlogi in pripombe iz KS, kakor tudi pripombe ustreznih občinskih organov (Sekretariat za LO, Svet za družbenopolitični sistem in drugi.. .). O tem osnutku, pri pripravi katerega, naj bi sodelovali tudi najodgovornejši iz KS, naj bi KK SZDL izpeljale javno razpravo v krajevnih skupnostih in na tak način doseže, da bodo statuti odraz potreb, interesov in organiziranosti sleherne krajevne skupnosti. V drugi polovici meseca marca je stekla akcija obiskpv delovne skupine družbenopolitičnih organizacij v posameznih krajevnih skupnostih, kjer se obravnava samoupravni razvoj krajevne skupnosti, vloga subjektivnih sil, vključevanje družbenih organizacij in društev v delo v KS, delovanje delegatskega sistema, priprave na volitve v SZDL, delovanje samoupravnih organov ter aktualna problematika v KS. Obiski so bili izvedeni v več kot polovici KS, zaključili pa naj bi se do srede aprila. Ugotovitve teh obiskov naj bi se skupaj s stališči in usmeritvami o nadaljnjem razvoju KS obravnavali na seji Občinske konference SZDL Domžale. Vera Martin Grošelj, predsednik 00 ZSMS Preserje Martin Grošelj — kakšen naj bo mladinski predsednik_ 00 ZSMS V Preserjah je ena najbolj aktivnih in prizadevnih mladinskih organizacij iz krajevnih skupnosti v naši občini. Od oktobra 1983 jo vodi 17-letni predsednik Martin Grošelj, ki je poleg vestnega družbenopolitičnega delavca tudi priden učenec in kritičen mlad človek. Marsikaj ga moti, z mnogočem ni zadovoljen, prav zato tudi dela v mladinski organizaciji in skuša spreminjati izkrivljene odnose v družbi, vse kar mlade teži in s čemer niso zadovoljni. Več o sebi in mladih je povedal v pogovoru. KRI DAJEMO DANES — MORDA JO BOMO ŽE JUTRI POTREBOVALI TUDI SAMI! Plan krvodajalstva za leto 1983 Zap. štev. Naziv OZD, ustanove, zavoda Plan štev. Ura Zbirno mesto SREDA. 4.5.1983 1. LEK Mengeš 80 6,30 lastni prevoz 2. Induplati, obrat Peče 5 7,00 pred obratom 3. KO RK Peče 15 7,00 pred obratom 4. KO RK Moravče 20 7,30 avtobusna postaja 5. Termit Moravče 25 7,30 avtobusna postaja 6. Mizarska delavnica Moravče 5 7,30 avtobusna postaja 7. Osnovna šola Moravče 10 7,30 avtobusna postaja 8. KO RK Vrhpolje 10 7,00 pred cerkvijo Vrhpolje 9. KO RK Krtina 5 7,15 Osnovna š^la Krtina 10. KO RK Rafolče 20 9,00 pred Martinčkom 11. KO RK Prevoje 20 9,00 pred gostilno Škarja ČETRTEK. 5.5.1983 12. Melodija Mengeš 40 7,00 pred delovno organizacijo 13. Trak Mengeš 40 7,00 pred delovno organizacijo 14. .Filc Mengeš 20 7,00 pred delovno organizacijo 15. Tamiz Mengeš 20 7,00 pred delovno organizacijo 16. Opekarna Mengeš 10 8,00 pred delovno organizacijo 17. Induplati Jarše 20 8,00 pred delovno organizacijo 18. KO RK Trzin 5 8,00 avtobusna postaja 19. KO RK Mengeš 20 8,00 pred Trakom Mengeš 20. Kovinotehna Mengeš 5 8,00 pred Trakom Mengeš 21. Dom upokojencev Mengeš 5 8,00 pred Trakom Mengeš 22. ETA obrat Mengeš 5 10,00 pred Trakom Mengeš 23. Pivovarna Union Mengeš 5 10,00 pred Trakom Mengeš 24. Emona obrat Mengeš 5 10,00 pred Trakom Mengeš 25. Obrtnik Mengeš 5 10,00 pred Trakom Mengeš 26. Hicuometal Mengeš 25 10,00 pred Trakom Mengeš 27. Zavarovalnica Triglav 5 10,00 pred Trakom Mengeš 28. Center invalidne mladine Mengeš 5 10,00 pred Trakom Mengeš 29. Varnost Mengeš 20 10,00 pred Trakom Mengeš 30. Osnovna šola Mengeš 15 10,00 pred Trakom Mengeš 31. Prehrana Mengeš 5 10,00 pred Trakom Mengeš 32. CSS - poklicna šola Domžale 40 10,00 pred šolo Domžale PETEK. 6.5.1983 33. Helios Domžale 60 6,30 pred delovno organizacijo 34. Helios Količcvo 50 6,30 pred delov.organ.Količevo 35. Helios Oljarna 20 6,30 pred delov, organ. Vir 36. Zdravstveni dom Domžale 20 8,00 pred ZD Domžale 37. Termit uprava Domžale 10 8,00 pred upravo Domžale 38. Avtoservis Domžale 30 8,00 pred delovno organizacijo 39. TOKO Studa 40 9,00 pred obratom Studa 40. TOKO galant. DSSS 40 9,00 pred obratom Domžale 41. TOKO potov, izdelki maloprod. 40 9,00 pred obratom Domžale PONEDELJEK, 9.5 1983 42. Papirnica Količevo 43. Univerzale Domžale 44. KO RK Homec 45. Osnovna šola Homec 46. KO RK Jarše-Rodica 47. Biotehnična fakulteta 48. CSŠ - galan. usnjar, šola 49. Napredek Domžale TOREK. 10.5.1983 50. Mlinostroj Domžale 51. Termit Ihan 52. Emona - prašičereja Ihan 90 7,00 pred delovno organizacijo 60 7,00 pred delovno organizacijo 10 8,30 gostilna Repanšek 3 8,30 gostilna Repanšek 10 9,00 železniška postaja Rodica 10 9,00 železniška postaja Rodica 40 9,00 železniška postaja Rodica 70 10,00 parkirni prostor Veleblag. 40 7,00 pred delovno organizacijo 15 7,00 pred delovno organizacijo 30 7,00 pred delovno organizacijo pred trgovino Ihan pred obratom Pšata pred upravo Domžale pred šolo Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred delovno organizacijo pred delovno organizacijo pred delovno organizacijo pred delovno organizacijo pred delovno organizacijo pred delovno organizacijo pred gostilno Sporen pred gostilno Sporen pred delovno organizacijo avtobusna postaja avtobusna postaja avtobusna postaja avtobusna postaja avtobusna postaja avtobusna postaja pred delovno organizacijo avtobusna postaja avtobusna postaja avtobusna postaja Blagov. avtobusna postaja Krašnja vObršah Zadružni dom Lukovica Zadružni dom Lukovica pred delovno organizacijo pred delovno organizacijo pred delovno organizacijo Prosimo, da se držite planiranih dni in ur. V nasprotnem primeru pride do čakalnih dob- Občinski odbor RK Domžale 53. KO RK Ihan 10 7,00 54. Emona obrat Pšata 15 7,30 55. Komunalno podjetje 30 8,00 56. CSŠ Ekonomska šola .25 8,00 57. Ljubljanska banka 10 9,00 58. Dom upokojencev Domžale 5 9,00 59. Delavska univerza Domžale 5 9,00 60. SDK Domžale 3 9,00 61. Postaja milice Domžale 5 9,00 62. Alko obrat Domžale 10 9,00 63. Zavod za glasbeno izobraževanje 3 9,00 64. PTT Domžale 10 9,00 65. BIRO 71 Domžale 10 9,00 66. SIS materialne proizvodnje 5 9,00 67. Vzgojno varstveni zavod 5 9,00 68. Zdravstvena skupnost 2 9,00 69. Skupna strokovna služba SIS Dž 10 9,00 70. Metalka Domžale 3 10,00 71. Slaščičarna Bistrica 2 10,00 72. Občinsko sodišče Domžale 2 10,00 73. Zora Domžale 10 10,00 74. IMP dijaški dom 5 10,00 75. Kinopodjctje Domžale 2 . 10,00 76. KO RK Domžale 30 10,00 77. Občina Domžale 30 10,00 78. Osnovna šola Slandrovc brigade 15 10,00 79. Osnovna šola Venclja Perka 15 10,00 80. Osnovna šola JBT Domžale 15 10,00 81. POZD Repovž 5 10,00 82. Beton Zagorje 20 10,00 83. Strokovna služba social. skrbstva 5 10,00 84. Integral Domžale 3 10,00 SREDA. 11.5.1983 85. Induplati Jarše 120 7,00 86. Žito Vir 15 7,00 87. KO RK Vir 20 7,00 88. Slovenijales Radomlje 50 8,00 89. Gozdno gospodarstvo 5 8,00 90. Induplati obrat Radomlje 15 8,00 91. KO RK Radomlje 20 8,00 92. Osnovna šola Radomlje 10 8,00 93. POZD Plastenka Rova 10 8,00 94. KO RK Dob 10 900 95. Osnovna šola Dob 10 9,00 96. Elektro podjetje Podrečje 10 9,00 97. KO RK Dragomelj 10 10,00 98. Osnovna šola Dragomelj 2 10,00 99. Ribogojnica Dragomelj 2 10,00 PETEK, 13.5.1983 100. Tosama Domžale 100 7,00 101. KO RK Trojane 10 7,00 102. Gostišče Konjšek 5 7,00 103. KO RK Blagovica 30 7,30 104. KO RK Krašnja 30 7,30 105. KO RK Zlato polje 20 8,30 106. Ku KK Lukovica 15 8,30 107. Osnovna šola Brdo 10 8,30 108. Mojca Lukovica 25 8,30 PONEDELJEK, 2811.1983 109. KPC JaHe 20 7,00 110. Semesadike Mengeš 10 7,00 OPOZORILO! — Kakšni so bili tvoji začetki pri delu v mladinski organizaciji? V mladinske vrste me je pripeljalo zanimanje za kulturo. Že kot osnovnošolec sem s prijatelji na lastno iniciativo igral ljudske igrice - nekakšno gledališče pod kozolcem. Kasneje sem delal v dramskem krožku v šoli in od 8. razreda dalje v kulturni komisiji pri OO ZSMS Preserje. Lani pa sem bil v oktobru izvoljen za predsednika. — Mlademu in neizkušenemu predsedniku je marsikdaj težko pri začetnem delu in vodenju mladinske organizacije. Ali ti je mentor OO ZSMS kaj pomagal? Z mentorjem sem samo deloma zadovoljen, saj nas preveč prepušča samim sebi. Lahko bi nam več pomagal in večkrat prišel na kakšen sestanek, da bi vedel kako delamo. — Kako povezuješ mladinsko delo s šolo? Učim se za elektro nehanika - prav letos končujem šolanje in moja želja je, da bi mi uspelo končati z odličnim uspehom. Polovico leta pa preživim kot vajenec v Hidro-metalu in moram reči, da so mi pomagali in mi političnega dela nšso onemogočali. Včasih pa si moram pomagati tudi z dopustom, da lahko v redu vodim akcije in hodim na sestanke. — Kako se počutiš kot predsednik OO ZSMS? To je zelo naporno, saj mi ostaja malo časa za učenje, prostega časa pa sploh nič. Se težje je biti predsednik v dobri mladinslr organizaciji, saj od mene pričakujejo veliko in ne smem jih razočarati. V naši OO ZSMS skušamo tudi z razdelitvijo dolžnosti, predsedstvo je aktivno, a še vedno večina dela ostaja na meni. — In kaj trenutno delate mladi v Preserjah? Želeli bi izdati glasilo. Poleg tega smo pripravili pustno maškarado, proslavo za dan žena« Obisk na vseh teh prireditvah je dober in to nam vliva pogum in veselje. Pri teh prireditvah nam pomaga tudi OŠ Radomeljske čete, ki nam daje prostor. — Pri svojem delu se srečujete tudi s problemi, kajne? Glavni največji problem je prostor za srečevanje mladih. Sedaj se dobivamo v prostorih KS, vendar nam ta prostor ne omogoča večjih in zanimivejših aktivnosti. Prav tako nisem zadovoljen s povezanostjo s krajevno skupnostjo in DPO v njej. Ne vabijo me na sestanke, niti ob akciji NNNP me niso vključili v vojno vodstvo. Moti me, da nas ne jemljejo resno, nam ne zaupajo, ..porabili" pa so nas za kurirsko službo. Da pa ne bi samo kritizirali, moram poudariti da ni težav pri financah, saj nam pri realiziranju naših pobud pomagajo s sredstvi, nekaj denarja pa so nam primaknili tudi za izlet v Postojnsko jamo. — Zakaj meniš, da nekateri mladinci nočejo delovati v mladinski Organizaciji in ali se ti zdi. da bližina tolikih disko klubov ne odteguje tudi mladih iz tvoje sredine, da gredo raje tja? Nekatere mladince ne puste starši, drugi zopet imajo težave s šolskim uspehom. Večkrat na leto skličemo vse mlade in jih povabimo na spoznavni večer. Kljub temu, da mnogistalno kritizirajo mladinsko organizacijo, pa vendar nočejo niti priti in povedati kaj jih zanima in kaj bi želeli, da jim mladinska organizacija nudi. Ker imamo v mladini slabe finančne in prostorske možnosti, se mladi rajši odločijo za profesionalno zabavo, pri kateri ni potrebno prispevati nič drugega kot denar. In mnogi lepo služijo na račun mladih. — In kaj bi povedal za konec, kakšne so tvoje želje? Prva želja je uspešen zaključek šolanja, druga pa ukinitev depozita, saj mladi zdaj ne moremo potovati, spoznavati sveta in ljudi, za depozit pa nimamo denarja. Prav bi bilo, da bolj ostro primemo tiste, ki prekupčujejo, ne pa vse kaznovati zaradi peščice lopovov. Želim si tudi, da bi bil tudi moj naslednik v mladinski organizaciji delavec in bi nadaljeval delo, ki sem ga začel. Cveta ZELENE DOMŽALE • ZELENE DOMŽALE • ZELENE DOMŽALE Nesrečna zelenica. Vsako leto jo stranke Avtoservisa nekajkrat preorjejo v skrbi za čimveč „kmetijskih površin". Turistični delavci v Domžalah so že obupali, da bi zelenica ostala zelenica, vozniki pa še ne... Orjejo jo naprej... J Se dandanašnji vidiš v centru razvalino - podganjo v njej pa domovino... 16. aprila — »Dan prostovoljnega dela za čiste in zelene Domžale: Takole je uničena fasada družbene zgradbe, kjer nekdo ni pravočasno zamenjal žleba Da bi bile čiste naše Domžale Aktivnosti Komunalnega podjetja Domžale za čiste in zelene Domžale v času od 11. — 16. aprila 1983 v občini Domžale. Namen akcije je zagotoviti bolj čist in urejen kraj po načelu „OČISTI NAJ VSAK PRED SVOJ/M PRAGOM", večje površine pa s skupnimi močmi. 1. Komuna/no podjetje Domžale, enota Javna higiena bo v času od 11. — 16. aprila 1983, ob rednem odvozu gospodinjskih odpadkov, odvažala tudi kosovni material, ki naj bo deponiran ob posodi za odpadke in sicer po naslednjem razporedu: Ponedeljek, 11.4.1983: - KS Dragome)j - Pšata, KS Dob - KS Ihan - KS Vencija Perka, KS Simona Jenka - KS Moravče, Lukovica, KraŠnja, Krtina - KS Trzin, KS Mengeš — južni del - KS Slavka Šlandra - KS Mengeš — severni del - KS Domžale - severni del, KS Rodica - KS Jarše, KS Preserje, KS Radomlje, KS Rova, KS Homec - KS Vir 2. Komunalno podjetje Domžale, TOZD Komunala, bo imelo v akciji dne 16. aprila na razpolago 3 tovorna vozila, 6 delavcev in orodje. Vzpostavljena bo stalna dežurna služba za pomoč krajevnim skupnostim. 