Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki G L» AS SVOBODE V slogi Je moč! GLASILO SVOHOVOMISELSÎIH SLOVEffCEV V AMEHIK.I Od boja do zmage 1 Slovénie Weekly devoted to the Interests of the laboring classes Stev. 2 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poat-Ofl at Chioago, 111., ander Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 13. januarja 1911 Kdor ne misli svobodno, se ae boriti sa svobodo I Leto X Naročnikom in prijateljem. Svoj položaj smo v zadnjih številkah našega lista svojim naročnikom odkrito in jasno razložili. To kar smo povedali je bila GOLA RESNICA. “Resnica oči kolje”, pravi pregovor in to je bil naš namen. Pričakovali smo gotovo večjega odmeva, kot se je v resnici zgodilo. Sicer se je odzvalo nekaj rojakov s par stotaki, a to ne zadostuje; z nič, ni nič, in se nemo-re tudi nič narediti. Upali smo, da se dobe možje, ki bodo upoštevali naš glas, a to se ni zgodilo. Denar, ki se ima v to podjetje založiti, ni v NEVARNOSTI; ne more priti v nevarnost; gotovi pa smo, da se bo še precejšnja svota s časom na stran postavila. Apeliramo ŠE ENKRAT na Vse tiste, ki jim je znan naš položaj, da se SEDAJ OGLASE, sedaj, ko se s stvarjo ne da več odlašati in se naš položaj mora spreobrniti ! Kdor hitro da, dvakrat da! To resnico posebno mi poznamo in želimo, da se po našem zadnjem klicu po združeni moči odzovejo tisti, ki vejo kako je njihovo stališče in gmotno stanje; ki vejo dolžnosti in ki lahko pristopijo v družbo z večjo svoto, kot nam so jo ponudili nekateri naročniki in prijatelji Glas Svobode Co. Kaj res ni v celi Ameriki Slovenca, ki nas razume? Nasprotno! Vemo, da jih je mnogo, ki so ■v stanu priskočiti v pomoč, a jih neko čudno mnenje zadržuje. In seveda tisti slovenski obziri, ki pa v tem slučaju niso na mestu. Kdor misli, da je Glas Svobode 'Co. na slabem stališču, se moti; Glas Svobode Co., ima in si pridobiva med ameriškimi Slovenci vedno bolj trdna tla. Tisti, ki to ne veruje, je povabljen v naše u-redništvo, da si ogleda upravni-ške knjige in že došlo naročnino za leto 1911 na list Glas Svobode. Vsak bo sprevidel, da lahko brez skrbi založi denar v dobro stvar in da se mu bo povračalo z obresti. — Sicer je tiskarna, kjer idskamo list, nekaj v prej zahtevani veliki svoti, sedaj popustila; toda račun je še vedno tako visok, da moremo ponovno mislili na svojo lastno tiskamo. Tudi pri tej svoti, ki jo moramo sedaj plačevati, ne moremo ostati, moramo si postaviti svoj lasten dom. Tistemu, ki je kaj na stvari, naj se takoj oglasi. Kar se pa tiče naročnikov, i-mamo tudi par besed. Hvala tistim, ki so svojo naročnino že poslali. Teh je sicer precejšnje število, vendar bi jih bilo lahko več Ni pa lepo od onih naročnikov, ki še za list DOLGUJEJO in se za opomine ne zmenijo. Sicer nam poštni zakon daje moč, da bi jih lahko prisilili, da plačajo to, kar so prejeli, toda uprava Glas Svobode Co. jih ne bo z Od upravništva. Darovalcem v Forest City, ki «o poslali darove za Westmore-landske štrajkarje naznanjamo, da smo od družtva št. 7 v Arona, Pa., prejeli že pred 3 tedni zahvalo in potrdilo za poslanih $15.67. Denar smo poslali 10. dec. na Andrej Štich-a, naslovili pa na predsednika; isti čas smo tudi odposlali na Jos. Hauptman-a, laj. dr. št. 5 v Darragh, Pa., $15.68, a nismo še prejeli nobenega potrdila o poslanem denarju, in še manj, kake zahvale. To v naznanje cenj. darovalcem iz Forest City, Pa. Če pa dobimo kaj glasu od omenjenega društva, to takoj naznanimo. Listnica uredništva. Prejeli smo mnogo zahval za •darove poslane štrajkarjem v Pennsylvanii. Zato številko prepozno, ker take stvari, kot tudi •dopisi, morajo biti, do ponedeljka najzadnji čas pri nas. Potem je mogoče, da pridejo v tisk prvi petek. zadnjim sredstvom iskala, temveč še danes ponovimo svojo u-pravičeno željo: naj vsak plača to, kar mora plačati in tako o-stanemo še nadalje prijatelji in je takšen korak najbolj Slovencev vreden. Bodite tudi vi, ki se vas zadnji stavek tiče taki gantlemeni in storite obratno! Tistim pa, ki smo pošiljali list Glas Svobode na ogled in ki še niso odgovorili, se naroče, ali ne, pa to-le: List Glas Svobode Vam bomo še DVAKRAT poslali; to je, še TO in PRIHODNJO številko. Ta odlog pa za to, ker bi VAS radi pridobili, prej ko začnemo priobčevati eno najlepših slovenskih povesti “GROGA IN DRUGI”, o kateri smo že v našem listu obširnejše spregovorili. Le za voljo VAS, smo s povestjo odlašali, da jo nismo že z pričetkom novega leta začeli priobčevati. Ta obzir pa vržemo od sebe v teku 10 dni in tako obljubo na-pram dobrim naročnikom izpol-nemo. Vsakemu bo žal, kdor ne bo čital “Groge in drugi”, ki ga bo marsikateri večer zazibal v prijetne sanje onkraj Oceana. — Zagotovljeni smo, da bo vsak či-tatelj nestrpno pričakoval nadaljevanja povesti. Ne pišemo samo tega za voljo reklame, temveč za to, ker je resnica. ŠE ENKRAT! KDOR ŠE NI POSLAL NAROČNINE, NAJ JO POŠLJE DANES IN S TEM TUDI POKAŽE, DA SI ŽELI, KOT NAM, SLOVENSKEGA DELAVSKEGA NAPREDKA. Posebno malomarnost do nas pa goje gg. naročniki v samem mestu Chicago. Tem smo najbolj bližnji — in najbolj tuji. Mi nimamo nobenega zastopnika za mesto Chicago, s tem pa še ni rečeno, da ne smemo od chi-kaških naročnikov zahtevati to, kar nam gre. Poživljamo vsakega chikaškega naročnika, da se osebno ali pismenim potom, pokaže v našem uradu na 1518 W. 20th St, blizu Blue Island Ave. Naročnina se pa lahko pošlje poštnim potom, če že kdo noče osebno se oglasiti v uradu Glas Svobode Co. Mi bomo zadovoljni, če se zgodi prvo ali drugo. Zakaj da bi ravno chikaški naročniki lista Glas Svobode uživali posebno milost in privilegije, ne vemo. Vsakemu se list enostavno u-stavi, kdor ne pošlje takoj zaostale naročnine. S tem smo svojim naročnikom in prijateljem povedali, kar nas teži in želimo, da se vse upošteva in kaj od Vaše strani ukrene. S spoštovanjem, Časnikarstvo. — Dobili smo prvo številko hrvaškega socialnega mesečnika “Svjetlo”, katerega ho še v nadalje izdajala Jugoslovanska soc. zveza v Zjed. državah. Reči moramo, da se nam je list jako dopadel in ga Slovencem, ki so zmožni hrvaščine priporočamo. Cena “Svjetlu” je 50e. za celo leto; naslov: Svjetlo, 1830 S. Centre Ave., Chicago, 111. Svjetlo si je vzel za geslo: Svoboda, jednakost, bratstvo. Če se ho potem tudi vedno držal, mu je uspeh zagotovljen. SRBIJA. Hrvat-zrakoplovec se ubil. Belgrad, 10. jan., 1911. — Hrvaški zrakoplovec, aviatiker Rou-šijan, je pri prevozu Save z svojim letalnim strojem padel iz vi-sočine in se ubil. Vzrok je bil ta, ker se je odpela neka zavijača. Roušijan je padel na neko poslopje, bil vržen raz sedeža in z vsemi polomljenimi kostmi mrtev ostal na mestu. To je bil prvi Jugoslovan, zrakoplove, da se je ubil. Iz delavskih krogov. PREMOGOVI BARONI HOČEJO DENAR NAZAJ! Vsak za svoj žep. Greensburg, Pa., 8. jan. 1911. Preizkovalec John D. Hitch-men, za Westmoreland okraj, je vložil preiskavo in zaslišal več u-radnikov premogarskih družb, koliko denarja so slednje plačale šerifu John E. Schield-u, skozi cel čas premogarskega štrajka in koliko denarja so prejeli depu-ti in drugi briči, ki so stražili!vso lastnino premogarskih baronov. Stvar postaja vedno bolj interesantna, ker je Hitchmen povabil k preiskavi coronerja A. H. Mc-Murray, več uradnikov družb, šerifove deputije, agente detektivov in več delavskih voditeljev, in jih prosil, da vsi govore resnico. Preizkovalec Hitch,man zatrjuje, da je bil obveščen, da so premogarske družbe plačale šerifu Schield-u za vsakega depu-tija po $5.00 dnevno, da varujejo kompanijsko premoženje in strel j a j o “ nemirne ’ ’ štra j kar j e in varuje pred “mobom” skabe; deputiji in briči so pa dobivali samo po $2.50 na dan od šerifa Schielda, zraven svoje redne plače. Ogoljufani so bili torej depn-tiji, ali pa družba, kot se vzame za $100,000 v času štrajka pre-mogarjev v Westmoreland okraju. Družbe so vložile pa sedaj tudi tožbo in premegarski baroni zahtevajo teh $100.000 nazaj. Kdo jih je pa v resnici prejel, bo pokazala preiskava. Vse kaže, da so tudi šerifovi hlapci bili ogoljufani od svojega — gospodarja, kot so štrajkarji od svojih bossov! Ta denar je moral spraviti v svoj žep šerif sam, ali pa tudi skupno z agenti policije. Izvirno delavsko poročilo. Arona, Pa. Kakor se čita, iz vseh delavskih krogov v naši nesrečni republiki, tako tudi mi delavci v Westmoreland Co., nimamo nobene pravice; kar smo zaštrajkali se nas pobija kot pse. Od 1. a-prila 1910 se nas vlači po zaporih, sedaj tega, zdaj drugega in to brez vzroka. Posebno so se pa skazali Penn-sylvaniški kazalu, tako se namreč imenuje tukaj deželna policija, na dan Silvestrove noči. — Kakor je navada, se ta dan v pričakovanje novega leta, strelja. — Kazaki, skahi in deputi so v Madison in Aroni streljali, kot za kako stavo, na omenjeni večer in nihče se ni na tem spotikal. Ker so pa tudi ubogi štrajkarji oddali v isti namen par strelov in sicer tisti, ki stanujejo v šotorih na prostem, pridrla je četa kaza-kov in deputov na konjih in oboroženi od nog do glave in aretirala 24 na pol zmrznjenih in gladnih štrajkarjev in jih odgnali v ječe; kdor je lahko plačal $2.50, se je lahko povrnil v šotor nazaj, kdor pa tega ni mogel doprinesti, pa —- 30 dni zapora. Za prazen nič. Kar je lahko delalo vse prebivalstvo Zjed. držav, ravno za tisto se je delavce, štrajkarje pretepalo in obsodilo 30 dni v prisilno delo! Bo ta “pravica” tndi v letu 1911 vladala? In zraven še pomislimo, da od teh 24 “zločincev”, jih je i-melo kakih par orožje; kako so torej mogli vsi streljati?! Takih zločinstev od strani policije se v sami Rusiji ne more najti. Kedaj bi bil že štrajk dobljen, če ne bi orožje in nasilje vladalo. Skabi bi že kedaj pobrali svoje kopita, če ne bi bili z revolverji obsen-čeni in najhujskani od kompa-nijskih hričev. Danes mi, štrajkarji zahtevamo svojo pravico, a jo ne moremo dobiti, nam jo nihče ne da; hočejo jo nas izstradati in tako prisiliti, da se jim udarno in še naprej delamo za polovično ceno — za milionarje. Ne, tega ne dožive. I raje poginemo, kot prvo. Revšči- na in klic po pomoči je tako velik, tako presunljiv, da ga ne morete, ne smete preslišati, rojaki, delavci! Pomislite, če bi bili Vi na našem mestu, kaj bi Vi počeli. Trda zima, a ne kurjave, ne obleke in ne zadostne hrane in zraven tako malo — upa v bodočnost, v zmago. Držimo se, a kdo nam je porok, da bomo vzdržali, če'že zadnje kaplje krvi odtekajo. . Borimo se za naše, torej tudi za Vaše pravice, delavci, borimo se ljuto za priznanje Unije, za povišanje plače, za zbolšanje občnega delavskega stanja in za manjši delavni čas. Za vse to, kar se mi borimo, vse to je tudi Vaš program; kar mi pridobimo — Vi pridobiste, ki boste kedaj pozneje zavzeli naša mesta in se Vam ne bo treba bojevati, zmrzovati, stradati in biti zaničevan kod pes na gomili. Vi boste vživali naš trud in veselje med Vami bo veliko . . . Kapitalisti so že na milione, na sto milionov izsesali po krivici iz delavskih žepov v deželi Penn-sylvanii. Izrabljali bi še radi NADALJE delavca. In mi se naj podamo ; se še prepustimo prostovoljno svinjsko izrabljati, izrabljati, kot znajo le kapitalisti izrabljati in do obupa privesti delavce? Ne! tega Mi ne storimo, da nam 'bo pa zadnje malo ložje izpolniti, prosimo Vas, da nam nujno priskočite na pomoč, sedaj v dvanajsti uri, ko se nas že poletava misel, da bomo morali omagati . . . Pri nas je sedaj sila in potreba. Mi Vas prosimo. Oblecite nas, nasitite nas, in naše otroke, žene in neveste! Naša zmaga, Vaša zmaga. Vi sedaj nam, morebiti Mi kedaj Vam! M. Brunet. LUMPARIJA BRAZILIANSKE VLADE Poročali smo že, da je več sto mornarjev brazilianske vojne mornarice štrajkalo, ker se je z njim