Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/201 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-0906 Naslov projekta Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes Vodja projekta 5737 Igor Žagar Žnidaršič Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.310 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 553 Pedagoški inštitut Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 11. Naziv Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Projekt je potekal tri leta, od leta 2008 do 2011. Del projekta, namenjen diskurzivni analizi medijskega poročanja, je obsegal analizo poročanja o sedmih, za razvoj in definiranje pojma Evrope pomembnih dogodkih: Madžarski vstaji leta 1956, zaprtju meje med obema Nemčijama in začetku gradnje Belinskega zidu leta 1961, študentskih protestih in splošni stavki v Franciji maja 1968, okupaciji Češkoslovaške avgusta 1968, uvedbi vojnega stanja na Poljskem leta 1981, rušenju Berlinskega zidu leta 1989 in aferi ob objavi Mohamedovih karikatur na Danskem leta 2003. Osnovna raziskovalna hipoteza v tem delu je bila, da je medijsko poročanje pomemben in vpliven element oblikovanja javnega diskurza o družbeno pomembnih in relevantnih temah (kot so vprašanja, povezana z Evropo in evropskostjo) ter da se sam pojem Evrope precizneje artikulira in obenem spreminja v diskurzih, ki spremljajo zgodovinsko prelomne ali krizne dogodke, oziroma da velike politične, vojaške in ekonomske napetosti ter krize prinesejo tudi ponovne premisleke o in redefiniranje pojma Evrope. Analiza časopisnega poročanja o naštetih dogodkih je potekala v več zaporednih stopnjah: študij relevantne znanstvene literature s področij teorije diskurza, socio-lingvistike in teorije argumentacije in retorike; zbiranje materiala (člankov, fotografij, poročil in novic, vezanih za izbrane dogodke); urejanje in študij materiala ob hkratnem branju zgodovinskih študij, ki so dogodke postavile v širši zgodovinski kontekst; pisanje raziskovalnih poročil in pisanje znanstvenih člankov. Metoda raziskovanja je temeljila na kritični analizi diskurza (KAD), ki kombinira socio-lingvistični, zgodovinski in sociološki pristop, kar konkretno pomeni, da smo analizirali tako načine argumentacije in formalne značilnosti medijskega diskurza kot njihovo razmerje do vsakokratnega družbenega in političnega dogajanja. Pri tem nas je posebej zanimalo, kako različni diskurzi (predvsem diskurza uradne politike in stroke) prehajajo v medijskega, kakšno mesto zasedajo v njem in kako ga sooblikujejo, kako sam medijski diskurz povratno učinkuje na družbeno realnost, kako jo pomaga sokonstituirati in kakšen horizont razumevanja te družbene realnosti omogoča svojemu bralstvu (tako na splošno kot v konkretnih primerih, ki smo jih obravnavali). Posamezne dogodke smo obravnavali po kronološkem vrstnem redu, pri čemer smo o vsakem zbrali poročila iz dveh dnevnih časopisov, Dnevnika in Dela. Običajen postopek pri KAD raziskavah je, da se obravnava poročanje enega konservativnega in enega liberalnega medija, a ker ta, danes uveljavljena delitev, v času socializma ni bila pertinentna, smo zbrali Dnevnik kot predstavnika bolj popularnega in Delo kot predstavnika bolj resnega tiska. Pri večini dogodkov smo upoštevali poročila prvega tedna po samem dogodku (oziroma njegovem začetku), kar je standardno pravilo (t. i. one week rule), saj se večina diskurzivnih in argumentacij skih strategij v tem časovnem obdobju zadostno artikulira, da so uporabne za analizo diskurza. V nekaj primerih smo - kadar smo ugotovili, da se so časopisi potrebovali več časa za ustrezno diskurzivno artikulacijo dogodka - to obdobje podaljšali, denimo v primeru poročanju o maju '68, kjer se je medijsko poročanje precej spremenilo, ko je dogajanje prešlo iz študentskega upora v splošno stavko, česar v analizi poročanja le o prvem tednu ne bi mogli zajeti. Poročanja tujih časopisov nismo analizirali - deloma zato, ker je bil to del raziskovalnega projekta FP6 EMEDIATE, v katerem smo sodelovali v obdobju neposredno pred projektom (20042007) in smo imeli zadosti materiala za primerjalno analizo že od tam, deloma pa zato, ker nas je zanimala specifično jugoslovanska perspektiva, ki je bila v mnogočem unikatna in pomembna, saj je Jugoslavija predstavljala nekakšen »most« med Vzhodno in Zahodno Evropo in so bile razprave o pomenu Evrope in o tem, kaj je evropskost, v jugoslovanskem političnem in medijskem diskurzu bolj pogoste in precizne kot v tisku preostale (tako zahodne kot vzhodne) Evrope. Leta 2008 smo urejali in predelovali poročila in druge materiale evropskega projekta EMEDIATE, študirali osnovno teoretsko in metodološko literaturo, naredili metodološki načrt (kjer smo osnovno standardno metodologijo KAD prilagodili predmetu in načinu raziskave), ter analizirali poročanje o prvih dveh izmed izbranih dogodkov: Budimpešti '56 in Berlinu '61. Poglavitne ugotovitve prvih dveh analiz so bile, da je jugoslovanska