Polistat plaitat ▼ gittvlaf. II. izdaja. -4. II. 1931 Cena Din !•—* Izhaja vsak dan ajutraj razven ▼ ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20—, za tujino 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-09 In 30-71 Jugcslcmn Rokopisov n« vračam«. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava vLjublJanl. Gradiš5e4,tel.30-88. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24. tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rali.: Ljubljana 13,621. St. 28 Ljubljana, sreda, dne 4. februarja 1931 Leto II. I^elllte Besede velikega vodnika. Ob 116-letnici rojstva vladike Strossmayerja. ! ' V. mtikbui. Stro®smayer ob priliki posvetitve leta 1881 djakovafke katedrale, ki jo je posvetil »Slavi božjii, edinstvu cerkev, slogi in ljubezni svojega naroda «. Kraljeva skrb za delavske ustanove lij. Vel. kralj je včeraj obiskal Osrednji urad za zavarovanje delavcev - Sijajna soareja v banskem dvoru - Kralj se fotografira s smučarji na Slemenu - Zastopniki zagrebškega Sokola v avdijenci Zagreb, 5. februarja. Danes dopoldne je Nj. Vel. kralj poselil Osrednji urad za zavarovanje delavcev in zagrebški Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Obisk N j. Vol. kralja v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev Že okoli 10. dopoldne se je zbrala pred zgradbo Osrednjega urada v Mihanovičevi ulici velika množica prebivalstva, ki je nestrpno pričakovala prihoda Nj. Vel. kralja. Nekoliko po 11. sta prispela pred zgradbo maršala dvora general A. Dimitrijevič in ban Savske banovine dr. Ivo Perovič, okoli pol 12. pa se je pripeljal Nj. Vel. kralj v odprtem avtomobilu v spremstvu svojega adjutanta generala J. Stojanoviča. Nj. Vel. kralja je pozdravil s prisrčnimi besedami komisar OUZD. Nato si je kralj ogledal bilioteko, ki šteje 5000 zvezkov, dvorano za seje ravnateljstva, kjer se je posebno zanimal za statistične tabele o stanju zavarovanja delavcev. Posebno se je zanimal Nj. Vel. kralj za propagandno gradivo Jugoslovanske zveze za treznost. Direktor dr. Cii as er je pokazal Nj. Vel. kralju tudi statistične podatke, iz katerih se vidi, da pride v Jugoslaviji na leto na posameznega prebivalca za 500 Din alkohola, kar da okoli 6 milijard Din, med tem ko pride socijalnega zavarovanja na posameznika na leto samo 33 Din. Nato pa se je Nj. Vel. kralj podal v postajo za nezgode, kjer sta ga sprejela zdravnika dr. Ueiss in dr. Žokalj. Tu so je N j. Vel, kralj razgovarjal z vsakim bolnikom. Kralj se je zanimal za vsakega bolnika in ga izpraševal, na kakšen način se je ponesrečil. Nj. Vel. kralj je šel tudi v dvorano v prvem nadstropju, kjer je osredotočeno skoraj vse delo Okrožnega urada. Tu je bilo mnogo delavcev, ki so čakali pred okenci. Nj. Vel. kralj je pristopil k njim ter se z njimi razgovarjal in jih izpraševal o razmerah. Ravnatelj Okrožnega urada dr. Modrinu; je pokazal Nj. Vel. kralju organizacijo dela v Okrožnem uradu. Nato je Nj. Vel. kralj pregledal poedine ambulante. Nj. Vel. kralj se je zadržal nekoliko dalje časa v ambulanti za jetiko, rontgen in očesne bolezni. Nato si je ogledal terapijo ter je ob 13. uri skozi špalir uradnikov in nameščencev Osrednjega in Okrožnega urada, ki so ga ponovno navdušeno pozdravljali, zapustil prostore Osrednjega in Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, potem ko se je’prisrčno poslovil cd generalnega ravnatelja dr. Glaserja. Vrnil se je v dvor. Soareja v banskem dvoru Zagreb, 3. februarja. Banski dvor je snoči v drugo videl v nekaj dneh izbrano družbo, ki jo je povabil Nj. Vek kralj, da jo počasti. Odlična družba iz prvih zagrebških krogov so je včeraj sestala na soare-jo. Že pred 9. so se začeli zbirati povabljenci, ob četrt na 10. pa je bila dvorana nabito polna V veliki srednji dvorani palače so biili postavljeni naslanjači, ki so jih zasedle zagrebške dame, gospodje pa so zavzeli tretjo dvorano in manjše stranske dvorane, ker je bil naval velikanski. Ob tričetrt na 10. sta se pojavila Nj. Vel. kralj in kraljica s svojim spremstvom. Starodavna banska palača se je stresla od frenetičnega pozdravljanja in vzklikanja ljubljenemu vladarju. Veličanstvi sta na čelu gostov, ljubeznjivo pozdravljajoč na vse strani, šli v sredo dvoran, kjer se je začel koncert. Koncert je nenavadno dobro uspel in umetniki so želi burno odobravanje in zasluženo ploskanje. Po koncertu so se odprla vrata dvorane v drugo dvorano, kjer je bil buffet, in Nj. Vel.' kralj in kraljica sta šla naprej, vabeč goste, naj jima s'ede. V zadnji dvorani sta imela Nj. Vel. kralj in kraljica cercle. Ob tričetrt na 