preveč strogo ravnalo in za male prestopke pretepalo kot vojake nekdaj v Avstriji. Monar-ji so se uprli in grozili, da bombardirajo glavno mesto, če se jim ne obljubi tudi na papirju, ne samo ustmeno, da se bo z njim ravnalo od naprej človeško in se jim dala tudi zadostna hrana. — Vse to malo je brazilianska vlada svojim sinovom obljubila in se zavezala, nikdar prelomiti dane obljube. Toda sedaj je svet zvedel, da je 45 brazilianskih vojaških štrajkarjev “nenadoma” umrlo. Ti ljudje so bili od svoje vlade lastno spravljeni “mirnim potom na drugi svet”. Ko so se vojaki podali so prej zahtevali, da se jih ne bo preganjalo pozneje, to je tudi meščanstvo obljubilo in kongres izdal proklama-cijo splošne pomilostistve. Komaj so pa štrajkarji-vojaki odložili orožje in stopili na suho, ko se jih je prijelo in vrglo v ječe. 220 mož so poslali na daljno ekspedicijo, kjer jih čaka glad in trud za svoje mučitelje in morebiti celo nasilna smrt; 60 “bolj zrelih tičev” z vodjem Joao Can-dido se je pa obdržalo v trdnjavski ječi. Od teh 60 mož jih je sedaj kar naenkrat 45 “nenadoma” umrlo. Uradno poročilo sicer pravi, da so uporniki umrli za raznimi boleznimi. Voditelj Candido, da je v ječi zgorel, prej ko se mu je moglo “o pomoči”; 26 njegovih tovarišev da je umrlo pri delu v trdnjavi Cibras, ker so bili “zadeti” od solnčnarice; drugih 18 tovarišev, pa da se je v ječi na otoku Villegainon — zadušilo. Iz verodostojnih poročil, ki se jih brazilianska vlada ne upa preklicati, se pa poroča, da je bilo vseh 45 vojakov-štrajkarjev — zastrupljenih na ukaz brazilianske vlade same, ki se je bala, da 'bi ji “ti tički” delali še v naprej “neprilike”. Vse “delo” je vladno. Če bi to do neba vpijoče sako minuto je poslala otroke ¡ogledat pred hišo, ali prihaja o- : Odbila je ura in čakala je ved-o boljinbolj nestrpljivo. Tupa-Lm je potegnila ¡s svojim pred-asnikom črez obraz, da si ohri- solze. “Kdaj pride oče?” se oglasi eček, ki je željno čakal na kosi-i, kajti tudi njega je že opomi-jal njegov lačni želodček. “Kmalu! Malo potrpi, takoj pridejo oče?” Tako težko je ¡spravila mati te besede črez svoje u-stne in tudi sama je ¡dvomila o vrnitvi svojega moža. Težki koraki ¡se zaslišijo v vew ži in otroci veselo zakriče, toda kmalu odskočijo —• pred seboj vidijo tujega človeka. Njegov o-braz je bil sklonjen, z njega je ¡sijala žalost. On je bil poslan naprej, da sporoči ženi žalostno novico, ¡da jo tolaži. Pa tudi sam je bil žalosten, kajti videl je nesrečo svojega prijatelja. Tamkaj zunaj je pa stal voz in nemo so vzdignili ponesrečenca, Nesli so ga v hišo. Rešit niso mogli več zdravega, rešili so mu pač življenje, toda noga je ostala na kraju nesreče. Odrezali so mu nogo in nesrečen bode za vedno. Zdrav, krepak je odšel na delo, toda vrnil se je kot berač, brez noge, brez življenja v srcu. Zapečatena je njegova usoda. Berač je in prositi bode moral od hiše do hiše, kajti .pokojnina je majhna za njegovo kratko delo. Vrnila se mu je zavest in tedaj je videl s svojimi kalnimi očmi družino, videl je otroke berače, videl je reveže žrtve nesreče . . . DOPISI. Hammond, Ind. Glas Svobode: — Vaš list sem dobil na ogled in se nanj tudi takoj naročil; se mi jako dopade. Želim, da - bi tudi drugi moji tovariši enkrat spregledali in se naročili na to, kar je njih dlelavska dolžnost. Ob enem želim, da priobčite tudi nekaj o -delavskem položaju v našem mestu. Največ delavcev je tukaj zaposlenih pri Standard Steel Co. Prej nas je delalo okoli 5000 delavcev, sedaj pa nas dela samo še kakih 2000, drugi so vsi odslovljeni; vzroka ne ve nihče. Ne svetujem torej rojakom^ sem za delom hoditi! Večina delavske moči je sestavljena od Poljakov, Madžarov in Grkov. Tukaj se dobe ljudje, ki radi delajo za $1.00 na dan, reci. za en dolar! Takim revežem se kar 'hlače začnejo tresti, če z basom par besed spregovore in so z vsem zadovoljni. Ob pogledu na te zabite nesrečneže me prime pomilovanje in jeza. Ni se čuditi, da se nam Amerikanci, posebno tovarnarji — smejejo; da nas izrabljajo, se jim ni potreba truditi, ker se jim -sami ponujamo. Omeniti moram pa le, da srno ravno ¡Slovenci tukaj v tem oziru najboljši. Če boss ponudi Slovencu svinjsko plačo, se zasliši tabo krepke “hudiče” in “strele” in vse “bogove”, da gre takoj z plačo malo bolj gor! V drugem oziru pa, da se bi bolj zanimali za kakšno organizacijo in se bolj izobraževali in prebirali časopise — do tega pa še ni prišlo in tudi mislim, da smo še daleč za tem. Mnogo sem že nagovarjal naj ¡se naroče na list Glas Svobode ali kaj drugega, a v odgovor: rajši tisti dolar za pijem ...” Ko pa gremo drugo jutro zopet na delo, me pa sprašujejo, “ti, kaj pa je kaj novega, saj ti vedno bereš, moreš že kaj vedeti.” Aha! torej še lenobo naj bi na ta način podpiral! Ne boste ! Če hočeš novic, tam je časo-pis — cent na dan — pa zvež, kar hočeš od mene zastonj ! To sredstvo mislim da je najboljše, zato se ga bom še nadalje posluževal, pri tem pa nikoli pozabil par dobrih besed za “Glas Svobode”! Pozdrav! Novi naročnik. Girard, 111. Uredništvo Glas Svobode: — Začnem kar o delu! Delamo sedaj zopet vsak dan; to se imamo pa v prvi vrsti zahvaliti United Mine Workers of America. Ta u-nija je po pet mesečnem boju za nas častno prišla iz tega boja. Zmagali smo! Kratka beseda, a kolikega pomena za nas delavce, posebno še za to, ker so zmage delavcev tako redke! Ta unija ima vsakih štirinajst dni svojo sejo, do katere imamo vsi enake pravice; lahko pa trdim, da nisem še vidlel kakega Slovenca pri seji. Nekateri se tudi izgovarjajo, da angleškega jezika ne razumejo ; če ga ne razumete še, pa se ga s časom naučite in posebno debatiranje k temu mnogo primore. Isto se je godilo meni in se še bo drugim, a s časom se človek vsega nauči in čez sedem let vse ¡prav pride. Kar se družtvenega življenja tiče, imamo družtvo “Grozd” S. N. P. J. in dr. “Rodoljub” št. 44 in sicer v Virden, pet mil od tu, ki pripada S. S. P. Z. Prvo je staro 4 leta in šteje 19 članov; drugo je pa staro 10 mesecev in ima 43 članov in dve članici. Družtvo “Rodoljub”, ki torej pripadla k S. S. P. Z. in ima že 43 članov, pa ne spolnuje svoje dolžnosti, ali bolje rečeno, člani sami jo ne izpolnujejo, namreč za io ne, ker razen par članov, ni niti eden od drugih naročen ua svoje glasilo, list Glas Svobode. Je to prav? Ne! in tudi ne lepo, da se delavci ne oprijemlje-jo svojega glasila in zraven še družtvenega glasila! Pozdravljam vse svohodomisel-ce in zveste naročnike Gl. SV. in jim želim boljše Novo leto, kot preteklo! Anton Fisher. P. S. Dobil v roke št. 298, lista Gl. Naroda in prebral posebno dopis iz Steelton, Pa., kjer neki dopisnik našteva, da je ondu 80 družin in da so lepo blagoslovili “liram boži” in da so kupili 8 hiš in lotov in vse to v “božjo čast”. Dopisnik pa je pozabil povedati, kako so pri njih slabo or-ganizovani in kakšno skromno plačo dobivajo; nadalje jim tudi tista božja volja o kaki organizaciji še sanjati ne pusti in če bo šlo tako naprej, zaostanejo gotovo 100 let za drugimi. Če bomo Slovenci v Ameriki zidali vedno več “božjih’’ hramov, kakor se jih menda želi Gl. Naroda, potem ne vemo, pravzaprav, ne vejo, kaj je napredek! Pa, to kar tako, mimogrede . . . Conemauglr, Pa. Listu Glas Svobode: —-Listu v podporo: Nabrali pri veselici dr. “Delavec”, št. 59 S. S. P. Z., v Cone-maugh. Pa. Martin Jager 5e, ker ni hotel Kolar tretati, ali pa ni nas hotel z Trinerjevem vinom preskrbeti; Neimenovani 5c; Matija Sergan 25c, ker sem zmirom vesel, kar sem od Z. “premufal”; Anton P. lOc, ker bo šel M. Zgonc na Ro.phton kare rinit; Neimenovan 5c, ker se Pajku ni na veselici dopadlo; Anton Plan lOc, ker je T. z umazano roko, purana prijel; Neimenovani 5c, ker se ni P. K. na “sveti” dan preoblekel; Zato, ker je rekel Kolar, dia bo Travnika iz doline na Hrib ver-gel 5e; Neimenovan 5c, ker je Mike R. na belo nedeljo na veselici bil; Neimenovan lOc, ker si ni Ivan dobro hlač zapel; Neimenovan 5c, ker je T. samo enkrat padel na sv. dan; Ker je Ž. dobro kosilo napravila, Zgonc je pa rekel, da ne 25c; Ant. Planinšek 5c, ker se Kolar jezi, ko je v pošteno družtvo prišel; I. T. 5c, ker je Blaž rekel, da nima nič pri piani; Ignac Travnik 5e, ker je Kolar rekel, da. sem tajnik 15 mož; Neimenovani 5c; Neimenovani le; F. Dremelj 5c, ker smo se dobro spoprijeli, a nič stepli; Neimenovan lOc, ker so se Pevci ponujali na našo veselici; Neimenovani 15c, ker so vendar Pevci dosegli svoj namen in sicer pri dr. Alojzija. -Skupaj $1.86. — F. Burnik $1, za to ko se mi tudi je grozilo z peklom. J. Janeš '50e. J. Gregorič 50c. Fr. Zimerman 50c. M. Kokalj 25c. M. Južnik 25c. Nabiralec Conemaugh, Pa. $1.86, J. Podpečan 50c. Hvala (Vsem! N. B.: Od Novega leta naprej prejeta darila za list Glas Svobode, ne bomo več obrnili listu t podporo, temveč že dtošle in še izpolnil moj NOVI NAČIN ZDRAVLJENJA, da zamorem ozdraviti tudi take bolnike, katerim drugi zdravniki in Instituti niso mogli niti pomagati še manj pa ozdraviti. Vsak dan dobivam pisma od mojih hvaležnih patientov, kartele sem ozdravil po moji NAJNOVEJŠI METODI, in katere so njih' zdravniki proglasili za neozdravljive. Vzrok in izvor vsake bolezni je iskati v slabi, pokvarjeni in nečisti krvi. PO MOJEM NAČINU ZDRAVLJENJA, zadobite novo, čisto kri, katera Vam ukrepi moč in zdravje, ter spravi v red vse življenske organe. PIŠITE PO MOJO KNJIGO ‘NOVA METOD A’1 ter priložite par poštnih znamk za poštninb. Knjiga Vam vse natančno pojasni; — zavrzite pal sve stare zdravniške knjige, ker so brez vsake vrednosti in škodljive; Citajte vsebino pisma, kakoršna dobivam skoro vsak dan od mojih pacientov: Veleučeni gospod Dr. Hartmann! Hvaležno Vam naznanjam, da sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravil, in upam da mine bode treba več rabiti zdravil. Ozdravil sem hvala Bogu popolnoma, ter se Vam še enkrat prisrčno zahvaljujem na Vašem ozdravljenju. Vaš Hvaležni FRANK BORAK, Box 123, Josephine, Pa. Velučeni gospod! Šiejem si v dolžnost, da se Vam iskreno zahvalim za pri-poslana zdravila, s katerimi sem v dveh teduih popolnoma ozdravila od nadležnega kašlja, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem. Ob jednem Vas prosim, da mi dopošljete zdravila za slabo prebavljanje, na katerem trpi tukaj neki možki. Vaša hvaležna HELENA PAJAN, 10818 Torence Ave,, So, Chicago, lil. • Zglasite se ali pišite na naslov: DIR,. iFDE^IDXIISrJLIDsriD 231 E. 14th ST., NEW YORK, 1ST. Y. URADNE URE: Med tednom od 10, ddp. do 5 pop. Ob nedeljah od 10, dop. do 1. pop. prihajajoče darove za “listu v podporo”, postavili pod posebno rubriko v podporo za svoj lasten novi stroj, Linotype in vse darove vedno priobčili in ob koncu 1. 