3. TOZD Komunala bo za akcijo čiste in zelene Domžale, dne 16.4.1983, razpolagala z večjim številom kontejnerjev (5 m3), zato prosimo vse KS in OZD občine Domžale, da nam javijo do srede 13.4.1983 potrebe po nemestitvi dodatnih kontejnerjev na naslov KP Domžale, Ljube šercerja 4, telefon 721-426, in osebno tov. Krevsu na telefon 721-443. Torek, 12.4.1983: Sreda, 13.4.1983: Četrtek, 14.4.1983: Petek, 15.4.1983: V mesecu aprilu organiziramo spomladansko očiščevalno akcijo pod nazivom „Dan prostovoljnega dela za čiste in zelene Domžale." V tednu od 11. do 16. aprila želimo temeljito očistiti vse zelenice, dvorišča, pločnike, avtobusna postajališča, podstrehe, kleti in funkcionalne površine okrog stanovanjskih objektov. Za tako široko akcijo pa je prav gotovo nujno potrebno aktivno sodelovanje vseh delovnih ljudi in krajanov. Tako bodo v akciji sodelovali otroci iz VVZ, učenci osnovnih šol, mladinci, hišni sveti, delovne organizacije in krajevne skupnosti. Predlagamo, da bi tekom tedna vsi temeljito počistili okrog svoje hiše, šole, ali delovne organizacije, tako, da bi v soboto, 16. aprila počistili in odpeljali le še smeti, ki bodo ostale od prejšnjega celotedenskega čiščenja. Odvoz smeti in kosovnih odpadkov bo odvažalo Komunalno podjetje Domžale po naslednjem razporedu: ponedeljek, 11.4.1983 KS Dragomelj-Pšata, Dob, Ihan torek, 12.4.1983 KS Venci ja Perka, Simona Jenka, Moravče, Lukovica, Prevoje, Krašnja, Krtina sreda, 13.4.1983 KS Trzin, Mengeš - jug, Slavka Šlandra četrtek, 14.4.1983 Mengeš — sever, Domžale - sever. Rodica petek, 15.4.1983 Jarše, Preserje, Radomlje, Rova, Homec, Vir Krajevne skupnosti Blagovica, češnjice, Peče, Rafolče, Trojane, Velika vas—Dešen, Vrhpolje—Zalog in Zlato polje pa naj do srede 13. aprila sporočijo Komunalnemu podjetju, kdaj naj od njih odpeljejo smeti. Vse potrebne informacije lahko dobite na telefon 721-426 Komunalno podjetje ali pa pri tov. Krevsu 721-443. V primeru, da rabite za odvoz odpadkov poleg smetiščnih posod še kontejnerje na določen dan, to potrebo javite Komunalnemu podjetju. Kosovni material naj bo pripravljen ob posodah za smeti, odvz pa bo v popoldanskem času. Pričakujemo največjo mero odgovornosti slehernega občana. Ker so roki kratki, prosimo, da se po krajevnih skupnostih in de/ovnih sredinah čimprej organizirate in pripravite načrte za izvedbo akcije. Zavedati se moramo, da je čist, urejen in lep kraj največji ponos slehernega Izmed nas in zagotovilo, da se bomo bolje počuti/i in uspešneje delali." V petek, dne 15. aprila 1983 organizira to akcijo Center srednjih šol, ki bo razporedi! šole pO naslednjem razporedu: - TEHNIČNA USNJARSKA GALANTERIJSKA ŠOLA - športni park in okolica športnega parka in nabrežja Kamniške Bistrice (južno od mosta za peš prehod) - KOVINARSKA ŠOLA - ob glavni cesti v parku in ob Kamniški Bistrici, istočasno izvrši zamenjavo košev ikoške preskrbi Turistično društvo Domžale, tovariš Burja Drago) - EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA - v krajevni skupnosti Simona Jenka, okolico pokopališča in Žal (južno od železniške proge) - OSNOVNI ŠOLI SLAVKA ŠLANDRA in JOSIPA BROZA TITA -organizirat akcijo čiščenja dne 14. aprila 1983 in sicer: - namestitev kontejnerjev za očiščevalno akcijo v četrtek, dne 14. aprila 1983 - Veljka Vlahoviča — veliko igrišča - Kamniški bloki — pri trafo postaji - Župančičeva ulica na vogalu Zupančičeve - Lobodova ' — Rojsko naselje - na vogalu Rojska—Kraigherjeva — SEVERI nasproti OŠ Josip Broz Tito — Zaboršt — pri trgovini Rape — Šumberk — pri Ivotu Namestitev kontejnerjev za očiščevalno akcijo v sredo, 13. aprila 1983 za Krajevno skupnosti- Venclja Perka: — Depala vas — pri Sršen Matiji — Stob — pri gasilskem domu Stob — pri trgovini Rača 1. kontejner — Prešernova - pri bloku trafo postaje na Prešernovi 1. kontejner. Namestitev kontejnerjev za očiščevalno akcijo v sredo, 13.aprila 1983 za Krajevno skupnost Simona Jenka: , — Studa — gostišče Ribo — Aškerčeva - pri trgovini Poldi — Krakovsko naselje - pri skladišču Napredek na Krakovski cesti — naselja Simona Jenka — pri godbenem domu. 00 ZSMS Domžale in taborniki organizirajo akcijo čiščenja Trim steze — Šumberka, dne 15. aprila 1983. Strojno čiščenje in pranje cest in pločnikov bo 15. oziroma 16. aprila 1983. V petek, 15.4.1983 izvršijo čiščenje podjetja in ostale organizacije ter društva, čiščenje izvršijo na svojih funkcionalnih površinah, parkirnih prostorih in zelenicah. V soboto, 16. aprila 1983 organizirajo čiščenje hišni sveti preko svojih stanovalcev in ostali lastniki stanovanjskih hiš, ki naj očistijo svojo okolico zelenic, parkirišč, igrišč in vrtov. Še enkrat o regulaciji Rače: RIBIČI BODO DOBILI DVE OJEZERITVI V pretekli številki Občinskega poročevalca smo pisali o tem, kako bodo domžalski ribiči na določenem delu regulirane Rače dobili v upravljanje staro strugo Rače V njej naj bi potekalo, na dolžini dveh kilometrov, ribiško-ribogojrio delo. Na intervencijo krrietijcev so istočasno ob regulacijskih; delih ugotovili, da lahko, 'če' staro itjugo zanemarijo, zagotovijo nov: obdelovalne površine kmetijske zemlje. Dogovori o tem: riBiči ali kmetijske površine, so'^fckafi riMj Časa in tudi niso bili vedflO-Vnajvljudnejšem tonu; vendar so k sreči pripeljali do skupnega zaključka. Po njem bodo ribičem na novi regulirani strugi Rače pripravili dve ojezeritvi, tako da bodo lahko z regulirano strugo, koder bo prav tako možno ribogojniško delo, opravljali svoja ribiška opravila in aktivnosti v docela neokrnjenem obsegu. ■ Želimo le, da bi se dogovor uresničil, saj smo tako pridobili nove kmetijske površine, ribičem pa zagotovili" nemoteno ribogojniško delo — in polne trnke. Brojan ^^$%Z 4508 KULTURA III HUlTURnS PRIREDITVE • 30 LET GLASBENE ŠOLE V MENGŠU: Vsak prispevek kulturi kraja_ V petek, 11. marca 1983 je bil v dvorani Kulturnega doma v Mengšu slavnostni koncert v počastitev 30-letnice Glasbene šole v Mengšu. Ljubitelje glasbe, ki so napolnili dvorano in številne goste, med katerimi' so bili tudi Karel Kušar, predsednik Skupščine občine Domžale, ki je bila tudi pokrovitelj jubilejnega koncerta, predsednik skupščine Kulturne *skupnosti Domžale Jernej Lenič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale Slavko Pišek, predstavniki sosednih glasbenih šol in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Mengša, je uvodoma s krajšim nagovorom pozdravil sedanji ravnatelj Glasbene šole Domžale Stane Habe. Sledil je nastop učencev oddelka glasbene šole Mengeš na biok flavti, kitari, klavirju in izraznega plesa, ki so jih pripravili Karel Leskovec, Igor Saje, Vilma Učakar, Peregrin Capuder in Veronika Perko-Ukmar. Nastopil je tudi nekdanji učenec Matej Šare na oboi, ki ga je pri klavirju spremljal Tomaž Habe. Zapel je tudi otroški pevski zbor Osnovne šole Matije Blejca-Matevža, ki ga je pri klavirju spremljal Janez Osredkar. V drugem delu so nastopili komorni godalni orkester pod vodstvom Branke Bečaj, harmonikarski orkester pod vodstvom Pavla Kosca in Mengeška godba, ki je izšla iz vrst učencev glasbene šole v Mengšu, pod vodstvom Francija Lipičnika. V odmoru je spregovoril predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar, ki je poudaril velik pomen 30-letnega delovanja glasbene šole v Mengšu za razvoj glasbene kulture v kraju. Šoli je tudi podelil Bronasto plaketo Skupščine občine Domžale. Tovarna Melodija Mengeš je šoli za 30-letnico podelila 80 basno harmoniko. Šoli so ob 30-letnici čestitali in podarili številna priznanja Krajevna skupnost Mengeš, ki je podarila umetniško sliko, DKD Svoboda Mengeš, Mengeška goda. Turistično društvo Mengeš, Osnovna šola Matije Blejca-Matevža Mengeš, Glasbena šola Moste-Polje, Zagorje, Kamnik, Rakek, Franca Šturma Ljubljana Šiška-Bežigrad, Vič-Rudnik in Društvo glasbenih pedagogov Ljubljana-Zagorje in Notranjske. Organizacijo obletnice so finančno in moralno podprli Skupščina občine Domžale, Kulturna skupnost Domžale ter Krajevna skupnost Mengeš. Glasbena šola Domžale je Tereziji Križnikovi in Pavlu Koscu, ki učita na šoli od ustanovitve dalje, podelila priznanji in knjižni nagradi. Za 30-letno delo pa je Zveza kulturnih organizacij in Krajevna skupnost Mengeš podelila priznanja in knjižne nagrade Tereziji Križnikovi, Pavlu Koscu in sedanjemu ravnatelju Stanetu Habetu. Obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so izvajalce nagradili z dolgotrajnimi aplavzi in odhajali s prijetno zavestjo, da je Glasbena šola v Mengšu uspešno opravila nalogo, ki si jo je zadala pred 30-leti. Tone Ravnikar • LETNA KONFERENCA GODBE NA PIHALA DOMŽALE: Pred stoletnim jubilejem Člani Godbe na pihala Domžale so imeli v nedeljo 13. marca redno letno konferenco, ki so se je udeležili tudi številni družbenopolitični delavci, med njimi tudi častni član in predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar, predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek, tajnik Kulturnega skupnosti Pavel Pevec, predstavnika Krajevnih skupnosti Marjan Vodnik in Stane Grilj. • Predsednik godbe Darko Zupančič, kapelnik Tone J u van, blagajnik Konrad G rum in predsednik nadzornega odbora France Ulčar so podali svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je godba nadvse uspešno opravljala naloge, ki si jih je zadala v preteklem letu. Po poročilih je sledila živahna diskusija. V imenu ZKO je godbenike pozdravil predsednik ZKO Slavko Pišek in jim zaželel v prihodnje veliko uspehov. Spregovoril je tudi predsednik SOb Karel Kušar, ki je poudaril, da bo v letošnjem letu odprto novo veliko skladišče Napredka Domžale v Jaršah. S tem je dana možnost, da bo dvorana Godbe nega doma lahko ponovno slu- skupnostmi, ZK in Kulturno skupnostjo delo godbe na pragu 100-letnJce delovanja še bolj uspešno potekalo kot doslej. Predsednik je poročal, da bo Tov. Karel Kušar govori na eni tudi domžalska Godba (v ozadju) žila namenom, za katere je bila grajena. Le oder, ki so ga godbeniki preuredili za prepotrebne vaje, ne bo mogel več služiti dosedanjemu namenu. Spregovorila sta tudi oba predstavnika krajevnih skupnosti. Razveseljivo je dejstvo, da se je letne konference udeležilo toliko predstavnikov krajevnih faktorjev, saj bo z večjim sodelovanjem, predvsem s krajevnimi od prireditev, koder je nastopila godba prekrila streho, ki je bila poškodovana ob lanski ujmi, uredili bodo sanitarije in vzhodno fasado. Prisotni so pa največ razprav posvetili 100-letnemu jubileju, kakor tudi programu godbe za leto 1983. Če bodo godbeniki predvidene naloge ob tem pomembnem jubileju v kar največji meri uresničili, bo 100-letnica godbe lepo uspela. Tone Ravnikar Eden najstarejših godbenikov Vinko Svetlin Jure Cekuta v razstavišču Metulj V petek, 25. marca je v likovnem razstavišču Metulj potekalo srečanje s celjskim likovnikom z Juretom Cekuto, ki se v tem razstavišču predstavlja s svojimi slikami in s svojimi keramičnimi izdelki. V osnovi njegovega slikarstva je čutiti predvsem izredno nagnjenost k močnemu koloritu. Če bi hoteli razčleniti njegove novejše in tudi starejše slikarske rezultate, je potrebno opozoriti na izvore, ki segajo na področje dekorativnega poslikavanja keramike. Pri tem je Cekuta osvojil tehnologijo, ki je dala podlago kasnejšim, slikarskim rezultatom. Ti po svoje ohranjajo povezavo s poslikavanjem keramike, razumljivo pa poskušajo najti v svojem mediju samostojni izraz. Avtorja je od nekdaj zanimal svet odločnega kolorita in s tem ornamenta, ki se rojeva spontano ob nanašanju gostih barvnih slojev. Ta moment pa omogoča tehnologija, ki temelji na spajanju oljnih, skrilnih in emajlnih barv. - Cekuta je v razgovoru povedal, da je v tem barvnem svetu, ki ga obravnava, glavna tema življenje, življenje, polno energije in kreativnega duha. V osnovi formalnih elementov te življenjske izpovedi je embrio kot vsebinski in likovni zametek Cekutovc tematike in likovne problematike. Dalje je povedal, da se v vsakem ustvarjalcu, ki ima aktiven odnos do sveta nenehno kopiči energija in ta energija se pri njem sprošča v njegovem slikarstvu. Zanimajo ga stvari, ki so povezane z življenjem, zanima ga človek in njegovi življenjski zapleti, predvsem pa ga zanima kreativno delo, ki vodi razvoj njegovega lastnega slikarstva. Način izražanja s pomočjo omenjene slikarske tehnologije, ki jo slikar uporablja pri snovanju slik, se deli na dva glavna elementa: na oma-mentaliko in na figuralno kompozicijo. Med tema dvema prihaja do Jure Cekuta umetnik -razstavljalec v Metulju povezav, ki so značilne, prav 'za najnovejša dela. Presodna poteza v ustvarjalnem razvoju tega slikarja je bilo njegovo potovanje v Združene države Amerike, kjer se je poskušal uveljaviti kot slikar. V njegovem ameriškem obdobju je nastala vrsta del, ki pomenijo svojevrstno odzivanje tega slikarja na atmosfero, ki jo je doživel v Ameriki in, ki jo je skušal