42. številka. Trst, v četrtek dne 11. februvarija 1904. Tečaj XXIX Izhaja, rsat dan *u52. Rusko - japonska vojna. Spopadi med Port Arturjem in Ćimulpom. PARIZ 10. Listi priobčujejo iz Port Arttirja sledečo brzojavko, oddano včerajšnjega dne : Petnajst oklopnih ladij brojt<~a japonsko ladijevje bombardira od danes zjutraj Port Artur. Utrdbe odgovarjajo na ogenj. Vse ru?ke ladije po odplule iz luke. LONDON 10. Reuterjev biio javlja iz SiDiraja včerajšnjega doe : Tukaj se zatrjuje, da so -Japonci blizu šantunga zaplenili riiBki paruik »Mongolija«, kateri je v nedeljo od-plul iz Sangaja. \\ ASHINGTON 10. Kabinet je sklenil, da .»stanejo Zjedinjene države v ruBko-japoa-fcki vu ni popolnoma neutralne. LONDON 10. Reuterjevi pisarni došla je preko Newvorka sledeča brzojavka: Par-n k »C liimbia«, ki je dospel iz Port Ar-turja v C fu, bil je o napadu Japoncev na Pcrt Artur v tamešnjej luki. V ponedeljek, cb 11. uri zvečer občutil se je razpok pr- Kar ee tiče položaja na Balkanu, dejal je minister, da se Rusija sedaj ravno tako živo zanima za balkanske odnešaje, kakor poprej in da je vojna z Japonsko ne bo prav nič ovirala v akciji na Balkanu, -rsled česar je neutemeljena bojazen, da pride tam do komplikacij. Rusija bo tudi v bodoče soglasno z Avstro-ogrsko delovala na izvajanju macedonekih reform. (Živehna pohvala.) Na to je odsek vsprejel Falkovo poročilo in izrekel ministru za vnanje stvari, grofu Golu-ehowskemu zaupnico. BREMEN 10. Ravnateljstvo severo-nemškega Lk>yda odgovarja na razna tozadevna vprašanja, da se radi riiBko-japonske vojne plovni red nemških parnikov v vshodno Azijo prav nič ne spremeni. TOKI JO 10. Reuterjev biro. Javlja m?, da se je včeraj pri Cimulpo vršila bitka, ki je trajala od 11. ure zjutraj do 3. ure po-vega t ,rpeda. Ruske ladije bo takoj upotre- i poludne. Japonci so dve ruski ladiji — misli e električne svetilke in zapričele streljati S€> da »Korejca« in »Varjaga« — spravili ca japonske torpedovke. Napad je trajal v ! iz bitke. »Korejec« se je potopil, na »Var- pre*ledk b vso noč V torek, dne 9. ob zori opažati je bilo Ive rLSfci oklopni ladiji in jedno oklopno kr /irko, ki niso mogle več manevrirati in so bile spravljene na obrežje ob uhodu v lu jagu« pa je začelo goreti in ni mogel nadaljevati boja. Del mužtva, katero se je izkrcalo na suho, bo Japonci ujeli. Japonske ladije fo bile le lahko poškodovane. PARIZ 10. »Agenee Havas« poroča iz Križarka je bila močno poveznjena. Petrograda : Neki angležki list je prinesel No* ena adija ni bila poškodovana nad vodo. 1 vest, da se Rusija z nekim sindakatom fran- Rufcko ladijevje je danes zjutraj streljalo na cozfeih, belgijskih in nizozemskih bančnih tri m je oddaljeno japonsko ladijevje, ki je tvrdk pogaja glede najetja posojila jedne mi- ]go varjalo s streljanjem. Na to so ruske lijarde. Ta vest je popolnoma neresnična, ladije dvignile s.dra ter križale okoli luke. NEW-YORK 1(1. >Newvork Herald« Japonci bo se potem približali na oddaljo 3 jaylja Cifu . Tri rugke yojne katere m j ter s* začeli streljati na port-arturske 80 Jap0Bci tako poškodovali| da so neBpo_ u trd: «e. Roške ladije so bde le neznatno po- eolme za V0jn0) so zaprIe vhod v pristaniš6e, ali samo za velike ladije. Rusi poskušajo se-DUNAJ 10. Odsek za vnanje stvari ealjkami vzdržati ladije nad vodo in zamašiti ogrske delegacije imel je danes zjutraj sejo v odprtine, da bi pri večji vodi mogli spraviti evrho verifikacije Falkovega poročila. Kar se ladije v notranje pristanišče, tiče rusko japonrke vojne izjavil je minister PARIZ 10. Agenc ja Havas javlja iz za vaanje stvari, grof Goluchouski, da bo Petrograda : Pri spopadu v noči od 8. na 9. na^a monaihija varovala v tem strogo ne- t. m. je bil »Ctsarjevič« na zadnjem krovu utrainoet ter da se absolutno ne bo vmeše- poškodovan po japonski torpedovki. Krmilar vala. Vendar pa bo vlada toliko jednej, ko je bil pri tem ubit in krmilarski aparat je likor drugej vojujtčej državi dovoljevala v postal neraben. Oklopnjača se je vrnila v monarhiji nakupovanje potrebnih stvari, ker pristanišče. »Ketvizan«, ki je bil tudi poško-da to zahtevajo naši gospodarski interesi. dovan, je mogel vseeno prispeti v prista-Minister je ovrgel govorico, da je Ra- niš6e. En kotel v prostoru za kotle na »Pasja našemu poslaniku v Tokiju poverila za- ladi« je zletel vsled eksplozije v zrak, ali stopnvo svojih interesov na Japonskem. Ru- ladija je vseeno prišla v pristanišče in bo sija «la fe ni do naše vlade obrnila s tako. mogla v kratkem zopet v boj. (Neresnična prošnjo. Govori se, da bo Francija prevzela je torej vest, da je »Palada« potonila, kar so to zastopstvo, kar bi bilo tudi naravno z javljali Rusiji sovražni listi. Op. uredn.) cz rum na rusko francozko zvezo. Sicer pa da Japonsko ladijevje je poskušalo ob zori 9. t. tudi to ni še gotovo. m. bombardirati Port Artur, notranjo luko in rusko ladijevje. Ali rusko ladijevje je ostalo pod varstvom trdnjav, ki so začele z japonskim ladijevjem boj s topovi, ki je trajal eno uro. Topovi »Cesarjeviča« in »Retvizana« so sodelovali v boju. Skoda na materijalu ter poškodovanje ladij in trdnjav je majhno. PETROGRAD 10. Car je imenoval danes vse mornarične kadete za častnike. PETROGRAD 10. Tukajšnje japonsko poslaništvo ie dobilo danes sledečo brzojavko, iz Tokia : Japonska eskadra, ki je spremljala i transportne ladije, naletela je S. t. m. na potu v Cimulpo na topnjačo »Korejec«, kij je prihajala iz luke. »Korejec« je zavzel proti j japonski eskadri ofenzivno držanje inje streljal na japonske torpedovke. Te(jap. torpedovke) so izstrelile dva torpeda, ki pa nista pogodila. | »Korejec« se je vrnil nazaj. Zgodaj v jutro naslednjega dne je pozval poveljnik japonske eskadre ruske ladije, da zapustijo predpoludne "luko Cimulpo. — Admiral je pripomnil, da bo primoran napasti ruske ladije v luki, ako ne izidejo na morje. Dve ruski vojni ladiji ste zapustili ob 11. uri in pol luko in na prostem morju se je razvil boj. Po boju s topovi, ki je trajal čez eno uro, povrnila se je ena ruska vojna ladija izmed otokov nazaj. Proti večaru je potonila ena ruska križarja in okolu 4. ure' v jutro 10. t. m. je bilo javljeno, da je potonil tudi »Korejec«, ko je bila na njem prej eksplozija. Častniki in moštvo obeh potonulih ladj so odšli na francozko križarko » Pascal c. Japonsko poslaništvo je dobilo tudi brzojavko, ki javlja, da so se vkrcali v Cimulpo 4 bataiijoni japonskih čet. LONDON 10. Večerni listi prinašajo iz Tokiia brzojav, ki pravi, da so Japonci vzeli dve transportni ladiji ruskega prostovoljnega ladijevja z 2000 možmi. RIM 10. Agencija Štefani javlja iz Londona, da so Japonci vzeli ruske ladije, ki so se nahajale na popravi v Nagazakiju. (To niso vojne, nego trgovinske ladije, ki eo se že delj časa nahajale v Nagazakiju na popravi. Torej ni smatrati tega za nikak japonski vspeh in nima stvar nobenega vpljiva na vojno. < >p. uredništva.) Iz ogrske delegacije. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 10. V današnjej seji vojnega odseka ogrske delegacije je deleg. Okoliczanj o nadaljevanju razprave glede vojnega proračuna priznal naklonjenost vojnega ministra nasproti stremljenjem madjarskega naroda. Priznal je tudi, da naznanjene reforme po-menjajo napredek, vendar da iste ne zadostujejo. PODLISTEK. li Teodora. Povest Hrv:it«ti -pi*al Evirenij K11 mirit-, prevel J. S. Prvi del. — Ah, da bi jaz vedel, katera mi je napravila to ?! Ali mi ne boBte dale nikdar miru ? Kaj sem vam napravil, da me tako mučite '* Sramota, sramota ! O nesrečni Du-valandier ! — je vzdihnil profesor in pomislil pri sebi : kako dobro mi je bilo, ko sem bil za hišnika pri grofu Villedemontu! Koliko sem pretrpel v teh šestih letih, odkar je umrl grof! Ah, prokleta osoda, ki si me vrgla sem iz Pariza ! — Gospod, povejte nam, kako se imenujejo te živalice ? — so ga vpraševale neke uč»nke iz sprednjih klopi. — Naj jih bes nosi ! To je strašno ! — je vzdihoval Duvalandier. — To so male miške — jih je poučila Teodora, pristopivša bliže. — Miške, miške I — so zavpile deklice in zbežale, nekatere na drugo stran sobe, nekatere pa bo poskakaie na klopi. Vse so se zgražale na tem. — Kaj se bojite ? — se je začudila Teodora učenkam in pobrala one živalice s tal, ogledala jih na dlani in zopet rekla : — Da, to bo miške. — Miške, miške ! — vpili so zopet vai razredi. — Mi nočemo več sedeti s Teodoro v isti klopi, ker je držala v roki miške! — so izjavile nekatere manje učenke. Teodora je vrgla miške skozi okno v neko ozko uličico, koder je prehajalo mnogo ljudi. Z ulice bo se precej začule neke hude psovke. Teodora je prebledela, sestra je začela jokati od strahu, ostale učenke pa so se smejale. Duvalandier je pomislil na šeBtdeset novčičev, katere je dobival od gospice Berte za vsako »uro« ; pomislil je na slabe čase, ter začel miriti vse razrede. Mislil je, da bi mogel izgubiti svojo »službo«, ako bi vse to izvedela predstojnica zavoda. Oa je vedel, da so mu učenke položile one živaliee v tobačnico, ali rekel jim je : — Umirite se, dragi otroci. Jaz sem popolnoma uverjen, da se nobena od vas ne bi drznila napraviti kaj takega. Jaz vem, kdo mi je v tobačnico da, to je gotovo napravil neki deček v hiši, kjer stanujem, da, jaz mislim, da mi je to napravil sinoči. — Ali miške živijo toliko časa v tobaku ? — ga je vprašala Stella. — Seveda živijo, drago dete, tudi pet dni lahko živijo. Sedmi in o3mi razred sta se kar dušiia od smehu. Duvalandier je naprosil vse učenke, naj nikomur ne zinejo niti besedice o vsej stvari. — Ali zgrabite za ušesa onega dečka, ki vam jim je stavil v tobak?.....gaje vprašala Stella, hči visokega uradnika. — Pretepem ga s palico — je mahnil Duvalandier. — Gospod, jaz mislim, da vam je one miške stavila v tobak ta, katera največ govori, kajti ona je imela v roki vašo... — je izustila Teodora. — Tiho, ni res! — so vpile stareje učenke na Teodoro. — Cujte, draga deklica, to ni lepo, da tožite svoje so učenke —- jo je pokaral Duva- Brzojavne vesti. Avstrijska delegacija. DUNAJ 10. Prihodnja plenarna Beja avstrijske delegacije vršila se bo dne 1(>. t. m. po sledečem dnevnem redu : Derschattov predlog glede vojaških pokojnin in izredne vojskine potrebščine. Grof Vetter baje ne odstopi. DUNAJ 10. Neka agencija dementira na podlagi kompetentnih informacij poročilo nekega' dunajskega lista, da misli predsednik poslanske zbornice grof Vetter odstopiti od svojega mesta. Grof Vetter da se ni še izjavil o tej stvari. Cesar Fran Josip bolan. DUNAJ 10. Za jutri napovedane splošne avdijence s? ne bodo vršile, ker je cesar obolel. Vojna ladija »Frundsberg«. DUNAJ 10. Vojna ladija »Frundsberg« je včeraj dospela v Metelvn. Na krovu .je vse zdravo. Konknrz. BREMEN 10. Bančna tvrdka Lauer-man & Sohn je padla v konkurz. Aktiva znašajo i milijon, pasiva pa »> milijonov. Dogodki na Hrvatskem uče! (Dopis iz hrvatskih krogov tržaških.)