1911 priobčili celotno svoto. ZAHVALA. Na tem mestu se zahvaljujem vsem onim, ki so spremenili našega ¡brata Franc Grušovnik k večnemu počitku na dan, 26. dec. 1910. Posebno še zahvala družtvu št. 52 S. S. P. Z. in članom K. S. P. J., ki so se vsi pogreba udeležili. Karl Grušovnik, Somerset, Colo. P r zvmjenju, odrti nah, sploh prenapor-njenju mišic, pri revmatizmu, nevralgiji in enakih težkočah pomaga enkratno vdrg ne nje z PAIN EXPELLER Dobi se v vseh lekarnah 25 in 50c. F. CUNARD Ogrsko - Amerik anska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRI MORJE Velikanski novi parobrodi CARMANIA s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra CARONIA s dvemi vijaki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji. EDi NTANI i s dvemi vijaki (nova 1 l 1\A Fl \-*> * * * * «fe tfe «*. .mm, Za zunanje oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo. KDO BO TO MORO VRGEL IN STRL? Vso blaznost oboroženega miru kaže francoski ekonomist Ed-mond Thery, kateri je za novo leto preskrbel svetu krasno stati® stiko, koliko je stal oborožen mir zadnje četrtstoleitje. Postavil, iz-račuinil je stroške na — 145 miliard frankov, ali v ameriški vrednosti, 29 miliard dolarjev!!! Posledice tega niso le bile, da je ljudstvo plačevalo ogromne davke, temveč so se še vse dežele pri tem grozno zadolžile. Evropske države so bile dolžne 105, sedaj pa dolgujejo čez 151 miliard frankov. In vse to, radi militarizma! Indirektna škoda je pa še stokrat večja, a te pisatelj ne šteje. Ker pri tem oboroženem miru 195,000 častnikov in 3,800,-000 vojakov, je odtrganih od pro-dhiktivnega dela in morajo biti od drugih preživljam. In to se vrši leto za letom! Ta Francoz je s svojimi podatki storil hvalevredno delo; morebiti si še sam ne predstavlja, da se bo njegova statistika prestavila v vse jezike in bo grozno pričala o današnjem “miru”, še poznejšim rodovom. Koliko ta svinjarija stane ljudi; koliko znoja in dela, da se vse to preživi. In zraven tega, je pa v resnici res v nevarnosti pravi mir. Saj se je že tu in tam od militaristov poskušalo “udariti na soseda”. Generali kar hlepene po višji časti, odlikovanjih in svetovnem občudovanju njih hrabrosti!” Kaj vse je že storilo človeštvo v svojem obstanku. S kakšno majo so se postavljale krasne stavbe, umetnost, dobri zakoni, nove ideje; pa pride militarizem, in vse to začne razruševati in podirati, ubijati in ropati in vsako leto pridržati v svojih verigah 4 mil ione mladih, zdravih ljudi, ki bi svetu lahko drugače koristili, kot ga strašili z kanoni in bajoneti, bombami in krtačami!! Ti ljudje, v svoji najlepši starosti, bi svetu letno vsak prihranil najmanj $400, kar bi dalo nadaljnih 16 miliard, ki jih še k Francozovem računu prištejemo, tako, da militarizem v resnici stane letno 42 miliard dolarjev. Pri tem pa še niso vraeunjeni “penzioni” generalov in drugih lenuhov, ki tudi stanejo ljudstvo par sto mi-lionov dolarjev! Iu ves ta denar plačujejo ljudje za morilno orožje, za podporo cesarjev, princev in kapitalistov in krivičnega današnjega sistema. In sedaj pridejo ljudje, ki govore, da kam hi se delo teh 4 milione delavcev več? Kje bi se zanje dobilo delo? Ali s tem dosti ne prihranijo? itd., itd. Ljudje se ši zraven ne predstavljajo, da je človek, kot vojak, prava živina, prodana živina, brez svoje volje, slabši kot vsak suženj, kateremu se naroči, d.a mora streljati svojega očeta, brata in prijatelja in razne “sovražnike”!! Tu imamo misel na pravem koncu: vojaška naprava, milita-rizmus, je prava kapitalistična naprava. On sploh ne bi bil mogoč brez njega. Za svoje umazane namene plačujejo, za v prah v oči, državi neke posebne procente, v resnici se jim pa vse poplača nazaj, ker vse, kar militarizem rabi, le oni izdelujejo in profit spravijo : vi se pa za nas koljite in pobijajte, saj naša koža ni v nevarnosti! Kapitalisti danes ne mislijo niti najmanje na odpravo militarizma, temveč nasprotno ravno sedaj vse vladne načrte oboroževanja podpirajo in hvalijo. Mi pa jim zagotovimo, da se motijo, če mislijo, da ljudstvo še danes veruje v militarizem. Že lanes obstoji velika armada, mi-lionska armada, ki kriče in zahtevajo : Doli z militarizmom! Stran z kapitalističnimi moritvami ! Zato je ves tisti sedajni oboroženi mir, navaden,, naj večji sedajni humbug. Na svetu je mnogo idealistov, ki verujejo, da se začne z neoiboroževanjem in krčenjem militarizma. Oni se pa motijo, če mislijo, da “bodo ljudje že vendar enkrat spregledali in militarizem odpravili.” Ne, tega ne bo; zato stoje druge ljudje: proletarci vsega sveta. Če bi n. pr. eden od teh ljudi stopil k Taftu iu mu začel govoriti proti-militarizmu in mu jasno dokazal vse krivice in bi za na zadnje vprašal, če je potreben militarizem, bi se g. predsednik toliko časa zvijal, dokler bi odgovoril, da, kapitalizm je potreben. O! tako kmalu takih tičev ne spreobrneš. Pridemo zopet do vprašanja, s katerim smo naslovili članek! Kdo bo to moro vrgel in stri? In odgovor na to ne bo, ne more biti drugačen kot: delavni proletariat. Proletariat misli vsak dan, kako bi bilo najboljše sredstvo, odpraviti militarizmi. Zakaj ? Zato, ker ga ravno on najbolj doli tlači, mori in ga strelja kot psa, če se noče kloniti razmeram. Delavno ljudstvo; ljudje, ki drže svet po konci, delavci so tisti faktor, s katerim ima v naprej militarism za odpraviti; proletariat je njegov največji sovražnik in edino ta ga vrže in zatre! V tisti meri, kot se politično in socialno . proletariat vzbuja in dviga višje in višje, v tisti miri militarizm pada in pada in zgublja privržence — tako je že tek tega sveta — ker militarizmus si je dal sam sebi proti orožje, ker vsacega sili, nositi orožje. On se sam vrže. Vsak pogin pride od stvari same, od žnojtraj; naj-sibo to razstlina, žival, ali človek; vsak si koplje sam sebi jamo ; pa tudi sredstvo za padec si sam producira. Tako tudi militarizmus; njegov strup se imenuje: občna vojaška dolžnost. V tem umre. Ko bodo vojaki sami enkrat tako daleč, da bodo čutili proletarsko in socialno, človeško, tudi sami, potem militarizmus u-mre odi njih ven. In če pride do krize in če bo nam to še dano do živeti, bomo priča, da se bodo najboljši ljudje postavili v vrsto revolucije. Potem se bo našel tudi proletarski, anti-militaristični general, ki bo glava. KAJ JE STORIL TAFT ZA PREBIVALCE Z. D. A. Vedno se vidi nove slike našega častihlepnega predsednika Tafta. Da bi bilo pri takih slikah debeluharja in zaveznika trustov in zatiralca svobodomiselnih delavcev pa kaj povedano, koliko je storil naš največji deželni u-radnik za nas, delavce, o temu gospodje molče. Vemo pa jako dobro, da ima svetlost dober tek vsak čas; da se ne boji jesti, kot pravi Nemec, “sedemkrat na dan.’’ Nadalje je izvrsten igralec golfa in tudi za vvist in šah ima interesovanje, katero »pa ne presega veselja po velikih bojnih la-dijah in največjih kanonih. Pa še nekaj so nam vendar po pravici povedali, njegovi prijatelji in “oboževat el ji”. Namreč, g. predsednik Taft. so spodili vse panamske delavce, ki so zahtevali večjo plačo in osemurno delo, proč od dela in po čifutih pripeljali “voznine prosto”, cele vozove novih, svežih moči —- in še ce-nejih! Ha, to je triumpf ! Zakaj niso gospodje že vendar prej za štrajkali; koliko bi trusti prihranili “deželi” ali “ljudstvu” v denarju. Taft ni storil v svojem predsed-ništvu nič! Kdor to govori, ni preveč pazno zasledoval Taftove-ga delovanja, ki ima v svojem krogu posebno specialiteto. Še pod nobenim predsednikom ni bilo imenovanih na naj višja in najbolj odgovorna mesta, toliko ljudi, Taftovega, torej, kapitalističnega mišljenja, kot ravno pod predsedstvom g. Tafta! In vsi. ti ljudje bodo obdržali svoja pomembna mesta, do konca svojega življenja! Taft je imenoval že dva in bo v kratkem še enega sodnika imenoval, v najvišje deželno sodišče. To pomeni toliko, kot trije najmočnejši klini, zabiti v hrbet proletariata! Taft je največji podpiratelj bojnih naprav in bo prekosil častno samega “kralja humbu-gov” — Roosevelta! Taftove zasluge se pa kažejo tudi drugod; preobširno, da bi danes vse našteli. Prosi se pa, da se o Taftu ne govori več kot o kaki “mir-kuci”, kot pravi Ljubljančan, temveč, kot o enem največjih piratov in podpiratelj ev velikega trusta, proti delavskih zakonov in kovarju militarizma! Tihe vode, so naj huje; tako se lahko tudi o Taftu reče. Da pa v resnici dela za traste in vse gori že navedene lepe reči, imamo pa dokaz v tem. — ker ga rumeno časopisje, dlan na dan bolj —grajal ü Aábi-UfcSÍJ&y jfc J ‘tiki £ Cenili: knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W. 20 Street, Chicago, IH. Cankarjevi spisi: Vinjete .......................$1.30 Jakob Ruda......................—-60 Za narodov blagor..............$1.00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi.............$1.00 Hiša Marije Pomočnice..........$1.00 Gospa Judit.....................$1.00 Nina ...........................$1.00 Krpanova kobila ................$2.00 Hlapec Jernej...............'••••—-75 Zgodbe .........................$1.00 Za križen.......................$1.50 Ob zori .......................$1.50 Kurent.............................90 Hlapci..........................$1.00 Kersnikovi spisi: Cyklamen, I. snopič.............$1.25 Agitator, II. snopič...........$1.25 Na žerinjah, III. snopič.......$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič------$1.25 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 Jara gospoda, VI. snopič.......$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ..........................$2.50 Berite novice, IX. snopič......$1.75 Kritika-Komentar XII zvez..........75 Trdinatovi spisi: Bahovi huzarji.................$1.5® Bajke in povesti, I. zvezek....$1.00 „ ii..............n.oo „ IH...............n-oo . IV. „ 80 „ V.............$1-25 ,, VI. zvez.........$1.25 Jurčičevi spisi: I. zvezek ....................—.60 II..............................—60 III. „ ..................—60 IV...............................—60 V. .............................—60 VI. „ ..................—60 VII. „ ..................—60 VIII. ..........................—60 IX...............................—60 X...............................—60 XI...............................-60 Sienkievviczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00 Mali vitez v 3 delih............$3.50 Potop I. in II. zvezek..........$3.20 Križarji v 4 delih.............$2.60 Za kruhom ......................—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme .....................$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo .......................—.60 Jagode...........................—-60 Lešniki Zimski I. II. VII. IX. X. XI. XII. XV. večeri ... Knezova zvezek ..... knjižica: .—.60 .—.60 .—.40 .—.40 .—.50 .—.40 .—.40 .—.40 .—.40 .—.75 I. II. III. IV. V. Tavčarjeve povesti: zrezek ....................$1.35 .........................$1.35 .........................$1.35 „ $1.35 ....................$135 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča ................—.40 Ana Karanina ...................$3.20 Kazaki .........................—.80 Venec slov. povesti: III. zvezek ....—.60 IV. —.60 V. —.60 VI. —.60 VII. —.60 VITI. —.60 IX. M ....—.60 Zabavna knjižnica: 13. zvezek 14. 15. 16. 17. 20. .—.30 .—.60 .—.75 .—.40 .—.75 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek ....................—.40 II. ...........................$1.00 Razni drugi spisi In prevodi: Momenti .......................$1.50 Spomini........................$1.00 Iz naših krajev ...............$1.25 Obsojenci .....................$1.25 Igračke .......................$1-00 Tilho in drugi ................$1.00 Reformacija ...................—.50 Spolne bolezni ................—.25 Dodbra gospodinja..............$1.50 Primož Trubar....................50c Kapitan Žar ...................—.60 Na divjem zapadu ..............—.60 Džungl ........................$1.00 Na rakovo nogo...................50c Srce ..........................$1.00 Slovenski fantje v Bozni, 2 zvez. po ...........................—.75 Marica . ......................—.40 Spominski listi ...............—.25 Burska vojska .................—.30 Avstrijski junaki .............—.75 Znamenje štirih ................—.3® Veliki trgovec .................—.69* General Lavdon .................—.3®’ Črni bratje ....................—.25 Andrej Hofer ...................—.20 Princ Evgen Savojski............—.25 Viljem baron Tegetthoff.........—.30 V tujih službah ...............—-50 Na bojišču .....................— Marjetica ......................—-50 V gorskem zakotju ..........—-15 Ilijada ........................—-75 Krištof Kolumb .................