12. sta se suveiv ia umaknila v svoje apartmaue, gostje pa so ostali še kako uro v najprijetnejšem razgovoru, vsi navdušeni in srečni nad tem večerom in nad častjo, ki jim jo je izkazal vz < ni kraljevski Par- Povsod uti zbirajo * uavdušeii pozdrav tisorgiuve množiee, kamor stopi kraljevska dvojica Predstavniki zagrebške sokolske župe v avdijenci Zagreb, 3. februarja. Danes ob 11. dopoldne je N j. Vel. kralj sprejel v posebni av-dijenoi predstavnike zagrebške sokolske župe ter zagrebških sokolskih društev dr. Otona Gavrančiča, Hinka Naglerja, Milana Jankoviča, dr. Iva Kažma, Franja Sclnvarz-vvalda, Adolfa Štefana in dr. Hrvoja Aka-čiča. Ko se je Nj. Vel. kralj točno ob 11. pojavil med vrati malega salona, so ga sokolski odposlanci pozdravili z navdušenim vzklikom: »Živel kralj-« Starešina župe dr. Oton Gavrančič je prečita! nato kralju spomenico, v kateri se izreka najprej hvaležnost župe naprava Nj. Vel. ter se potem nadaljuje: »Da pa bi mogli za vse čase ohraniti spomin na veliko dejanje in milost Vašega Vel. in na dobo starešinstva vzvišenega prvorojenca Vašega Vel., Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, prosimo Vaše Vel., da nam dovoli imenovati naš sokolski dom z imenom »Sokolski dom prestolonaslednika Petra«. ; - Vdano in svečano obljubljamo, da bo sokolski dom vzorno gnezdo požrtvovalnih in delavnih Sokolov, da bo močna trdnja-va jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva, bratske sloge in ljubezni ter ognjišče dobrih in neumornih delavcev za veličino domovine, srečo kralja in napredek Sokolstva. Naša največja želja je, da bomo vredni milostne pažnje Vašega Vel., vredni imena našega sokolskega doma. Izrekamo Vašemu Vel. svojo srčno, iskreno in sinovsko vdanost in svojo neomajno 7,vestol>o. Bog živi Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom.« Konec čitanja so prisotni sokolski funk-cijonarji pozdravili z gromkimi »Zivio«-lclici. Tajnik sokolske župe Hinko Nagler je zatem izročil Nj. Vel. kralju umetno okrašeno in v kožo vezano spomenico. Nj. Vel. kralj je zatem pristopil k vsakemu odposlancu, mu segel v roke ter jih naposled pozval, naj sedejo. Nj. Vel. kralj je poudaril, da mora ta dom postati vreden hram sokolstva v Zagrebu, to- je pozval zastopnike sokolske župe, naj pospešijo njegovo gradnjo. Kralj je obljubil svojo pomoč. Po 15-minutnem prisrčnem razgovoru je bila avdijenca končana. Predstavniki sokolske žUne so bili očarani od pažnje Nj. Vel. kralja in so z navdušenjem sprejbii odločitev o gradnji sokolskega doma Prestolonaslednika Petra. ", ', Nj. Vel. kralj med smučarji na Slemenu. Zagreb, 3. februarja. Nekoliko minut po pol 4. se je Nj. Vel. kralj odpeljal v odprtem avtomobilu iz dvora. Množice ljudstva so se zbirale povsod, koder je vozil njegov avtomobil. Nj. Vel. kralj je krenil p< Markovem trgu, Jurjevski cesti čez Mlinarsko in Zvezdo ter Saversko cesto v Gračane. Nj. Vel. kralj se v Gračauih ni ustavil, nego je nadaljeval pot proti Slemenu. Odpeljal se je do planinske koče, tam pa je stopil iz avtomobila. Pred planinsko kočo se je nahajalo nekaj smučarjev, ki jih je Nj. Vel. kralj povabil, naj ga spremijo do piramide na vrhu Slemena. Vso pot se je kralj razgovarjal s smučarji o športu. Na piramidi je ostal 15 minut. Nj. Vel. kralj st je divil lepoti tega veličastnega razgleda. Od tam je nato N j. Vel. kralj krenil nazaj proti planinski koči. Vsi stanovalci, ki so bili tu zbrani, so stopili ven in čakali, kdaj se kralj povrne. Ko so ga zagledali,, so ga pozdravljali z burnimi vzkliki: »Živel kralj!« Kralj je jako ljubeznivo odzdravijo 1 in mahal z roko. Nato se je začel razgovarjati z neko žensko, ki stalno prebiva v planinski koči. »Kako, vi stanujete tu poleti in pozimi?« je vprašal kralj. »Da, Vaše Veličanstvo,« je odgovorila žena. »Pozimi ste menda precej sami, ne?« »Ne, Veličanstvo, saj vedno prihajajo smučarji!« Na prošnjo smučarjev je nato Nj. Vel. kralj stopil pred planinsko kočo in se z njimi fotografiral. Nj. Vel. kralj se je nato vrnil v avtomobilu proti Zagrebu. Ko je vozil mimo sanatorija Brestovca, se je tam zbral«* veliko število bolnikov in nameščencev sanatorija. ki so bili zvedeli, da se krall vrača s Slemena. Priredili so Nj Vel. kraliu navdušene ovacije. Krali je dal ustaviti avto in pozdravil zbrane ljudi ter se rokoval z najbližnjimi, nato pa je avto kreni dalje, V Gračauih se je nabrala množica ljudi, ki je doznala, da je bil Nj. Vel. kralj na Slemenu, in ie čakala njegovega povratka. Kr se je vladar voz.il skozi vas ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo in mu