*. V. Da bi čim 'bolje dokazal, kako nedopustno in nelepo je nastopanje onih slovenskih listov, ki obsojaja Franka in njegovo politiko, je člankar posebno povdarjal dva momenta. Najprvo je uverjal, da je dr: Gaj, ki je prišel z onim usodnim razkritjem, ma-lopoznana in brezpomembna oseba, kateri ne gre rikaka vera; a potem je uverjal kakor da je Frank prava potenc* v življenju opozicije na Hrvatskem. Na prvo trditev sem že odgovoril. Po-baviti se mi je torej z namišljeno mogočnostjo in veljavnostjo Franka v političnem življenju na Hrvatskem. , Clankar v »Narodu« meni : ako bi bil Frank taka propalica, kakor £a slikajo njegovi politični sovražniki, bi ga bil narod hrvatski že davno otresel od sebe. Lepo je rečeno in bilo bi tudi prav lno, ako bi bili dani gotovi pogoji. Pravilno in veljavno bi bilo to, kar pravi člankar, ako bi se bile razmere na Hrvatskem razvijale pravilno in normalno, ako bi se bil mogel narod hrvatski v zadnjih desetletjih razvijati pravilno in normalno v tsm zmislu, da bi dozoreval politiški, da bi bil mogel svobodno razvijati svoje intelektuvelne sile in svoje narodne energije in bi bil spopolnjeval svojo usposobljenost za presojanje, kaj rau je koristno in kaj škodljivo, in za razlikovanje, landier, ter dodal, da on gotovo ve, da mu je oni deček stavil miške v tobak. — Jaz nikogar ne tožim, jaz sem molčala, ali sedaj vidim, da bo trpel nedolžen radi krivega — se je opravičevala Teodora. Gospod Duvalandier je hotel nekaj reči, ko so se na lahKo odprla vrata »ravnateljstva«, a v šolo je vstopila Berta, zamišljena in mračnega lica. Videti je bilo, da je vao noč prebdela na parnaških višinah. Profesor je stopil s katedre in se jej globoko priklonil, a ona mu je samo nekoliko prikimala ter ga vprašala : — Gospod profesor, ste-li tudi danes zadovoljen z veemi višimi razredi ? Ali so dobro učijo ti noši angeljci ? — Gospića, povsem zadovoljen, vsi razredi se izvrstno učijo, prava milota, a ni nobeno čudo, kajti vaša blaga strogost, vaši nasveti, odlično ravnanje.... — Hvala gospod profesor, hvala ! — se mu je naklonila gcspica Berta ter stopila na katedro, a on je odšel iz sobe, nasmehnivši se osmemu razredu. (Pride še.) kdo mu je prijatelj, ki mu res hoče koristiti ponako brodovje, sestoječe iz 15 oklopnjač z dejanjem, a kdo neprijatelj, ki ga le ca- j in križarjev, je začelo dane« (9.) obetreljati Fort Artur. Trdnjava je takoj odgovaijala ter je rasko brodovje dvignilo sidra, da se udeleži boja. Po enournem bombardiranju zaustavili so Japonci streljanje ter eo odpluli proti jugu. Nafte izgube so: 2 mornarska častnika in 54 mamlja z blestečimi frazami in ga tako odvrača od rszmišljevanja o svojem resničnem pol oženju. l>a je nsrod hrvatski zadnja desetletja dozoreval politiftki v tej smeri, potem bi veljalo to, kar pravi člankar v »Narodu« : da bi bil u narod pahnil od aebe vsaki element,: prostakov ranjenih, 10 mož ubitih. Oklop ki mu je na škodo. Ali nsrod na Hrvatskem ni dozoreval v tej smeri, izlasti ne v dobi dvajsetih let Khnenovega vladanja. Oni, ki so pomočjo nasilja imeli v rokah ves upravni aparat, so njača »Poltava«, križarji »Diana«, >Askolt< in »Novik« so poškodovani nad vodno črto. Trdnjava je poškodovana le neznatno.« Is te brzojavke morejo čitatelji razvideti, da nezgoda, ki je zadela rusko brodovje pred narod tiščali ▼ nevednost, v tmino, in so ga Port-Artuijem, nikakor ni bila katastrofalna, tigonobljali in so dohodke vse gospodarske kakor je zagnalo krik lažnjivo evropsko ča-sile v deželi izdajski izročili drugim! Pav- j sopisje. Po tej brzojavki vidijo čitatelji, kako perizem je rastel v deželi neprestano, a stara ! potrebno je, da z najvećim skepticizmom in resnica je, da uboštvo in glad nista bila primerno hladnostjo vsprejemajo vse vesti, nikdar še povspeševatelja napredka in političnega dozorevanja naroda. Tako osiromaieni narod me more imeti zdravega kriterija, je ki prihajajo is angležkih in drugih sumljivih virov. Na drugi strani pa vidimo, da bodo ruska oficijelna poročila objektivna in odkrita. neapoeobea v to, da bi dobro spoznaval ljudi Rusko brodovje je zadela nezgoda; a kdo je :n djih namene, da bi svojim razumom prodiral v rafinirane spletke svojih . . . sovražnikov. Tako so oni, ki so imeli oblasti v rokah bil prvi, ki je to naznanil svetu ?! Poveljnik ruskega brodovja sam! Za nas morajo biti merodajna petrograjska poročila, ker na to moramo računati, da bodo Slovanom sovražni in ki so vse državne inatitucije zlorabljali za ' listi vsako za Rusijo neugodno malenkost eiufbo tujinstvu, popolnoma zbegali neuki in napihavali in razblinjali, a kar jim ne bo osiromašeni narod in ga korumpirali, da ni prav, bodo potajevali, ali pa kazali v krivi mogel, ni znal in si tudi ni upal sebi v ko- lači. rist vršiti Še tisto skromno mero političnega Nezgodo, ki je zadela rasko brodovje, si stila o prekinjenju diplomatičnih odnošajev z Rusijo. Ne da bi nas bila prej obvestila, da prekinjenje teh od-nošajev pomenja začetek vojne akcije, je japonska vlada dala svojim torpedovkam povelje za nenadejani napad na nase brodovje v vojnem pristaniiču trdnjave Port Artur. Dobivši poročilo našega namestnika o tem činu, amo takoj zapovedali, naj se z orožjem odgovarja na izziv JaponBke. Naznanjevaje to našo odločitev, trdno zaupajoči v pomoč Vsemožnega, in nadejajoči se za gotovo