zajeti in obdelati. Nastale so kompozicije, polne dinamike in barvnega nemira, ki temelji na ritmu menjavanja barvnih ' predelov ter svetlih in temnih površin. O svojem bivanju in delu v Ameriki je slikar povedal v razgovoru, da je doživel polno zanimivih dogodkov in se srečal z vrsto ljudi, ki so se odzivali na njegovo slikarstvo. Podal je vrsto zanimivih vtisov o razmerah, ki vladajo v Ameriki, predvsem na področju metnosti, kjer seje zelo težko uveljaviti. V najnovejšem obdobju Cekuto-vega slikarstva se avtor loteva reševanja problema ženskega akta v kontekstu žarečih barvnih okvirov in spontanega ornamenta. Te nove kompozicije so pretežno grajene na kontrastu med umirjeno in temno tonirano podobo ženskega telesa ter med nemirno razgibanostjo prelivajočih se barv, ki ponekod ustvarjajo iluzijo prostora, drugod pa ■ so prisotne kot element, ki okvirja naslikani motiv. Pri teh slikah se poraja vznemirljivo vzdušje, ki je konstantno vodilo slikarskih prizadevanj tega avtorja. Iztok Premrov • Kulturni delavci o sebi in o kulturi: Dušan Borštnar S to številko pričenjamo v našem časopisu novo rubriko, v kateri naj bi bilo predvsem govora in več pogovorov z ljudmi, ki se na kakršenkoli način udejstvujejo na kulturnem področju. In kot prvega vam želimo predstaviti tov. Borštnar Dušana, človeka čigar delo na kulturnem področju je čutiti že vse od njegovega prihoda v našo občino. Bilo je to leta 1951, ko seje tov. Borštnar zaposlil v tovarni Induplati in hkrati postal naš občan. V tej tovarni je ostal do leta 1958, nato pa se je „preseli!" v „Tosamo" in ji je zvest še danes. Tu je opravljal različna dela in naloge, sedaj pa je vodja raziskave trga. Delo v zvezi s proizvodnjo se mu je zdelo posebno zanimivo, misli pa, da mora človek pri vsakem delu najti opravila, ki ga bolj zanimajo in s tem pritegnejo k opravljanju vseh nalog v okvira delovnega področja. Vsako delo je zanimivo, če ima ali dobi delavec zanj pravo motivacijo. Z delovnim procesom se začne tudi njegovo delovanje na kulturnem področju v naši občini. Že leta 1954 je v Jaršah sodeloval v dramski skupini, moškem pevskem zboru, folklorni skupini ter športnem društvu. Vse te skupine so delovale v okviru TVD Partizan Jarše, ki je bil močno povezan s tovarno Induplafi. Prirejal in organiziral je tudi razne športne in kulturne prireditve in bil kapetan jarškega odbojkarskega moštva, ki je pet let zapored sodelovalo na republiški tekstiliadi. Z odhodom iz Jarš se je kontinuirano delo na kulturnem področju končalo. A priložnost za takšno delo je bilo še vedno dovolj in tov. Borštnar tako sodeluje pri organiziranju proslave v čast 10-letnice - samoupravljanja, proslave ob 40, 50, 55-letnici delovne organizacije, pri vrsti „manjših zadev" kot pravi sam. Bil pa je tudi predsednik TVD Partizan. Iz tega „predsednikovanja" mu je ostalo v spominu, kako je delal kot pomočnik trenerja pri postavitvi veleslalomske proge pod Kamniškim sedlom. Zanimivo pri vsem tem pa je, da sam sploh nikoli ni smučal. Od leta 1978 tov. Borštnar deluje v Kulturni skupnosti - 4 leta je bil predsednik, nato podpredsednik skupnosti. Aktiven pa je tudi na družbenopolitičnem področju. Tako je opravljal vrsto funkcij od predsednika „tarifne komisije" (tako seje nekdaj reklo komisiji za nagrajevanje), do sekretarja OO ZK, sedaj pa je podpredsednik skupščine SIS za kulturo v občini Domžale. To pa še ni vse. Bogato in zanimivo je tudi njegovo zasebno življenje. Svoje čase se je ukvarjal s fotografiranjem in filmanjem. Z začetkom izdelave gobelinov pa se je navdušenje za film nekoliko ohladilo, svoje pa so pripomogle še višje cene filmskih trakov. Gobeline izdeluje že več kot 10 let. V tem času jih je nastalo preko 100 in približno 10 tapiserij. Izdelovanje gobelinov nikakor ne sodi neposredno na kulturno področje, kaže pa njegovo željo in veselje do ustvarjanja nečesa (lepega.. In ravno to veselje do ustvarjanja in udejstvovanje na kulturnem področju je lahko vzgled in izziv mladim, ki se ukvarjajo s kulturo in umetnostjo in teh v naši občini verjetno ni malo. Upamo, da bomo v katerem od naslednjih člankov lahko predstavili nekoga od mlajših, ki stopa po poti tov. Borštnarja. Bojana Brinšek 40 0A5E HRflJEVHE 5KUPH05TI r KS Lukovica Ob koncu lanskega leta so občani in delovni ljudje na vaških zborih izbirali nove Člane samoupravnih organov in krajevne .konference SZDL. Vsi ti zbori so bili želo dobro obiskani, na njih so obravnavali najaktualnejše probleme svojih vasi, kakor tudi krajevne skupnosti Lukovica ter odgovorno predlagali nove delegate. Na tej osnovi je KK SZDL izpeljala volitve „novih samoupravnih organov. Za predsednika sveta KS je bil izvoljen Janez Hrovat iz Gradišča, medtem ko je funkcijo predsednika skupščine KS prevzela Marija Gostiša iz Lukovice. Pred vsemi krajani je vrsta zahtevnih nalog, od katerih naj omenimo le najpomembnejše: izgradnja kanalizacije, začetek gradnje mrliške vežice (skupaj s sosed- njimi krajevnimi skupnostmi), skrb za urejene ceste in javno razsvetljavo, pomembno mesto pa so odmerili tudi nadaljnjemu razvoju krajevne samouprave. V začetku letošnjega leta je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo KK SZDL, katere predsednik je Janez Smrkolj, sekretarka pa Antonija Slana. Na prvem sestanku, na katerega so bili vabljeni vsi predstavniki samoupravnih organov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij so obravnavali konkretno problematiko krajevne skupnosti, njihova pozornost pa je bila namenjena tudi delovanju delegacij in problematiki informiranja. To bodo skušali izboljšati z obveščanjem delovnih ljudi in občanov preko Občinskega poročevalca, ustrezno rešitev pa bodo skušali najti tudi znotraj krajevne skupnosti. i Tržna inšpekcija ščiti občana: Gostinci, trgovci — cenike na plan Tržna inšpekcija občine Domžale pri svojih pregledih na področju trgovine, gostinstva (družbeni in zasebni sektor) ter obrti v prvem tromesečju leta 1983, ugotavlja mnogo pomanjkljivosti in kršitev: Na sestanku, ko smo mladi naše 00 ZSMS sprejemali plan za delo v letošnjem letu, smo si zadali nalogo, da organiziramo proslavo in pogostitev za naše matere in žene. Za pomoč smo zaprosili rudi ostale organizacije in društva v naši KS. Tako so nam GD, KS in ZB NOV pomagali denarno, člani RK pa so nam pomagali pri pripravah, učenci OS Blagovica pa so pripravili program. Proslava je bila v nedeljo, 6. marca. Mladinci smo dvorano malo okrasili, tako da je bilo vzdušje bolj domače. Proslava se je začela s kratkim govorom, v katerem sem spregovorila nekaj besed o zgodovini ženskega gibanja in o položaju žene v današnjem času. Nato so učenci pod vodstvom svojih tovarišic pripravili prisrčen kulturni program z recitacijami in igrico o pomladi. Po končanem kulturnem programu, pa je bila na vrsti pogostitev in zabava. Našim materam smo pripravili narezek in pecivo, ki smo ga naredili sami mladinci. Ob dobri kapljici se je razpoloženje stopnjevalo. Čeprav so bile same žene, so se urno zavrtele ob domači glasbi. Tudi prijetnega petja in šaljivih iger ni manjkalo. Ura je kar prehitro tekla in naše kmečke žene, vajene dela, so odhitele domov, da postorijo še to in ono. Upam, da smo jih vsaj za nekaj uric odtrgali iz njihovega vsakdana in da so se prijetno počutile. Naš namen je bil ta, da jim nudimo delček zabave, ki ki je kmečka žena ne more privoščiti vsak dan. Namen pa je bil, vsaj upam dosežen, saj je večina žena odhajalo domov zadovoljna. To pa je tudi nekaj. . ... Irena Judež Kako je v trgovini? Na področju trgovine na drobno se je potrošniku skušalo prodati nekvalitetna živila v skupnem znesku 8.011,03 din, seveda po cenah, ki veljajo za normalno kvaliteto blaga. Navedeno blago je inšpekcija takoj izločila iz prometa. Še vedno se predvsem v samopostrežnih trgovinah v policah nahaja blago, ki je pomanjkljivo označeno z maloprodajnimi cenami kot npr. olje, moka, sladkor, kis, koncentrati juh, sadje in zelenjava, pa tudi mesni izdelki so često pomanjkljivo označeni s cenami na cenikih. Ob podražitvi svežega mesa • Na Moravškem se razvija ovčereja: pa so bili ugotovljeni poskusi nedovoljenega dvigovanja cen mesnih izdelkov kljub zamrznitvi cen teh izdelkov. V vnemi za dosego čim večjega mesečnega prometa v poslovalnici smo zasledli primer, da je bila poslovalnica tako natrpana predvsem z galanterijskim blagom, da so sadje in zelenjavo prodajali in skladiščili kar na tleh ob prodajnem pultu. Taki prodaji je seveda sledila takojšnja prepoved. Gostinci skrivajo cenike V marsikaterem gostinskem lokalu na področju občine Domžale se gostje zaman ozirajo po lokalu, kjer bi našli cenik pijač in jedil, ki so jim na voljo. Ovčerejec Peter Pimat Meso, v volno zavito • Na območju Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog so se v letošnjem letu pričeli ukvarjati poleg živinoreje, še z ovčerejo. Po zbranih podatkih je kar 20 rejcev, ki imajo po 25 do 30 ovac, seveda z .^naraščajem". Prvi se je pričel ukvarjati z ovčerejo „graščak" Dominik Pirnat iz Zgornjega Tustanja št. 1. K sreči ima Pirnat tudi dobro pašo za te male živali. Jagnjeta so ljudje kupili v okolici Bohinja, po visoki ceni. Rejci teh živali pravijo, da se jih splača imeti, saj so jih kupili zaradi volne in mesa. Radi pa bi pridobili čimveč volne, pa tudi ovčje meso je specialiteta. Lepa zamisel, za izboljšanje kmetijske proizvodnje oz. prireje mesa. V knjigi „Moravska dolina" pisec Stane Stražar omenja, da so nekoč tukajšnji prebivalci 1826. leta gojili ovce, zato ni nič čudnega, da so se po 156 letih prebivalci zopet začeli ukvarjati z občerejo. V redu, a ne? Jože Novak • 80 letnica iz Zaloga pod Trojico: Trdo delo in dobra volja Julijane Cerar Žena, mama, stara mama in prababica Julijana Cerar bo 21. aprila letos praznovala 80. rojstni dan. Rodila se je pred 80-leti v Škocjanu pri Dobu v družini Drčar. Tu je tudi preživela prva otroška leta. Matere Terezije se spominja, daje bila stara nad 60 let, koje umrla, oče Janez pa jih jfdočakal 83. Bil je krovec in hodil je po vaseh, kjer je izdeloval tradicionalne strehe iz slame. Julijana je bila rojena v Škocjanu, leta 1903. Osnovno šolo je obiskovala v Krtini, štiri razrede, do šole je imela dobre četrt ure. Po končani šoli seje odšla učit za šiviljo. Učila se je dobra dva meseca, naučila pa se je precej. Šivalni stroj „Singer" ji je kupil' oče Janez. Hodila je tudi delat h kmetom, pomagala pri raznih kmečkih opravilih, da je dobila hrano in nekaj denarja. Pa tudi v Ljubljano je morala hodit delat za eno leto. Pletlaje kite Tudi kite iz slame je pletla. To se je dogajalo v večernih urah, po hišah na vasi. Kite so pletle vsaka za sebe. Naročeno ji je bilo, da mora naplesti toliko, kolikor so določili starši. To se je tudi zgodilo. Kite so potem pobirali kitarji iz Ihana, hodili so po hišah in takoj plačali. Plačevali so dobro, le na boljšo kvaliteto v krajcarjih. Spominja se Julijana, daje kit napletla za verjetno več kolometrov. Pa tudi danes bi še pletla kakšno kito, če ne bi imela okornih rok. V tistih časih, ko je pletla kite, ni bilo elektrike, pač pa so to delo opravljali pri navadni petrolejki, kljub temu je bilo luštno, pristavi Julijana. Krajevna skupnost Peče Posebno v manjših in tudi manj razvitih krajevnih skupnostih krajani s prostovoljnim delom in veliko zagnanostjo marsikaj naredijo in tako prihranijo velika družbena sredstva. Če pa nimajo niti primernega prostora za sklicevanje zbora občanov in delovnih ljudi, so dobro izpeljane delovne akcije še bolj pomembne. Približno tako je tudi v krajevni skupnosti Peče, kjer so v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij vključili veliko mladih, le-ti pa že nekaj let s prostovoljnim delom gradijo tudi športno igrišče. Za sklicevanje manjših sestankov se poslužujejo prostorov v bivši šoli, če pa skličejo več ljudi, gredo sicer v gasilski dom, kjer je varnost »zagotovljena", le nalahno je treba stopati med podporniki, ki držijo na pol podrt strop. Prav to pa je tudi vzrok, da so se krajani odločili, da si uredijo večnamensko stavbo, ki bi jo lahko koristili vsi organizirani v društva, v njej bi našli svoj •dom delegati, pa tudi samoupravni organi KS in družbenopolitične organizacije. Še vedno čakajo odgovor „z občine", kamor so prošnjo vložili kar precej mesecev nazaj, trenutno pa budno spremljajo postavitev telefon ske napeljave (pri kateri so veliko sodelovali z lastnim delom), ki bo tudi te bolj odročne kraje približala središču občine. Veliko skrbi namenjajo tudi razvoju kmetijstva. Veseli so, ker so se pričela dela pri melioraciji dela njihove KS, skrbijo pa jih nekatere neobdelane ali slabo obdelane kmetijske površine in pogrešajo organizacijo usposabljanja kmetovalcev v njihovi KS. Sicer pa nimajo prevelikih želja, radi bi le, da bi se tudi v njihovi krajevni skupnosti kaj premaknilo, saj bi sleherna še tako majhna pridobitev še kako vzpodbudila krajane te majhne KS še k boljšemu delu. Julijana Cerar Recept za častitljivo starost Vseskozi od otroških let dalje je morala delati težja kmečka dela, vendar dobro ni nikoli živela. Vse je morala z golimi rokami zaslužiti pri kmetih, da so potem oni opravili vse potrebno, kar je rabila doma. Včasih ni bilo tako kot je danes, ker je vsega dovolj. Želje ob rojstnem dnevu ... Kljub starosti še vedno rada seže po delu, gospodinjstvu, šivanju in žganjekuhi. To delo opravlja že nad 30 let; pravi da skuha pristno domačo kačjo slino, dje kaj. Kljub temu, da težko hodi, je vztrajna ob delu. Vse najboljše in zdravja ji želimo ob jubileju. Srečno Julijana! Jože Novak M. Ponudbo in cene jim gostinci raje ždrdrajo na painlt, ker so cene storitev dvign0i prisil potrditvijo na občinski skupnosti za cene. Uskladitev cen na cenikih v lokalu z dejansko potrjenimi cenami je namreč zelo „naporno" in „dolgotrajnO" delo. Tako vsaj pravijo ... Oprema pa taka... Čeprav se je Stanje na področju opreme gostinskih lokalov v zadnjem času močno izboljšalo pa imamo tudi take, kjer se mora gost.