vzklikalo. Kralj se je vrnil v dvor točno ob 5 in tričetrt. Kraljica v železničarskem zavetišču in v židovski ustanovi Lavoslava Sclmarza Zagreb, 3. februarja. Nj. Vel. kraljica Marija je zapustila danes dvor ob 11. dopoldne v spremstvu dvorne dame ge. Švr-ljugove ter kapetana broda adjutanta Mun-dorferja. Nj. Vel. kraljica se je odpeljala v železničarsko zavetišče na Trujanski cesti. Tu se je zbrala velika množica ljudstva ki jo Nj. Vel. kraljico prisrčno pozdravljalo. Nj. Vel. kraljica je pregledala ureditev zavetišča, posebno oddelek za dojenčke. Nato se je odpeljala Nj. Vel. kraljica ponovno burno pozdravljena od zbrane množice v dom ustanove Ladoslava Sclnvarza na Ma-ksimirski cesti. Tu je množica ljudstva pa- odra vila Nj. Vel. kraljico * navduSenimi vzkliki. V domu, ki stoji pod upravo zagrebške židovske cerkvene občine, se je zbralo veliko število predstavnikov _ vseh zagrebških židovskih zvez, korporacij in društev ter mnogo članov 7n marši pri madjarski vladi zaradi Bethlenovega poseta na Dunaju. Ponesrečen poskus z raketo Dunaj, 3. februarja. AA. List »Stunde« poroča, da se je poizkus i raketo ameriškega učenjaka dr. Lyona, da se dožene do višine 150 kilometrov gostost zraka, ponesrečil. Raketa je predčasno eksplodirala. Zato je dvomljivo, ali 1)0 možen nov poizkus in če se bo dala nastala Skoda popraviti. Tolovaji z maskami napadli banko Barcelona, 3. februarja. A A. Osem tolovajev B maskami je napadlo ob belem dnevu blagajnika podružnice banke Catalogna. Po oplenitvi blagajne so tolovaji pobegnili. Usmrtitev anarhista Scalfa Buenos Aires, 3. februarja. AA. Davi je bil ustreljen anarhist in terorist Scalfo, ki ima n« ve#ti mnoga razbojništva. Ljubljana, 3. februarja. AA. Na zadnji seji banskega sveta se je najpreje razpravljalo o komercializaciji tehničnega oddelka. Ban dr. Marušič je pojasnil vzroke, ki so dovedli bansko upravo do tega, da je pričela misliti nato, da se tehnično delo bolj racionalizira. Zato se je banska uprava odločila za za ustanovitev posebnega banovinskega tehničnega oddelka. Na ta način se bodo dela hitreje vršila, kar sedaj rabi prezaposlenosti osobja ni bilo mogoče. Načelnik tehničnega oddelka ing. Matija Krajc je v daljšem poročilu obrazložil potrebo komercializacije tehničnega oddelka ter pri tem navedel celo vrsto poslov, ki so za bližnjo prihodnost na programu, katerih izvršitev pa bi bila v sedanjem stanju skoraj ue-mogoča. Zato bi bilo treba preudariti, ako ne bi kazalo napravo načrtov in gradnje tehničnih objektov, torej izvrševanje čisto tehničnih poslov, postaviti na komercijelno podlago na ta način, da se ustanovi posebno banovinsko gradbeno podjetje s pogodbenim osobjem. Ban dr. Marušič je poudarjal, da je z ozirom na važnost te zadeve odredil strokovno komisijo, ki je tudi v strokovnem pogledu pregledalo podjetje, ki bi se v svrho komercializacije tehničnega oddelka banske uprave nakupilo. To podjetje je delniška družba »Slograd«:. Nato je delovodja banski svetnik Seneko-v i č prečital spomenico, ki jo je poslala zadruga stavbnih mojstrov za Dravsko banovino banski upravi, v kateri navaja razne razloge, ki govore proti nakupu tega podjetja. K tej spomenici je tehnični oddelek izdelal širšo izjavo, v kateri zavrača ugovore zadruge stavbnih mojstrov proti nakupu Slograda. Ing. Otahal, ki je bil v strokovni komisiji za proučitev vprašanja glede nakupa Slograda, je podal daljše poročilo, v kateri veli med drugim, da bi bila ustanovitev banovinskega tehničnega podjetja ugodna iz tehničnih in ekonomskih razlogov ter bi vnesla v vso tehnično poslovanje potrebno elasticiteto. Obrazložil je ponudbo tvrdke »Slogrnd, po kateri je tvrdka ponudila v nakup 5000 delnic pod pogojeni, da novi lastniki podjetja dokončajo vse v izvrševanju Be nahajajoče zgradbe. V prepričanju, da bi ustanovitev banovinskega tehničnega podjetja odprla kraljevski banski upravi nova in uspešna poslovna pota, da bi z odkupom ponudenih delnic tvrdke Slograd bilo takoj na razpolago dobro organizirano in dobro opremljeno stavbno podjetje, je 6trokovna komisija sklenila, priporočati, naj g. ban odredi, da se osnuje banovinsko tehnično podjetje z nakupom ponudenih 5000 delnic tvrdke Slograd. O tem vprašanju se je razvilu daljša debata, v kateri so sodelovali člani banskega sveta gg. Rajh Jakob, Lebinger Hinko, Prepeluh Albin, Kregar Ivan, dr. Obersnel Maks, Golouh Rudolf, Detela Oton, dr. Senčar, Babnik Valentin in dr. Roš Franjo. Vsem je dal potrebna pojasnila g. ing. Ota-nal, nakar je ban dr. Marušič izvajal to-le: Predvsem moram poudariti, da ste mi