zložne volje vseh nadih zvestih podanikov, za obrambo domovine skupno z nami, prosimo blagoslova božjega našim slavnim četam vojske in mornarice. prava, izlasti volilnega prava, v kolikor mu j« lahko tolmačiti. Kakor so pretrgali diplo-ga je dovoljeval sovražni mu zistem. Veliko matična odnošaje v hipu, ko so imeli dobiti maso naroda so gonili na volišče v senci ba- ruski skrajno koneilijastni odgovor, tako so jonetov i a ob grožnjah političnih uradnikov, začeli s sovražnostmi, ne da bi bila napove-pred katerimi se je tresel kmet-siromak, ker dana vojna. Takovo postopanje je nezaslišano je vedel, da ga morejo dan na dan ubijati in nedoživljeni*. Japonci so pokazali s tem, se svojimi veksacijami I da so si pač nadeli neko vnanjo navlako Jednostavno smešno je torej, ako se go- evropske civilizacije, ali Azijatje so bili in vori, kakor da je dejstvo, da ta narod nt oetali so Azijatje. S polnim pravom pravi koga »otresel od sebe«, najčaetneje spričevalo »Novoje Vremja«, da zgodovina ne posna za politično kvaliteto dotičnika! Tudi proelulega Kovačevima, ki insultira i v- j nsrod v saboru, ki tudi, da lastni mu nobenega slučaja tacega vedenja. No, bržkone bodo Japonci drago plače« vali ta svoj »vspeh«, ki ni dosežen z vi tež- narod živi od milosti druzega naroda, ni na- kim junaštvom, ampak perfidno zavratnostjo, rod hrvatski »otresel od sebe«, kajti mož je S tem so onemogočili Rusiji vsako obzirnost še danes — zastopnik tega naroda ! Je-li pa < in ista je dolžna sedaj sebi in svoji časti, da to dejstvo, da je Kovačevih še danes činitelj v življenju Hrvatske, dokazom, da je ta Kovačevih pošten hrvataki rodoljub?! Na tem izgledu — a koliko je tacih zgledov na Hrvatskem!! — morejo rasvi-deti, kako ni člankar v »Narodu« čisto nič dokazal s tem, da je povdarjal, da narod hrvatski ni »otresel od sebe» dra. Franka. A stoji nadaljnje dejstvo, da tudi opozicija je le malo storila za vzuramljenje in oeamosvojenje naroda in za njega politično povzdigo. Vzrok pa je bil glavni ta, da jo je od ene strani tiščala ob zid moč vladnega z stema, na drugi strani so pa bile v njej sami razmere desolatne, žalostne, ki so jo obs ojale v ebnemogloet. A kdo je bil vsikdar razjedajoči element v opoziciji ? Dr. Frank. Ta je zaal vedno in vedno izzivati prepire o »načelih« in »programih« in je pred narodom, kolikor ga je bilo zavednega, sumničil kakor slat>ega rodoljuba vsakogar, ki se je drznil prihajati a posvarilom, da se s samimi teoretičnimi diskusijami o programih, ia z dezlamacijami o bodoči veliki in svobodni Hrvatski, ne pride dalje ni za en korak do .....svobodne Hrvatske in svobodnega naroda v njej ! Edino in izključno Frankova (žalostna) zasluga je bila, da razmere v opoziciji niso mogle priti nikdar do konsolidacije, da ta opozicija ni mogla priti do praktičnega dela in da je malone ves sad njenega dela obstajal v tem, da je nagromadila celo literaturo polemik o slavni prošlosti naroda in njegove države in o pravicah, ki narodu ptiliajajo iz te prošlosti. Praktičnega dela pa ni bilo nikjer za uveljavljenje teh pravie! Za gromadami označene literature pa se je izborno počutil in je paševal skozi dve desetletji grofa Khuena zistem . . . Dr. Rusko-japonska vojna« Včeraj ob 10. uri predpoludne smo prejeli iz Petrograda nastopno brzojavko: »Carski ntmestnik Aleksejev sporoča v brzojavki na <*ara : Vse tri cd Japoncev poškodovane ladije se dr ž 3 nad vodo. Kotli in stroji nepoškodovani. Po eksploziji je en križar takoj hitel na pomoč. Poškodovane ladije so se spravile v notranje pristanišče. Dva prostaka sta ubita, pet jih je utonilo, osem je ranjenih. Sovražne torpedovke so bile pravočasno vsprejete od jakega ognja ruskih ladij. — Druga brzojavka namestnikova se glasi : Ja- izvojuje boj do skrajnosti. A ta boj se izvojuje končno na k« p ne m. Na kopnem bodo Filipi, kjer se bodo urejali končni računi med Rusijo in Japonako. Glede izida tega boja ni aikdo v dvomih. Pa tudi na morju se razmerje med obema silama izdatno spremeni, čim doepe v japonska vodovja eskadra, ki je že na potu. To je tretja ruska skupina ladij, dosedanje srednjezemsko brodovje, sestoječe iz transportnega parnika »Saraeov«, vojne ladije »Osljabja«, oklopnega križarja »Dmitrij Don-skoi«, iz velikega križarja »Aurora«, šest lovcev na torpede in vrsto torpedovk. Dalje je na potu v vshodno Azijo križar »Almas« določen admiralu Aleksejevu za prevažanje depeš. Poznavatelj razmer Japonske nam zatrja, da je vedenje japonakih državnikov posledica desperacije. Financ« Japonske so tako derutne, razdejane, da si ne zna več pomoči. Oni so podobni ruiniranemu igralcu, ki stavlja vse na eno karto. Prazna je tudi njihova nada, da bi jim Angleži prihiteli na pomoč. Oni vedo dobro, kako Indija hrepeneče čaka na rešitev iz angležkega jarma, vsled čeear jim morajo Rusi insurgirati vso Indijo v kratkem času in težišče boja bi se preneslo v Indijo. Tam pa bi malo koristile Angležem vse njihove ladije. Priti bi mogel konec ne le njihovemu gospodstvu v Aziji, ampak njihovi svetovni veljavi sploh. Se enkrat priporočamo čitateljem, naj se ne dajejo vznemirjati radi vsake neugodne veeti iz kalnih virov. Saj da hodo Japonci s prvega začetka doeezali na morju kak vspeh, na to se je moralo računati ob danem razmerju. Končnega vspeha pa absolutno ne dosežejo. Manifest carja narodu. Car je izdal na narod nastopni manifest : »Dajemo na znanje vsem našim