—.25 Uporniki .......................—.60 Vojska na daljnem vzhodu.......$2.4© Zadnja kmečka vojska............—.80 Odkritje Amerike ..........$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj......—.90 Materina Žrtev .................—.5© Repoštev .......................—.2© Babica .........................—.60 Robinzon .......................—.60 Pripovesti o Petru velikem......—.80* Pod turškim jarmom..............*—.20 Štiri povesti ..................—.20 Izdajavec ......................—.60 Križem sveta ...................—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklova Zala ...................—.40- Zmaj iz Bozne....................—.50 Pri stricu .....................—.40 V delu je rešitev...............—.30 Knez črni Jurij ................—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na (krivih potih.................—.40 Domači zdravnik ................—.60 Pravila dostojnosti ............—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ......................... $7.50 Kitajci in Japonci..............—.60 Ročni slovensko-angleškl in an- gleško-slovensiki slovar .....—.66* Avstralija in nje otoki..........—.75 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................—.75 Ruska modema ...................$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez...$1.50» Vaška kronika ..................—.85- Stepni Ikralj Lear .............—.60 Straža ........................$1.25* Islandski ribič ................—.60 Z viharja v zavetje .............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—.20 Mladost ........................—.40 Božična noč ....................—.40 Kirdžali ........................—.80 Pot za razpotjem.................$1.50 Novele in črtice.................$1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto.....................—.30 Strahovalci dveh kron 2 zvez.... $1.00» Barvaste črepinje ..............—.30 Mož Simone .....................$1.00 Malo življenje . ................—.50 Deteljica ......................—.30 Oče naš ........................—.75 Doktor Holman ..................—.25 Tartariniz Taraskona..............60«? Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske .................. $1.00* Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 „ ,. II............$2.00» Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja ....................—.40 Vohun...............................80 Korotansike povesti ............—.60 Čez trnje do sreče..............—.6© V znamenju življenja...........—.75* Bolgarija in Srbija.............—.75 Utrinki .......................$1.00“ Dolina krvi......................$2.10 Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt......................—.8© V naravi ......................—.60 Zadnji rodbine Benalje...........—,7& Iz nižin življenja..............—.50* Blagor na vrtu cvetočih..........—.75 Dve noveli .....................—.5©- Rdeči smeh .....................—.75 Mali lord ......................—.80 Kratka zgodovina...................50e Kako pišejo ženske.............$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci..........................$1.00* Jari junaki ....................$1.25 Ljudska (knjižnica 3. zvez.......—.3© Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50:> Naš dom 8 zvezkov po............—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zamik I. zvezek.................—,5f Pesnitve, Aškerc................$2.0© Stara Devica........................ Kacijanar... . ...................... Lazarič Lindarski..................go, Grča, igra .......................'so- Ouo Vadiš, vezan................$2.75; Skrivnosti srca....................60- Krvava noč v Ljubljani........... 40c Postrežba bolnikom ................4© Tri povesti........................25 Slovenske reformacije..............50- Tajnosti španskeinkvizicije, 4 zv, ,2S Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nalkaz-nicl ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. AKO ŠE NISTE, NAROČNINO! POŠLJITE Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Incorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsbung, Pa. Box 51. 1TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box IBS. BLAGAJNIK: Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa. ¡j#*'- NADZORNIKI: AJNTTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. fAJKOB ŠETTINA, AdamSburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČMLIK. Adamsburg. Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: D®. QO0ORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. PURITANI IN QUAKER-JI TER NJIH PRAZNIK. Spisal za kratek čas slovenski farmer. Beseda praznik ni absolutno nobena pobujšljiva beseda., in človek* kateri praznuje bodisi katerikoli praznik, ni naredil s tem nikalkega zločinstva. Ni nam pač potreba zdihovati po praznikih saj teh imamo dovolj skozi celo leto in to “svetih”, narodnih in delavskih. Da se pa bolj seznanimo z besedo — praznik, začnimo pri prvim za nas delavce pomembnim prazniku — 1. maja vsakega leta. Kaj je ta praznik? Ta praznik ni nič drugega, ka-.kor vsi drugi prazniki — ali z drugo besedo bi se lahko reklo: zadovoljenja dati svojej “duši”. Vse kar ibi jaz zamogel reči o praznikih bi rekel, da so brezpo-tretoni in brezmiselni. Vendar pa ni prav, če smo izobraženi ljudje in ipo/znamo temelj ali stališče praznika, ga bomo tudi mi v duhu praznovali in pustili veselje o-nim, ki ga praznujejo dejansko iz prepričanja. Vzemimo si pa to priliko za vzgled, praznik na dan 24. nov., ali t.akoizvani — Zahvalni dan. Nekateri časniki so prinesli kratko notico o tem prazniku rekoč : “Ta praznik so iznašli kapitalisti.” S to notico pa niso samo oskrunili praznik, pač so pa pokazali svojo izmotljivost in nevednost. Da pa je to slednje pribita resnica, oglejmo si stvar bolj natanko. Kdor še ni slišal in ne pozna izmed toliko verskih sekt — Puritana in Kvekerja, ta naj prebere sledeče vrstice. Puritaaiei so odlomek katoličanov in Kvekerji so odlomek Puritano v. Začetek istih je bil na Angleškem. Prvi Kveker je bil George Fox, ki je vzrastel v eni noči (zato ima tudi ime od quak — Quaker) v onim davnem času, ko je Charles I. neusmiljeno z vojsko preganjal Puritance. Kvekarji so se vže naselili v Ameriki v letu 1656. Njih verska ceremonija je bila podobna onim Puritanom ali Episkopalom; vendar so se v marsičem razločevali. Ali bili so zelo zasledovani od angleške vlade tu, in onkraj o-ceana in ječe so bile prenapolnjene istih. Lahko bi se reklo: telo bilo je mrtvo a duh je živel, se oživljal in živi še danes. Njih glavna doktrina je prijateljstvo in zato se od začetka pa. do danes nazivi ja jo “ prijatelje ” in njih nastop je bil v vsakem oziru boljši od Puritanov. Za temeljni kamen svoji veri so poznali resnico od začetka do danes, katera je podeljena po “božjem razsvetljenju” vsakemu možu, a-li pa po “glasu”, ki prihaja od “Boga”. Poleg tega /pa ima ta vera še mnogo drugih lepili, krščanskih in “mikajočih” točk, kakor n. pr.: — 1. Vsak k njih veri spadajoč naj bo objednim duhoven in pridigar, da nalašč na duhovniško mesto postavljen človek je nepotrebno in davek plačevati za cerkev je napačno. 2. Oni verujejo, da je vsak človek jednak v imenu božjem in tako naj bode tudi jednak pri vseh ljudeh. Nikomur naj se ne delijo “častna” imena, in človek naj se, ne ponižuje pred človekom. Vsi ljudje, kralji in cesarji, kakor navaden delavec naj se nazivi j a jo medsebojno — prijatelj”, ali pa z besedo “vi” in “ti”. 3. Edina ena pot je prava, da ima vsak mož enakopravno politično moč. 4. Oni ne pripoznajo k državi cerkva in njih člane v sodnijskih zadevah prezirajo. 5. Na vsak način zanikujejo vojsko, pa če je tudi v prid samobra.mstva. Vse to pa je bilo njih prvo delo in začetek, a “veliki duh” se je pričel šeli takrat, ko se je Viljem Penn naselil med nje. Kakor sem že rekel, “veliki duh” je zavladal med Kvekarji, ko se je mladi Viljem Penn, sin admirala Penn in prijatelja kralja Charlesa II., naselil med nje. Med tem, ko je mladi Penn študiral na Oxford universi je postal “Kvekar” in ko so ga izvohuni-li, je moral takoj ostaviti šolo, a oče ga je napodil od doma. Naposled mu je to odpustil, ali na Irskem, kakor na Angleškim, ni imel mladi Penn toliko časa miru, dokler ga niso naposled vrgli v ječo, ker je lastoval svoje prepričanje. Ali tudi to ga ni omajalo. Ostal je trden in razširjal je svoj nauk, kjer je le našel priliko. Angleška vlada je postajala silovitejša napram Kvekerjem dan za dnem in tu so uvideli, .da nimajo več obstanka v domovini ter so se konečno napotili v A-meriko. Njih prvo naseljevanje je bilo v West New Jersey (takrat je bila še država New Jersey razdeljena v dva dela in sicer v koloniji ‘West’ in ‘East’.) pa, novi naseljenci v novi domovini so postali naposled tudi nezadovoljni, ‘kakor prej v stari. — Povod temu je bil, premajhna kolonija in ipa preveč drugovercev; kajti iz angleškega se je navalil velik naval naseljencev v tako kratkim času, da jim je dalo misliti si ustanoviti svojo lastno in pa večjo kolonijo. In glej, sreča je bila mila mlademu Penn-u — Kvekerju. Angleška vlada je dolgovala njegovemu očetu veliko svoto denarja in, da se ga izplača, je Charles II. izposloval lastninske pravice od 40 tisoč štirijaških milj in jih izročil Penn u. katera, sedanja država zavzema njega častno ime — Pennsylvania. Takoj za tem je imel mladi Penn priliko izdelati nov čarter, katerega se je takoi lotil in iz delal ter ga uresničil, to se pravi, da je poslal polnomočen in “svet” med svojimi “prijatelji”, kakor sledi: 1. Absolutno miro- ljubnost, prijaznost, spoštovanje do vseh narodov, brez razlike na polt ali vero. 2. Vlada naj se razglasi v prid celega občinstva in ljudstvo naj zapoveduje nji. 3. Sodlbe naj bode pravične in ne malomarne. 4. Samo za dve hudodelstvi naj bo smrtna obsodba. 5. Sodba naj se vrši pred poroto in to bodi Indijanec ali Anglež. Zgodaj v spomladi leta 1681 se je pričelo z delom kakršnega zahteva kolonij alno življenje, v Pennsylvanio. Penn je odposlal pismo na ljudstvo v Delaware, kateri je bil oddan pod vladnim nadzorstvom, želeč mu veliko veselje, tačas in pozneje, krkršnega vživa on sam, a zabeležil pa je tudi, da on ne namerava postati “governor” v državi, da hi s tem povečal svojo srečo. “Vi ste prosti, rekel je, trezni in delavni ljudje. Moja želja je: nikdar o-skruniti, vedoč ali ne vedoč, vaših pravic in nikdar naj ne pritiskam na osebo.” Penn-ov razglas je šinil po bli-skovo v vsej deželi in tudi Evropi. Kort; dobra novica, nov up, je stopil v srce vsacega revnega in tlačenega. In kako bi tudi ne, saj v oni črni in krvavi dobi se niso smeli niti ganiti Puritanci, pod pritiskom Winthrop-a (Winthrop je bil ang. tiran), a strinjali .pa so se s Penn-om — Kvekerjem. 