če želi pomali-cati y vsesti na povsem raztrgan in polomljen stol. Pozabljivost je huda reč ... V zasebni obrti zaradi obilice dela mnogj pozabljajo na obvezno potrjevanje cen uslug ali priglasitev spremembe sedeža dejavnosti. Iz najrazličnejših vzrokov se za opravljanje prevoznih storitev prepušča vozila drugim osebam, s tem pa seveda tudi zaračunavanje teh uslug, kakor tudi izvajanje najrazličnajših' obrtnih uslug brez vsake dokumentacije (obrtno dovoljenje, cenika itd.). Ob vseh navedenih nepravilnostih pa tržna inšpekcija ugotavlja, da občani vse premalo prijavljajo razne nepravilnosti, ko se jim najrazličnejše storitve zaračunavajo po višjih cenah, prodaja nekvalitetno blago za prvovrstno ali nepravilno tehta. Občani, težna inšpekcija ščiti potrošnika! Gasilsko društvo Dob_ „Veliko dela je bilo storjenega v preteklem obdobju. Za ves ta trud in napore, ki jih vlagamo v čim boljšo preventivno varnost v našem kraju, za dobro izurjene enote, ki lahko posredujejo kjerkoli, je to potrebno, smo prejeli za dan varnosti od republiškega sekretariata za notranje zadeve Slovenije visoko odlikovanje zlato medaljo za varnost. To odlikovanje nas zavezuje, da v naše vrste vključimo še več članstva, predvsem mladih, gojimo v društvu prijateljstvo, v gasilskih veščinah pa jih moramo usposobiti do te stopnje, da bodo čez leta uspešno zamenjali današnjo generacijo," je poudaril predsednik Gasilskega društva Dob Zupane Ciril v svojem poročilu na rednem letnem občnem zboru. Društvo je v preteklem letu doseglo lepe uspehe, to potrjujejo tudi nekatere številke: 4800 ur so porabili za vaje, tekmovanja in izobraževanje, 700 ur pa je bilo namenjenih popravilu društvenega doma. Tudi tekmovalni rezultati niso izostali, o tem priča vrsta prvi mest tako na občinskih, medobčinskih in ne nazadnje tudi republiškem tekmovanju, kjer so bili člani A prvi, člani B pa tretji. Gostili so tudi gasilce iz GD Hagen-bruna iz Avstrije, ki so bili navdušeni nad prisrčnim sprejemom. Gasilci so tudi mentorji pionirskega društva Mladi gasilec, v okviru katerega je bil organiziran kviz, gasilsko društvo pa je sodelovalo tudi na vrsti medsektor-skih vaj, proslav in drugih manifestacij. Zlasti pa je bila pomembna njihova aktivnost pri gašenju požarov, pri vožnjah vode ljudem v sušnem obdobju in črpanje vode iz poplavljenih kleti, omeniti pa velja tudi pregled vseh hidrantov v KS, kar je bilo storjeno v akciji NNNP 82. V smernicah za leto 1983 so plan dela razširili, ga razporedili po vsem Ittu in prepričani so, da ga bodo ob sodelovanju vseh gasilcev, ki se aktivno vključujejo tudi v samoupravno in družbenopolitično delovanje v KS tudi dosledno uresničili. Vera 0100025353232323535353535353484853534853 noše KRfljEvng skuphosti Krajevna skupnost Velika vas — Dešen Že prvi podatek, da so krajani dela tega območja s prostovoljnim delom izkopali blizu 300 jam in vanje posadili prav toliko „telefonskih štang", nam dovolj zgovorno pove, kakšni ljudje živijo v tej sicer središču občine precej oddaljeni krajevni skupnosti z več kot 300 prebivalci, med seboj precej oddaljenimi in povezanimi z ne preveč vzdrževanimi makadamskimi cestami. Vendar kljub vsem tem teža-Vam, vendarle počasi a vztrajno oblikujejo svojo krajevno samoupravo, preko delegacij največkrat z delegatskimi vprašanji sodelujejo v skupščinah in se srečujejo s težavami pri sklicevanju delegacije za skupščine SIS. Sestanki so po kmečkih hišah, ob toplih kmečkih pečeh, ko posedejo trudni od vsakodnevnega dela na polju ali dolge vožnje na delo. Vedno najdejo čas, se pogovorijo, kaj še bodo in pri tem tiho upajo, da bo nekoč njihov dom, ki je že „pod streho" predstavljal središče, kjer se bodo zbirali. Največ naredijo sami, imajo mladinsko in organizacijo ZZB NOB, gasilci pa s svojim kombijem večkrat priskočijo na pomoč, kajti vsi večji kraji so kar precej oddaljeni in posebno pozimi res ni prijetno uro in več hoditi po samotnih poteh. Vendar se ne pritožujejo preveč. Sedaj ima vsaka vas svoj studenec, radi pa bi imeli vodovod, kajti nič se ne ve, koliko časa bodo lahko pili vodo iz studencev. Kljub dogovorom apnen-čarji iz sosednje občine še vedno stresajo odpadni material in prav ta grozi, da bo morda s pitno vodo čez nekaj časa kar precej težav. Telefon bodo torej dobili, radi bi popravili nekaj cest, tudi s prevozi niso najbolj zadovoljni, preskrba je pa kar v redu, le po nafto morajo v Moravče in nemalokrat pridejo zaman, kajti med tem ko iščejo prevoz, jo zmanjka. Sicer pa vse delajo skupaj, zato je sodelovanje med njimi skoraj vzorno, problemi so s kadri, saj „šolanih" ljudi skoraj ni, pri reševanju nekaterih stvari, pa skromna izobrazba sploh več ne zadošča. Veliko besed je namenjenih ravno skupnemu delu, ki se pokaže pri vseh akcijah in z njim bodo krajani Velike vasi — Dešen tudi nadaljevali, pri tem pa upravičeno pričakujejo tudi pomoč širše družbene skupnosti. r Obvestilo Obveščamo vse občane, da bomo odvaža/i gospodinjske odpadke v četrtek, 28.4.1983 namesto v sredo 27.4.1983 in v sredo 4.5.1983 namesto v ponedeljek, 2.5.1983 in torek 3.5.1983. Komunalno podjetje Domžale TOZD Komunala Uspela Kviz prireditev o poznavanju cestno-prometnih predpisov Kviz o znanju cestno prometnih predpisov Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je dne 25.3.1983 pripravil v hali Komunalnega centra v Domžalah občinsko kviz tekmovanje v poznavanju cestnoprometnih predpisov, ki so ga opravili v dveh skupinah. Ena je obsegala tekmovalce iz 5. in 6. razredov, druga pa tekmovalce iz 7. in 8. razredov. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz osmero osnovnih šol naše občine, z vsakejole po dve ekipi: - Tekmovanje za katerega se je odločila komisija za vzgojo na osnovnih šolah, vzgojnovarstvenih ustanovah in Centru srednjih šol je strokovno pripravil skoraj v celoti Franjo KOVA-ČIČ z osnovne šole v Dobu in pa deloma tudi tajnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale Drago LUKEŽIČ. Vprašanja za tekmovanje so obsegala kodeks etike — poznavanje prometnih znakov in označb na vozišču: — prometna pravila v križiščih — smer vožnje in smer hoje pešcev — hitrost vozil (kolesarjev in koles z motorjem) — alkohol, mamila in utrujenost — oprema kolesa in kolesarski izpiti — vožnja drugih oseb na kolesu in na motornem kolesu — tovor na kolesu — varstvo okolja Ob tej priliki bi morali pohvaliti veliko prizadevnost predsednika organizacijskega odbora za izvedbo kviza tov. Franca KOVAČIČA pa tudi tovarno TOSAMA, ki je prevzela pokrovitelj- stvo nad prireditvijo in vse nagrajence obdarila z lepimi praktičnimi darili. Pohvala gre tudi osnovni šoli Martin Koželj Dob za vsestransko razumevanje in pomoč pri organizaciji prireditve in pa kulturni skupini z osnovne šole Martin Koželj Dob, ki je pod vodstvom tov. Vere Kuster pripravila glasbene točke. Kaj pa rezultati? kat 5.-6. razred: 1. mesto Osnovna šola Martin Koželj Dob, 2. mesto Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, 3. mesto Osnovna šola Radomeljske čete Preserje kat. 7.-6. razred: 1. mesto Osnovna šola Martin Koželj Dob, 2. mesto Osnovna šoia Josip Broz Tito Domžale, 3. mesto Osnovna šola Venclja Perka Domžale. Br. • Ob letnem občnem zboru: Uspešno delo konjeniškega kluba Krumperk Konjeniški klub Krumperk, ki bo letos praznoval peto obletnico obstoja, si je v program dela za leto 1982 zastavil štiri poglavitne naloge in sicer: ■ 1. dograditev kompleksa jahališč in ureditev okolice gradu Krumperk 2. pridobitev transporterja za prevoz konj 3. organizacija treh konjeniških prireditev (1. kolo rep. prvenstva) 4. ohranitev in rast kvalitete in športnih uspehov članov. Glede na pomanjkanje finančnih sredstev nismo uspeli realizirati dokončanje maneža za dresuro v letu 1982. V štiridesetih delovnih akcijah, od tega 12 celodnevnih in 1676 opravljenih ur prostovoljnega , dela smo uspeli pospraviti okolico gradu in odpeljati ves odpadni material, ki je ostal po renoviranju strehe, pomagali konjerejskemu centru Krumperk pri postavitvi in prekrivanju lope za vozove ter pri spravilu in baliranju sena in otave. Pri urejanju okolice gradu so članom kluba dvakrat pomagali tudi mladinci iz ZSMS Domžale ter predstavniki Krajevne skupnosti in TVD Partizana Dob. Klub je v letu 1982 zastavil vse sile za pridobitev pokritega prostora, ki bi služil treningom in šolanju konj v zimskem obdobju. Pri tem smo naleteli na razumevanje tovarne Induplati Jarše, TKS, SGP Graditelj, Termita Domžale, Skupščine občine Domžale in Biotehniške fakultete in začeli postopek za pridobitev sredstev in dovoljenj za postavitev pokritega vežbališča Induplati Jarše dimenzij 15x30 m. Do realizacije tega prepotrebnega objekta tako za delo konjerejskega centra kot za delo kluba in tečajev za pripadnike TO, JLA in ostalih, bo upamo, prišlo v prvi polovici leta 1983. Klub je na osnovi sklepa KZS in predsedstva kluba imenoval člane komisije za pripravo konjerejskega muzeja, ki naj bi bil na gradu Krumperk. Komisija j; vzpostavila stik s starejšimi rejci in športniki ter opravila dva obiska na Gorenjskem ter začeli evidentirati in zbirati eventuelne eksponate. Skupščina Kulturne skupnosti Domžale je dala okvirni pristanek za dodelitev dveh prostorov v gradu v ta namen. V letu 1982 smo imeli kot že leta poprej konstantno težave s prevozi konj na tekmovanja in treninge drugod. Zato smo založili vse sile za pridobitev transporterja za prevoz konj. S posredovanjem in pomočjo članov predsedstva ter izrednim posluhom za naše težave, smo dobili v dar od podjetja „Libertas" iz Dubrovnika star odpisan avtobus, ki smo ga že v letu 1982 začeli preurejati-v transporter za 6 konj. Poseben problem je predstavljalo tudi pomanjkanje jahalne opreme, ki jo le z veliko težavo v zadnjem času dopolnjujemo večinoma z privatnimi nakupi sedel in ostale opreme v tujini. S športnimi uspehi in organizacijo prireditev našega kluba v letu 1982 smo lahko zadovoljni. Tako smo uspešno organizirali dve prireditvi in sicer 25.4.1982 prijateljski medrepubliški turnir z udeležbo klubov iz Komende, Ljubljane, Maribora, Mozirja, Lipice, Zagreba in Krumperka z udeležbo 41 jahačev ter organizacijo prvega kola republiškega prvenstva v preskakovanju ovir na Krumperku, ki je bilo 16.5.1982 ter se ga je udeležilo 30 jahačev iz vseh večjih klubov Slovenije. Žal smo morali tretjo prireditev, ki je bila planirana in tudi že pripravljena za 22. avgusta odpovedati zaradi izredno neugodnega vremena. Republiško prvenstvo je bilo ob odlični organizaciji kljub slabemu vremenu ponovno dokaz, da smo za tovrstne prireditve sposobni in dovolj dobro organizirani. Žal nam je tudi tokrat vreme zagodlo tako, da prireditev ni imela pričakovanega finančnega rezultata. S športnimi uspehi naših tekmovalcev v letu 1982 smo lahko zelo zadovoljni. Tako smo poleg na že omenjenih turnirjih sodelovali tudi na prireditvah v Ljubljani, na srečanju Mest herojev in memorialu Ivana Korena, v Zagrebu na Mednarodnem turnirju CHI ter v Novem Sadu in v Muiboru na obeh kolih državnega prvenstva. Obenem smo se udeležili prijateljskih turnirjev v Mozirju, Gotovljah, Šenčurju, Komendi in dosegli vrsto dobrih, prav dobrih in odličnih plasmanov. Skupno naj naštejem le najpoglavitnejše rezultate in sicer: Na republiškem prvenstvu