ideja Evrope že v petdesetih odstopala od takrat splošno uveljavljene realpolitične ideje o dveh neprodušno ločenih blokih oziroma dveh interesnih sferah. Pojem Evrope, kot je takrat nastopal v jugoslovanskih medijih, je poskušal, nasprotno, preseči hladnovojno razdelitev Evrope na vzhodni in zahodni del s poudarjanjem vrednot, ki so skupne obema, ki izvirajo iz antifašističnega boja in ki so bile obenem pomemben del jugoslovanske zunanje politike: mir, samoodločba narodov ter nasprotovanje militarizmu in avtoritarnosti. Te vrednote so obenem predstavljale osnovni diskurzivni horizont jugoslovanskih kritik tako sovjetskega vojaškega posredovanja na Madžarskem kot zahodnih hladnovojnih politik. Poleg tega smo leta 2008 uredili zbornik Medijska politika v (post)socializmu, ki je v Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta izšel leta 2009 in v katerem smo zbrali prispevke številnih strokovnjakov za medijske študije, sociologijo, zgodovino in teorijo diskurza, ki predstavljajo večperspektiven in multidisciplinaren pogled na medijsko politiko v jugoslovanskem (in postjugoslovanskem) prostoru, od obdobja med obema svetovnima vojnama do danes, ter na razmerje med politiko in mediji, tako na nivoju organizacije medijskega prostora kot na prehajanju diskurzov in pojmov med obema. Leta 2009 smo analizirali tri izmed izbranih dogodkov: leto '68 v Franciji in na Češkoslovaškem ter uvedbo vojnega stanja na Poljskem leta 1981. Leto '68 se je pokazalo kot izjemno pomembna prelomnica v razumevanju Evrope tako v Jugoslaviji kot globalno. Množični protesti in upori tako na Zahodu kot na Vzhodu Evrope so problematizirali tako zahodni kapitalizem kot vzhodni, sovjetski tip socializma. Jugoslovanska pozicija v tem prelomnem letu je bila, da je le demokratični socializem (kot naj bi ga prakticirala Jugoslavija) edini dejansko evropski sistem, saj je edini zvest vsem evropskim vrednotam (miru, demokraciji, socialni pravičnosti) in predstavlja alternativo tako zahodnemu kapitalizmu, ki je socialno nepravičen, kot sovjetskemu socializmu, ki je avtoritaren in militarističen. Uvedba vojnega stanja na Poljskem leta '81 je, po evforiji in eksploziji politične imaginacije leta 1968, inavgurirala drugačen diskurz -diskurz finančnega izsiljevanja, dolžniške krize in ukrepov »zategovanja pasu«, ki so se na Poljskem, v nominalno socialistični državi, izvajali na način vojaškega udara in s suspendiranjem vseh ključnih evropskih vrednot (miru, antimilitarizma, demokracije, socialne enakosti). Sodelavec projekta Primož Krašovec je leta 2009 v okviru projekta raziskavo in njene zaključke predstavljal na znanstveni konferenci Historical Materialism v Londonu, na znanstvenem seminarju Reset v Beogradu in v okviru vabljenega predavanja na Univerzi v Banja Luki. Leta 2010 smo analizirali še preostala dva dogodka: rušenje Berlinskega zidu leta '89 in afero ob Mohamedovih karikaturah leta 2003. Padec Berlinskega zidu je pomenil dokončno institucionalizacijo stanja, ki se je začelo osem let prej na Poljskem in prelom, ki je bil po magnitudi podoben tistemu iz leta '68, le da je bil obrnjen v nasprotno smer. Namesto iskanja alternative tako vzhodnemu kot zahodnemu modelu Evrope je prevladal Zahod, ki je začel svoj model narekovati tudi Vzhodu, obenem pa se je tudi sam začel odrekati elementom socialne pravičnosti in enakosti, ki jih je prej prevzel od Vzhoda. Evropa se začne integrirati, a za ceno odprave socializma in pozabe vrednot antifašizma, ki jo nadomesti antitotalitarizem. Analiza afere ob Mohamedovih karikaturah v danskem tisku ni prinesla pomembnih znanstvenih spoznanj, zato je nismo uporabili kot material za znanstvene članke in je ostala na ravni raziskovalnega poročila, medtem ko smo vse ostale analize uporabili v več znanstvenih člankih, ki so navedeni v rubriki 6 (znanstveni rezultati). Član projektne skupine Primož Krašovec je leta 2010 delne rezultate projekta predstavil na mednarodni znanstveni konferenci v Amsterdamu. Leta 2011 smo, v zaključnih mesecih projekta, uredili in izdali znanstveno monografijo Evropa med socializmom in neoliberalizmom, ki vsebuje nekatera raziskovalna poročila, članke, ki so nastali iz njih in nekaj refleksij o Evropi danes. V marcu 2011 smo tudi organizirali zaključno mednarodno konferenco projekta z naslovom Evropske vrednote pod vprašajem - diskurzivne konstrukcije Evrope, na kateri so nastopili sodelavci projekta, ki so predstavili raziskavo, in ugledni zgodovinarji, lingvisti, sociologi in teoretiki diskurza iz Slovenije in tujine. Kot dopolnilno študijo v okviru raziskovalnega projekta Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes smo izvedli tudi analizo rabe pojma Evropa v osnovnošolskih učbenikih za pouk zgodovine, geografije ter državljanske (in domovinske) vzgoje in etike (ter njenih historičnih predhodnic). Analiza je temeljila na hipotezi, da pojmovanje Evrope, kot ga določajo pomembni (zgodovinski) mednarodni in