20 ladij je priplulo s 3000 naseljenci v Delaware že prvo leto in pozneje pa v štirih do petih let 7000 naseljencev v novo kolonijo Pennsylvanio. V letu 1682, je Penn dospel s 100 quakers v New Castle, na ladiji “Welcome”, kjer ga je v Ohesrteru že čakala velika množica ljudi s mestnim občinskim “svetom” na čelu. Naseljenci so se pripravili po vseh zmožnostih, kar jim je tedanje razmerje dovolilo, da Penn-a najispodobneje pozdravijo in da stem pokažejo priznanje njegove vlade. Vse je bilo praznično oblečeno. Eden od naseljencev je podal Penn-u vodo in prst s prisegljivim pripo-znanjem, da je Kvdker lastnik zeml je in vode ; drugi mu je podal šoto in perutnico, da mu s tem prizna in pokaže, da Penn-ova oblast sega pod zemljo in nad zemljo. Konečno podado Penn-u še ključ od trdnjave, kateri naj dokazuje, da ima on pravico zapovedovati nad armado. Po preteku par tednov svojega prihoda v novo kolonijo, oziroma državo Pennsylvanio, je Penn o-biskal ali posetil ljudske zastopnike, kateri so bili zbrani polnoštevilno v Chesteru in vpeljal dobrodelnosti v postavodajo za Pennsylvanio ter olajšal stan jetnikov. Zaukazal je, da se ima na zapadni strani države razglasiti, onim, ki so bili sužnji — praznik prvi dan v tednu, da se odpočijejo; da se ne sme nobeden “vero-žakev” več s smrtjo kaznovati * AKO IZGUBE, 1 z« §3 tedaj nalagajte svoj denar le pri ra | m MESTNI HRANILNICII LJUBLJANSKI v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3. Ona je najbolj varna in največja slovenska hranilnica. Stoji pod kontrolo javnosti, vlagateljev in c. kr. deželne vlade. Za vložen denar jamči cela mestna občina ljubljanska s premoženjem, vrednim do 50 mili Jonov kron in hranilnica sama z rezervnim fondom nad I mil. kron. Vsaka Izguba denarja-tudi za časa voj-ske-je izključena. Nad tisoče in tisoče Amerikancev ima pri njej naloženo več mili jonov svojega prislužka. Vloge obrestuje po 4 'A% brez vsakega odbitka. Stanje vlog znaša 38 milijonov kron, ves promet do konca 1. 1909 pa 518 milijonov kron. Denar lahko pošiljate sami po nakaznicah, po Franku Sakserju ali kaki drugi banki. Ne dajte se pregovoriti od agentov drugih hranilnic in bank! Pazite na svoj denar! Pišite naslov razločno! W3&3G& /*/*/*/ */*/ */* - f-'Z \vVV\(%\%\va % % v*. in da se ne sme noben davek več pobirati za vzdrževanje cerkva ali pa istega v to svrho naložiti. Za obdačenje vsake najmanje stvari ima ljudstvo glasovati. — Isto je sprijaznil drugoverce s svojoverci in jim je dal iste pravice, katere je on imel sam. Naposled je še olajšal jetnike in njih kazen v do smrtno ječo, spremenil v kratko, navadne ječe pa spremenil v .delavnice, kjer so i-meli jetniki priliko izučiti se vsa-kojake obrti. Tedaj pa je zavladal med ljudstvom takozvani — “zahvalni dan”, ki se že preko 300 let ponavlja na dan 24. nov. Ali pa mar ni imelo ljudstvo vzroka dovolj, da si je postavilo ta — zahvalni dan ?! * # # Tukaj je samo dokaz zmotljivosti nekaterih slov. časnikarjev, ki vpijejo tja ven dan s nekdanjim kranjskim kaplanom, zalu-čavši klobuk visoko v zrak, ko ga je napredna stranka podila mimo križa rekoč: ‘ ‘ Kristus, Ti si zmagal”! Toda ne splača se takšnih ljudi in “prvih ter slednjih izobražencev” kritizirati, vendar pa, če ibi se kdo polotil tega dela, bi moral objednim izdajati dnevnik, ker gradiva o kritiki bi našel zadosti v njih tedniku za vsakdanjo izdajo. Vsak čas se u.pije o “blaznem” sistemu in sklicuje že na davno umrle predsednike Zjed. držav kakor n. pr. Washington, Harrhon, Jefferson in Lincoln itd. itd., da bi se le-ti gnjilo vlado. Ne bom trdil, da nismo imeli v Ameriki nobenega več tako dobrega preds., kakor je toil Washington, a Jefferson in Lincoln mu pač nista bila absolutno nič jednaka. To nam pove jasno ameriška zgodovina in literaturna vednost. Torej od kod takšno navduševa-nje?? -V ■- ------ "...ift-TTS I Največji čudež današnjega dne. % 4 * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 Tel e grafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov. 4 4 4 4 4 Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj. Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan, a čez 10 do A 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. ~ Prijemnik denarja v starem kraju ne plača niti vinarja, kadar preji 4 me denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem- ‘ nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino. Puskusite in prepričajte se. Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regl-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. IVAN NEMETH, BANKIR Biv. cesarski in kraljevski koasul, agent. 457 Washington Street, New York, N. Y 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 IS 4^44444444444444444444444 0 AVSTRHMERIKANSKA-LINIJA, V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Laura..........4. Jan. 1910 Oceania........11. Jan. 1910 Alice........ 18. Jan. 1911 M. Washington . .28. Jan. 1911 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO ZASTONJ VPRAŠAJTE Z POLNIM ZAUPANJEM ZA SVET IN POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE DOBITE ODGOVOR POVSEM ZASTONJ!!! IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA Ali imate dober tek (apetit) ?...... Ali ste nervozni in slabotni? ...... Ali hujšate ? Ali ste zaprti ? Ali se dfbelite?........... Ali so Vam nosnice čiste ?. Ali ste hitro utrujeni?.... Ali ste raztreseni ? Ali so Vaše oči slabotne in težke?.... Ali imate bolečine v obljižju srca?... Ali imate kilo (brah) ?............. Ali so Vaši otroci zdravi?.......... Ali imate prehlajenje v plečih ? ... Ali so Vaše roke in noge vnete ?.... Ali so Vaši členi trdi in otečeni?.... Ali slabo slišite ? Ali ste slabovidni? Ali imate bolečine v nesu?.... Ali je Vaš jeziktiečist?..... Ali težko dihate ? Ali je Vaša koža suha in vroča?..... Ali je Vaše grlo suho in kedaj?..... Ali je Vaša voda motna ali gosta?... Ali je Vaša slina gosta?, Ali slabo prebavljate?......... Ali kašljate, suho in na kratko? Ali kašljate po noči? Ali imate slab okus V ustih? Ali ste vrtoglavi? Ali Vam teče iz ušes? Ali pljuvate rumene ali sive izmečke? Ali dobro spite? Vas spanje okrepča? Ali pijete mnogo vode?', Ali pijete mnogo opojnih pijač? Ali pušite mnogo tobaka? Ali opažate, da izgubljate moč Ali Vam je slabo po jedi ? Ali so Vam noge in roke težke? ..... Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih? Ali ste hripavi po kašlju?.......... Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vam srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu? Ali imate glavoboli?... kedaj?...... Ali Vas glava boli na čelu?, .sencih?. Ali velikokrat vodo puščnte?........ Ali imate hemorhoide (Zlato žilo)?.. Ali imate bolečine v sapniku?...... Ali imate kake rane na telesu?...... Ali imate katar v nosu?, .vratu?.... Ali imate renmatizem?............... Ali imate slabosti v želodcu?....... Ali imate kake notranje bolečine?K je? Ali Vas boli temem, vrh glave?...... Ali Vas ledice bolijo?.............. Ali ste otečeni pod očmi?........... Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?..... Ali imate bolečine v trebuhu?....... Ali imate kako spolno bolezen?...... Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike.kolikoje bolezen stara? Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite 1 v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno. IZREŽITE TO Vrhovnemu Zdravnuku Collins N. Y. Med. Instituta 140 W. 34th Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na vprašanja , tičoča se moje bolezni. Prosim da mi odgovorite, kaj da je z menoj. Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj. Ime......................... Naslov. Dr. E. C. COLLINS. Slavni profesor, ustanovitelj največjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute. TA KNJIGA YAM 1 ZAMORE 1 REŠITI ŽIVLJENJE To je naj večja in najobširneja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj spisanih,in ta knjiga je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove, kako si zamorete zdravje ohraniti. Preskrbite si vse ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, in sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige. Pridite osebno ali pa pišite in pošljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S. Hyndman-a Medikalnega direktorja od 140 W. 34th ST., UEW YORK CITY. Uradne ure so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp. Vsaki torek in petek od7-8 ure zvečer. Mi®*!! O- -0 0- -0 Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svo- j j bode”! I O---------------------------O I o-----,---------------------------o J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tei. Canal 8096. 2103 Bloe Island Av. cor. 18. Place GOSTILNA J. J. Vodak io sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. DOPISI. Indianapolis, Ind. Cenjeni gosp. urednik: — Prav primeren je bil v božični številki vaš članek: Meditacija k božičnim praznikom: Kam plove-mo ? Že oktobra meseca pisal sem, da bi se pri nas kdo podal na pot med rojake po naši naselbini in pobiral za terpeče, stradajoče brate po Pennsylvaniji. A, kakor se vidi, je moj glas vpijočega v puščavi. Za vse imamo denarja, naijlbolj za nekatere saloone, katerih lastniki so “katoliški” pervaki, kjer se gode večkrat najbolj umazane stvari, a mi le plačujemo in na zadnje se skavsa-mo. Ni li naša sveta dolžnost, da jim priskočimo na pomoč. Za družbo sv. Cirila in Metoda beračimo po Ameriki, a lastnih stradajočih bratov nočemo vide- ti. Proč z našo zanikernostjo in naši napredni družtvi na dan, a-fco se že katoliška nočejo ganiti. — Slučajno sem našel v kari slovaški list: Jednota. Ne razumem veliko, a malo sem le pogledal v njega. In našel sem tam: Sbierka pre štrajkere; izkazana je bila nabrana svota nad $1500.00; podpisan je duhovnik Rev. Murgaš. Vprašam Vas, slovenski delavci, kije so pa naši slovenski duhovni? Kolikor se spominjam, -sta v Ameriki edino le dva, ki sta poslala še jeseni svoja prispevka, namreč župnik iz Bridgeville, in župnik med Čehi v Da-Hradci. A kje je ostalih osemdeset? Res, kakor kaže, smo delavci le takrat dobri, ko je treba kolektati iz,a duhovna; ko pa se nahajamo mi sami v potrebi, nas pa nibdo ne vidi; takrat smo res uboge pare. — Jaz mislim, da ta poziv ne bo ostal brez uspeha; pravim še enkrat : Med slovaškimi duhovni se je našel mož, ki je dal oklic na svoje rojake, da pomagajo štraj-karjem; upam, da se najde tudi med slovenskimi kdo; upam tudi, da se ne bo nabiralo samo za Ciril-Melodovo drulžbo, ampak v prvi vrsti za naše lastne potrebe. Tudi pričakujem, da bo dnevnik, Gl. Nar., ki pravi, da je delavski list, kakor tudi A. Sl., prinesel kak poziv na zbirke za štraj-karje. Klubaš št. 1. Newburg, O. Cenjeni g. urednik: — Ko sem se pred par dni tako lepo sprehajal, sreča me prijatelj France. “No, kako pa kaj? Konec bo starega leta in upam, da bo novo bolje.” Tako sva modrovala, nazadnje ko že nisva vedela ničesar drugega, sva pa začela o vremenu. Po malem je naju pogovor le prinesel še na druge stvari. “Ali si že bral, kaj pišejo listi o štajerskem župniku Šornu?” Seveda sem, pravim. “No, ali veš, kak razloček je medJ našim Rev. Lavrichem in štajerskim Šornom?” Pravim, ni razloček in je razloček. Ni ga, ker sta bila oba prijatelja znanega avstrijskega kazenskega paragrafa št. 129, kakor mu pravijo (že veš, kaj je). Je pa razloček, da jo je naš fajmošter še lahko hitro odkuril čez veliko lužo in se sedaj na naši fari pri dobrem vincu smeje avstrijskim sodnijam in njenim tiralni-cam v pest, med tem ko ^o njegovega tovariša Šorna še pravočasno po-basali in ga posadili v mesto k vincu — v Celje k ričetu. Tako se pač svet meša. Govorila sva še o drugih rečeh, o clevelandski prismodi, ki dolbi danes brco tu, jutri zopet tam itd. O tem pa v drugo. Vaš, Newburčan št. 2. Ravensdale, 2. Jan. 1911. Glas Svobode: Prosim vas prostora, v nam priljubljenem Glas Svobode. Redko kedaj se sliši kaj od slovenske naselbine živeče v Ravensdale, Washington, in še zdaj vam nimam kaj prida poročati. Z delom tukaj v premogovih rovih ne gre. bogve kaj dobro, je pač tako, da se človek z delom preživi in ima prosto življenje. Poročati vam imam pa žalostno novico, ki se je pripetila v premogovem rovu v Ravensdale, Wash. Bilo je dne 13. decembra, ko je zadela smrt, enega naših sobratov, Alojz Mauriča, doma od Noveštifte na Štajerskem. Ranjki je bil dober član treh društev, posebej pa še prijatelj vsakemu človeku, zato smo mu napravili lep pogreb, kakoršne-ga še ni bilo med Slovenci v tej okolici. Ranjkega smo pokopali namreč 17 mil od Ravensdale. Pogreba se je vdleležilo toliko