smo že tretjič zapored osvojili naslov ekipnega junior-skega prvaka, medtem ko so med posamezniki bili Aci Slavič - republiški prvak, Marko Brojan — III. mesto in Tomo Mali -IV. mesto. Na državnem prvenstvu smo zasedli II. mesto med juniorskimi ekipami v SFRJ, medtem ko sta bila Slavič Aci - IV. in Marko Brojan V. med posamezniki. V seniorski ekipi je Matjaž Čik zasedel IV. mesto med posamezniki v SFRJ. Matjaž Čik je z novo kobilo Santa Mario sodeloval tudi na balkanskem prvenstvu v Romuniji ter na mednarodnih turnirjih v Libiji in v Veroni. Na osnovi doseženih rezultatov imamo trenutno kar tri člane našega kluba v reprezentanci SFRJ (Čik M. med seniorji in Slavič A. in Brojan M. med juniorji). Vsekakor so omenjeni rezultati lep uspeh ter so posledica trdega jn sistematičnega dela skozi vse leto pod strokovnim vodstvom trenerja in ob dobri kvaliteti konj Konjerejskega centra Krumperk. Za že omenjene dosežke na športnem področju je dobil Slavič Aci občinsko priznanje TKS Domžale ter juniorska ekipa KK Krumperka, medtem ko je Čik Matjaž prejel priznanje Konjeniške zveze Slovenije kot najboljši jahač leta. Prav zadovoljni pa smo lahko tudi z rastjo naše najmlajše juniorske ekipe, med njimi Habe Irence, Omahna Mateje, Slovnik Sandija, Smolnikar Tine in Vilar Martina, ki se pripravljajo, da zavzamejo mesta naših uspešnih juniorjev, ki z letošnjim letom prenehajo tekmovati v juniorski konkurenci. Lep uspeh predstavljajo tudi nekatere uvrstitve, dosežene s haflinger konji v kategoriji parkurja za mlade konje in jahače. Vsekakor bi bili uspehi še boljši, če zaradi objektivnih razlogov ne bi bili onemogočeni za reden zimski trening vsled pomanjkanja pokritega prostora. Da bi dolgo pavzo vsak deloma premostili, smo v letu 1982 sklenili in tudi izpeljali štirinajstdnevni trening ekipe v obdobju zimskih počitnic v Lipici. V letu 1982 je klub s svojimi člani in konji konjerejskega centra Krumperk sodeloval tudi na vrsti proslav in prireditev na področju občine Domžale. Tako smo sodelovali na sprejemu Titove štafete, v povorki za 1. maj, na prireditvah jamar- skega društva: Adam Ravhar in narodnih običajev, prireditvah KUT Škocjan in proslavi obletnice na Taboru. V letu 1982 je vsled obilice dela in priprav ekipe na tekmovanja ter organizacijskih priprav na medrepubliški turnir in republiško prvenstvo bilo le pet tečajev jahanja. Žal se je zmanjšalo tudi število tečajev zs pripadnike teritorialne obrambe, katerih se je v letu 1982 udeležilo le 33 pripadnikov TO iz različnih krajev Slovenije. Rekreacijsko jahanje in družabno življenje kluba vsled precejšnjega števila akcij in trdega treninga žal ni dobilo večjega poleta. Tako smo v letu 1982 imeli le pet klubskih večerov, ki so bili vsi dokaj dobro obiskani in večinoma združeni s predavanji in ogledom posnetkov z akcij in prireditev kluba. Članstvo kluba, ki šteje 120 članov,se je žal vsled zahtevnosti programa dela kluba nekoliko zmanjšalo, vendar je strnilo zlasti člane ekipe in predsedstva ter verjetno lahko izrazim, da je želja vseh starejših kot tudi rekreativnih članov, da bi v naslednjem letu posvetili več pozornosti željam širšega števila članstva in realizirali sklepe o uvedbi rednega rekreacijskega jahanja in organizaciji klubskih večerov. Predsedstvo kluba kot tudi odbor za hipodrom in prireditve ter komisija za propagando in rekreacijo so imeli 12 sej s tem, da sej neposredno pred prireditvami niti ne štejemo. Predsedstvo je svojo vlogo zelo uspešno opravilo, manj uspešna je bila komisij za propagando in rekreacijo. V letu 1983 nameravamo organizirati na Krumperku tri prireditve in sicer 24. aprila, 5. junija (v počastitev-občinskega praznika) in 28. avgusta 1983, obenem pa se seveda udeležiti vseh večjih prireditev ter republiškega in državnega, kakor tudi balkanskega prvenstva. Prva letošnja prireditev bo že 24. aprila 1983 in sicer Medrepubliški turnir, ki se ga bo udeležilo okoli 40 jahačev iz Slovenije in Hrvaške. Od prvega aprila naprej so možni tudi obiski in ogled centra, ter rekreacijska ježa in sicer vsako sredo, soboto in nedeljo od 16. do 18. ure. Želja vseh članov kluba je, da bi v svoje vrste dobili nove mlade člane, ki bi nadaljevali uspešno delo naše juniorske ekipe, ki prehaja v seniorsko konkureneo, ter da bi v letošnjem letu vsaj ponovili lanskoletne uspehe našega kluba. dr. Franc Habe KRATKE IZ OO ZSMS!_ OO ZSMS Centra srednjih šol — usnjarska usmeritev Na problemski konferenci o problemih usmerjenega izobraževanja so opozorili zlasti na prežahtevnost programov, pomanjkanje učbenikov za 2. letnik in premajhno materialno osnovo šole - ni ustreznih delavnic, kabinetov. OO ZSMS TO KO V soboto, 26. marca so pripravili delovno akcijo in očistili okolico tovarne, uredili gredice in polepšali svojo delovno sredino. OO ZSMS PAPIRNICA Nogometna ekipa mladincev iz Papirnice je zmagovalka tekmovanja v malem nogometu v okviru tekmovanj za Pokal OK ZSMS Domžale. Tekmovanje smo zaključili v soboto, 26. marca, ki je bilo v hali KC, v finalu pa so količani premagali ekipo Napredka z rezultatom 4:1. OO ZSMS SIMONA JENKA Če odide predsednik OO ZSMS v vojsko in pozabi na svojega naslednika, ponavadi zamre vsa aktivnost OO ZSMS. To se je zgodilo lani v KS Simona Jenka. Zato sta OK ZSMS Domžale in OK ZKS Simona Jenka ustanovila iniciativni odbor in po daljšem času spet-sklicala vse mlade iz te krajevne skupnosti. Izdelali smo program in izvolili novo vodstvo. Predsednik mladinske organizacije je postal Ranko Cukrov. OO ZSMS VENCLJA PERKA V Mladinskem klubu mladinci vsak petek ob 18. uri organizirajo ples. Obisk je dober, mladi so zadovoljni. OO ZSMS TERMIT 21. marca so pripravili problemsko konferenco o zaposlovanju. Pogovarjali so se o zaposlovanju svojih štipendistov, njihove predstavnike pa so vključili tudi v delo OO ZSMS. OO ZSMS UNIVERZALE Ob 8. marcu so sodelovali pri razstaW ročnih del, ki so jo pripravili v delovni organizaciji.' OO ZSMS TRAK V četrtek, 31., marca so imeli programsko volilno konferenco in pregledali in ocenili delo v preteklem letu. V prihodnje bodo posebno pozornost posvetili zlasti izobraževanju mladincev in prireditvam ob 50-obletnici obstoja DO. ■ Cvejta Zalokar - Oraiem Iz naše krajevne preteklosti Rubriko ureja: Tone Ravnikar V Domžalah je bilo nekdaj tudi veliko kesnih trgovcev. Ti furmani so z vozovi prevažali les in hlodovino na številne žage, pa tudi na železniško postajo v Domžale, odkoder so ga pošiljali po državi. Velik udarec za te furmane je bila gospodarska kriza po letu 1930, kar je večina teh lesnih trgovcev prišla v stečaj „na kant" in je tako prevoz lesa, ki je bil zanje glavni dohodek, odpadel. Pred vojno in še po vojni so bili med domžalskimi furmani tudi Franc Prislan, France Habjan, Jernej Kušar, Andi Ravnikar, Jakob Habjan-Meserka, Franc Hrovat in Tine Pirnat-Šimenk. Znana furmana, ki sta nekdaj predvsem prevažala kosovno blago iz Ljubljane sta bila pred vojno Franc Repanšek, po vojni pa Slavko Pavli-Pepevček. Franc Repanšek je bil znan predvsem po tem, da je za 1. maj vedno okrasil voz in kdnja z zelenjem, zato je imel velikokrat težkoče z žandarji. Prevozništvo s konji-furrrenstvo je tudi v Domžalah sedaj zamrlo, kajti prevoze sedaj opravljajo avtoprevozniki,'konje so pa zamenjali traktorji. Pa tudi konja v Domžalah vse redkeje vidiš. Če hočeš, da jih vidiš v večjem številu,moraš na bližnji Krumperk, kjer konje vzreja Biotehniška fakulteta, pa tudi Konjeniški klub Krumperk deluje tam. P02ARI V DOMŽALAH SO BILI POGOSTI ZARADI SLAMNATIH STREH Požari so bili nekoč v Domžalah in bližnji okolici zelo pogosti. Naj tokrat nekaj pišem o tem. Podatke za ta sestavek sem črpal iz knjig domžalskega zgodovinarja župnika Franca Bernika „Z nekdanje Goričice" in ..Zgodovina fare Domžale" ter Staneta Stražarja „Na pomoč". Zgodovinar Janez Vajkard Valvasor v knjigi „Slava vojvodine Kranjske" navaja, da so Turki leta 1471 požigali tudi naše kraje, seveda Domžale in okolica pri tem niso bile izvzete. Predvsem so pa pustošili leta 1528, ko so prodrli do Ljubljane, prešli Savo in pridrli do Dragomlja, Goričice (Domžal) in Mengša. Požgali so večino vasi na tem območju, med njimi tudi Domžale, kajti letnica 1532, ki je vzidana na severni strani domžalske cerkve, je gotovo leto, ko so domžalsko cerkvico na Goričici po požaru oz. požigu ponovno pozidali. Ljubljanske Novice navajajo; da je bilo v Domžalah v letu 1870 kar pet požarov. Število požarov je bilo iz leta v leto večje, zato je bilo v Domžalah leta 1880 ustanovljeno Gasilsko društvo Domžale. Največ požarov je bilo v Stobu, zato so tudi tu leta 1906 ustanovili Gasilsko društvo Stob. V Stobu je leta 1891 zgorelo vse Ižancu in Lukežu, pri Rodetu pa pod, plajš in streha na hlevu. Leta 1893 je pogorelo 12 hiš, skoraj celotni Stob. Vsem gospodarjem tudi gospodarska poslopja. Gorelo je pri Habjanu, Vintarju, Logarju, Povžu, Matku, Vodamku, Barončku, Jagodicu, Briceljnu, Martincu, Moravčanu in pri Markotu. Ljudje so bili zaradi tega vsi prestrašeni, zato so uvedli nočno stražo. PREBIVALSTVO DOMŽAL V STOLETJIH Več kot 30 let se že ukvarjam z redkim konjičkarstvom genealogijo prebivalstva Domžal. V rojstnih, poročnih in mrliških knjigah zaslediš veliko zanimivosti. Iz njih prav lahko izdelaš cele študije. Naj iz teh mojih zapisov navedem le število rojstev, porok in smrti, v obdobjih 400, 300, in 200 let nazaj. Domžale so cerkveno spadale pod mengeško faro do leta 1908, ko so postale samostojna fara. Zato je vse vire do leta 1908 iskati v mengeških matičnih knjigah. ROJSTVA Mengeška rojstna knjiga iz leta 1583 je ena izmed najstarejših na Slovenskem, saj imajo starejše okrog leta 1530 le Izola, Koper in Piran. Od 3. oktobra 1583, ko so v Mengšu pričeli zapisovati rojstva, je bilo v Domžalah, Stobu, Studi in Goričici rojenih 8 otrok, od tega 5 dečkov in 3 deklice. Zanimiv podatek za 400 let nazaj. Pred 300 leti, leta 1603 je bilo v Domžalah rojenih 7 otrok, v Stobu 5, v Studi 4, na Goričici 1 in v Depali vasi 1, skupno 26 otrok, od tega 11 dečkov in 15 deklic. Pred 200 leti, leta 1783 je bilo v Zgornjih Domžalah rojenih 7 otrok, v Spodnjih Domžalah 6, v Stobu 8 in v Depali vasi 8. Enkrat sta se rodila dvojčka, skupno 29 otrok, od tega 15 dečkov in 14 deklic. In še podatek za 100 let nazaj. Leta 1883 je bilo v Zgornjih Domžalah rojenih 32 otrok, v Spodnjih Domžalah 8, v Stobu 16, v Studi 12, v Depali vasi 4, skupno 72 otrok, od tega 40 dečkov in 32 deklic. Enkrat sta se rodila dvojčka, rojenih je bilo 6 nezakonskih otrok, en otrok je bil mrtvorojen. Število otrok v zadnjem stoletju se je povečalo zato, ker se je v letih 1870 pričela razvijati slamnikarska industrija, pa tudi število nezakonskih otrok je vzrok temu. POROKE Poročne knjige so v Mengšu pričeli voditi leta 1669. Pred 300 leti, leta 1683 je bilo 12 porok, med ženini in nevestami sta bila 1 vdovec in 1 vdova. Večina ženinov in nevest je bila iz istega kraja, veliko pa tudi iz sosednih krajev. Pred 200 leti je bilo število porok isto kot pred 300 leti, le da sta bila med ženini in nevestami 2 vdovca in 1 vdova. Tudi ženini in neveste so bili večinoma iz istega kraja in sosednih krajev, 1 nevesta je bila iz Zaloga pri Cerkljah, 1 pa iz Šmartna pod Šmarno goro. Pred 100 leti je bilo le 100 porok, le da so bili med ženini in nevestami 3 vdovci in 3 vdove. Najmlajši ženin je bil star 24, najstarejši pa 48 let, najmlajša nevesta je bila stara 19 let, najstarejši pa 50 let. SMRTI Mrliške knjige so v Mengšu pričeli voditi leta 1701. Pred 200 leti, leta 1783 je umrlo 30 domačinov, od tega 13 otrok in 17 odraslih. Najmlajši mrlič je bil star 6 dni, najstarejši pa 90 let. Pred 100 leti je umrlo 41 domačinov, od tega 24 otrok in 17 odraslih. En otrok je bil mrtvorojen, sicer pa je bil najmlajši mrlič star 4 dni, najstarejši pa 77 let. Otroci so največ umirali za božjastjo in oslovskim kašljem, eden je utonil, imeli so pa tudi ošpice in davico. Starejši so umirali za starostno onemoglostjo, pljučnico, kapjo, eden je bil celo ubit. Zanimiva bi bila primerjava s podatki v letu 1983. Janko Gabric Janko Gabrič je še edini domžalski kovaški mojster, ki občasno še dela, v glavnem le izdelke umetnega kovaštva. Izhaja iz znane „Fežnarjeve" kovaške družine, ki je imela v Zgornjih Domžalah št. 36 značilno staro kmečko hišo z lepimi okenskimi mrežami, polknicami in lesenim gankom. Najmanj pet rodov nazaj, kot se Janko — 71-letni Domžalčan spominja, se je ukvarjalo s kovaštvom. „Kaj pa mlada leta? " „V družini očeta Janeza in mame Ivane Erbežnik rojene v Krtini, smo se rodili štirje otroci, Ivanka, Francelj, Justin in jaz. Osnovno in obrtno