zvestim podanikom nastopno : V skrbi za ohranjenje miru, toli dragega našemu srcu, smo poskusili vse možno, da bi ohranili mir na daljnjem ^ftoku. S temi mirovnimi nameni smo pritrdili reviziji, predlagani od japonske vlade, dogovorov, obstoječih med obema carstvoma glede korejskega vprašanja. Ali pogajanja,! uvedena v ta namen, niso prišla do zaključka, in Japonska ni pričakovala niti dohoda proti-predlogov nafte vlade, marveč nas je obve- jCrvatski sabor je nadaljeval dne 9. februvarja podrobno razpravo o proračunu. Ker se v taki debat: iznašajo lokalne potrebe v posamičnih krajih, ki niso v toli tesnih zvezah s političnimi in strankarskimi diferencami, ter so bolj vprašanja uprave, nego pa političnega kurza, je naravno, da so izvajanja v podrobni debati bolj stvarna in mirna in ne prinašajo toliko razburljivih incidentov in intermezzov, na ka-koršnih je bila toli bogata ravnokar absolvi-lana generalna debata o proračunu v hrvatskem naboru. Vesti iz Hrvatske, V Požegi so posebno sijajno slavili Stross-maverjevo devetdesetletnico. Razsvetljava je celo nadkriljevala ono is leta 1895, ko je bil cesar v Požegi povodom velikih vaj. Slavja ae je udeležilo vse meščanstvo brez razlike vere, izključil pa se je mestni župan in žnjim par uradnikov, ker nočejo poznati velikega hrvatskega dobrotvora zato, edino zato, ker isti ni vladni pristaš. V Sv. Križ j« odisla iz Zagreba stot-nija vojakov, ker so baje tam navstali nemiri. Zasedanje sabora bo menda zaključeno v soboto in se isti baje ne snide zopet pred junijem. Dnevne novice. Karo! vitez pl. Strah 1, o. kr. višega dež. sodišča svetnik v. p. in graščak, posestnik umetniške galerije v Stari Loki, je pristopil kakor ustanoven člen društvu slovenskih in hrvatskih dijakov upodabljajočih umetnosti »Vesna« na Dunaju. Id oni demonstrirajo ! Predsinoči je vest namišljenem groznem porazu Rusov pri Port Arturju tako razgrela glave običajnemu občinstvu v tukajšnjem gledališču-*prvaku« »Verdi«, da so si slavni sinovi »kulture« privoščili demonstracijo. Mej izvajanjem plesu »V Japonski« so demonstrativno ploskali »princu Korinu !« To bo moralo katastrofalno delovati v Rusiji, ko jim pride usodepolna vest iz Trsta, da so se tukajšnji Čifuti se svojimi simpatijami postavili na stran Japonske. Uboga Rusija... zrušila se jej je zadnja šansa za amago na skrajnem Vztoku ! Ali šalo na stran. Gospoda demonstrirajo Japoncem. Nu, da : prav imajo ! Njihova tržaška kultura je vredna japonskega... azi-jatstva. Vsakdo rad posveča svoje simpatije njim, katerim je... sličen! Gospoda vidijo v Japoncih svojo »simpatijo«, in s tem kažejo, koliko je vredna njihova kultura. Le demonstrirsjte, gospoda. Pametni ljudje se vam smejejo, dogodki pa pojdejo svojo pot dalje, ne meneči se za to, da v Trstu živi rod nekih degenerirancev in političnih harlekinov...! Nasledki pomanjkanja šolske vzgoje. Ie Plavij pri Kopru nam pišejo: Dne 4. t. m. se je vršila v Kopru pred okrajnim sodiščem kazenska razprava proti bratoma 28-letnemu Josipu in 20 letnemu Andreju Appolonio, ker sta dne 24. decembra 1. 1. n* sv. rojstva zvečer pri običajni službi božji o polnoči motila službo božjo in zasmehovala cerkvena opravila. Zaslišanih je bilo več prič. Ker pa niso mogli obtožencev obsoditi v Kopru, prideta pred dež. sodišče v Trst. Da ima opraviti sodnija z mladimi ljudmi iz Plavij, vzrok temu hočem navesti na kratko. Hudobnost izvestne mladine izvira iz tega, ker stojimo mi tako rekoč na vratih Trsta. Naša mladina zahaja šnopsati k Orehu in v Žavlje. V omenjena kraja pa prihajajo razne podivjane osebe in usajajo naši mladini osata v srce. Mladina raste brez šolske izomike, Šolo prosimo že oaem let ali vse je bob ob steno. Kdo je torej prav za prav intelektu-velni krivec na vsej tej surovosti ? ! Le tisti, ki nam ne privoščajo šole ! ! (No, med tem so Plavčani izvedeli iz našega liBta, da jim je naša šolska družba sv. Cirila in Metodija za Istro prihitela v bratsko pomoč. V Plavijah pridejo vendar do šole, ki bo blagodejno vplivala na nravstvene razmere. — Op. ured.). Dvojna mera, ali: kako protekeijo uživa »Piccolo« ! Neki tržaški trgovec je zaprosil licenco za podrobno razprodajo »Edinosti« in »Piccolo« in sicer za »EdinoBt« več dni poprej. Namestnistvo je dalo dotično dovoljenje za »Edinost« dne 22. decembra, za »Piccolo« dne 29. iBtega meseca. Tržaško redarstveno ravnateljstvo pa je dostavilo dovoljenje za razprodajo »Piccola« že par dni potem, za »Edinost« pa je dotičnik dobil še ie te dni, torej po dobrem poldrugem mesecu, a še to še le potem, ko je šel stvar urgirat na redarstveno ravnateljstvo ! Tudi na tem, sicer malenkostnem slučaju se vidi, kako so povBod in vedno na uslugo velikemu »Piccolu« ! Mestna delegacija. V zadnji seji jo mestna delegacija odobrila na račun uprava mestne plinarne trošek 19035 K 30 stot. z a uvedenje plina za razsvetljavo in kurjavo v trojici hiš, ki jih je občinski zavod za mala stanovanja zgradil v spodnji Ćarboli. Za t« tri hiše so določili znižano ceno plinu po IG stot. za kubični meter. Zdravnika dr. Griso-gono in Hrovath sta potrjena še za eno leto kakor sekundarija v mestni bolnišnici. Vspre-jeta je bila ponudba glasbenega liceja Giu-seppe Tartini, ki prepušča glasbeni materijal svoje knjižnice mestni knjižnici, ki je last občine. Nadzornikom obrtne šole za kameno-seke, združene s šolo »Lege Nazionale« v sv. Križu je imenovan odvetnik