ljudi, da nismo mogli vsi na navadni vlak, ki gre črez Ravensdale; smo si toraj mogli naročiti poseben vlak, kteri nas je odpeljal v kraj, kjer smo zagrebli našega sobrata. Spremljala ga je tudi godba od Ravensdale, do kraja, kjer naš sobrat počiva. Marsikateri, pred njegovim grobom stoječi, je brisal solze, spominjajoč se, da je zgubil enega svojih sobratov in prijateljev. Vsak pri pogrebu navzoči, premogar, si je predstavljal usodo ranjkega samemu sebi enako, namreč, da je on sam zmiraj na vejici življenja, da lahko tudi njega zadene vsaki dlan taka smrt, kakoršna je zadela br. Mauriča. K sklepu pozdravljam vse Slovence, širom Amerike, Tebi Glas Svobode, pa želim doiber napre- dek. Frank Tostovršnik, I. tajnik Slovenskega Narodnega Samostojnega druživa v Ravensdale, Wash. Alix, Ark. Glas Svobode :• — Pošiljam naročnino za leto 1911 in zraven še 50c listu v podporo. List Glas Svobode jako cenim in ga bom vsakemu tovarišu priporočal. Živela svobodna beseda! Kar se dela tiče, nismo tu preveč 'blagoslovljeni. Delamo 4—5 dni na teden, zaslužek je odvisen od prostora v rudniku. Nismo nič kaj zadovoljni in tudi ne priporočam rojakom sem za delom hoditi. Če se pa kaj na boljše preobrne, pa že v Gl. Sv. poročam. Naročujte se delavci, na svoj list. Glas Svobode! Imejte v svoji hiši list, ki Vas zastopa in ki se za Vas bori ! Vsem, srečno Novo leto ! Jacob Janeš. Pana, 111. Glas Svobode: —- Naročnina mi je potekla, z dopisom priložena. Vaš list se mi vedno bolj do-pada, in sprevidim, da je res delavski list. Posebno me pa veseli, ker prinaša veliko novic iz slovenskih naselbin v Ameriki; dobre poučne članke in ker ima vedno v interesu delavski položaj. Priporočam ga vsakemu rojaku. Drugih novic tukaj ni; z delom gre bolj slabo; tukaj so sicer štirje rudokopi, vendar se delo težko tukaj dobi. Obilo novih naročnikov Vam želi, George Lukman. Collinwood, O. Uredništvo Glas Svobode: -—- Ker se malo kedaj kaj sliši iz naše naselbine, sem se za to jaz namenil napisati par vrstic, pa še to, žalostne vsebine. Na sveti večer, 24 dec. je rojak Lovrenc Konjar ustrelil na cesti svojo ženo. Na njo je oddal dva strela, nakar se je tudi sam ustrelil. Žena se je pa vzdignila in šla do bližnje prodajalne in komaj je še z zadnjo močjo odprla vrata, se je nezavestna zgrudila na tla. — Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je drugi dan izdihnila. Bila je še do zadnjega trenutka pri zavesti. Kaj je moža privedlo do tega groznega čina, se prav ne ve; govori se pa, da je bil vzrok, ljubo-sumnje, čeprav ima že morilec 6 križev na hrbtu. Take stvari niso v čast slovenskem narodu, posebno ne v tuji deželi, kjer se lahko na celi narod zvrne krivda in dobi tako slabo ime. Pokojna je bila članica N. H. Zajedniee. N. v. m. p. Vreme imamo slabo; delavsko stanje je pa takšno kot povsod danes po Ameriki. Nekateri govore, da se bo delo odprlo in se tudi dela več novih tovaren, ki se bodo odprle tja na spomlad. Jaz tudi mislim, da tovaren ne postvaljajo, da jih bomo samo od zunaj gledali. Tudi v društvenem oziru lepo napredujemo, posebno narodna društva procvitajo. Listu voščim obilo predplačnikov, ker jih zasluži. Poročevalec. Barton, Ohio. Glas Svobode: — Sporočati vam nimam kaj posebnega, ampak omeniti hočem nekaj o tukajšnih delavskih in društvenih razmerah. Kakor sem že svoječasno poročal, smo tukaj štrajkali, namreč zaradi tiste mreže, ki kapitalistom služi v njihovo korist. Štrajkali smo devet tednov in popolnoma mirno in tudi brez skebov; samo umevno, so pa drugi rovi napolnili kare kte-re so nam slišale, tako da družba ni bila prizadeta niti za en las. In na ta način ni bilo pričakovati, kar smo zahtevali. In tako simo se po devettedenskemu štraj-ku zopet na delo povrnili. Več kot polovico delavcev je odšlo od tukaj, z trebuhom za kruhom. — Ker je pa tukajšnji rov na dobrem glasu, so se stari delavci večinoma nazaj naselili, kteri pa niso prišli od starih, je bos nadomestil prostore -z novimi, ki jih je bilo tudi na razpolago. Od teh novih pa nekterim ne ugaja, kamen premetavati, ki je debel od 12—15 col, in trdi bottom kopati, ki ga mašina notri ostavlja, in to vse zabadova; popustijo delo in gredo, in tako ima boš zopet čast dati komu od novih čakancev de- lo. Ako kterega omenjeni rov veseli, se lahko sam prepriča, se ve da gledati mora da proda bosu kosti in kožo; nehteri dosežejo srečo prej, nekteri pa pozneje, ker dela se tukaj vsaki dan od kar smo započeli z polno paro, in po linijskih določilih. Izmed novih došlecev mora vsaki priložiti tako imenovano u-nijsko karto, ako jo pa nima, mora plačati $10.00 vstopnine, in to se mu odračuna od njegovega zaslužka vsake 14 dni po $2.50 tako dolgo, da je karta plačana. Od delavskih razmerah naj zadostuje za sedaj. Ampak sporočati i-mam nekoliko o društvenih razmerah. Do 12. junija 1910 ni bilo ne enega slovenskega društva, da-si ravno so že 4 leta Slovenci tukaj nastanjeni. Po kratkem delovanju smo si vendar vstanovili društvo na zgoraj omenjeni dan, in ga priklopili k prekoristni S. S. P. Zvezi. O napredku nemorem trditi, to pa zato ne, ker se tukaj-šni nekterniki zelo bojijo društva ako ga ne “ronajo” “gospod frakar”, ako ravno so prepričani, da je ni Jednote, ne Zveze, v celi Ameriki, da bi tako napredovala in skrbela za svoje člane, kakor S. S. P. Zveza. Dobro so prepričani da plačuje $8.00 bolniške podpore proti $1.00 mesečnemu asesmentu, in tako točno in v kratkem času, da ni treba čakati na bolniško podporo po dva do tri mesece, kakor je to navada pri “svetnikih” in ‘‘svetnicah božjih”. Zatoraj cenjeni čitatelji in soibratje, kot sobrata in člana S. S. P. Zveze dolžnost me veže, da spodbujam vse Slovence in sploh Slovane, da polovite tiste brezpotrebne muhe in jih vržete s starim kopitom v peč. In z mirno vestjo vstanavljajte društva po vseh krajih republike in priklop-ljajte jih k S. iS. P. Zvezi in vsak posamezni član naj se potrudi, da pridobi kolikor največ mogoče članov, potem bodemo v novem letu 1911 dosegli ogromno število članov, in storili velik korak v napredku in koristili sami sebi in našim ostalim. K sklepu omenim še, da je naše društvo št. 57 izvolilo novi odbor za leto 1911 in sicer sledeče v odbor : Anton Coran, predsednikom 5 Frank Leustick tajnikom in Fr. Coran blagajnikom. Pozdravljam vse čitatelje in či-tateljice lista Glas Svobode: Glas Sv. toplo priporočam vsem ameriškim sotrpinom, ker Glas Svobode je edini list v Ameriki, ki se bori za delavske interese. Zato ga pa tudi mi moremo podpirati z vso našo požrtovalnostjo in močjo. Fr. Leustick, taj. dr. štev'. 57. zdravlju, moči in kreposti. Revmatizem ledvice, Jetra In mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubitek žlvljenskega soka, sifilis ali zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, mpotenca, triper, nočni gubitek, atrofija, striktura, varicocele In vse druge moške spolne bolezni se zamorejo temeljito ozdraviti doma, privatno in z malimi stroški. Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in kako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak mož, mlad ali star, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev. To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; ako hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih tilah; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, izpolnite še danes kupon spodaj in pošljite ga nam. Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. DR. JOS. LiSTER & CO., Aus. 501, 22 Fifth A ve., Chicago, 111. Gospodje:—Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno knjižico za može, poštnine prosto. Ime............................................... Ulica in štev. ali Bcx Mesto Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujoeih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje 'hrane. Simptom nerednega prebavljenja potem so: J0SEI,HT„, Rmena barva obraza, slab duh, vznemirjenost po jedi ^Er Vilt* zabasanost, REG1STERE t> # --------------------- in vnetje. S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju, Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino Opozarja se vas, ,da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spreme^ nila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. De-lež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker: popolnoma očiste telo ne da bi ga oslabilo. v Prodajalnah, gostilnah in lekarnah. JOS. TRINER IZDELOVATELJ KEMIKALIJ Cedar Grove, Pa. Uredništvo Glas Svobode: — Ker smo v tem mestu samo dva Slovenca, se ni čuditi, da se že iz tega mesta ni slišal še noben glas. Tu je samo en premogokop in še ta nov; 3 leta od kar se dela v njem; delamo pa samo štiri dni v tednu in zaslužek ni velik; ne svetujem sem za delom hoditi. Tukaj je tudi prav huda zima, da bi človek kmalu pri peči zmrznil. Ko se kaj delo odpre, pa zopet poročam. J. Žabkar. Najstarejša slovanska tvrtka Sheboygan Wis Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval In pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. NAJEMNIK & VANA, IzDELOVALOA aodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1405 I ^ Vsak slovenski delavec | ! in napredno misleč človek | | bi moral brati “Glas Svo- | I bode” in se nanj naročiti. | A.*. 1 ? RAZNO I Naj starejši mož sveta umrl. V ; Sofijskem predmestju Brakjovcih je umrl poljedelec Kiro Paunov, M je .bil pač najstarejši mož na svetu. Star je bil 130 let in je živel v 18., 19. in 20. stoletju. Na Bolgarskem niso stoletni starci nič posebno redkega. Posnemajte jih, katoliški duhovniki ! V Mostaru je umrl katoliški škof frančiškan Bucojnič. Pogreba se je udeležila vsa srbska pravoslavna mostarska duhovščina, na čelu ji škof Zimonič. Med pogrebom so zvonili zvonovi v vseli pravoslavnih cerkvah v Mostaru. Tako tolerantna im človekoljubna je pravoslavna duhovščina, a katoliška? Novi portugalski prapor. — Po mnogih prepirih, je bil zdaj določen nov prapor republike portugalske. Prapor ima dve barvi: rdečo in zeleno. V sredi je portugalski znak, pa brez krone. — Dan, katerega so razvili novi prapor, je bil slavljen kot narodni praznik. Turški vladi so socialisti na poti. Na njeno željo je policija aretirala izdajatelja in glavnega u-rednika carigrajskega socialne demokratičnega lista in sploh začela preganjati socialiste. Bivši danski finančni minister Alberti je radi velikanskih sleparij obsojen na osem let ječe. Obsodba je že veljavna in Alberti pride v kaznilnico. Mežnar in njegova hči. Pri Sv. Martinu pri Slovenjem Gradcu so že dalj časa govorili, da ima mežnar Anton Kolar s svojo nezakonsko hčerjo Marijo Homer prepovedano razmerje. Zdaj je pa postala Marija Homer noseča, na kar so prijeli njo in očeta ter ju oddali okrožnemu sodišču v Celju. Zločin zoper nravnost. Državno pravdništvo v Gradcu je dobilo obvestilo o težkem zločinu zoper nravnost, katerega je izvršil pred dvema letoma neki katehet na o-semletnem dekletu, ki še danes tnpi na posledicah. Katehet je izvabil mlado deklico v farovž pri Jožefovi cerkvi v Gradcu. Odslovil je neko tamkaj čakajočo gos.])o in dve deklici in ostal na ta način sam z izbrano mlado žrtvijo. Deklica je prišla šele ob pol devetih domov. Šele mnogo pozneje je izpovedala materi, da je katehet izvršil na nji zločin zoper nravnost. Drzen rop. V Draždanih se je izprehajal v najbolj prometnem delu mesta čez dan mlad mož. Ko je bil sam na ulici, je udari s kamnov v šipo nekega dragular-ja, ukradel iz izložbe dragocenosti 50.000 mark in zbežal. Ljudje so ga lovili in ko so ga že skoraj ulovili v uradnem poslopju, se je ustrelil ter se zgrudil mrtev na tla. — 271etna stara mati. Čast, biti že v 27. letu stara mati, ima neka kmetica v Bekes-Ozabi na Ogrskem. Ona sama je postala mati že s trinajstim letom. Povila je tako krepko deklico, da je ista postala že s 14. letom sposobna za zakon, se tudi omožila in ravno tako povila krepko deklico. Imenovana kmetica je toraj postala že s 27. letom stara mati. Ce bo šlo še tako naprej, bo lahko že z 41. letom prastara mati. Zaradi vojaškega nabora se je moral zagovarjati posestnik Nace Bozovičar iz Poljan. Že leta 1906, meseca junija, je bil obsojen na osem dni, ker je zaradi bivanja v Ameriki zamudil nabor. Mož si pa iz tega ni dosti storil in se je še tisto jesen v Ameriko vrnil in zopet zamudil nabor za 1. 