šolo sem obiskoval v Domžalah, kovaške obrti sem se pa seveda izučil nikjer drugje, kot pri svojem očetu. Fužino in žago, vse na vodni pogon, smo imeli ob nekdanji Mlinščici, južno od rojstne hiše, vzhodno od sedanjega vrtca na Kidričevi cesti, ki nosi ime po padli domačinki Stanki Varšek. Pogonska sila je bilo veliko vodno kolo. Os tega kolesa lahko še vedno vidiš pri sedanji hiši, ki stoji vzhodno od nekdanje fužine in žage. Rojstna hiša je bila stara več kot 200 let, vsaj vzhodni del. Podrta je bila približno pred desetimi leti. Žaga je imela venecijanko in polnojerme-nik, fužine pa obveznega „norca", veliko kladivo, ki je služilo za oblikovanje razžar-jenega jekla v razne kovaške izdelke. Za kovanje nam je služilo le oglje, kar je dalo izdelanemu orodju tudi izredno kakovost in trajnost. Pri hiši je bila tudi manjša kmetija." „Kaj ste pa izdelovali v kovačiji — fužini? " „Največ smo izdelovali razne sekire, od navadnih do tesarskih kot so cimarake, plenkače, bavte, puntake. Oče in stari oče sta skovala izredno veiiko motik, krampov in cepinov. Ko je bil oče še živ, smo izdelali veliko rezil za ročne slamoreznice, pa razno mlinsko orodje, zobata kladiva in špice, kakor tudi orodje za kamnoseke, poleg tega smo izdelovali tudi razno poljsko orodje, delali smo tudi nove in popravljali stare pluge, razno orodje po naročilu in seveda tudi prelepe okenske mreže. Orodje narejeno v naši fužini je bilo opremljeno z žigom JG, saj smo bili kar trije, ki smo imeli ime, ki se je pričel z J, tako je bil stari oče Jakob, oče Janez in jaz Janko, in G, ker smo bili vsi Gabriči. Dela smo imeli vedno dovolj, ker smo kovali iz odličnega švedskega jekla, ki smo ga kupovali v Ljubljani. Oče je med drugim izdelal tudi „kembelj" za zvon cerkve v Dolu pri Ljubljani. Veliko imam tudi starega kovaškega orodja, muzejske vrednosti kot so razne klešče, ročno orodje, ki ga je izdelal stari oče za vrezovanje navojev, star primež. ki ga je tudi izdelal stari oče, lahko bi našteval še in še." „Kdaj si se pa pričel ukvarjati z umetnim kovaštvom? " „Do tega sem imel veselje še kot mlad fant. Rad sem gledal lepo oblikovane okenske mreže, pa razne kovane ograje. Veliko izdelkov umetnega kovaštva sem izdelal po predlogah arhitekta Jožeta Plečnika, pa arhitekta Mihe Osolina, ki je opremljal s temi izdelki številne gradove, za Jožeta Karlovška, pisatelja knjig Slovenski ornament in Kmečki domovi, ki je bil predavatelj na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in je živel in delal v Domžalah in tu tudi umrl, sem koval predvsem okovje za skrinje. Sedaj delam izdelke umetnega kovaštva le še bolj za hobi, kajti zdravje mi več ne dopušča, da bi bolj intenzivno vrtel v rokah težko kovaško kladivo." Naj omenim še to. Ob razstavi, ki smo jo imeli akademski slikar Danijel Fugger, Janko Gabrič in Tone Ravnikar v mesecu marcu leta 1972, še pred ustanovitvijo Likovnega društva Petra Lobode Domžale, je Andrej Zaje v knjigo vtisov s te razstave zapisal o delih Janka Gabriča tele besede „Pred Gabričeve železne „cukerčke" bi se vsedel, jih gledal in užival, občudoval njegovo misel, njegovo srce in njegove roke. Pravi ponos so za Domžale." Zares lepa pohvala za čudovite izdelke Janka Gabriča na tej razstavi. Janko je bil tudi med prvimi, ki se je v mesecu februarju leta 1973, torej pred 10 leti vključil v vrste članov novo ustanovljenega likovnega društva Petra Lobode Domžale in ostal zvest vrsto let. ..Janko, kdaj si se pa vključil v vrste domžalskega Sokola? " „To je bilo že leta 1920, ko mi je bilo osem let. Takrat sem telovadil še pri deci. V vrstah Sokola sem ostat vse do leta 1941, ko je prišel okupator in prekinil delo. Več let sem bil tudi odbornik. Veliko smo imeli nastopov tako v Domžalah, Radomljah, Moravčah, Kamniku, Šiški in drugih krajih. Udeležil sem se tudi vsesokolskih zletov v Zagrebu in Beogradu." „Kaj pa dom in družina? " „PrviČ sem bil poročen leta 1941 z Ivanko Sršenovo, hčerko domžalskega zidarskega mojstra Ivana Sršena, vendar mi je žena umrla že leta 1944. V zakonu se nama je rodila hčerka Urška. Drugič sem se poročil leta 1949 s Kamničanko Heleno Bervarjevo. V tem zakonu se nama je rodila hčerka Alenka. Obe hčerki sta sedaj poročeni, obe imata sinkote, Urška enega, Alenka pariva. V Domžalah imam še vedno delavnico v hiši, kjer živita tudi sestra Ivanka in brat Justin, sicer pa že vrsto let živim v Kamniku, od koder je doma moja druga žena. Ne mine pa dan, da ne bi prišel v rojstne Dordale, kjer sem preživel vsa lepa mlada leta in preživljam tudi jesen svojega življenja. Na dom in Domžale me veže toliko lepih spominov, da jih nikoli ne bom pozabil." „ln tvoji spomini na stare Domžale? " ,.Spomini mi vedno pogosteje uhajajo nazaj v našo staro, pa vendar tako lepo in zanimivo rojstno hišo, ki je danes žal ni več. Škoda le. da so ukinili vodne padce, sedaj že lahko rečem nekdanji Mlinščici, ki ne služi več svojemu namenu. Podrli so Kuraltov silos za žito, ki je imel novo turbino s 60 konjskimi močmi. Sedaj ta voda neizkoriščena teče tod mimo. Domžale, ki so bile nekdaj vsaj tako znane po kovačih in zapravljivčkih, ki so jih izdelovali ti kovači, kot Šentvid nad Ljubljano po mizarjih, kovačev takorekoč nimajo več. saj se za to obrt mladi ne navdušujejo. Kako so nekdaj lepo pela kladiva po kovaških nakovalih. Prišla je druga doba in tako kot se mi staramo, bo šla tudi kovaška obrt v pozabo. Še dolga stoletja pa bodo ostali nepozabni izdelki kovaške obrti in reči moram, da me to navdaja z zadovoljstvom." Janku Gabriču, ki še vedno dela izdelke umetnega kovaštva, čeprav kot pravi sam le še za hobi, želimo, da bi nam ustvaril še veliko prelepih izdelkov umetnega kovaštva in nam bo tako kot zadnji „Fežnarjev" kovač ohranil še veliko izdelkov stare domžalske kovaške obrti. Tone Ravnikar • SPOZNAJMO SVOJE KRAJE Mengeš skozi čas Razvojno spada na začetek poti, ki jo naši umetnostni zgodovinarji imenujejo „slovenska posebna gotika", in katere slog dvoranskega prostora se je nato močno uveljavil v gorenjski arhitekturi. Da je nšstala cerkev sredi 15. stoletja, pričajo tudi freske v njej, ki so jih 1932 odkrili pri obnavljanju cerkve. Te segajo v čas okoli 1460. Sestavljene so iz dveh delov. Prvi obsega zadnjo sodbo, drugi pa skupino sv. Mihaela, Marije in evharisti-čnega Kristusa. Zadnja sodba, ki je naslikana po načelu nadstropne kompozicije, ni v celoti ohranjena, manjka ji namreč gornji pas, ki je obsegal Kristusa, sodnika med apostoli. Vidna pa sta srednji in spodnji del: na sredi klečita Marija in Janez Krstnik kot priprpšnjika, ob njiju je na levi vstajenje pravičnih, na desni pa pogubljenih. V spodnjem delu pa je na levi nebeški Jeruzalem z zveličanimi dušami, na desni pa peklensko žrelo, kamor ženejo hudiči zavržene. V središču drugega dela je kamnit tabernakelj, nad njim pa slika cerkvenega patrona sv. Mihaela, ki tehta duše, in Marije z Jezusom v naročju. Nato je na desni stoječi Kristus, ogrnjen le s prtom. Iz keliha s hostijo, ki stoji na tleh, mu poganjata skozi rane na rokah trta in pšenica. Freske so naslikane „z značilno zakasnelo alpsko idealistično tradicijo mehkega sloga 1. polovice 15. stoletja, ki ohranja ljubki lepotni tip obrazov brez sence realizma, in mehak, le pri tleh zlomljeni potek gub oblačil", (dr. E. Cevc). Slike je po vsej verjetnosti naslikal eden najpomembnejših kranjskih slikarjev 15. stoletja Janez Ljubljanski. V cerkvi je še nekaj slik Valentina Metzingerja, ki pa jih je pokvaril s preslikavanjem Miha Kavka. Iz novejšega časa pa moramo omeniti novo krstilnico, ki jo je zasnoval Jože Plečnik. Pri mengeškem krstnem kamnu, čeprav to morda zveni nesodobno, so bili krščeni še Avguštin Hallerstein, jezuit, znamenit misionar, popotnik in astronom, ki je bil zelo cenjen na pekinškem cesarskem dvoru, kjer je dosegel celo čast mandarina in se je zgrudil od kapi ob novici, da so njegov red razpustili. Igralka Polonca Juvanova (1884—1952), profesor Tine Orel iz Trzina, dolgoletni ravnatelj fimnazije v Celju in znani urednik Planinskega vestnika, prof. Janez Koncilija in njegov soimenjak dr. Rudi iz Topol, znana sodnika Kralj in Testen, oče dr. Marije Makarovič, roj. Jagodic iz Loke, ki je napisala edinstveno monografijo o Mengšu, dr. Ljudevit Merčun, inženir Matko Prelovšek, urejevalec Ljubljane med obema vojnama in eden najboljših Plečnikovih prijateljev in drugi. Zdaj sta zunaj cerkve ob zid med kaplanijo in cerkvijo vzidana dva pomembna nagrobnika. Prvi je iz leta 1594 in kaže župnika B. Oiza, ki kleči pred križem, drugi pa iz okoli leta 1685, in upodablja plemiča Bernardina Barba od kolen navzgor, odetega v oklep in z baročno lasuljo na glavi. Spomenik spada med enega redkih baročnih figuralnih nagrobnikov na naših tleh. V zidani ogradi med župni-ščem in zadnjim vhodom na pokopališče pa je vzgrajeno še nekaj nagrobnikov, ki spominjajo na stisko gospostvo mengeške fare. Med njimi je tudi stiski grb. Na prostoru med cerkvijo, zvonikom in že omenjeno kaplanij-sko ogrado pa stoji še steber z Marijinim kipom. Steber s podstavkom je delo kamnoseka Sirollija. Kot izvemo iz napisa na podstavku, je znamenje postavil Mengeš leta 1857. Nekdaj znamenje je stalo na Glavnem trgu. Spomenik je brez umetniške vrednosti. Od drugih manjših spomenikov (ob večjih se bomo še ustavi/i), bi bilo tu potrebno še nekaj znamenj, zlasti v nekdanjem Malem Mengšu in eno pri Topolan, za tem pa tudi spomenik padlim v prvi svetovni vojni na Blej-čevi cesti. ŠPORT IH TElESnfl KULTURA • MINUTE S ŠPORTNICO VIOLETO MORDEJ: ENA ŠPORTNICA — DVA ŠPORTA Ali dovolj poznamo domžalske vrhunske športnike? Smo seznanjeni z njihovimi uspehi v republiki, državni ali celo mednarodni športni areni, z napori in odrekanji, ki so bili neobhodni za osvojitev odličij, s težavami, ki jih pestijo, z načrti v prihodnje? Po pravici povedano v Domžalah ne posvečamo vrhunskim športnikom pozornosti, kakršno bi si s svojimi dosežki nedvomno zaslužili. Zato smo se v športnem uredništvu Občinskega poročevalca odločili, da vam bomo v vsaki številki predstavili enega izmed vrhunskim športnikov domžalske ""občine. ^__:_u Ni naključje, daje naša prva sogovornica prav 14-letna Trzinks Violeta Mordej, športnica, ki žanje vrhunske uvrstitve v dveh športih - kotalkanju in umetnostnem drsanju, kar zgovorno potrjuje tudi 14 pokalov in 12 medalj, ki jih ima v svoji vitrini. Prikupna osmošolka, članica ljubljanske Olimpije, ki namerava nadaljevati šolanje na srednji pedagoški šoli, je namreč dosegla kopico odličnih uvrstitev na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Takole jih je nanizala: med enega svojih največjih uspehov šteje letošnji naslov državne in republiške prvakinje v drsanju, še posebej zategadelj, ker so začeli v klubu šele lani, po triletnem premoru (zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev) spet drsati in pa lanskoletno 5. mesto na tekmovanju Alpe-Adria v Cortini d'Ampezzo. Kotalkati je pričela že s šestimi leti starosti in ima zato v tej panogi tudi več uvrstitev: tri leta zapored je bila državna in republiška prvakinja (osvojila je naslove od pionirke do članice), prva na mednarodnem tekmo-„vanju med člani v Gorici, 10. na evropskem prvenstvu v Benetkah, 3. na Pavletovem memorialu na Opčinah ter 3. in 5. na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu. Za letošnjo sezono je že zaključila s tekmovanji v drsanju, toda v kotalkanju jo čaka še vsa sezona: Tako bo nastopila na državnem in republiškem članskem prvenstvu, kjer si je za cilj zastavila, kot že leta nazaj, zmago, na evropskem članskem prvenstvu v Madridu v Španiji (tu si želi uvrstitve med prvo deseterico) na Goriški vrtnici, Pavletovem memorialu in ostalih mednarodnih tekmovanjih. Po tem „uradnem zasliševanju" je stekel z Violeto naslednji razgovor: - Kako to, da že pri 14. letih nastopaš v članski konkurenci? „Pri drsanju in kotalkanju je pravilo, da ko presežeš kakovost svoje starostne skupine greš med starejše. Tako bom v prihodnji sezoni tako v kotalkanju kot tudi v drsanju nastopila med članicami." - Na letošnjem državnem prvenstvu v umetnostnem drsanju si bila po obveznih likih deveta, po kratkem programu četrta, s prostim programom pa si prekosila vse nasprotnice. Ali so obvezni liki tudi ponavadi tvoja šibka točka, glavni adut pa prosti program? „Da, obvezni liki so moja šibka točka, dolgočasni so mi in težki. Raje imam prosti program, čeprav se sotekmovalkam le-ta zdi težji." - Kakšne so možnosti in pogoji za trening v Ljubljani, pri Olimpiji? „Za kotalkanje imamo ugodne pogoje, ker imamo svojo ploščo. Za drsanje smo imeli lani težave s halo Tivoli, saj