dr. Rusconi. Eksekutivi so dane na razpolago nastopne, že v proračunu določene svote : 5225 K za službo konjederca; 322.600 K, za javno čiščenje in 650.000 K za nova dela oddelka plina za razsvetljavo in električno energijo v mestni plinarni; 86.744 K za uvedenje plioa na Opčinah in 1200 K za poprave v meatni klavnici. Slovenskim posojilnicam in hranilnicam na nvaževanje in posojilniškim uradnikom v spodbnjo — je prinesla »Slovenska zadruga« v Krškem v svoji št. 2 tega leta važen dopis posojilniškega taj-| nika iz Istre glede organizacije posojilniških uradnikov, oskrbovanja za starost in onemoglost teh itd. Ker bi ta nasvet, ako izveden zamogel koristiti vsestransko, bodiBi posojilniškem osobju, kakor tudi posojilnicam samim — je torej vsega uvaževanja vreden in zaslužuje resnega premotrivanja, da ae dejansko tudi izvrši. Naj bi se v tem oziru sestavil poseben odbor, kateri naj bi preskrbel potrebno za ustanovitev društva, katerega se rad oklene vsakdo, ko bo videl, da bo imel hasek od njega — iu tudi posojilnice gotovo ne odrečejo svoje pomoči. Sedaj ravno se vršijo pri vseh posojilnicah občni zbori. Na teh naj bi se uvaže-valo to vprašanje ter se določil donesek društvu »Slov. posojilniških in hranilniških uradnikov*, kateri donesek naj bi se društvu izplačal, kakor hitro se isto ustanovi, da bi zamoglo na trdni podlagi zapričeti svoje delovanje. Posojilnice bo danes na Slovenskem najvažnejšega pomena ; pri posojilnicah pa je velikega pomena spretno, zanesljivo in zmožno uradniško osobje, na katerem leži (če ne že ves) gotovo pa veči del napredka ali prepada dotičnih zavodov. Naj bi interesirani krogi vzeli ta nasvet v poštev, deloljubni možje pa si segli v roke z zapričenjanjem ustanovitve »društva slov. posojilniških in hranilniških uradnikov«, katero naj bi raztezalo svoj delokrog na vse slovenske pokrajine. Deloljub. Kje so Sežanke ?! Tako ^je povpraševal nekdo pred kratkim v „Edinosti«. Nato si uBojnmo prav ponižno javiti se b temi-le noticami iz delovanja sežanske »Ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija«. Udnine za leto 1903 smo prejeli od tukajšnjih udinj 80 kron in sicer so naše večletne udinje gg. M. Mahorčič, Alb. Laharnar, F. Gulič, A. Gabršček, M. dr. Treo, J. Pra-protnik (Lokev), M. Štolfa kot ustanovnice ; kot letnice gg. : Vek. Rebek, J. Štolfa, J. i Rožič, M. Mislej, Rez. Renčelj, A. Oatertag, 'Milka Štolfa, Kr. Cazafura, N. in P. Pa*i- »adi, A. Rajgelj, K. Kosovel, A. Piijevec, Vida Gulič, H. Gerini, U. Šmuc, Mil. Pir-jevoc. Roz. Kante, Evf. MaborSič, M. Omers, Sol. Heneelj, Balb. Eppich, E. Gnezda, A. Grbec, A. Debenjak. Na novo so leto« vstopile kot udinje : g. Ivanka Škrl, g.Sna Ljud. Ličen, g.c* Helena Lenasai, g. Viktorija Kragulj, g. Antonija /gur, g. Marija Pirjevec, g. \nt. Rekar, g. Ana Žnidaršič, goep. Jos. Hercog, g. J. Fabčič in g. M. Brcar. — Darovali pa bo naši podružnici : preč. g. Joeip župnik Omere 10 K, gospa glavarjeva, Vek. Rebek ."> K, gospa Janja Štolfa 4 K, gos. Od 1. januvarja do 6. februvarjaje bilo v tržaški »bčini rojenin 654, umrlo pa jih je 525. Lani v istem času je b lo rojenih 671, umrlo jih je *»57. Letos se je torej zmanjkal število rojenih, a še bolj se je zmanjšalo števiie umrlih.| Truplo novorojenčka v blatu na cesti. Redar Anton Draščič je našel na cesti v Barkovljah (blizu gostilne Condrl truplo novorojenčka. Truplo je bilo močno segnito in je b;lo razkiojeno. Oči vidno je bilo, da je preko trupel ca šlo kolo. Nsj verjetneje je, da s bilo truplo novorojenčka vrženo v morje, a morje, ki je bilo močno razbutkano po viharju, je je bržkon« vrglo na ^esto v r>iato. Ker v Barkovljah samih ni bilo več dn 99.80 119.75 119.60 99.00 09.8.» 02.85 92-65 117.1«) 117.85 97.75 97.75 89.85 89.85 1695.— 1601.— 633.50 639.50 239 90 240 20 117.— 117.05 23.41 23.43 19.05 19.05 95.— 95.— 11.32 11.32 bujno razmnoževati. , Te celice, ki so se do razvitka raka celo vrsto let razmnoževale pravilno, to je, v stalnem sorazmerju s celicami veznega tkanja, zgubile so očevidno svoj prvotni značaj strogo pokrivajočih celic ter ga spremenile v toliko, da rastejo odsih-dob brezobzirno na vse strani ter se vrivajo, kar je za raka- najbolj značilno, čim dalje bolj v svojo podloge, ki je vsa preplavljena ž njimi. Novotvor, naraste! veled tega, nam predstavlja bulo, ki neposredno prehaja v podlogo ter je ž njo trdno zraščena. Celice pokrivajočih tkanj, ki so se vcepile do tkanja podloge, razvijajo se samostojno dalje, popolnoma na novem svojem mestu, da tekom daljšega razvitka cadobivajo toliko samostojnost, da zamorejo v slučaji, da jih je tok menjice na London 252.25, avstrijska zlata renta 100.80, ogrska 4°/0 zlata renta 99.55, Lftnderbank —.—, turške srečke 113.50, parižka banka 10.67, italijanske moridijonalne akcije 710.—, akcije R10 Tinto 11.80. Nepravilna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 86.5/a Lombardi 3l/„ srebro 26l/v Spaiska renta 8l.7/SJ italijanska renta 100 »/*, tržni diskont 3\4, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke--, izplačila banke —.—. Mlačna. Tržna poročila IO. februvaria. Budimpešta. PSenica za april K 8.19 do 8.20, za oktober od 7 96 do 7.97. Rž za april K 6.71 do 6.72, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.65 do 5.67, za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.33 do 5.34, za julij o.45 —5.46. PSenica: ponudbe dobre ; povpraševanje : omejeno trdno. — Prodaja 40.000 met st. za 10 st-▼iSje. Rž za 5 st. višje. Vreme : lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk, za maj ' 42.