notranji družbeno-politični dogodki ter ga reproducirajo mediji, prehaja tudi v izobraževalno polje, kjer je pogosto impliciten in neproblematiziran del s kurikuli predpisane in uradne vednosti. Znotraj pedagoškega diskurza se spremenljive predstave o Evropi, ki s pomočjo javne (medijske) sfere postajajo del vsakdanje (in s tem tudi zaledne) vednosti, konstruirajo kot samoumevne in normativne. Institucionalni kontekst, kjer se tovrstna jezikovna raba odvija, in specifična (t. j. vzgojno-izobraževalna) narava pedagoškega diskurza pa jim omogočata, da potrjujejo, pojasnjujejo, legitimizirajo in naturalizirajo ideološka, »trenutno« veljavna politična ali kako drugače »problematična« prevladujoča pojmovanja »Evrope«, »evropskosti« in »evropskih vrednot«. Pregledali smo izbrane učbenike za zgodovino ter državljansko vzgojo in etiko iz obdobja zadnjih 15 let. Naše temeljno analitično orodje so predstavljale sociološke in lingvistične metode kvantitativne in kvalitativne analize. S pomočjo prvih (kvantitativnih) smo zajeli temeljne značilnosti celotnega korpusa izbranih besedil in izmerili pogostost rabe pojma Evropa. Ker je »Evropa« bodisi kot referenčna točka ali kot samostojna učna vsebina najpogosteje in najtemeljiteje obravnavana v okviru predmeta zgodovina, smo našo analizo zasnovali okoli tovrstnih učbenikov, ki smo jih primerjali z materialom, ki se uporablja ali se je uporabljal pri predmetih geografija in državljanska vzgoja in etika (DVE). Kvantifikacija pojma Evropa v izbranem materialu je pokazala, da v pogostosti rabe med osemletko in devetletko ni bistvene razlike. Evropa se pojavlja razmeroma pogosto, najpogosteje se rabi zlasti v okviru vsebin, ki so vezane na zgodovinsko obdobje novega veka, še zlasti »sodobno zgodovino«, pri čemer v besedilih prevladuje njeno geografsko in geopolitično pojmovanje. V okviru kvalitativne analize materiala smo analizo izvedli s pomočjo metod sodobne jezikovne pragmatike za analizo ideologij (Verschueren) in KAD. Z njihovo pomočjo smo raziskovali dinamiko tvorjenja pomena pojma Evropa v izbranem učbeniškem materialu oziroma smo skušali pokazati na »problematične« in »neproblematične« rabe. Na izbranih primerih smo osvetlili kontekstualne značilnosti rabe pojma Evropa v izbranih učbenikih (od različnih vidikov širšega, neposrednega in jezikovnega konteksta) ter predstavili značilnosti rabe pojma Evropa v luči »učbeniškega sloga pisanja« kot tipa posebne govorne dejavnosti. Kot primere različnih strategij tvorjenja pomena pojma Evropa, ki temeljijo zlasti na razmerju med eksplicitnim in implicitnim (pomenom), smo prikazali t. i. »nejasne rabe« in štiri različne problematične rabe, kot jih lahko najdemo v izbranih učbenikih in ki vsebujejo elemente ideoloških reprezentacij Evrope: 1) evrocentrizem in izključenost »neevropskih« perspektiv iz prikaza dogodkov, procesov, ljudi, institucij; 2) prikazovanje Evrope z vidika nacionalnih in/ali trenutnih političnih interesov; 3) nekritično obravnava dogodkov, procesov, ljudi, institucij v kontekstu (zgolj ali poudarjeno) pozitivnega prikaza Evrope; 4) stereotipno prikazovanje Evrope skozi »ne/manj civiliziranega« Drugega. Rezultate analize smo objavili v znanstveni monografiji Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Program projekta je bil realiziran v celoti, naredili smo vse načrtovane analize, objavili več znanstvenih člankov in dve znanstveni monografiji ter organizirali znanstveno konferenco. Tudi raziskovalna hipoteza se je tekom projekta potrdila - prelomni zgodovinski dogodki in krizne situacije, kakor kaže naša analiza, dejansko močno vplivajo na definicijo in razumevanje pojma Evropa, prav tako se pogostost pojavljanja Evrope v kriznih situacijah (kot sta bili leti '68 in '89) močno poveča. Izbor dogodkov za analize se je tako pokazal kot upravičen in relevanten ter omogočil mnoga pomembna spoznanja. Prav tako se je pokazalo, da reartikulacije pojma Evrope, ki se zgodijo v intenzivnih polemikah in ideoloških bojih ob usodnih zgodovinskih dogodkih, določijo dominantna pojmovanja Evrope v bolj mirnih časih. Pogled na zgodovino Evrope skozi perspektivo oblikovanja samega pojma Evrope nam omogoča precizno in pertninentno zgodovinsko periodizacijo evropske zgodovine v drugi polovici dvajsetega stoletja: obdobje hladnovojne realpolitike med letoma 1945 in 1956; obdobje kritik in problematizacij povojne evropske ureditve, ki kulminira leta 1968; obdobje bojev in polemik o prihodnosti Evrope do leta 1981; in obdobje razpada socializma in postsocialistične restavracije, ki kulminira leta 1989 in se nadaljuje v devetdesetih, v procesih evropske integracije. V tem procesu Evropa najprej (vsaj v jugoslovanskih časopisih) predstavlja pojem, ki združuje razdeljeno Evropo, nato inspiracijo za pravičnejšo in bolj demokratično družbeno ureditev prihodnosti, na koncu, v okviru evropske integracije, pa prevlado enega dela Evrope nad drugim (ko je legitimno le še zahodno pojmovanje evropskosti). Tudi v okviru analize učbeniškega materiala smo raziskovalne cilje v celoti realizirali (oz. jih z materiali, objavljenimi v monografiji, omenjeni v točki 3, celo presegli), saj je analiza pokazala, da nekatera pojmovanja Evrope v osnovnošolskih učbenikih odražajo paralele oziroma se naslanjajo na pojmovanje, ki ima svoj izvir v političnih opredelitvah iz druge polovice 20. stol. To pojmovanje je mogoče identificirati (zlasti) v kontekstu medijskega poročanja, s čimer se je analiza navezala tudi na primarno del raziskovalnega projekta o slovenskem medijskem poročanju o Evropi in osvetlila nekatere podobnosti med medijskim poročanjem in učbeniškim pisanjem. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb, tako v programu, zastavitvi ali metodologiji, kot v sestavi projektne skupine v zadnjem letu ni bilo. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO ŽAGAR, Igor Ž. (Re)konstrukcija beguncev v slovenskih medijih. ANG ŽAGAR, Igor Ž. The (re)construction of refugees in Slovenian media. Opis SLO To poglavje podrobno analizira begunsko krizo iz časa razpada Jugoslavije (1991-1993) in njeno medijsko reprezentaciji ter jo primerja z begunsko krizo na prelomu tisočletja (begunci iz Azije in Afrike), vključno z njeno medijsko reprezentacijo. Analiza in primerjava dveh kriz pokaže temeljne premike v medijski reprezentaciji "nas" in "njih". ANG This chapter is a detailed analysis of the refugee crisis from the times of disintegration of Yugoslavia (1991-1993), and its representation in the media. This first refugee crisis is then compared to the second crisis at the turn of the millennium (refugees from Asia and Africa). The analysis and comparison of the two crises reveals fundamental shifts in media representation of "us" and "them". Objavljeno v GALASINSKA, Aleksandra (ur.), KRZYŽANOWSKI, Michat (ur.). Discourse and transformation in Central and Eastern Europe, (Language and globalization). Basingstoke TEnglandl; New York: Palgrave Macmillan, 2009, str. 75-92. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 1844823 2. Naslov SLO KRAŠOVEC, Primož, ŽAGAR, Igor Ž. Razhajanja in boji slovenskega novinarskega ceha: študija primera evropskega novinarstva. ANG KRAŠOVEC, Primož, ŽAGAR, Igor Ž. Divisions and struggles of the Slovenian journalistic guild: a case study of contemporary European journalism. Opis SLO Članek analizira nedavne strukturne spremembe v družbenem statusu in funkciji evropskega novinarstva v odnosu do drugih podorčij "jezikovne produkcije". Izhajajoč iz nedavnih sprememb v jezikovni produkciji in iz kapitalističnega načina produkcije nasploh, se cehovska organizacija novinarjev in klasična novinarska etika zdita problematični, saj ne upoštevata novo nastalih razrednih delitev med zaposlenimi in neodvisnimi novinarji. ANG The article analyzes the recent structural changes in social status and function of European journalism in relation to other areas of "linguistic production". Given the recent global changes of linguistic production and capitalist mode of production, guild organization of journalists and classical journalistic ethics begin to look problematic, since they fail to take into account the newly emerged class divisions between employed and freelance journalists. Objavljeno v Routledge, Journalism studies, 2009, vol. 10, no. 1, str. 85-99. 1.01 Izvirni znanstveni članek Tipologija COBISS.SI-ID 1849431 3. Naslov SLO KRAŠOVEC, Primož, ŽAGAR, Igor Ž. 'Progresivni' proti 'birokratskemu' socializmu: medijsko poročanje o Pragi 1968 v 'drugi' Evropi. ANG KRAŠOVEC, Primož, ŽAGAR, Igor Ž. 'Progressive' versus 'Bureaucratic' socialism : the media coverage of Prague 1968 in the 'other' Europe. Opis SLO To poglavje skuša pokazati, uporabljajoč primer jugoslovanskega poročanja o češkoslovaški krizi 1968, kako je kritika okupacije odprla prostor za razmišljanje tako o zgodovinski možnosti kot o politični invenciji, s posebnim poudarkom na specifičnih jugoslovanskih političnih, družbenih in ideoloških okoliščinah. Poglavje analizira diskurzivne strategije, ki jih je ta kritika uporabila in ideološke ovire, s katerimi se je morala spopasti, potem pa jih primerja z angleškim poročanjem o istih dogodkih in s stališčem Pravde o teh dogodkih, kakor je bilo predstavljeno v jugoslovanskem tisku. ANG The chapter tries to show, using a singular case of Yugoslavian reporting of the crisis in Czechoslovakia in * 68, how the critique of the occupation opened up the space to think together both the historical possibility and the political invention, with special attention given to specific Yugoslavian political, social and ideological circumstances. The discursive strategies this critique applied are analyzed, and compared to the English reporting of the same events as well as the Pravda*s view of the same events within the Yugoslavian newspapers. TRIANDAFYLLIDOU, Anna (ur.), WODAK, Ruth (ur.), KRZYZANOWSKI, Michat Objavljeno v (ur.). The European public sphere and the media : Europe in crisis. Basingstoke; New York: Palgrave Macmillan, 2009, str. 156-173. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 1923671 4. Naslov SLO KRAŠOVEC, Primož, ŽAGAR, Igor Ž., VINKLER, Jonatan (ur.). Evropa med socializmom in neoliberalizmom. ANG KRAŠOVEC, Primož, ŽAGAR, Igor Ž., VINKLER, Jonatan (ur.). Europe between socialism and neoliberalism. Opis SLO Monografija podrobno analizira poročanje Dela in Dnevnika o šestih, za Evropo prelomnih, dogodkih: madžarski vstaji leta '56, zaprtju meje med obema Nemčijama in gradnji berlinskega zidu leta '61, študentskem uporu in splošni stavki v Franciji leta '68, okupaciji Češkoslovaške leta '68, uvedbi vojnega stanja na Poljskem leta '81 in rušenju Berlinskega zidu leta '89. ANG The monograph represents a detailed analysis of how newspapers Delo and Dnevnik reported on six critical events for the history of Europe: Hungarian uprising in '56, closing of borders between both Germanies and the building of Berlin wall, student uprising and general strike in France in '68, occupation of Czechoslovakia in '68, introduction of state of war in Poland in '81, and the pulling down of the Berlin wall in '89. Objavljeno v Zbirka Digitalna knjižnica, Dissertationes, 12. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011. 1 optični disk (CD-ROM). ISBN 978-961-270-044-7. Spletna različica knjige dosegljiva na: http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=98. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 255096832 5. Naslov SLO ŽMAVC, Janja, ŽAGAR, Igor Ž., VINKLER, Jonatan (ur.). Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi. ANG ŽMAVC, Janja, ŽAGAR, Igor Ž., VINKLER, Jonatan (ur.). How Europeans discovered new countries and made acquaintances with new peoples. Opis SLO V knjigi predstavljamo analizo rabe pojma Evropa v osnovnošolskih učbenikih za pouk zgodovine, geografije ter državljanske vzgoje in etike. V knjigi s pomočjo metod kvantitativne in kvalitativne analize prikazujemo nekaj temeljnih pojmovanj Evrope, kot jih najdemo v učbeniških gradivih, v pragmatični analizi izbranih primerov pa osvetljujemo, če in kako nekatera pojmovanja Evrope v osnovnošolskih učbenikih odražajo paralele oziroma se naslanjajo na vsakdanje (posplošeno), stereotipno, ideološko pojmovanje, ki ima svoj izvir v političnih ideologijah iz druge polovice 20. stol. In this book we present an analysis of different notions of "Europe" that can be found in the Slovenian primary school textbooks for history, geography ANG and citizenship education lessons. With the help of methods of quantitative and qualitative analysis, we present some of the basic notions of Europe. With pragmatic analysis of selected examples we demonstrate, if and how some notions of "Europe" in the primary school textbooks run parallel with, or lean against the everyday, stereotypic, ideological notion that origins in the various political ideologies from the second half of 20th century. Objavljeno v Zbirka Digitalna knjižnica, Dissertationes, 14. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011. 1 optični disk (CD-ROM). ISBN 978-961-270-046-1. Spletna različica knjige dostopna na: http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=99. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 255187200 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO ŽAGAR, Igor Ž., KRAŠOVEC Primož, organizatorja mednarodne konference Evropske vrednote pod vprašajem - Diskurzivne konstrukcije Evrope ANG ŽAGAR, Igor Ž., KRAŠOVEC Primož, organizers of international conference Questioning European Values - Discursive Constructions of Europe. Opis SLO Konferenca je bila organizirana kot zaključni dogodek projekta "Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes". Razdeljena je bila v štiri tematska področja: Evropa v medijih in javnem diskurzu, Evropa, socialna država in neoliberalizem, Skupna evropska zgodovina?, Evropa in demokracija. ANG This conference was organized as the concluding event of the project "The construction, development and use of the concept of "Europe" in Slovenian media from 1954 to present". It was divided into four thematic fields: Europe in media and public discourse; Europe, welfare state, and neoliberalism, Common European History?, and Europe and Democracy. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Knjižica abstraktov s programom. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 2215511 2. Naslov SLO EEMEREN, F. H. van, WILLIAMS, D. C., ŽAGAR, I. Ž. Razumeti argumentacijo: delo v teku. ANG EEMEREN, F. H. van, WILLIAMS, D. C., ŽAGAR, I. Ž. Understanding argumentation : work in progress. Opis SLO Monografija, ki je izšla pri Univerzi v Amsterdamu, prinaša analitične prispevke z različnih področij argumentacije in kritične analize diskurza: znanosti, izobraževanja, medijev, politike in politično-upravnega odločanja. ANG This monograph, published by the University of Amsterdam, brings together analytic contributions (chapters) from different fields of argumentation and critical discourse analysis: science, education, media, politics, and policy making. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Amsterdam: Sic Sat, 2008. 233 str. ISBN 978-90-5170-902-5. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 1719639 3. Naslov SLO KRAŠOVEC, Primož (ur.), ŽAGAR, Igor Ž. (ur.). Medijska politika v postsocializmu. ANG KRAŠOVEC, Primož (ur.), ŽAGAR, Igor Ž. (ur.). Media politics in post-socialism. Opis SLO Namen znanstvene monografije je odpreti nove perspektive znotraj aktualnih razprav o cenzuri in svobodi tiska v Sloveniji in obenem te razprave umestiti v širši kontekst. V znanstveni monografiji tako izpostavljamo nekatere vidike, ki jih tako strukturirana razprava nujno izpušča: vpliv nedavnih ekonomskih sprememb na novinarske prakse; možnost politike novinarstva, ki uhaja napačni dilemi med poslušnostjo oblasti in objektivnostjo; možnosti novinarstva, ki ni omejeno le na popisovanje dejanj države in biznisa (z nekaj malega »kulture«). The aim of this monograph is to open up new perspectives within contemporary discussions on censorship and freedom of the press in Slovenia. Thus the monograph brings to light certain aspects, which are necessarily left out when a discussion is structured like that: the influence of ANG recent economic changes on journalistic practices; the possibility of a politics of journalism, which escapes the false dilemma between servility to power and objectivity; possibiltes of a journalism, which is not limited to descriptions of activities of the state and business (with a touch of »culture«). Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Digitalna knjižnica, Dissertationes, 5. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009. 216 str. ISBN 978-961-270-011-9. Spletna različica knjige je dostopna na: http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=68. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 247664384 4. Naslov SLO Igor Ž. Žagar: gostujoči predavatelj na številnih univerzah ANG Igor Ž. Žagar: guest lecturer at several universities Opis SLO Gostujoča predavanja iz retorike, argumentacije in analize diskurza na univerzah v: Amsterdamu, Moskvi, Madridu, St. Petersburgu, Lodzu, Galatiju (Romunija) ANG Visiting lectures on rhetoric, argumentation and discourse analysis on several universities: Amsterdam, Moscow, Madrid, St. Petersburg, Lodz, Galati (Romania) Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v Bibliografski bazi COBISS/SICRIS Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 1957207 5. Naslov SLO ŽAGAR, Igor Ž. Argumentiranje v Državnem zboru Republike Slovenije - moč argumenta ali argument moči?. ANG ŽAGAR, Igor Ž. Argumentation in the National Assembly of the Republic of Slovenia - power of argument or argument of power? Opis SLO Predavanje, ki sloni na večletni raziskavi, analizira način argumentiranja in sprejemanja odločitev v Državnem zboru RS. ANG This lecture, based on several years of research, analyzes the mode of argumentation and decision making in the National Assembly of the Republic of Slovenia. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v FLAJŠMAN, Božidar (ur.). O argumentaciji in retoriki v političnem in javnem prostoru, (Zbornik referatov in razprav, 2009, št. 4). Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, 2009, str. 11-32. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 1949783 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 PRIMOŽ KRAŠOVEC: Nastop na seminarju "HESP ReSET Challenge Seminar 2007-2010 - CMEPYU Cultures of Memory and Emancipatory Politics: Past and Communality in the Post-Yugoslav Spaces", CZKD, Beograd, 8. 9. 2009. Nastop na konferenci Historical materialism, Birkbeck College, London, 29. 11. 2009. Vabljeno predavanje v okviru študijskega programa Sodobne kulturne študije v sodelovanju s študijsko skupino Jezik, moč in ideogija na Univerzi v Banja Luki, 14. 12. 2009. Nastop na Amsterdam School of Cultural Analysis International Workshop 2010, Univerza v Amsterdamu, 23. 3. 2010. JANJA ŽMAVC: Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta, članica uredniškega odbora The ethos of classical rhetoric: from epieikeia to auctoritas: Udeležba na mednarodni konferenci o argumentaciji in predstavitev prispevka s področja retorične teorije. IGOR Ž. ŽAGAR in JANJA ŽMAVC: Predavanja iz retorike in argumentacije na UP FHŠ (2008-09) Predavanja iz Nastopanja v medijih na UM FERI (2009-11) 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Pomen projekta za razvoj znanosti je predvsem v povezovanju zgodovinskega in sociološkega raziskovanja z diskurzivnimi študijami, kar je pogosto ločeno, medtem ko smo sami oboje obravnavali kot neločljivo povezano in pogojeno eno z drugim. Tako smo diskurz obravnavali kot družbeno prakso, ki je zgodovinsko določena, in