smo vadili od 6. do 8. ure zjutraj, od 13. do 15. ure in ponoči od 23. do 0.30(1), letos je s tem bolje." - Kaj lahko poveš o slovenskem drsanju in kotalkanju v primerjavi z jugoslovanskim, evropskim? „V Sloveniji kotalkarski šport ni popularen, drsanje pa je bolj razširjeno. Vendar strokovno mnenje je, da je kotalkanje težje od drsanja." - Koliko časa dnevno ti vzame drsanje, ali zaradi tega „trpi" tudi šola? „Dnevno mi vzamejo treningi 3 do 4 ure časa, veliko sem odsotna od pouka zaradi tekmovanj, vendar mi pomaga vodstvo OŠ Matije Blejca-Matevža in sošolci, vso zahvalo pa sem dolžna tudi staršem, ki mi pomagajo in me vzpodbujajo." • - Koliko časa vadiš vajo znastop? „Mesec dni porabim, da se naučim nove vaje za nastop, vendar se vaja menja le enkrat letno. Glasbo za vajo si izberem sama, program pa sestavi moj trener Silvo Švajger." - Tudi pri drsanju in kotalkanju je potrebna velika kondicija. Kako si jo nabirate drsalci? „Veliko tečemo, dvakrat tedensko se razgibavamo v hali. Tudi med počitnicami moram veliko kondicijsko trenirati." - Včasih se tudi najboljšim drsalcem ponesreči nastop. Od česa vse je odvisen dober nastop? „Odvisen je od športne sreče, treningov, velik delež prispeva trema, malo pa vplivajo tudi gledalci." Za zaključek nam ne preostane drugega kot to, da zapišemo, da bomo o mladi kotalkarici in drsalki Violeti Mordej nadvomno še veliko slišali. Igor Matičič PROGRAM ŠPORTNIH TEKMOVANJ IN PRIREDITEV 16.4.1983 - Tekmovanje mladine za splošni ljudski odpor in družbena samozaščita 23.4.1983 -gimnastika za šolska športna društva 23.4.1983 -Pohod RAŠICA 26.4.1983-Pohod OKLO 8.5.1983 —Pohod ob žici okupirane Ljubljane (prevoz z vlakom) 13.5.1983 - Atletika - šolska športna društva (stadion Domžale) od 1.5.1983 dalje - nogomet za: delovne organizacije, krajevne skupnosti f in telesnokultume organizacija 11., 18., 25.5.1983 - Nogomet - šolska športna društva 14.5.1983 -Občinski praznik - Tek aktivistov - Trzin 21.5.1983 -Občinski praznik - Košarka (moški) 28.5.1983 -Občinski praznik - Košarka (ženske) - igrišče Mengeš 25.5.1983-Dan mladosti USPEŠEN NASTOP DVIGALCEV f UTE2I . (im) - Naši mladi dvigalci uteži iz TAK Domžale so se tudi na letošnjem republiškem prvenstvu v dviganju uteži za starejše pionirje, ki je bilo tokrat v domžalski hali Komunalnega centra, odlično odrezali, saj so bili najboljši po številu doseženih medalj s štirimi naslovi prvakov, štirimi drugimi in dvema tretjima mestoma. Prvenstvo v Domžalah pa bo zapisano v analih težkoatletskih prvenstev tudi kot eno najuspešnejših, saj so štirje mladi dvigalci uteži v pičlih treh urah postavili 13 novih republiških rekordov, med njimi je kar tri rekorde dosegel Domžalčan Robi Peterca v super težki kategoriji nad 110 kg telesne teže in sicer v vseh treh disciplinah: potegu, sunku in biatlonu. Uvrstitve naših dvigalcev uteži: do 52 kg: 2. Franci Klemene, do 56 kg: 1. Tone Šare, 2. Marko Hrovat, 3. Jure Štiftar, do 67,5 kg: 2. Marko Žle, 7. Igor Šuštar, 9. Roman Lipov-šek, do 75 kg: 5. Vinko Malovrh, 7. Marko Uranič, do 82,5 kg: 2. Franc Pavli, 3. Sašo Zalokar, do 90 kg: 1. Slavko Grilj, do 110 kg: 1. Jože Klop-čič, nad 110 kg: 1. Robi Peterca. SREČANJE ODBOJKARIC V MENGŠU_ 19.2.1983 je bilo v telovadnici osnovne šole v Mengšu občinsko trim-sko tekmovanje v odbojki za ženske. Nastopile so ekipe TVD Partizan Preserje, Domžale in Mengeš, ŠD Trzin, ŠD Slavko Šlander Domžale, Zdravstveni dom Domžale. Tekmovanje je potekalo v dveh predtekmovalnih skupinah, najboljši ekipi iz vsake skupine pa sta se pomerili v finalu za razvrstitev od 1. do 4. mesta. Končni vrstni red: 1. mesto TVD Partizan Preserje 2. mesto TVD Partizan Mengeš 3. mesto ZD Domžale 4. mesto TVD Partizan Domžale 5. mesto ŠD Slavko Šlander 6. mesto ŠD Trzin r Občinsko prvenstvo v veleslalomu Pod pokroviteljstvom skupščine občine Domžale so delavci smučarskega društva Domžale pripravili letošnje odprto občinsko prvenstvo Domžal v veleslalomu, ki je bilo koncem preteklega meseca na Zelenici. Čeprav je bila ob zaključku smučarske sezone, ob številnih smučarjih v občini, dokaj skopa udeležba, pa je bila zato toliko bolj kakovostna, saj sta se prvenstva udeležila sedanja člana mladinske oziroma pionirske reprezentance SFRJ v alpskem smučanju Primož in Nataša Matičič ter bivši član državne A reprezentance Tomo Virk in bivši član B reprezentance Matija Horvat, ki sta trenerja prve vrste SD Domžale, mimo njih pa tudi mladi in obetavni domžalski smučarji tekmovalci. Najhitrejšemu smučarju in smučarki v občini je pokrovitelj Sob Domžale namenil pokal. Med moškimi gaje osvojil Primož Matičič z velikim naskokom na razmeroma kratki progi pred svojim trenerjem Tomom Virkom, in Sašom Golte-zom. Med ženskami je bila najhitrejša Polona Kosec z malenkostno prednostjo pred Natašo Matičič in Andrejo Zevnik. REZULTATI - cicibanke: 1. Brleč, 2. Šrubelj, 3. L. Pliberšek, 4. M. Rohnik, 5. Kalčič, cicibani: 1. Novak, pionirke: 1. N. Matičič, 2. Zevnik, 3. Košir, 4. Mali, 5. Sitar, 6. N. Klopčič, pionirji: 1. Supej, 2. Putrle, 3. Majhenič, 4. Cimperman, 5. Brumen, 6. Piskar, 7. Marolt, 8. Rcmškar, 9. Vaupetič, 10. S. Česnik, mladinke: 1. P. Kosec, 2. Škarja, mladinci: 1. P. Matičič, 2. Venturini, 3. Gostinčar, članice: 1. Rojs, člani: 1. Virk, 2. Goltez, 3. Horvat, 4. F. Pliberšek, 5. Repovž, 6. Borin, 7. Girandon, 8. Rojs, 9. M. Kalčič, 10. Varšek, veterani: 1. M. Kosec, 2. Kabaj, 3. Jagarinec, 4. Šrubelj, 5. J. Robnik, 6. J. Česnik, 7. Lieber,8.M.Klopčič. | Matičič PRVOMAJSKI TEK PO ULICAH DOMŽAL Telesnokultirna skupnost Domžale in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale organizirata športnopolitično prireditev ob praznovanju ustanovitve OF in praznovanju 1. maja. Tekmovanje bo v torek, 26.4.1983 s pričetkom ob 17. uri s startom in ciljem Veljka Vlahoviča v Domžalah. Tekmovanje bo v 11 starostnih kategorijah od pionirjev do veteranov, proga pa bo potekala po naslednjih ulicah: Kidričevi, Cesti talcev in Veljka Vlahoviča. Tekmovanje bo izvedel Atletski klub Domžale s svojimi sodelavci. Rezultati bodo objavljeni takoj po zaključku tekmovanja v vsaki kategoriji, prvi trije bodo prejeli medalje. Vabimo vse delovne ljudi in občane, da se udeleže tekmovanja, saj ni fe tekmovalnega značaja, temveč tudi športno-politična manifestacija. Podrobnejše informacije je moč dobiti na telefon ZTKO Domžale 721-015. J r Predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar in predsednik Občinske konference SZDL Miro Ukmar sta v marcu pripravi/a sprejem za domžalske vrhunske športnike, ki so v lanskem letu osvojili naslov državnega oziroma republiškega prvaka. V pozdravnem govoru se je predsednik domžalske občine tov. Karel Kušar zahvalil vrhunskim športnikom za širjenje ugleda domžalske občine v športu v državnem, republiškem ali celo mednarodnem merilu hkrati pa poudaril, da je bilo premalo storjenega za širše seznanjanje občanov o uspehih in rezultatih domačih športnikov ter o naporih in odrekanjih, ki so bili potrebni za osvojitev naslova prvaka. V nadaljevanju je poudaril, da je potrebno ob sedanji težki ekonomski situaciji še poglobiti povezovanje telesne kulture z združenim delom in krajevnimi skupnostmi ter poiskati nove poti v vrhunskem športu in telesni kulturi nasploh, za konec pa js zaželel športnikom športne uspehe tudi v prihodnje. Predsednika sta izročila domžalskim prvakom knjižna darila, ki so jih prejeli: Rajko Dime (dviganje uteži), Violeta Mordej (kotalkanje), Patricija Česnik (jadranje na deski), Marjan Avbelj (motokros), Peter Verbič (motociklizem), člani AMD Lukovica za osvojen ekipni državni naslov v postavi: Jože Čokan, Roman Kreč, Vladimir Andrejka, Edvard Osenk ter ' Leon in Marjan Avbelj, Jože Cerar (motokros), Nataša Matičič (alpsko smučanje), Tomaž Drolc (atletika), Miran Stibilj (motociklizem), Marko Cerar, Ivan Peterca in Slavko Grilj (dviganje uteži), Aco Slavič (konjeni-štvo) ter člani KK Krumperk za republiški naslov v preskakovanju preprek v postavi: Aco Slavič, Marko Brojan in Tomo Mali. Po „uradnem" delu sprejema so se športniki zadržali s predsednikoma v pogovoru, v katerem so jima potožili o težavah in povedali o svojih športnih načrtih v prihodnje. V Domžalah se začne in konča problem vrhunskega športa prav pri financiranju, saj družba prispeva športnikom oziroma društvom le 20—30 odstotkov potrebnih gmotnih sredstev, medtem ko gre preostanek iz žepa športnikov in društev. Tov. Miro Ukmar je dejal, da je v vrhunskem športu v Domžalah še veliko nedorečenih in nejasnih stvari in seznanil prvake, da razpravljajo o republiškem predlogu o nadaljnjem razvoju telesne kulture v Sloveniji. 1 hkrati pa bo domžalska SZDL pripra- t vila v aprilu okroglo mizo o vrhunskem športu, kamor bodo povabljeni vsi domžalski vrhunski športniki z namenom, da se razčistijo vse nejasnosti in nedorečenosti športne „špice". Po besedah prisotnih domžalskih športnikov bi se dalo še veliko storiti, kljub težkim gospodarskim razmeram, v ekonomski propagandi za naše delovne organizacije, saj je le-ta prisotna le v košarki, medtem ko nase motokrosiste podpira delovna organizacija iz sosednje republike. Predsednika sta se zavzela, da bosta na prvem prihodnjem sestanku aktiva gospodarstvenikov sprožila ta problem, hkrati pa tudi storila vse za pospešitev gradnje dirkališča AMD Lukovica, za katerega imajo lokacijo na vzhodni strani krtinskega hriba. Od prvega sprejema pri predsednikih si domžalski prvaki veliko obetajo, saj so naleteli na njuno razumevanje ob vseh potoženih težavah in pa zagotovilo, da bosta pomagala po najboljših močeh le-te tudi razreševati. Kljub vsemu pa se vsiljuje misel, da lahko ob poraznem stanju domžalskega vrhunskega športa štejemo dosežke prvakov za dvojni uspeh. Igor Matičič Sprejem za športnike pri predsedniku Skupščine občine tov. Karlu KUŠARJU. Čestitke prejema dvigalec uteži Ivko PETERCA ^9999999 RAZGIAJI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi a r OGLAS Oddam majhnega, belega, prijaznega psička. Sever, Ljubljanska 49, Domžale. • • • OGLAS Prodam več gobelinov. Naslov v uredništvu glasila. 1 OGLAS Vsak dan od 12. ure dalje pazim vašega otroka. Župančičeva 6, stanovanje 39, Domžale. • • • OGLAS Sprejmem vsakokršno žensko delo na dom.Naslovv uredništvu glasila. J V OBVESTILO! Bralce, ki obiskujejo knjižnici v Mengšu in Moravčah obveščamo, da bo od 1. maja 1983 nov urnik in sicer: Mengeš: petek od 15. do 19. ure Moravče: četrtek od 12. do 18. ure J VAŠA KRI REŠUJE ŽIVLJENJE; SAMO KRI NADOMESTI KRI! V. Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA DOLINARJA Komparetov ata iz Brda se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekali sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi. Ob boleči in tragični smrti našega dragega JANEZA KOSCA viš. dentista iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in ostalim za pomoč, cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena in sin. Ob smrti našega dragega moža in očeta JANEZA BEDENKA Boštjanovega ata iz Podgorice se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrekali sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskim društvom. Žalujoči vsi njegovi. ENKRAT NA TEMO: Birokrat birokratu volk V prejšnji številki Občinskega poročevalca je bila na zadnji strani objavljen članek, ki upravičeno kritično obravnava pojav vrste čakajočih pred referatom za promet na Sekretariatu za notranje zadeve SO Domžale. Ker pa piscu niso znani pravi vzroki za te vrste, niti ukrepi, ki so bili sprejeti, da vrste ne bi bile še daljše, bom poizkusil njegove ugotovitve dopolniti. Pojav vrste čakajočih se je v večji meri res pojavil v omenjeni pisarni ob uvedbi bonov za gorivo v oktobru mesecu 1982. Mirno lahko trdim, da do vrst ne bi prišlo, če bi bilo pravočasno sprejeti ustrezni predpisi in izdana potrebna navodila za delitev bonov. Dodatno zmedo so povzročala netočna in zmedena obvestila sredstev javnega obveščanja, ki so celo pozivala občane, naj ne hodijo po bone prve dni, ko so se ti organizirano delili po krajevnih skupnostih. Posledica tega je bila, da smo na 27. delilnih mestih v dveh dneh razdelili bone le 50 % upravičencem namesto pričakovanih 80 do 90 %. To pomeni razliko cca 4.000 do 5.000 strank, ki so nato uveljavljale svoje pravice do bonov med uradnimi urami in to v veliki meri prav na referatu za promet, ki je bil že v preteklosti pri opravljanju rednega dela nadpovprečno obremenjen. Ko smo končno le uspeli v glavnem opraviti prvo delitev bonov, smo bili v skladu z novo sprejeto prometno zakonodajo postavljeni pred novo izredno nalogo, ki nam je naložila izdajo vozniških izpitov za traktorje vsem prosilcem, ki že imajo katerikoli vozniški izpit. Ta ukrep je ponovno obremenil predvsem delavke na referatu za promet, ki so sprejele v mesecu dni 5.000 tovrstnih vlog. Reševanje navedene problematike bi bilo prav gotovo lažje, če ne bi v tem času prehajali na računalniško obdelavo podatkov ob istočasnem vodenju vseh predpisanih obstoječih evidenc in če ne bi morali istočasno opravljati tudi intenzivne zamenjave osebnih izkaznic z novimi, ki mora biti v celoti opravljena do oktobra meseca leta 1984. Seveda upravni delavci glede na situacijo nismo ostali križem rok in smo, da bi bile vrste čakajočih manjše, sprejeli naslednje ukrepe: 1. Že v oktobru mesecu je bila sprejeta sprememba sistemizacije Sekretariata za notranje zadeve, s katero smo zmanjšan' število delokrogov z višjo izobrazbo iz treh na dva in za en delokrog povečali števjlo delavcev, ki delajo na prometu. Nova delavka je pričela z delom v mesecu februarju, seveda pa je potreben določen čas, da se bodo pokazali efekti te rešitve, še posebej, ker je bila sprememba realizirana v času, ko so se nam dogajali največji izpadi zaradi bolniških izostankov in dopustov. 