5-2006 58 ^ar negotovosti {e krasi Patagonijo Dvakrat dva dni za dva vzpona ? in µ Marko Prezelj alpinizem 5-2006 62 5-2006 63 V Patagoniji sem prvi~ plezal leta 1995, ko sva z Andrejem [tremfljem v ~ilski gorski skupini Paine spoznavala posebnosti alpinizma na koncu ju`noameri{ke celine. Uspelo nama je dokon~ati novo smer v severnem stolpu Paina in si ob vrnitvi ogledati gore okoli Cerro Torreja in Fitz Roya. Takrat sem si potiho obljubil, da ob prvi prilo`nosti spet pridem. Naklju~je je hotelo, da je drugi obisk pri{el na vrsto {ele po ve~ kot desetih letih. Cerro Torre »Klic« Patagonije je bil tokrat povezan z zamislijo o prvi alpinisti~ni odpravi Sloven- ske vojske, ki je bila dobra dva meseca pred odhodom odpovedana. Ker sem priprave nanjo vzel resno, vlo`enega ~asa in energije nisem `elel zavre~i. Povezal sem se z Ameri~anom Stephenom Kochom, s katerim sem poleti leta 2001 plezal na Aljaski, naslednjo zimo v Alpah, z njim sem bil tudi pod ju`no steno Nuptseja, potem pa nisva ve~ plezala skupaj. @e nekaj ~asa me je vztrajno nagovarjal k vnovi~ni skupni plezariji in tako sva se domenila za Patagonijo. Za izhodi{~e sva si izbrala ledenik Torre ob vzno`ju slikovitih gora Cerro Torre in Fitz Roy. Ledenik ponuja izjemno veliko mo`nosti za uresni~evanje alpinisti~nih idej. Najin najbolj za`eleni cilj je bila dolga kom- binirana linija, ki se za~ne v levem delu ju`ne stene Cerro Torreja in vodi do sedla Esperanza in naprej na vrh prek Ferrarijeve smeri. Imela sva {e nekaj ohlapnih idej, ki sva jih bila pri- pravljena uglasiti z razmerami v in okoli naju. Prvi dan po prihodu v bazo sva od{la po ledeniku Torre v tabor Norwegos, ki je obi~ajno izhodi{~e za vzpon na Cerro Torre. @e med hojo po ledeniku sva ugotovila, da so razmere zaradi dokaj visoke temperature neugodne za plezanje v lednih in kombini- ranih smereh. Za~ela sva oprezati za drugimi mo`nostmi in takoj opazila naravno linijo, ki poteka z ledenika prek prve skalne pregrade (El Mochito) in stebra El Mocha na sedlo Pati- ence ter naprej po smeri Compressor do vrha Cerro Torreja. V taboru sva sre~ala Ameri~- ana Deana Potterja, ki je ~akal na izbolj{anje vremena. Odlo~il se je, da bo sestopil z nama. Med hojo proti bazi smo ugotovili, da imamo podobne interese. Deanu sem predlagal, da se nama pridru`i, in to je z navdu{enjem sprejel. @elel je opraviti skok BASE s Torreja, zato mu je najina dru`ba za vzpon na vrh kar ustrezala. Po nekaj dneh slabega vremena in premi{ljeva- nja o mo`nih ciljih smo se torej skupaj odpravili proti bivaku Norwegos. Najino prvotno idejo o kombiniranem plezanju smo {e imeli v mislih, a smo se ob opazovanju razmer v okoli{kih stenah odlo~ili, da bomo poskusili preplezati najvi{jo mo`no smer na Cerro Torre. Prvi dan ~akanja ob balvanih je bilo vreme {e nestanovitno. ^as smo si kraj{ali z urejanjem prostora za {otor~ek. Zve~er se je zjasnilo in zjutraj smo v mraku sestopili na ledenik in ob svitu za~eli plezati. Spodnjih 250 metrov smo plezali po novi smeri, v kateri te`ave ne pre- segajo {este stopnje. Uporabljali smo enojno Slika na strani 59: Stephen Koch med vzpenjanjem po vrvi, ki se je zataknila ob spustu z vr{ke