1907. L. 1910, meseca oktobra, je prišel domov, a je imel takoj sitnosti z vojaškimi oblastmi, naposled pa s sodiščem, kajti kaznovan je bil s tritedenskim strogim zaporom. Srbski kralj in vseslovanski časnikarski kongres. — Sofijski "Dnevnik” javlja iz Belgrada: Te dni se je sporočilo kralju Petru, da se bo vršil vseslovanski časnikarski kongres leta 1911 v Belgradu. Kralj je izrazil svoje veselje, da so si slovanski časnikarji izbrali Belgrad za mesto , svojega kongresa, ter pripomnil, ' da bo ostal vse dni, ko se bo vr-> šil kongres, v Belgradu, da bo o-sebno pozdravil zastopnike slo-( vanskega javnega mnenja. List »a to vest pripominja: Tako stališče zavzema nasproti slovanskim časnikarjema srbski kralj, dočim je bolgarski car Ferdinand ob času letošnjega vseslovanskega časnikarskega kongresa z vso svojo rodbino ¿bežal iz Sofije. Rešilno družtvo za pijance so ustanovili na Holandskem. Imenuje se liga proti pijanosti. Tej ligi je namen spraviti pijance domov. Tarif: Kdor spravi 1 pijanca domov 75 v, če se ga spravi s prijaznim nagovarjanjem 1 K, na nosilnici 1 K 50 v, v vozičku 1 K 75 v, na rokah 1 K 90 v, vozu, u-preženim z oslom 2 K 50 v. Vera in neumnost. IV Piscediji v Apuliji je kolera. Zdravstveni organi so vsled tega desinficirali vsa javna poslopja. Ko so pričeli uradniki s svojim, ne posebno prijetnim delom v stolni cerkvi, je nahujskano pobožno ljudstvo s silo odprlo vrata, ter napadlo u-radnike, pobožne ženice so pobrale smeti in razno nesnago, ki so jo bili preje zmedli delavci skupaj, ter jo kot svete relikvije odnesle domov. Med tem, ko so žene pobirale v cerkvi smeti, so se pobožni možje pretepali s policijo. Policaji so bili tepeni. Prišli so o-rožniki. katere je pobožno ljudstvo sprejelo s kamenjem. En demonstrant je bil ubit, dva težko ranjena. Sele, ko so začeli orožniki streljati v zrak, se je pobožni narod razkropil na vse strani. Potovanje nekdaj in sedaj. Kako je bilo potovanje v osrednjem vedu preko Alp v Italijo, opisuje v neki knjigi Silv. Frey: "Ko je žena nemškega cesarja Henrika IV. potovala v Rim, se je pomikala kolona skrajno počasi, ker so bile steze le bolj za gorske pastirje in lovce. Cesarico so nekaj časa nosili v nosilih, nekaj časa pa je zopet jezdila. Po strmini na italijansko stran je ni mogel nihče nesti, zašili so jo v volovsko kožo ter jo po vrveh spuščali po skalovju. Kolika razlika med takšnim potovanjem in vožnjo v kočijah po cestah, a kakšna razlika šele med tem in današnjimi modernimi in udobnimi vlaki. Ko so L 1450 prišle prve kočije iz Ogrske na Nemško, je vzklikalo . vse, kako udobno bo sedaj potovanje. Seveda so bile prve kočije tako drage, da so si jih mogli kupiti le največji bogatini. Vrinit ega so se oglašali tudi takoj nasprotniki kočij. Vojvoda Julij Bruušviški je svojim podanikom prepovedal rabo kočij, ker prenehajo moške kreposti, poštenje, hrabrost, vztrajnost ter je potovanje v kočijah za narod ravno tako pogubno kakor lenoba in brezposelnost.” Bolha — sveta žival. Prebivalci na Kamčatki smatrajo bolho za sveto žival. Sicer so ji tudi napovedali vojsko, kakor pri nas ženske, zato se pa pripravljajo vselej z veliko pobožnostjo na lov na to čedno živalieo. — Tamkajšnje ljudstvo je trdno prepričano, da i povzroča bolha potrese. Hudobni bog Tuil se namreč s psom vozi po podzemeljskih prostorih. Kadar Tuil zaeuiti v svojem kožuhu kaiko temnorujavkasto živalieo, tedaj strese z glavo, da se zemlja potrese. Po govorici Kamčadalov provzroča bolha tudi tuljenje vetrov. Boginja Ušahča, žena boga vetrov, se opisuje kot grda, stara, kričeča baba, ki ima na hrbtu priraslega otroka. Kadar začuti otrok bolho, tedaj zakriči, vsi Od česar nastane veter. Čim hujši je veter, tembolj kriči po mnenju Kamčadalov od svetih bolh nad-legovani otrok. Oče s 23 otroki. Mlinar .Josip Warga se je bil naselil pred 30 leti v Popovcu na Hrvatskem. Ko je bil prišel tja, je prinesel seboj 1 gld. 30 krajcarjev in to mu je bilo premično in nepremično i-metje. Oženil se je trikrat; s prvo ženo je imel 7, z drugo 8 otrok, a s tretjo zopet 8, skupaj 23, katerih je 17 moških in 8 ženskih. Sedaj jih pa živi samo še 14 in sicer jih je 6 že obskrbljenih. Prva in druga žena mu ni prinesla ni počenega groša, a z zadnjo je dobil 40 gld. Sedaj je 79 let star in najmlajši njegov otrok še ni dovršil prvega leta. Warga je zdrav ko riba, bolan ni bil nikoli in pijače, ki jo je v mladosti ljubil, se je popolnoma odpovedal. Za svojo deco je mnogo potrosil, enemu sinu je kupil tudi mlin, ali kljub temu ima sedaj še 11.000 K premoženja in trdi, da še ni bil nikoli' tako zadovoljen, kakor baš sedaj. Povratek štorkelj. Iz krajev, kjer se naselijo in gnezde štorklje poročajo kot veselo novico njihov prvi povratek. Štorklja leti iz prezimovališč v večjih skupinah, ter preleti kakor znano v visočini okrog 2000 m nad zemljo na dan 200—240 km. — Štorklje gnezde na hišah, zvonikih in vir šokih košatih drevesih, ter ljubijo in se povračajo običajno v stara, večletna gnezda, kakor pri nas lastavke. Lepo, da, skoro ganljivo je videti, če se naleti ravno na trenotek njih povratka, kako se odločijo iz skupine v nedogledni višini posamezni pari ter iz visočine krožeč v velikih kolobarjih spuščajo na znane jim hiše in drevesa, kot hi se vračali domačini iz tujina v rodni jim kraj. Zimsko spanje živali. Mnoge živali prespe zimo. Med temi niso samo vretenčarji, ampak tudi brezvretenčarji. Pa vprašate: "Kako morejo živeti tako dolgo brez jedi?” Res je, da je čudno to. Ali boljše je še vendar, da ne čutijo toliko lakote, ker pozimi ni lalhko .dobiti hrane. Zato pa so živali z zimskim spanjem tudi spomladi vse mršave, vse shujšane. V tem spanju kar otrpnejo. A-li v notranjosti njihovo življenje ni mrlo. Nabero si v času zadostne hrane toliko maščobe, da jim ta v tem težkem času vzdržuje življenje. Rekli smo, da tudi brezvretenčarji spe zimsko spanje. Posebno deževnice in pijavke so 'med črvi, ki ob padli temperaturi zapadejo mirnemu spanju. — Polži se zaližejo v svoje lupine, puste le male luknjice, ki jim skozi nje prihaja malo zraka, ki ga rabijo, V vodi živeči polži pa zapadejo popolnemu miru kot smrti. Kače se zarijejo v zavarovane in skrite kraje, ali pa gredo v bližino gorkih vrelcev. Žabe prezimijo speč v blatu voda. Med ribami baje spe zimsko spanje le one, ki drste pred zimo ali spomladi. Gredo v votline ob bregu in pod korenine ali večje kamene. Ribe, zamrznejo. Izmed jajc, ki zmrznejo, krastače in žabe pre-neso celo to, če pa ne vzdrže tega nobena druga kot jajca rakov in črvov. Med pticami ni nobene, ki bi imela zimsko spanje. Koliko papirja porabijo časopisi? Na celem svetu izhaja 30,-000 dnevnikov, ki se tiskajo v milijonih izvodov. Za ta papir se poraibi povprečno na dan 1000 ton papirne mase. Ker izide vr hu tega povprečno na dan po 200 knjig, potiska se na leto približno 375.000 ton papirja. Pri tem pa ni v računu papir za zavijanje, pisanje itd. Da se proizvaja toliko papirja, pasti morajo celi gozdovi. Vsako leto izgine v ta namen 1250 milijonov kubičnih metrov lesa. Od teh potrebuje Amerika sama 900 m3, dočim pride na Evropo 350 mil. m3. Po pravici nastaja vprašanje, kaj bo s papirno industrijo, ako izginejo ame ti * 'ñ ? » f ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za parobrodni in železniški listek s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cortlaodt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že c brni!o v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. Udor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^ » < C L t«* X < "'i v L 7 c M S >V()di K SVOJlMJ Severova Družinska Zdravila učinije, kar druga samo obetajo učiniti ki ga morem dati vsakomur, katerega muči kašelj, vnetje sapnika, pljučna bol ali hripavost, je, da izbere in uživa zdravilo, o katerem je znano, da je pomagalo drugim,” piše gospa Katarina Komenda, Box 317, Everson, Pa. "Mojega sinčka je mučil strašen kašelj. Poizkušala sem razna zdravila a brez uspeha Končno sem mu začela dajati ,-T SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA % < \ tfc, ti>> ***** Á , . "-íTá sl * ■ ? m tim, ïïmm \ Croup* j 0 OÄkrii Sm'ASkJ-__ ||L Äck jv «III» ' ' ' tttpstt&itr ' j S&V t f.sütm» S *rr. fuetu»» j .. Učinkoval je čudovito. Kmalu so nevarni znaki izginili, dihanje je bilo lajše in kašelj je prestal. Slično si naš sosed ni mogel olajšati hudega kašlja in pljučne bolesti, dokler mu nisem svetovala uživati ta Balzam. V kakih treh dneh mu je mučni kašelj prestal. Na moje vprašanje o njegovem zdravju je odgovoril: "Ko bi bil samo vedel o tem imenitnem zdravilu mnogo preje.” Dvoje velikosti: 25c in 50c. Gorenja slika je natančni posnetek Severovega Balzama za pljuča. Dobite ga pri svojem lekarniku. Zahtevajte samo "Severovega”; vsi drugi so ponarejeni. — Vprašajte za Severov Almanah za leto 1911. Nič ne stane. DA HITRO IN GOTOVO OLAJŠATE hromoto, bolečine in muke, občutljivost, rdečino, oteklino, mrzlico, pritisk krvi in okorelost namažite se z Severovim Oljem sv. Gotharda 50c. steklenica. ZA SPLOŠNO SLABOST onemoglih in priletnih ljudi, skrbipolnih mater, bledih, malokrvnih deklet, ckrevavcev, za neprebavnost ali zapeko ni nič boljšega nego Severov Zivljenski Balzam 75c. steklenica. Najboljši zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Go CEDAR RAPIDS w m ODVETNIK PATENTI ! GIRL STROVE! (Sobe štev 1009) ) WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tbl. 3989 MAIN Dobra Unijska Gostilna,1;™ Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. delikti Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOGN z lepo urejenim kegliščem in »veže Seboanhofem pivo priporoča. ANTON MLADIČ, 937 Blmt Island Are. Chicago Ul » » b* & £ }» » }» 43 «i 43 43 43 43 43 43 43 potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. «j J. J. DVORAK & Co.£ 43 ------------ 43 1853-55 Blue Island Ave. 43 Telefon Canal 1198. 