Vi, gospodje, odvzeli težko breme; ker ste se vsi izjavili za nakup tega podjetja. Odgovornost je velika in bi bila zame zelo tetka, ako bi jo moral nositi sam. Ideja je zdrava in jako dobra Razlog zato, da smo iskali že obstoječe podjetje, je, ker smo hoteli imeti že gotovo podjetje in nam ne bi bilo treba ustanavljati ga. Ali bomo kupili vse akcije, ali samo Vs, to še ni gotovo. Glede nakupa števila akcij bodo podali mnenje nuši strokovnjaki in bomo videli, fli se bolj splača, če imamo vse podjetje v rokah, ali pa če je boljše, če je poleg tudi manjša kontrola. Po mojem mnenju je dobro, če je tudi koutrola, ki bo gotovo pazila na svoj profit in nato, da se podjetje pošteno in komerci jelno vodi. Da bi to podjetje postavili na zadružno podlago, žal ne morem priporočati. Naše denarno zadružništvo je daneB jako dobro razvito, ne pa drugo zadružništvo. Posebno produktivne za druge se morajo nekatera še danes boriti z raznimi težavami. Zato ne kaže ustvarjati produktivne zadruge v stroki, glede katerih še nimamo izkušnje, sicer je mnenje g. Golouha, da bi se postavila ta stvar na široko zadružno podlago, pravilno, toda danes je to še nemogoče. Ako se bo kasneje nudila prilika, nisem proti temu, da bi se to podjetje pretvorilo v zadrugo, zlasti ako bo to v interesu in v korist banovine. Nato se je razpravljalo o prevzemu bolnic v Ljubljani in na Studencu v državno upravo, Načelnik oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Dolšak je v svojem poročilu poudarjal, da je predvideno v zakonu o bolnicah, da ministrstvo sporazumno s kraljevsko bansko upravo prevzame sedanji banovinski bolnici, splošno in žensko, in bolnico za duševne bolezni Ljubljana - Studenec, kot državne bolnice. Banska uprava je seveda načeloma pripravljena, da izroči državi te bolnice, in sicer v prvi vrsti iz finančnih razlogov, kajti 8 tem bi se razbremenil banovinski proračun. Drugi razlog, ki je merodajen v tem vprašanju za bansko upravo, je ta, da skoraj v vseh drugih banovinah vzdržuje bolnice na sedežih banskih uprav, predvsem pa vse bolnice za duševne boležni, država. Banska uprava pri tem ne bi izgubila svoje ingerence pri svojih zavodih, ker bi se uprava vršila slejkoprej pod upravo in nadzorstvom banske uprave. (Klici: >Tako je pravk), seveda v okvirju državnih zakonov. Vsi člani banskega sveta, ki so posegli v de bato glede tega vprašanja, so se izrekli za izročitev teh bolnic v državi. Nato se je razpravljalo o nekaterih vprašanjih, ki so v zvezi z bolnicami, tako o nakupu vrta »Kmetijske druibet za razširitev banovin- ske splošne bolnice v Ljubljani. Dalje glede nakupa graščine Novo Celje, ki se adaptira za nastanitev umobolnih. Adaptacije v tem gradu se tako pospešujejo, da bo že tekom februarja 1931 mogoče nastaniti v tem gradu 100 umobolnih. Iz poročil načelnika dr. Dolšaka izhaja tudi, da banska uprava ne more pustiti iz vidika važnega in neodložljivega vprašanja, postavitve nove moderne umobolnice za Dravsko banovino ter nadaljuje akcijo za nakup veleposestva Hotemež v okolici Radeč pri Zidanem mostu. Po nekaterih pojasnilih pomočnika bana dr. Pirkmajerja glede posestva Hotemež je ban dr. Marušič pripomnil, da se vidi iz debate, da člani banskega sveta odobravajo ta nakup. Razpravljalo se je nato o prevzemu bolnice v Novem mestu v banovinsko upravo, dalje o nakupu Dolenjskih Toplic, o načrtu o prisilnem pobijanju škodljivcev sadnega drevja. Člani banskega sveta so v glavnem pristali na te predloge banske uprave. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Golouh Rudolf, ki je prosil bansko upravo, da reši vprašanje vojne odškodnine tukajšnjim oškodovancem po zakonu, kakor ga je vlada izdala. Dalje je zavračal napade proti učiteljstvu ter pripomnil, da se gotovo najdejo posamezni primeri, v katerih učitelji ne vrše v polni meri svoje dolžnosti. Toda zaradi par takih izjemnih slučajev se ne sme napadati ves učiteljski stan. Našemu učiteljstvu se mora priznati, da je bilo na višku in da v splošnem popolnoma izvršuje svojo dolžnost. Učitelj je v kulturnem in prosvetnem oziru pionir našega naroda. Zato naše učiteljstvo tudi zasluži V6e spoštovanje. Delo našega učiteljstva ne smemo presojati tako, kot delo uradnika, ali pa celo kot delo kmetovo. Tako naziranje bi bilo reakcionarno. Naši učitelji so v zadnjih 40 letih vršili tako odlično nalogo med svojim narodom, da zaslužijo vse priznanje. Banski svet mora učiteljstvu priznati velike zasluge, ki si jih je pridobilo B svojim delom za prosveto našega naroda. G. Šerbinek Ivan je prosil bansko -upravo, da izposluje carine prost