gobe Cerro Standhardta. V ozadju Fitz Roz in Poincenot. Slika na strani 60-61: Stephen Koch in Dean Potter med vzponom na Cerro Torre Cerro Torre in Cerro Standhardt z vrisom obeh vzponov 5-2006 62 5-2006 63 plezalno vrv in vodni{ko navezavo. Prvi je brez nahrbtnika plezal ve~ razte`ajev, z vso plezalno in osebno opremo na plezalnem pasu, druga dva pa vsak z enim nahrbtni- kom in osebno opremo. V vodstvu smo se menjavali po {tirih do petih dolgih razte- `ajih in pred poldnevom splezali na vrh El Mocha. Vreme se je v pol ure zelo poslab{alo. Nadaljevali smo vzpon in se na severni strani spustili na sedlo med El Mochom in Cerro Torrejem, od tam pa smo plezali po snegu in ledu do skalne zapore pod sedlom Patience. Ozek trak odstopljenega ledu in mokrega snega je obetal nezanesljiv prehod na sedlo, na katerem se za~ne zahteven del smeri Compressor. Strm kombiniran razte`aj je terjal od mene popolno koncentracijo, vendar niti ta ni prepre~ila osemmetrskega padca na koncu razte`aja, ko je zmanjkalo raz~lemb. Na sedlo smo priplezali v vetru in de`ju. Opustili smo prvotno `eljo po nadaljevanju in poiskali neudobno zavetje v ozki krajni po~i, v katero je nenehno kapljalo. Dolga no~ je bila mokra in hladna, zjutraj pa je bil zaradi {e mo~nej{ega de`ja sestop edina izbira. Naslednje jutro smo se prebudili v jasen dan. Posu{ili smo opremo in obleko ter se pripravili za vnovi~en poskus. Spodnji del zdaj `e znane smeri smo preplezali {e v temi in nato ob enih popoldne pri{li do sedla. Vreme je bilo skoraj idealno – son~no in brez vetra. Za~etne po~i so bile po celodnevnem »son~enju« suhe, a v hladni senci; to nas je le {e spodbudilo k hitremu plezanju. Mrak nas je ujel v zgornji tretjini, v kateri je bilo ve~ plezanja v kombiniranem terenu. V temi smo previdno iskali smer in po 24 urah pri{li v vzno`je vr{nega dela gore. V strm led smo skopali nekak{en »kav~« za po~itek. Ob zori smo bili pripravljeni na nadaljevanje po vr{nem delu. Tam je sve- drovcev res obilo, zato smo plezali hkrati vse do znamenitega Maestrijevega kompresorja. Tudi zadnji »provokativni« razte`aj smo preplezali brez te`av in po 31 urah plezanja navdu{eni »zaplapolali« v mo~nem vetru na vrhu Cerro Torreja. Dean je nekaj ~asa iskal primerno odsko~i{~e za skok BASE, a je trezno ugotovil, da vr{ni del ni dovolj strm za varen skok. Pridru- `il se nama je pri klasi~nem deseturnem sestopu s spusti po enojni vrvi. Za »regeneracijo« smo obiskali Chalten, v katerem si je mogo~e v turi- sti~nem udobju hitro odpo~iti. Cerro Torre (3102 m), JV-raz – The long run: 250 m prvenstvene smeri v El Mochitu (do 6a) + 500 m smeri Benitiers (ED-, 6c in A1) v El Mochu + 500 m prvenstvene smeri do sedla Patience (en razte`aj M7, preostalo do 45° v snegu in ledu) + vzpon do vrha po smeri Compressor; kombinacija smeri: 2100 m, 6c/A1, M7, 31 h (20.–21. 1. 