4n «► JÜ» l» « Razprodaja od požara, f Sedaj še večji popustil $100.000 vrednosti v blagu v naši trgovini sedaj na prodaj; To blago je bilo malo poškodovano od ognja in vode in je pri dolarju 25o popusta. Pazi vsak dan na reklamo, s tem prihraniš mnogo denarja. TU PAR PREDMETOV, KI SI JIH ŽELITE IN POTREBUJETE : Ženske $1.00 Lawn Waists malo poškodo- Deške 50c, kratke hlače, vse velikosti, par 29c Moške fine $15.00 zimske suknje, sedaj sa- 39c $2.50 Waists za 69c. $5.00 kožuhovina — mufi in ovratniki, se- $7.45 Deške $5.00 obleke in površne suknje, se- $1.95 daj samo $2.89 Ženski $1.00 dežniki vse vrste in barve z lepimi ročaji, sedaj 65c. vredne ženske flanelaste nočne srajce, 68c • 29c Deške $3.00 obleke in suknje, sedaj samo $139 $1.00 nočne srajce, narejene iz finega blaga; sedaj samo 39c Moške $5.00 hlače, sedaj Moške $3.00 neparne suknje, sedaj samo.. 95c $2.89 Trgovina odprta od 8:30 zjutraj. Trgovina odprta v večerih: Ponedeljek, četrtek in soboto, Druge večere se zapre ob 6 P. M- Velika francoska revolucija 1789 do 1815. Tretja zaveza zoper Francosko. Napoleon dolgo časa ni mogel uganiti, kalj zavezniki namerja-vajo. Vmivši se leta 1805 iz Italije, pripravljal se je zopet na pot črez morje. Zavezal se je s španjolsko, a da bi si olajšal prevoz na Angleško, poslal je na "videz admirala Villeneuva s francoskimi ladij ami noter v Ameriko. Angleški admiral Nelson se je dal premotiti in šel je s svojim brodovjem za njim; ko je pa v zahodni Indiji zapazil, da so se nasprotniki zopet vrnili v Evropo, obrnil se je tudi on in tako hitro je jadral, da se mu je Ville-neuve komaj še o pravem času u-masknil v španjolsko luko Cadix. Med tem je Napoleon zvedel, da se Avstrija pripravlja na vojsko, in takoj je prenaredil bojno o-snovo svojo. Ni več mislil iti na Angleško, ampak Avstrijance je hotel prehiteti im jih užugati še prej, nego bi jim Rusi mogli priti na pomoč. V ta namen je tudi on hotel pruskega kralja za se dobiti in mu je ponujal ves Ha-nover, ali zastonj. Srečnejši je j bil na južnem Nemškem. Tu se je skrivaj pdbotal z Bavarsko, Würtemberâko in Bademsko; a v Italiji mu je neapeljski kralj o-bljubil, da se ne bode vtikal v vojsko. Avstrijainei so se nadejali, da bo Napoleon po dotedanji navadi svoji prišel prek Italije ter so mu najboljšega poveljnika, nadvojvodo Karola z veliko vojsko poslali naproti, med tem ko je general Mačk z manjšo vojsko i-mel čuvati nemško mejo. Ali ta pot bilo je drugače. Francoski cesar je v Italijo poslal Masseno, sam pa je z vojsko, ki je v Bou-lognu bila namenjena za na Angleško, nenadoma šel črez Reno ter hitro stopal dalje ob gorenji Donavi na Bavarsko, kjer se je zjedinil z .drugo francosko vojsko, katero mu je' general Bema-dotte skoz prusko kneževino Anah ac h s Hamoveranškega prive- del na pomoč. Nasprotniki so.se sprijeli le v malih ibojilh. Mačk .se je vtafcoril pri Ulmu, in nikakor ni mogel razumeti, kam se Francozom tako mudi in zakaj so ga za seboj pustili. Že. je mislil, kako se bodo ulovili med njegovo in ruško vojško, in za gotovo se je nadejal, da bo ta pot zmaga njegova. Niti potem, ko so se francoska krdela na desnem bregu Donave jela nazaj pomikati, ni hotel uvideti nevarnosti svoje, ampak rajši je verjel lažnjive glasove, da so Angleži v Boulog-nu na suho .stopili in da je v Parizu zopet revolucija; in potem je šklepal, da se Francozi domu vračajo. Kmalu je bilo jasno, da ga sovražniki namerjavajo v Ulmu zajeti, kajti že so se tudi na levem bregu pokazala zmagovalna francoska krdela. Toda Mačk, kakor da bi bil slep in gluh, ni hotel skisati soveta izkušenih generalov, ampak še zmiraj se je zanašal na močno utrjeno mesto svoje in se posmehoval “nerodnosti” sovražnikov. Nadvojvoda Ferdinand je s konjiki svojimi po noči zapustil nespametnega poveljnika ter srečno nšel na Češko, a takoj drugi dan so Francozi Mačka v Ulmu od vseh stra-nij oklenili ter ga še isti večer pozvali, naj se poda. Visi avstrijski generali so uvideli, da je zdaj ni druge pomoči; kajti zmanjkalo jim je streliva in živeža, ali Mačk jih je zmerjal izdajalce in rekel, da se ne poda, dokler ne bodo vseh konj poklali in pojedli. Pa že drugo jutro dne 16. oktobra sodil je drugače; pogajati se je začel z nasprotniki ter jim dne 19. oktobra izročil trdnjavo, vse orožje in druge bojne priprave ter vso vojsko. Napoleon je častnike izpustil, ostale vojščake, kakih pet in dvajset tisoč mož, pa je kot ujetnike poslal na Francosko. Na Dunaju so Maeka dejali v zapor, vzeli mu vse časti, a leta 1808 so ga zopet pomilostili. Med tem je hrabri Kutuzo.v s prvimi ruskimi krdeli srečno prišel do Ina; ko je pa čul o francoskih zmagah, pomikal se je ob Donavi nazaj na Moravsko, da bi ondi počakal drugo ruško vojsko, .pri kateri je bil sam cesar Aleksander I. in njegov brat Konstantin. Z njimi so šli tudi o-stanki avstrijske vojske. Takoj za njimi stopali so Francozi, in v nekih manjših bojih so se priborili do Dunaja. Ob istem času je nadvojvoda Ivan zapustil Tirolsko ter se na Koroškem pridružil iz Italije prišedšemu nadvojvodi Karolu, ki se je zopet Francoze hrabro bojeval ob reki Adiži ter zmagal Masseno pri Caldieri dne 30. oktobra. Poročilo, da se je Maek v Utrni udal, list avilo je njegovo vojskovanje v Italiji. Hitel je domu, da brani glavno mesto, ali bilo je prepozno, kajti Napoleonov svak Mu-rat je s svojim krdelom dne 13. novembra že bil na Dunaju. Nadvojvoda Ivan in Karol sta se tedaj napotila na Ogersko. Zopet so zavezniki skušali pruškega kralja dobiti na svojo stran; ruski cesar Aleksander je sam šel v Berolm, ali ni ga mogel pregovoriti, akoravno so bili Prusi zelo navdušeni za vojisko. Premeteni Napoleon je zidaj na vso moč hitel, da bi v novi bit vi zmagal, predno 'bi ise Prusi odločili, in zopet inu je sreča bila mila. Zavez-na vojska se je zbrala med Brnom in Olomucem; Rusov je bilo kalkih sedemdeset tisoč mož, Av-strijancev pa kakih dvajset tisoč. Napoleon ise je njim nasproti vtaboril pri gradu Slavkovem blizu Brna, a imel je kakih sedemdeset tisoč pogumnih vojščakov. O prvi obletnici cesarstva svojega, dne 2. decembra, bil je že ob štirih zjutraj na konju. Bil je dobre volje; ali do desetih dopoldne je gosta megla pokrivala zemljo in ni bilo mogoče ničesar začeti. Izkušeni poveljnik Kutu-zov se^je dolgo obotavljal in hotel počakati, da bi mogel razna krdela zbrati in jih postaviti v dober bojni red. Car Aleksander pa ni mogel čakati in brž ko je megla jela padati, ukazal je, da se mora bitva začeti. Kutuzov se je pokoril, in ruška vojška je stopala proti sovražnikom, katere je po večjem še zmiraj zakrivala megla, da so nevidni z vseh stranij jeli streljati v nasprotnike. Zmešnjava je bila velika, boj hud in obupen, in kmalu popoldne je Napoleon bil zmagovalec v tej takozvani “bitvi treh cesarjev”. Nad dvajset tisoč Rusov je bilo mrtvih in ranjenih, Avstri-jancev pa tudi kakih šest tisoč. Obupati še ni bilo treba, kajti nova vojaška krdela so bila med potjo, in nadvojvoda Karol še tudi ni bil črez Ogersko prišel na bojišče; ali kakor je prej car A-leksander prehitro silil v boj, tako se je zdaj prenaglil cesar Franjo II. Dne 4. decembra podal se je v tabor k Napoleonu, in ko se je dve uri z njim dogovarjal, o-bj j ubil mu je, da se bo ločil od Ruso-v, ter si je tako izprosil premirja. . Car Aleksander je bil s tem zadovoljen ter se je takoj vrnil domu. Napoleon pa se je hitro pobotal s Prusi in tako avstrijskega cesarja prisilil, da je dne 26. decembra 1805 podpisal mir v Požuuu. Po pogojih tega mirii je Avstrija morala Benetke odstopiti kraljevini Italiji, Tirole Bavar-ški, razna posestva svoja na južnem Nemškem pa Bavarski, Wiir-temberški in Badenski. V zameno za vse te izgube dobila je Avstrija samo Salzburško in Bereh-tesgaden. Volilna kneza bavar-šltega in wiirtemberškega. povzdignil je mogočni zmagovalec v kralja ter ju oklical za popolnoma neodvisna vladarja. Neodvisen od vsake zaveze z nemškim cesarstvom postal je tudi volilni knez badenski. Omahljivi kralj pruski se je moral udati v osodo, ki mu jo je določil francoski cesar, ter mu prepustiti Ansbach, Clev in Neufchatel, za to pa od njega sprejeti Hanoverausko. Tako je Napoleon obdaroval svoje zaveznike; pa tudi sorodnike in najimenitnejše služabnike svoje oskrbel je z deželami, ki jih je drugim vzel. Prav tisti dam, ko je cesar Franjo podpisal požun-ski mir, razglasil je Napoleon v Napulu svojem v cesarskem gradu Sehonibrunn-u: “Kraljeva ro-dima v Neapolju je jenjala vladati”, in sicer samo zato, ker kraljica Karolina ni zalbranila, da je angleško-ruško vojska v Neapolju stopila na suho. Kraljeva rodbina je pred francosko vojsko be-žela črez mejo v Sicilijo, a dne 30. marca 1806 je Napoleon starejšega brata svojega, dobrovolj-nega Josipa, imenoval za kralja neapeljskega. IV veliki sreči svoji želel je prevzetni zmagovalec, da bi se tudi z rodbinskimi vezmi približal starejšim kneževskim rodovom; in tudi ta želja se mu je izpolnila. Meseca januarja 1806 poisimil je pastorka svojega Evgena ter ga oženil z bavarsko knjegihjo; Josipinino sestričino Štefanijo zaročil je z dednim princem ibadenskim; a pozneje se je brat njegov Jeronim oženil s knjeginjo \viirtemberško, ko se je prej ločil od prve svoje žene rojene Amerikanke. Po svojih ljudeh je zviti Napoleon znal tako ukreniti, da so ga Holandci sami prišli prosit, naj jim brata svojega Ljudevika da za kralja. Svaku Muratu podelil je vojvodini Cle-ve in Berg; maršalu Berthieru kneževino Neufchatel; od papeževih dežel je dal Talleyrandu kneževino Benevent, Bernadottu pa kneževino Ponte Corvo. Nemško cesarstvo je imelo tudi po imenu jenjati. V ta namen se je šestnajst knezov iz južne in zahodne Nemčije podalo v Pariz in tu so dne 12. julija 1806 med seboj Sklenili takozvaino “poren-sko zavezo” ter si cesarja Napoleona izvolili za zavetnika ali varuha svojega. Pri tej priliki se je vsak knez odrekel tistemu naslovu, ki ga je prej imel v starem nemškem cesarstvu. Volilni knez moguški se je v prihodnje zval “knez prvak”, a volilni knez badenski in drugi manjši knezi so postali veliki vojvode. O skupnih državnih stvareh odločevali bi v Frankfurtu na zaveznem shodu, katerem bi predsedoval knez pr- vak. Varuhu svojemu Napoleonu obljubili so porenski zavezniki, da mu bodo za vsako vojsko na suhem dajali po tri in šestdeset tisoč vojščakov na pomoč. Tako so se potrgale vse najmanjše vezi, ki iso vsaj na videz čuvale je-dinstvo nemškega cesarstva; zdaj so jen j ali tudi nemški državni Zbori in naj.višje državne sodnije, in dne 6. avgusta 1806 odpovedal se je Franjo II. cesarski kroni nemški ter se od sedaj naprej imenoval: “Franjo I., cesar avstrijski”, kakor se je (bil oklical že leta 1804. V resnici so Nemci bili zdaj pod Francozi, ki so jih strahovali z vojščaki svojimi. To ise je jasno uokazalo, ko je nekdo napisal knjižico “Nemčija ponižana”. Napoleon ni ve(del, kdo je knjižico napisal, pa je dal njenega prodajalca knjigarja Palma zapreti in ustreliti. Dalje prihodnjič. IV času dela in jela, spomni se f |na ne-delo in ne-jelo ® Zemlja n kmetije, in kmetije | ^ MISSOURI! MISSOURI! ft g) Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake n iQ vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 KS dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol. ¡5 faker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. n Kmetije 16—30 dolarjev aker. K! © Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos ft X zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah ™ enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ft X ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- ™ reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih ft laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov w J/f zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na ft f® pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se ® mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. ft § F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. 0 ¡¡ Pridite in si oglejte Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje Največja izbira v Cbicagi po ecni od............... $7.50 do $25.00 Olekein suknje za dečke. $2.00 do $10.00 Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. HÏNÔfè Jelinek & Maycr> lastnika. 1 Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ni.- VLOGE 83,700,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00 Prva In edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele ^^■veta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. to6i FEPtTT PIVO. PERU BEER COMPANY, Pm, III. Podpirajte krajevno obrt! W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago TELEFON CANAL 95S. Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil t zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje piro iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER j MAGNET | ORANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. C i