2. Sprejemanje vlog za traktorske izpite smo prenesli tudi na Krajevne urade v Moravčah, Blagovici in Lukovici, vendar žal ugotavljamo, da se tudi občani iz teh predelov raje odpravijo na sedež občine, kot da bi uveljavljali svoje pravice na bližnjem krajevnem uradu. 3. Ob največjih konicah smo sprejemanje vlog za izdajo vozniških dovoljenj za traktorje prenesli tudi na nekatere ostale referente v Sekretariatu za notranje zadeve, potem ko ti opravijo neodložljive naloge na svo* jem področju dela. Vsekakor je razpon uradnih ur upravnih organov tolikšen, da nobenemu občanu ni potrebno prihajati po opravilih na upravne organe med delovnim časom, še posebej pa to velja za uveljavljanje pravice do bonov za gorivo. Uradnih ur ne moremo povečevati ob sedanjem številu zaposlenih, ker sicer ostane premalo časa za dokončanje postopka, ki se v celoti ne opravi pred strankami. Že sedaj tega dela v celoti ne uspemo opraviti v rednem delovnem času. Postopki v zvezi z registracijo motornih vozil in izdajo vozniških dovoljenj so dejansko zakomplicirani predvsem zaradi tega, ker morajo občani s položnicami vplačevati tiskovine na banki ali pošti, vendar delavk, ki opravljajo ta dela na referatu za promet, ni mogoče dodatno obremenjevati še z manipuliranjem z denarjem. Že dalj časa se dogovarjamo o tem, da bi to delo opravljali v eni od ostalih pisarn v pritličju občinske zgradbe. Predlog pisca zgoraj navedenega članka za izboljšanje stanja, ki se nanašajo na predvajanje pornofilmov in trimskih vaj, ne bi posebej komentiral. Upamo, da bomo tekom leta z zgoraj navedenimi ukrepi uspeli odpraviti vrste čakajočih. Smatram, da nam bo to nedvomno uspelo, v kolikor nam pri tem kakšen neplačnirani administrativni ukrep sprejet na višji ravni, ne bo prekrižal načrtov. Sekretar Sekretariata za notranje zadeve Darko GOGNJAVEC INTEGRAL DO GOLFTURIST TOZD GOSTINSTVO IN 2ICNICE KAMNIK OBVESTILO Po sklepu ZPO TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, bo nihalka in sedežnica na Veliki planini v času od 28.3.1983 obratovala po naslednjem voznem redu: Nihalka: ponedeljek, torek, sreda, četrtek ob 8., 12. in 17. uri petek ob 8. in od 12. do 17. ure vsako polno uro sobota, nedelja in prazniki od 8. do 18. ure vsako uro Sedežnica: ponedeljek, torek, sreda, četrtek ob 8., 12. in 17. uri petek ob 8. in od 12. do 17. ure vsako polno uro sobota, nedelja in prazniki od 8. do 18. ure. Za skupine nad 15 oseb je možen prevoz tudi izven urnika obratova- nja. TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik Tovarna trakov in elastike "TRAK" Mengeš, Glavni trg 18 OBJAVLJA prosta dela oz. naloge: 1. VEČ DELAVK ZA DELO NA TKALSKIH STROJIH Pogoj za opravljanje teh del je končana osnovna šola. Prednost pri sprejemu pa bodo imeli kandidati s končano poklicno izobrazbo tekstilne smeri. Za opravljanje teh del je predpisano poskusno delo. 2. UREJEVALKE PROSTOROV Zaželjena je končana osnovna šola. Delo se opravlja v dveh izmenah in se združuje za nedoločen čas. Kandidatom, ki bodo združili delo, nudimo stimulativne osebne dohodke in urejen družbeni standard. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev, naj kandidati pošljejo ali osebno dostavijo v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. V kadrovsko splošnem sektorju kandidati lahko dobijo tudi vse ostale informacije. TEKSTI L TEKSTIL Ljubljana n.sol.o. TOZD FILC Mengeš o.sol.o. Blejčeva 4, Mengeš Komisija za delovna razmerja pri TEKSTIL, proizvodno in trgovsko podjetje n.sol.o., TOZD FILC MENGEŠ o.sol.o. OBJAVLJA prosta dela in naloge MOJSTER Pogoji: — srednja tekstilna šola oz. VKV ^ — tečaj za mojstra — 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijavyna naslov TEKSTIL Ljubljana, TOZD Filc Mengeš, 61234 Mengeš, Blejčeva 4 v 15. dneh po objavi. AGROEMONA DOMŽALE TOZD Prašičereja Ihan Komisija za delovna razmerja OBJAV LJA prosta dela za: OSKRBOVALCA (krmilca) v proizvodnji pujskov in VEČ NK DELAVCEV za delo v servisni enoti Pogoji: - reguliran vojaški rok — poskusno delo 30 dni Prostih stanovanj ni. Kandidate prosimo, da pismene vloge pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Agroemona Domžale, TOZD Prašičereja Ihan, Ihan 48, splošna služba. 9753 Slamice iz slamnika Da se ves svet vrti okrog Domžal-čanov, mnogi že dolgo mislijo. Sedaj smo dočakali še svoje zadoščenje: Zvedeli smo namreč, da se po novem nekje v Domžalah nahaja geosrediščc Slovencev. Če se okrog Domžalčanov ne vrti ves svet, se pa vrti vsaj Slovenija . .. V Domžalah so podrli železniško skladišče. Naobveščene obveščamo, da so ga železniški delavci podrli namenoma, da pri tem vagoni, ki železničarjem uhajajo iz Jarš, nimajo nobene vloge .. . „Joj kam bi del," po Aškercu tarnajo v domžalskem Napredku, ko gledajo na dve gori kot „žafran" dragega poljskega premoga. Kaj bi z njim ne vedo, čeprav so na dragem energetskem viru opravili že eno igrico: Si lahko mislite: premog so sejali! ... Ko smo že pri premogu, ki ga nihče noče kupiti (zima je pač mimo), posredujemo nekaj predlogov: planinci naj namesto himalajske takse plačajo Napredku, pa bodo lahko na obeh goreh - v Domžalah in v Preserjah po mili volji planinarili, lahko pa bi se povezali tudi z osnovnimi šolami v občini, ki bi za športni dan priredile tekmovanje v dričanju s hriba ... V Domžalah je vse več častilcev boga Bakhusa. To sodimo po tem, da ima v kraju vse več topoglednih vernikov, saj jim vsak dan odprejo kako svetišče ... „Moravče so naše," pravijo komunalci, ki so zaradi novogradnje moravškega vodovoda z mehanizacijo zasedli ta kraj. Koliko časa bodo njihove, nihče ne ve. Moravčani upajo, da bodo žc kmalu lahko rekli: „Vraga so vaše, naše so . . ." V Domžalah je izbruhnil čas podeljevanja priznanj plaket, odlikovanj, ki bo trajal vse tja do poletja. Nekateri, ki so že abonirani prejemniki vsakovrstnih papirjev in kolajn menijo, da bi bil že Čas, da jih odlikujejo tudi zato, ker so osrečili družbo, da lahko prisostvuje njihovemu obstoju ... V novem bloku sredi Domžal nikakor ne gre v prodajo objekt, v katerem so rezervati kar 6000 m 2 prostora za pisarne. Investitorjem si dovolimo dati nasvet: Za začetek odprite pisarno, v kateri boste prodajali - pisarne ... Če v domžalskem Slamniku „crkne" elektrika - „crkne" vse! Očitno so se vrli elektrikarji domislili - zvite buče - domislico brez para. Ko dobiš račun, se ti stemni pred očmi - ... Dvojno! Polivalentna tovarišica Na sestanku poslušam polivalentno tovarišico. Pripoveduje o polivalentni dejavnosti polivalentne strokovne službe s polivalentnimi strokovnjaki. Vse je predvideno -polivalentno, celo to, kdo se bo tej polivalentni dejavnosti umaknil. Le tega polivalentna tovarišica ni povedala, kdo bo za ceiotno polivalentno delo dal - polivalenten denar. Vse več je konj . . . V naši občini je vse več konj . . . Pa ne samo v štalah, na Krum-perku ... Nič več, do . . . Nikakor ne moremo mimo ugotovitev, da se je vendarle premaknolo tudi pri naši priljubljeni temi: domu upokojencev , v Domžalah. Dom dobiva nad staro streho novo streho, mi pa obljubljamo, da bomo to temo do nadaljnega pustili pri miru. In sicer do tedaj, ko bo - bogva-ruj - prepuščala tudi nova streha... Vstopnice za obisk sodnika za prekrške Pri nekdanjem bistriškem mostu (po domače pri Mosnarju) so nekateri občani odprli neformalno dom žalsko smetišče. Takse za vstop na smetišče doslej še niso pobirali, odslej pa bosta vstopnice prodajala komunalni inšpektor in sodnik za prekrške. Prvi zaloteni obiskovalci so obličje sodnika za prekrške že videli... Vodo naj bi pili ... Domžalčani naj bi pili precej slabšo vodo kot jo pijejo Mengšani oz. Kamničani . . . Naj bi pili, kajti glede na vse večje število novih lokalov (beseda izhaja iz besede lokati), pijemo vse kaj drugega ... • Pet minut s športnikom: Peter Verbič najboljši športnik v moto športu Športni navdušenci, seveda pa zlasti oni, ki se zanimajo za moto šport, vedo, da je bil Domžalčan iz Jarš Peter VerbiČ proglašen kot najboljši jugoslovanski športnik v moto športu. Kako veliko je to priznanje lahko presodimo šele potem, ko zvemo, da za to priznanje konkurira množica tekmovalcev iz vse Jugoslavije... Koliko zvrsti sodi v moto šport in koliko tekmovalcev teži vsako leto, da bi doseglo lovoriko, ki si jo prejel ti? Letos so v Jugoslaviji prvič izbirali najboljšega športnika v moto športu. Za ta naslov se poteguje več tisoč tekmovalcev v speedwayu, moto krosu, kartingu, tekmovalcev v hitrostnih dirkah za motorje in avtomobile in drugih disciplinah. Kakšni so, Peter, zadnji uspehi? Uspehe sem dosegal na dirkah v republiškem, državnem, evropskem in svetovnem merilu. Lani sem v dirki za svetovno prvenstvo v Hockenheimu v ZRN denimo dosegel 9. mesto in dobil za to 2 točki. To me je uvrstilo na 17. mesto na svetu, tako da lahko v letošnji sezoni vozim na svetu na katerikoli dirki. Zelo znan si v Demokratični republiki Nemčiji, kjer si bil menda že drugič zapored zmagovalec ... Lanska sezona je bila zame najuspešnejša, ko sem ponovno osvojil republiško in državno prvenstvo, istočasno pa ponovno osvojil 1. mesto na mednarodni dirki v SCHLEIZ-u v Demokratični republiki Nemčiji. Trenutno si na poti v firmi ZuNDAP in KREIDLER. Čemu greš tja? Kot je znano, vozim motor te firme. V prihodnjih dneh želim testirati motor firme, ki ga bom v sezoni 1984 verjetno vozil v dirki za svetovno prvenstvo. Kaj pa cilji za prihodnje? Glavni cilj mi je, da bi v dirkah za svetovno prvenstvo, kjer bom pač tekmoval, dosegel kar največ, če se bo le dalo uvrstitev nekje do 10. mesta. Prav zelo bi želel, da bi tudi v prihodnjem letu že tretjič zapored prejel priznanje zlato čelado, s čimei bi trajno prešla v mojo last. Kaj želiš še povedati? To, da brez Nika Matjaža z Bleda, ki je dozorel vsem najtežavnejšim prijemom dvotaktnega motorja, ne bi bil tako uspešen. Edini v Jugoslaviji je, ki zna to delo opravljati tako uspešno in zato sem mu zelo hval žen! PESMICA Pa na pšaškem tem križišču trimetrski snežak stoji -a kdo bi le zameril če ga prometna služba veseli... Pa prisluhne proti edinemu gostišču pa na levo proti mladinskemu igrišču in ta sneženi kip zamisli si, kako vas Pšata izpopolnil bi... Se v nekaj novih hiš prišel bo telefon s tem vaščanom še kako ustregel bom;' pa še asfalt je treba dogradit in zamujeno nadoknadit. . . Če vse pobrala bo odjuga ... asfalt in telefon - pač moja bo zaslug« LOPOD Prvomajska nagradna križanka 1 Za križanko razpisujemo 10 knjižnih nagrad. Pravilne rešitve pošljite do 15. maja v uredništvo časopisa. Ljubljanska 94. sestavil s.vioenšek ime dveh držav AMERIŠKA KRATICA ZA DOBRO PETER PRIMOŽIČ ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA tulec etui VERDIJEV' OPERA geslo francoske revolucije RUDNIK v MAKEDONIJI GORA NAD VIPAVO PREDSEDNICA ZBORA Z D DOMŽALE POZITIVNA ELEKTRODA egipčanska boginja PRAVICE SPREMLJEVALCI BOGA EROSA IZVR. SVETA DOMŽALE MAKEDONSKO MOŠKO NOVO M t STO italijan -sko moško zvarjeno mesto grški bog vojne UTEŽNA MERA NAJVEČJE EVROPSKO SLADKOVOD NO JEZERO MAKEDONSKO KOLO tokovni posrednik pevka prodnik osmi del celote osebni zaimek prvotna modrica p«tja v prš. mitol poITlo taoizma japonski telovadec itak asu konec ivljenja neresnica KS OBČINE DOMŽALE francoski kipar(hansi angelca kržan DRL VI SNI plod IME pesnice IVAMI I prostor za pranje tal.filmska igralka (massari) c1troenov avto angleško pivo nemški NI rolog franc.film igra!k a ( maoali ) al.filmska igralk sophi,