- - frk. krvni ali sočni odtrgal od njih prvotnega meBta ter jih premestil na popolnoma drugo Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 343/4, za maj 351jtt za septem-. - a - - - . . ber 36*/4, za dec. 37l/4 vzdržano; kava Rio navadna , mesto, vztrajati in razmnoževati se tudi tu joco 32—35, navadna reelna 36—39, navadna dobra dalje, tako, da izraste iz njih nov rak istega 43. 1 * . , , • - 1 . - , i Hamburg. (Sklep.) Sladkor za fenruvar 15.60, značaja, kakor ga je imel prvotni rak. „ marc 15 75t 6za maj za avgust 16.40, za Tu vidimo nekaj podobnega, kakor mo-! oktober 16.90, za december 16.90. Stanov. Vreme: remo opazovati na kirurgični operaciji, ki jo}1^2' , ,M ,, _ 3. »u r 0 r j y j London. Sladkor iz rope surov 7 V4 S*h, napravljamo, ako je treba nezaceljeno rano pokriti s pokrivajoČim tkanjem. V tem slučaji jemlje kirurg koščeke pokrivajočsga tkanja se zdrave kože bolnika, ali celo drugega Java 8.06— Sh. Mirno. Sladkor tuzemski Centrifugalpile, promptno K 64.— do 65.50, za september K —.— do —.—, jan.-avg. 64.25 do 65.75. Concassć in Melispilc promptno K 67.30 do 67.8G. za sept. K —.— do I —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80. človeka ter jih preceplja na rano, kjer se 1 New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče spri mej o s podlogo ter razvijajo dalje kakor dobave, vzdržano, nespremenjeno 10 in 20 st. zvišanja K * r 0 J J J 1- - I Pariz. Rž za tekoči mesec 15.15, rž zi na svojem prvotnem mesto, to je, opravljajo tudi na svojem novem mestu službo pokrivajočih celic. Podobnost leži v tem, da tudi Razne vesti. Slika iz sedanje dobe. V New-Portu (Montana) je nedavno temu neka 72-letna siromašna starka podedovala lepo premoženje 00.000 dolarjev po svojem bratu, umršem v San Francisko. Ko se je doznalo o tej ded-ščini, se je začelo oglašati pri starki toliko — ženinov, da je sklenila izseliti se iz mesta, da se tako reši nadležnežev. Nemci iTBd seboj. V Pragi eo se zopet enkrat dijaki spoprijeli na ulici ob takozvanom >bumlu< in nabijali so se med seboj s palicami. To pot pa ne morejo govoriti nemški listi, <1a so nesramni Cehi provocirali pretep, kajti to [pot so bile same nemške palice, ki so padale po nemških glavah. Pretepali bo se namreč členi nemškonacijo-nalnega društva >Ssxonia« s čieni liberalnega društva »Alemannia«. .leden je obležal na bojiš5u ves v krvi. To je menda tista kultura, ki menda Bveti drugim narodom »naprej« ! Heil ! Otroška igra z groznimi posledicami. — Blizu vasi S. Cipiian v pokrajini Zamora na Španskem se je krikih 30 otrok zabavalo s tem, da so skriti za grmovjem tulili kakor volkovi in strašili s tem pasante. V tem se je zgodilo, da so prišli mimo štirje trgovci s konji. Možje so bili oboroženi s puškami. Ko eo začuli tuljenje povsem podobno onemu volka, so ustrelili v grmovje, kjer so ai domnevali deroče volkove, a učinek je bil ta, da so bili trije otroci ubiti, dva težko in štirje lahko ranjeni. rakove celice, prenesene od prvotne bule na novo mesto opravljajo na tem mestu popolnoma svoj, seveda pogubonosni značaj kakor so ga imeli v zvezi z drugimi celicami prvotnega raka. Da je to naziranje o rasti raka popolnoma pravilno, dokazujejo nam najbolje poskusi na živalih, ki jih je napravil Hanau. Vzel je od rakove bule, ki se j? napravila na podgani, rakovih celic ter jih vcepil drugi, zdravi podgani. Poskus se je posrečil, kajti na tej drugi podgani izrastel je rak jednakega značaja, kakor ga je imela rakova bula prve živali. Od druge živali prenesel je na jednak način raka na tretjo itd., tako, da so bile rakove celice na buli poslednje na« kužene živali še vedno potomci celic prvotnega raka in so poskusne živalice igrale le vlogo krčmarjev, pri katerih so se vgnjezdili nevarni gostje v podobi rakovih celic. Rakova bula nastsja torej vsled divjega, izrednega narastka pokrivajočih celic. Nehote se nam vriva vprašanje : kakšna sila je to, ki vzbuja in žene opisane celice k takemu razmnoževanju ? (Pride še.) i marec 15.—, za marec-junij 15.15, za maj-avgust 15.15 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.50. za marec 21.70, za marec-junij 21.75, za maj-avg. 21.65, (trdno;. — Moka za tekoči mesec 29.70, za marec 29.75, za marec-junij 29.75, za maj-avg. 29.65 (trdno). — Repično olje za tekoči mesec 49.50, za marec 49.75, za St&j-avg. 50.50, za sept-december 57.— (trdno), pirit za tekoči mesec 43.— sa marec 43.50, za maj-avg. 42.25, za sept.-december 35.75 (stanov..) — Sladkor surov 88° uso nov 201/*—209/4 (mirno), bel za tekoči mesec 23.50 za marec 23.75 (---.1 za maj-avgust 24.50, za okt.-jan. 25.87'/» rafiniran, 56—56V, Oblačno. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 43 prašičev. Kupčija je bila jako živahna in se je vse prodalo od K 92.— K 112.— Tovarna pohldtva Aleksander Levi Minzi z=z ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiSi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iluatrovan oenlk brezplačno In Araako Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIGOJ Yia del Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - lik cerkve Sv. Petra v Uši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. pC Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRIJI (ORJENT). o Jt S eđ Ć O U o M > Važno za krojače! Suknjeni izdelki iz Jagerndorfa v veliki izberi = čudovito v ceno. Blaga za hlače - - jako lepi in moderni predmeti pošilja jako po ceni - - RUDOLF FOUKAL, Jagerndorf. Pri naročitve vzorcev se prosi naznaniti ako se želi imeti knjigo vzorcev ali kartele. < M O -t So B Pf O Svoji k svojim! m Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine. arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Svoji k svojim ! <} Posojila. ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Ivan Semulic v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Tratu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalegi ima vsakovrstno najfioeje in drugih vrst pohištva dobrega leea. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. podpirajte družbo Cirila in jffetoda! Najboljša reklama za Ilirske testenine je fakt, da jih slovenske dežele konzu-mirajo ogromne množine, med tem ko se druge testenine nikakor niso mogle vdoma-čiti. — Zaloga obuvala. III IIJI l 11II11# Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. t. J^ IVlAlJltlZl Via delle Poste št. 3. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Veliki izbor saovij za obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni krojašnici. Bogat izbor površnikov, sukenj, h^velokov po jako nizkik cenah. PODRUŽNICA; ALLA CITTA DI L ON DR A ul. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 16. se toči: o vipavsko belo.....po 44 nvč. tstza na dom.......»40 > istrski teran I. vrste ...» 40 » za na dom ........ 32 > nad 10 litrov......»28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlaii, krčmar. Aloi M TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, koloni j ali j, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in naj finejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, o vso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. V novi prodajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. Andrej Wouk. XKK«XKXKXXXKKXKX ! „Obrtnijsko društvo- v Barkovljah. VABILO OBČNI ZBOR „Obrtnijskega društva" v garkovljah ki se bo vršil v četrtek dne 25. februvarja UMU. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v Barkovljah. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika ; 2. Poročilo tajnika : 3. Potrditev društvenih računov : 4. Razni predlogi in nasveti, o. Volitev novega odbora. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. F I L I J A L K A c. kr. privat. AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu 9prejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze prinoscu proti 4 dnevni odpovedi 21,, °h > 30 » > 37o v z atili uapoljoiiili na izplačilna pisma proti 30. dnevni odpovedi 2°/0 3 mes. ^ 2V/0 6 21' °/ n « n - t to Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi 1 obrestna meni v veljavo 1., 5. odnosno 27. febr> bodočega leta in sicer po dotičnej odpovem 1 Itancosriro v kronali z 21.J°0 takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napoljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od ču-u: d« časa in sicer po roka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu limpesto, lirno, Karlove vari, Reko; Lvov, Prago, Reirhenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hernianstadt, Inonipst, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, 'prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža iu vrednoatij. ■ . Sprejema i zt i rje vanje tal j andov, dviguenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevan j Daja predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih panjih. Krediti na karikacijske listine * se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in tkugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. t Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat irti srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. 1'ri blagajni zavodu se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia- v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem knrzu. M na naslovljena izplačilna pisma protU dnevni odpovedi 2' .' 0 > 3 » • 2" 4°; t. > 30 ». • 3'*- Skoro v vseh krajih države * poznana zaloga šivalnih strojev M. RUNDBAKIN. Dunaj, IX., Berggasse 3T ki pošilja Šivalne stroje mnogim društvom, c. kr. voj-nistvu, ima v zalogi nove šivalne stroje, ki ne prov-z ročaj o nikakega šumenja ter se Znjimi lahko dela. Ti stroji so jako elegantni in opremljeni z vsom zboljšanjem ;-cdajno,ti. Družinski Singeijev šivalni >troj za goniti z nogami in s pokrovom K 5«.—, Singer »Ringschiff« - pokrovom K J S.—. K tem strojem priložila priprava za pletenje K — Veliki » RingschilT« za krojače in vonj jaštvo K. 95-—• Central liobbin z krasnim pokrovom K QO.—. Pošiljanje na 5 letno jamstvo po poštnem povzetju,-ali predplačilu K 15.— ter ostane tudi na povzetje. Zaboj prost. 'ž IS „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ne vrste rent, zastavnih pisem, prijorivet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz grom— izdaja k vaakemu žrebanj n. Zamenjava in eakomptuje' izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. ------ Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ------Izgubi • Vn''uluje ln dlvinkuluje vojaške ženttnlnske kavcije. BmMtumpt ia Imkmmmo menic. Bomu1 naročiltu LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema . v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — - ■ dne vzdiga. — " - Promet s čeki in nakaznicami.