uvoz kmetijskih strojev in da vloži pri trgovskem ministrstvu predlog, da se zniža izvozna carina za vino iz Jugoslavije v Avstrijo. Nato je imel član banskega sveta Orehek daljši govor, v katerem je dejal med drugim: Visoko spoštovani gospod ban, velecenjeni gg. tovariši banskega sveta! Dovolite mi kratek pregled prvega banskega zasedanja. Obravnavali smo izdatke vseh 9 poglavij, kakor tudi kritje, Reči se mora, da se je debata vršila stvarno in izčrpno, zakar se moram v prvi vrsti zahvaliti gospodu banu dr. Marušiču, ki je bil tako ljubezniv in uvideven, da je poslušal vse težnje, prošnje in pritožbe, ki so jih iznesli posamezni zastopniki razen srezov in mest. G. ban! Slišali ste razne težnje, pritožbe in prošnje in mislim, da jih boste, kolikor je to mogoče tudi upoštevali. Slišali ste pa tudi pohvalo in so se Vam zastopniki razen srezov in mest zahvaljevali za marsikutero postavko v proračunu. Pa ne samo, da je bila debata o proračunu stvarna in izčrpna, vršila se je tudi v najdostoj-nejši obliki, kar je le v čast članom banskega sveta kot zastopnikom Slovencev. To zasedanje pa je bilo nekaka šola za gg. župane in druge javne funkcijonarje, ki so člani tega banskega sveta. Na vsa razna vprašanja so dobili točna pojasnila, za kar gre zahvula tudi g. podbanu dr. Pirkmajerju, ki je s svojo vsestransko visoko politično naobrazbo vsako zadevo na najvljudnejši način obrazložil, jo pojasnil ter dal smernice xa nadaljnje delovanje. Veseli nas in * zadovoljstvom smo vzeli na znanje, da ste v svojem programatičnem govoru, ki ste go imeli ob otvoritvi prvega zasedanja banskega sveta Dravske banovine, blagovolili se izraziti za uvaževanjc in zaščito verskega čuta našega naroda, ki tvori zdravo, etično podlago za vsako javno in privatno udejstvovanje in razumevanje za kulturne tradicije. Nepobitno dejstvo je, da bo iz predloženega proračuna imel največ koristi kmetski stan, ki je steber našega gospodarstva. Mi zastopniki mest pritrdimo temu in ki.ictskemu stanu privoščimo vse, kar se zavedamo tega, da je kmetski stan v veliki in hudi krizi, vemo pa tudi, če bo kmetski stan s pod poro banovine prišel iz te krize, da bo temu sledila naravna posledica, da bo izšla iz da' našnje gospodarske krize tudi industrija, trgo' vina in obrt. Čutim se poklicanega tudi v to, da kot zastop nik mestne občine ljubljanske v zadevi elektrifikacije dravske banovine MUV1II1 iw-*v. 11..« Kot načelnik upravnega sveta mestne elek ar Iie in kot načelnik odseka za pogajanje z U. tv-sko banovino, sem vedno stal na stališču, da jc treba iziršiti širokopotezno elektrifikacijo Dravske banovine, in da je v to poklicana^ prvi vrsti banovina. Tudi vsi drugi tovariši v občin-skei.i svetu se strinjajo z mojim nazorom. Res pa je tudi, da je mestna občina ljubljanska kot imcjiteljica največje kalorične naprave v Dravski banovini faktor, ki ga je treba vpoštevati. Mestna občina ljubljanska na eni strani in na drugi strani Dravske banovine sta dva pogodbenika, katera sklepata, oziroma bosta sklenila pogodbo in je gotovo, da hoče eden kot drugi, v kar sta poklicana, varovati čimbolj kot je mogoče svoje interese. To je tudi dolžnost vsakega pogodbenika. Pri tako dalekosežnih, v gospodarsko življenje posegajočih momentih, pa je gotovo, da pride do nekaterih nesporazumljenj. Mestna občina ljubljanska ni imela nikdar namena ovi-rati dela banovine na tem polju. Baš nasprotno, mestna občina je bila in je pripravljena v najlepšem soglasju podpirati to veliko delo linnO' vine. Mislim, da so vse težavne točke glede skle nitve pogodbe, ki so preje otežkočavale to delo, prekoračene in da bo pogodba v doglednem času sklenjena. Prosim,' da banovina ne prezre dej stva, da bo njen največji odjemalec mestna občina ljubljanska, zaradi česar jo je treba gledati z drugega vidika, kakor pa morebiti katerega drugega odjemalca. Gospoda moja! V razpravi pri tretjem poglavju »Prosvetni oddelek«, je večina članov banskega 6veta povdarjala, da naše učiteljstvo ne vrši svojih dolžnosti. Res je, da večina današnjega mlajšega učiteljstva misli, da je edina njegova dolžnost poučevati določene ure v šoli. Ta nazor ni pravilen. Učiteljstvo ni samo v to pokli-rano, da poučuje deco v šoli čitanja in računanja, učiteljstvo je poklicano tudi za to, da vzgaja mladino v narodnem in državnem jugoslovanskem duhu. Učiteljstvo mora imeti tudi vez z ljudstvom, biti mu mora njegov voditelj, vzor in učenik. Da pa temu ni tako, se ne sme takoj naprtiti vsa krivda mlademu učiteljstvu. Gospoda moja! Ako hočemo imeti dobro učiteljstvo, narodno zavedno, kmetsko-gospodarsko