zgodovino kot nekaj, kar je diskurzivno posredovano in skonstruirano. Prav tako gre za eno od na slovenskem znanstvenem področju, kjer KAD še ni uveljavljena, pionirskih raziskav, ki uporablja to metodologijo. Rezultati raziskave, zbrani v člankih in monografijah, predstavljajo material za profesorje, ki se ukvarjajo s presečiščem diskurzivnih in družbenih problematik in dobro študijsko literaturo, v kateri so zbrani osnovni koncepti in metode KAD skupaj s svojo konkretno aplikacijo v študije primerov, ki je koristna za raziskovalce s področij teorije diskurza, lingvistike, zgodovine, sociologije, politologije, politične ekonomije, kulturnih študij in komunikologije. Drugi del raziskave, analiza rabe pojma Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, vključuje vidike, ki so povezani z različnimi znanstvenimi področji. Naše raziskovanje pojmovanja Evrope v vzgojno izobraževalnem kontekstu predpostavlja interdisciplinaren pristop, ki je na eni strani osvetlil polje edukacije kot specifičen prostor, kjer se pojmi »Evropa«, »evropskost« in »evropske« vrednote« kot izobraževalne vsebine oblikujejo glede na zahteve kurikula in didaktičnih zakonitosti. Na drugi strani pa je pokazal, da so pojmovanja Evrope, kot jih najdemo v učbenikih, spremenljiva in v veliki meri odvisna od različnih družbenih mehanizmov (ki jih je natančno opredelila že primarna raziskava medijskega poročanja o Evropi). Tretji pomemben vidik v okviru znanstvenega prispevka predstavlja metodološko področje, ki združuje metode kvantitativne in kvalitativne analize ter v naši analizi predstavlja ogrodje za raziskovanje diskurzivne konstrukcije pomena pojma Evropa, ki v glavnem temelji na konceptih jezikovne pragmatike in skuša pokazati na tvorjenje pomena Evrope kot na dinamični proces, v katerem poteka nenehno vzajemno preverjanje eksplicitnega in implicitnega v kontekstu družbenih odnosov. ANG The importance of the project for development of discipline primarily lies in connecting historical and sociological research with discourse studies, which is often separated, whereas we ourselves treated these as indivisibly connected and conditioned by one another. We therefore dealt with discourse as a social practice that is historically defined and with history as something that is mediated and constructed through discourse. This also involves an area of Slovenian research in which CDA had not yet been applied and thus represents pioneering studies using this methodology. The findings of the study, brought together in articles and volumes, represent material for university instructors that deal with the intersection of discursive and social issues and is good study material that has gathered together the basic concepts and methods of CDA together with its concrete application to the case studies, which is useful for researchers in discourse theory, linguistics, history, sociology, political science, political economy, cultural studies, and communication studies. The second part of the project, the analysis of the notion of Europe in the Slovenian primary school textbooks includes perspectives related to the various scientific fields. Our research of the notion of Europe in the educational context presupposes interdisciplinary approach. On the one hand, we shed light on the educational field as a specific area where conceptions of "Europe", "Europeanness" and "European values" are shaped as educational topics in realtion to the demands of curriculum and didactic. On the other hand, the analysis revealed that the conceptions of Europe, as found in the textbooks, are changeable and to the great extent depend on the different social mechanisms (which were already defined in the primary survey of the Slovenian media report on Europe). The third important perspective in the context of the scientific contribution is represented by the methodological field, which combines methods of quantitative and qualitative analysis and represents a framework for the research of discursive constructions of meaning of Europe. It is mainly based on the concepts of linguistic pragmatics and it attempts to expose the generation of meaning as a dynamic process with a continuous mutual calibration of the explicit and the implicit in the context of social relations. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Raziskava se ukvarja z za razvoj Slovenije trenutno zelo aktualno temo - delovanjem pojma Evrope v sodobnih in zgodovinskih medijskih in političnih diskurzih. Znanstvene monografije, ki so nastale kot del projekta, so napisane v javno dostopnem stilu in bodo v pomoč splošni intelektualni javnosti pri oblikovanju stališč o Evropi, EU in evropski politiki ter pri razumevanje evropske socialne, politične in intelektualne zgodovine. Zaključna konferenca projekta je, s pomočjo predavanja slovenskih in drugih evropskih strokovnjakov, odprla številna pomembna vprašanja o smereh evropske socialnega in ekonomskega razvoja ter sodobnih evropskih politikah ter ponudila inspirativne razlage njihovih zgodovinskih trajektorijev. Analize preteklih kriz in premen osnovnih konceptov oz. evropskih vrednot, ki so jih spremljale, pa so lahko v pomoč tudi politikom in stroki, ki sodeluje v oblikovanje aktualne slovenske politike, še posebej glede na to, da je tudi današnji trenutek ena izmed takšnih kriz, v kateri potekajo redefinicije osnovnih evropskih vrednot (socialne enakosti ob razpravah o konkurenčnih pritiskih globalizacije, demokracije ob vprašanju t. i. demokratičnega deficita, miru ob novih varnostnih grožnjah ipd.). Analize zgodovinskih rezultatov različnih načinov reševanja podobnih kriz v preteklosti lahko služijo kot politična inspiracijo ali kot zgodovinski opomin oziroma svarilo, obenem pa analize zgodovine evropskih diskurzov in diskurzov o Evropi omogočajo sodobnim političnim razpravam večjo širino in poglobljenost. Analiza učbeniškega materiala, po drugi strani, v najširšem smislu omogoča kritičen pogled na diskurzivne konstrukcije pojma Evropa v osnovnošolskem izobraževanju v zadnjih 15 letih. Leta kot del vzgojno izobraževalnega diskurza pomembno prispeva k oblikovanju samoumevne zaledne vednosti. Ker problematizacija slednje bolj kot ne ostaja prezrta, rezultati analize ponujajo koristna izhodišča tako za kritično razpravo o učbeniških gradivih v osnovni šoli, kakor tudi omogočajo nadaljnjo kritično analizo učbeniške obravnave drugih pojmov, idej in konceptov. Konkretni rezultati naše analize pa bodo Sloveniji (predvsem načrtovalcem izobraževalne politike in piscem učbenikov) lahko pomagali, na eni strani, pri jasnejšem in manj problematičnem ubesedovanju »evropskih vsebin«, na drugi strani pa tudi učiteljem pri kritični obravnavi vsebin, povezanih z »Evropo«, »evropskostjo« in »evropskimi vrednotami«. ANG The project deals with a topic that is currently very topical for Slovenia's development: the operation of the concept of Europe in contemporary and historical media and political discourses. The scholarly volumes that were produced as part of the project were written in a style that is accessible to general readers; they will assist the broad intellectual community in shaping standpoints regarding Europe, the EU, and European politics as well as in understanding European social, political, and intellectual history. Through talks by experts from Slovenia and elsewhere in Europe, the project's concluding conference raised a number of important questions about the directions of European social and economic development and about current European politics, and it also offered inspiring explanations of their historical trajectories. The analyzes of past crises and the shifts of basic concepts or the European values that accompanied them could also be of use to politicians and to professionals that participate in shaping Slovenian politics today, especially considering the fact that the present time is also one of these crises in which there is a redefinition underway regarding basic European values (social equality alongside discussions about competing pressures of globalization, democracy along with the issue of the "democratic deficit," peace along with new security threats, etc.). The analyzes of the historical results of various methods used to solve similar past crises can serve as a political inspiration or a historical reminder or caution, and at the same time the analyzes of the history of European discourse and discourses about Europe make possible greater breadth and depth for contemporary political discussions. On the other hand, the analysis of the textbook material provides a critical view of a discursive construction of the notion of Europe in the context of primary school education for the period of the last 15 years. Such a discursive construction, as a part of educational discourse, plays an important part in the formation of the self evident background knowledge. Since the problematization of the latter still remains more or less overlooked, our results provide useful starting points for a critical discussion on textbook materials in the primary school and enable further critical analysis of other notions, ideas and concepts that can be found in textbooks. Direct results of our analysis will, on the one hand, help Slovenia (particularly the planners of educational politics and writers of textbooks) to be able to word in clearer and less problematic manner "the European topics". On the other hand, it will help Slovenian teachers to be able to critically treat educational topics that refer to "Europe" "Europeanness" and "European values". 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Igor Žagar Žnidaršič in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 20.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/201 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 DE-A4-F6-F1-B6-7E-B6-CF-00-A9-F4-3D-E1-97-1A-55-D3-7F-4C-2E