2006). Cerro Standhardt Sledilo je deset dni za plezanje neugod- nega vremena. S Stephenom nisva imela veliko izbire, ker se je bli`al ~as odhoda domov. V gorah sva nameravala pre`iveti tudi zadnje dni in prinesti v dolino opremo, ki sva jo pustila na bivaku Norwegos. Bivak sva dosegla v hladnem in vetrovnem vremenu. Naslednji dan sva si v podobnem vremenu ogledala dostop in mo`no- sti vzpona na Cerro Standhardt. Izbrala sva si novo smer v spodnjem delu in nadaljevanje po smeri Exocet. Plezati sva za~ela ob sedmih zjutraj in sva do poldneva, po osmih skalnih razte`ajih, pri{la do sredine skalnega stolpa. Plezanje do tja je potekalo prete`no po po~eh, ki sem jih preple- zal ves ~as v vodstvu. Z vrha osmega razte`aja sva se spustila v globok kamin. V strmem, na za~etku nekoliko previsnem in {irokem kaminu je bilo nekaj ledu in snega in v dveh razte`ajih sva splezala po njem na vrh stolpa. V previsni del kamina je tekel slap vode in naju zmo~il do ko`e. Na vrhu kamina sva imela pol ure ~asa za su{enje na soncu. Sneg in led sta bila v poznem Dean Potter, Stephen Koch in Marko Prezelj v skladu z do`ivetjem »plapolajo« na vrhu Cerro Torreja. 5-2006 64 5-2006 65 popoldnevu neprimerna za plezanje. Odlo~ila sva se, da po~akava na no~ni mraz. Ob treh zjutraj sva nadaljevala plezanje. Nekaj megle in vetra naju je opozorilo, da se je vreme spremenilo. Tema je pripomogla, da sva najprej zgre{ila vstop v Exocetov kamin. Z jutrom sva ga na{la in do poldneva pri{la na greben, na katerem naju je pozdravil silovit veter z meglo in pr{e- njem. Glede na naravo plezanja v zgornjem delu smeri je bilo tak{no vreme bolj{e kot son~no, saj je bil led zaradi nizke temperature dober za plezanje. Pol razte`aja skalnega plezanja naju je pripeljalo do snega in ledu, ki oblikuje slikoviti vrh. Po pre~enju do vr{ne gobe je sledil delika- ten in zahteven vzpon na vrh. Potreboval sem skoraj celo uro, preden mi je uspelo preplezati navpi~en, nestabilen sneg v zadnjih petnajstih metrih. Z vrha sva pribli`no ob treh popoldne sestopila s spusti po vrvi, ki je bila po dveh dolgih vzponih v skrb zbujajo~em stanju. Njen pla{~ je bil na dveh mestih zelo na~et in se je po nekaj spustih povsem strgal ter nato dokon~no zataknil v vponki za spust. Zato sva se odlo~ila, da sesto- piva po vstopnem delu smeri Exocet namesto naravnost na ledenik. Dolga nagnjena rampa je obetala edini mo`ni umik z opremo, ki nama je {e ostala. Najprej sva se morala povzpeti {e sto metrov, da sva dosegla rampo. No~ naju je ujela na za~etku dolgega po{evnega pre~enja. Na vrhu ozebnika med vrhovoma Standhardt in Bifido sva na{la po{kodovano in nekoliko zmrznjeno, a uporabno vrv; po njej sva se spustila v ozebnik in nadaljevala {tevilne spuste po najini strgani vrvi. V {otor sva se vrnila ob {tirih zjutraj. @e ~ez nekaj ur sva po pospravljanju opreme za~ela sestop do baze. Dalj{ih po~itkov si nisva smela privo{~iti, ker sva imela naslednje jutro avtobus v Calafate in {e isti dan polet v Buenos Aires. Za name~ek sva zve~er po nekajurnem ~akanju ugotovila, da je gav~o pozabil s konjema priti po najino opremo. Po hitri intervenciji v Chaltenu, s katero sva dosegla, da je izjemoma pono~i osedlal konje, se je vse dobro izteklo. Naslednje popoldne sva `e letela proti domu. Cerro Standhardt (2730 m), V-stena: Extreme emotions in Exocet, kombinacija smeri – 550 m prvenstvene (6c, A1, M6+) + 500 m 5c, ledna 6 (31. 1.-1. 2. 2006). m Stephen Koch v mokrem delu globokega standhardtovega kamina