izobraženo, je treba predvsem naraščaj v tem pravcu vzgajati in poučevati. Treba je ta naraščaj že na učiteljišču pripraviti za pot v javno življenje in ga vsestransko v tem pravcu izobraziti. Ne zadostuje, da učitelj uči v šoli deco samo čitati in računati. To velja seveda tudi za učiteljišče. Ne zadostuje, da se pripravnike na pripravnici poučuje le o tem, kako ima deci v šoli prednašati učenje, temveč ga je treba poučiti v praktičnem izvrševanju njegovih dolžnosti. Staro učiteljstvo je bilo in je še povečini voditelj svojega naroda na gospodarskem polju 111 tako naj bo tudi mlado učiteljstvo. I)a se |>a to doseže, ga je treba na primeren način izobraziti. Tu leži glavna napaka in tu Je treba v prvi vrsti remedure. Mlada generacija mora biti vzgojena v novem duhu že na učiteljišču, kajti le tedaj bo mogoče tudi učiteljstvu najmlajše vzgajati v tem novem duhu. Gospoda moja! Preidem na državno miselnost Gotovo je, da nam je treba, da uredimo državo predvsem v notranjosti. Če bo država urejena v notranjosti, potem je gotovo, da bo rastel njen pogled v zunanjem svetu. Okoli naše države zbirajoči Be sovražniki morajo vedeti in čutiti, da nas vse skupaj vodi in veže le edina misel: velika, gospodarsko in politično urejena, močna Jugoslavija. Vedeti morajo, da smo pripravljeni zato žrtvovati vse, ne samo svoje posvetno blagostanje, temveč tudi svoje življenje in kri. Vsi pa moramo biti prepričani, da je nacijonalno življenje in razmah mogoč le v dobro urejeni močni Jugoslaviji. Ne zadostuje, da je država le gospodarsko močna. Država je praviloma močna šele tedaj, kadar je prepojena z nacijonalnim čutom. Ljudstvo mora vedeti, da ni razlike med Srbi Hrvati in Slovenci v tej državi in da smo vsi le eno, to je državljani Jugoslovani. Vsak posameznik ne pomeni ničesar, če pa že ničesar ne, je pa gotovo, da veliko ne. Gospoda moja! Kolo časa se vrti. Zmagal bo nov duh % novimi nazori. Kar je bilo, je bilo. Stari nazori ne spadajo nič več v novi okvir. Kdor noče, da ga tok časa ne prehiti, mora to razumevati In se temu prilagoditi, sicer je bolje, da zapusti areno javnega življenja. V starem duhu in s starimi nazori danes ni več mogoče vladati in voditi ljudstvo in mlado generacijo. Posebno mi Slovenci se moramo tega zavedati, saj je Dravska banovina ena najbolj eksponiranih banovin. Z ozirom nato pozdravljam tudi ukrep kraljevske vlade, da je Sokol postal zakonsko zaščitena narodna institucija. Z ozirom nato se mi podpora, ki jo dobi Sokol od Dravske banovine, ne zdi d nobenem oziru previsoka. Predlagal bi večjo podporo, ako bi bilo to mogoče iz gmotnih vidikov. Sokol pa naj pomni to, d« mu kraljevska banska uprava da to podporo le I pogojem, da zanese jugoslovansko in le jugoslovansko miselnost v najzadnjo gorsko vas. Bivše mentalitete sokolske ne sme biti več. Današnjega Sokola delovanje ne sme biti ne na verski ln ne na protiverski ali svobodnomiselni podlagi, temveč edinole na jugoslovanski. To načelo mora biti za njega edino, in ga ne sme kršiti, in če bo to načelo zasledoval, mu bo sledil tudi ves narod. Sokol naj bo le avantgarda jugoslovanske miselnosti. To načelo mora biti za njega edino in vse! Gospod ban! To kar »em iznesel, sem iznesel iz globokega prepričanja, je pa tudi moje osebno naziranje. Vem pa, da jih je ie tiaoče in tisoče, ki se strinjajo z mojim naziranjem, ki mislijo tako kakor jaz. Zaključujem svoja izvajanja in mislim, da bi jih ne mogel bolje zaključiti. kakor z vzklikom: Živela nerazdružljiva Jugoslavija! Živel Njeg. Vel. kralj Aleksander! Živel ban dr. Marušič! Po govoru bana dr. Marušiča in izjavi člana banskega svetnika Benka, ki smo ju že objavili, je bilo prvo zasedanje banskega sveta Dravske banovine zaključeno. Eksplozija na angleški podmornici London, 3. februarja. AA. Nn krovu velike angleške podmornice XI. je med vajami v ustju "reke Temze prišlo do silne eksplozije. Neki mornar je hudo ožgan. Več mornarjev je bilo več ali manj ranjenih. 28 antikemalistov bo obešenih Ankara, 8. februarja. AA. Parlament je odobril smrtjio kazen za 28 revolucijonarjev, obsojenih od sodišča v Menemenu. V Menemenu W včeraj postavili na raznih trgih 28 vešal. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 3. februarja. Večinoma oblačno; tudi tam, kjer je bilo do zdaj jasno, se bo nebo pooblačilo; omiljenje mraza, na vzhodnem robu Alp bo najbrž nekaj mrzle je. Tudi snežilo bo najbrže malo. občinah nad tričetrtinsko večino, v IS občinah n&dpolovirno večino, a v nad 200 občinah so v manjšini. V mestu Bekeščaba (Bekea Csaba) jih živi 23 do 24 tisoč in so v večini. V vsem okraju so jih sami Madjarji našteli nad 100.000. Silne manjšine so izpod Budimpešte celo čez jugoslovansko mejo in pa nad Pešlo do češkoslovaške meje. — Leta 1927. bo madjarske oblasti naštele — čujte! — US.000 Slovakov in pa 243.000 takih oseb, ki znajo tudi slovaški jezik, kar zopet niso drugegi nego Slovaki. Brez strahu, da bi doživeli ugovor, smemo torej računati, da je na Ogrskem še vedno nad 300.000 Slovakov. — In koliko je It: Nemcev, Bumunov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se svoje narodnosti še več ali manj zavedajo, koliko stotisoč je pomadjarjenih. — Naj se le pogleda statistika pravih Madjarjev pred 60. leti, da se more presoditi, kaj so Madja-ri počeli tekom dualizma nad drugorodci, da so število svoje narodnosti v magyarorszagu potrojili! Vse to je treba upoštevati, če se hoče prav razumeti madjarsko kričanje o zatiranju njih manjšin. 22.000 Din; pomožno osobje 260.480 Din. Kot izredna dela preložila se bo cesta skozi Karlovec v znesku 200.000 Din; obnovil se bo most pod Sušo pri Zalem logu 25.000 Din; razširitev ceste v Stari Loki 40.000 Din; obnovitev ceste Trbiža-Fužine-Savodenj 540.000 Ddn. — V gradbeni 9klad za puštalski most gre 50.000 Din. Materijelni, upravni in pisarniški stroški 992.960 Din. Pokritje je predvideno z donosom izrednih uporabnikov na 131.000 Din, banovina 1,186.670 Din, državni prispevek 165.584’70 Din. Za pokritje primanjkljaja se bo sklenila enotna cestna doklada za vea sreski cestni odbor na podlagi davčne osnove kranjskega, tržiškega in škofjeloškega okraja. 50% doklada na vse državne davke bi vrgla 490.32977 Din, a ni definitivna. Prejemki na tej osnovi so 2,070.584 Din 47 p. Primanjkljaj 37.475’53 Din se bo kril z raznimi prihranki. Za cesta Čadež - Sfoj-draga Brežice, 2. februarja. Kakor izgleda, se bo dolgoletna želja občanov iz Čateža ter široke okolice za zgradbo prepotrebne ceste preko občine Čatež do Stoj-drage vendarle v doglednem času uresničila, za kar se imamo v precejšnji meri zahvaliti članoma bivšega kostanjeviškega cestnega odbora gg. Zevniku Francu, veleposestniku na Čatežu in Špileku Andreju. Po prizadevanju teh dveh se je zbral že gradbeni sklad v znesku 120.000 Din. Za leto 1931 pa je bila t proračunu kostanjeviškega cestnega odbora postavka v znesku Din 140.000. To vsoto je prevzel tudi sedaj novi cestni odbor v Krškem, tako da bo koncem letošnjega leta zbrana vsota Din 260.000 kot gradbeni sklad. Če nam bo priskočila še banska uprava ■ svojim prispevkom na pomoč, o čemer ne dvomimo, je pričakovati, da se bo začelo že v doglednem času z zgradbo te ceste. Po tej novi cesti bi prišli v ožji gospodarski in kulturni stik kraji ob spodnjem Posavju z mestom Brežice in Krško ter celi Žužemberk z mestom Jasico, ker bi imenovana cesta vezala najkrajše obe državni cesti Zagreb-Sa-mobor-Kalje-Jaska-Kalovac ter Zagreb - Samo-bor-Novo mesto-Ljubljana. Sokolstvo Pozdrav poljskega Sokolstva Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je sprejel od staroste poljskega Sokolstva brata Adama Zamojskega brzojavni pozdrav sledeče vsebine: Zbrani na deseti glavni skupščini poljskega Sokolstva v Varšavi pošiljamo Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije izraze toplih bratskih odnošajev in iskrene vdanosti naši skupni stvari za zbližanje in zedinjenje vsega Slovanstva s srčnim sokolskim pozdravom: Czolem! Adam Zainoyski, starosta SPS. Sokolsko društvo Studenci V nedeljo, dne 25. januarja je imelo Sokolsko društvo Studenci svoj občni zbor. Društvo šteje 98 članov, 40 naraščajnikov in 111 pripadnikov sokolske obec, skupno 249 oseb. — Društvo je imelo 9 prireditev, ki so moralno in gmotno uspela. Telovadno poročilo beleži 36 telovadcev in 10 telovadk. Lepa vrsta tekmovalcev si je v srednjih in nižjih oddelkih priborila več župnih prvenstev. Prednjaški zbor šteje 15 članov in članic. S posebnim veseljem je članstvo pozdravilo v svoji sredini soustanovitelja studenškega Sokola br. Cirila Hočevarja, ki si ga je zbor izbral za svojega načelnika. Njegovo strokovno znanje in njegova neumorna delavnost jamčita, da bo društvo. tehnično še bolj napredovalo, kar vzbuja najboljšo nado za bodočnost. Tudi prosvetno delo se je vršilo v društvu smotreno. Blagajniški promet izkazuje vsoto Din 79.061-42, čisto premoženje 350.000 dinarjev, proračun za leto 1931 25.000 Din. S posebnim priznanjem je bilo sprejeto poročilo knjižničarja, ki je pomnožil knjižnico na 866 knjig za 269 čitalce. Ko je bila sprejeta lista društvene uprave, je br. starosta zaključil občni zbor. Potreba mostu čez Muro pri Radencih Njega narodno gospodarski in narodno politični pomen za naše obmejno ozemlje Gornja Badgona, 2. februarja. Ko je po svetovni vojni postalo naše Prekmurje del velike Jugoslavije, imajo naše Slovenske gorice, predvsem ves gornjeradgonski sodni okraj, od leta do leta večje gospodarske stike z gornjim delom Prekmurja naliajajočam se onstran Mure. Ti stiki vplivajo zelo blagodejno v domorodnem in državljanskem pogledu na prekmurski živelj v Slovenski krajini, vendar se medsebojni odnošaji ne morejo tako razviti in poglobiti kakor bi to bilo glede na gospdarske razmere ptrebno. Mura, ki je tvorila sto in sto let državno mejo med Avstrijo in Madjarsko ter s sčasoma odtujila prekmurski del našega naroda od onega tostran Mure, je še dandanes velika zapreka v medsebojnih odnošajih. V vsej razdalji od Radgone do Veržeja ni namreč ni-kakega mostu za promet med prebivalstvom tostran in onstran Mure. Radi tega ste započli že takoj po svetovni vojni županstvi občin Slatina Radenci in Petanjci hvalevredno akcijo, katero podpira še 54 drugih občin ter samoupravnih in gospodarskih korporacij, da zainteresirajo za novi most vse merodajne činitelje ter da se vzame vprašanje tega mostu, ki ni samo v interesu nekaterih najbližjih občin, ampak je sploh velikega narodnogospodarskega in narodno-političneg* pomena z« vse obmejno ozemlje Dravske banovine proti Avstriji in Madjarski, resno v pretres in se čim-prej uresniči. 2e bivša deželna vlada za Slovenijo je leta 1920 uvidela, da je potrebno zgraditi ta most ter je dala napraviti zanj tudi žc načrte. Takrat pa se je zgradil samo most pri Veržeju, med teni ko je ostalo vprašanje mostu pri Radencih Je vedno odprto. Potreba po njem pa postaja od leta do leta vedno bolj nujna in evidentna. Promet med severnim delom gornjeradgonskega sod- IX. OTROŠKA MAŠKARADA ATENE — UNION — ATENE Pustna nedelja popoldne nega okraja in Prekmurjem je namreč od dneva do dneva večji in živahnejši, ker tvori najkrajšo in najugodnejšo zvezo med Mariborom in Mursko Soboto ter vmes ležečimi kraji. Za enkrat se vrši promet čez Muro v Radencih s pomočjo broda, ki je zasebna last 13 kmetov iz Petanjc. Prevažanje z brodom pa je spojeno vedno s težkočami in je odvisno od stanja vode. Ob nizkem stanju vode, ko je promet največji, sploh ni mogoče spraviti preko Mure močnejše natovorjenih vozov. Pri visoki vodi pa zopet preti nevarnost vode, da ga ne odtrga, kar so je tudi že večkrat zgodilo. Pozimi, ko Mura zamrzne, ali nosi s seboj velike plošče ledu, pa morajo brod sploh razdreti in ga spraviti na varno, tako da včasih ni mogoče priti črez Muro celo po več tednov. Ob takih prilikah so ljudje prisiljeni, da se vozijo na Veržej ali skozi nemško Radgono. Skozi Veržej se podaljša nekaterim pot do 50 km ali še več, pri poti skozi avstrijsko Radgono pa morajo imeti naši ljudje dovoljenje avstrijskih oblastev. Dobiti tako prehodno dovoljenje pa je jako težko, ker mora vsakdo, ki hoče iti b kakim vozom iz Gornje Radgone čez avstrijsko ozemlje v Slovensko krajino, dati zadostno jamstvo dveh porokov, da se bo vrnil z istim vozilom zopet nazaj. Kaj to pomeni v gospodarskem oziru za naše kraje, ni potrebno menda še posebej naglašatl. Ako bi imeli most črez Muro pri Radencih, bi se ves vozovn promet naših krajev vršil lahko nemoteno po našem ozemlju in bi vse prej navedene neprijetnosti odpadle. Medsebojni stiki in gospodarski odnošaji bi postali tesnejši, za ljudstvo iz Petanjc in Petrovcev, kakor tudi vseh drugih vasi onstran Mure, ki ležijo blizu Radenc, bi postala železniška postaja Slatina Radenci najbližja postaja, ki bi jih vezala z ostalo Slovenijo in svetom sploh. Zdravilišče Slatina Radenci pa bi tudi s tem na pomenu in slovesu pridobila. Kakor je naše časopisje v zadnjih dneh poročalo, se je vprašanje novega mostu črez Muro pri Radencih obravnavalo tudi na ravno kar minulem zasedanju banskega sveta v Ljubljani. Izgleda, da je stopila sedaj v odločilen stadij, ker bi merodajni činitelji najbrž ne nasprotovali pobiranju mostnine, ki bi bilo potrebno za odplačilo posojila, ki bi se moralo za gradnjo mostu najeti. S tem pa bo tudi izpolnjena dolgoletna želja vsega prebivalstva Slovenskih goric in gornjega Prekmurja. Cestfno vprašanje v škofjeloškem okraju Škofja Loka, 2. februarja. Najtežje naše vprašanje je primerna in potrebam odgovarjajoča ureditev cestnega parka v škofjeloškem okraju. Z novim letom se Je škofjeloški cestni okraj priključil kranjskemu, kar pa ne bo imelo za posledico, da bi se proračun, ki ga je predložil dosedaj avtonomni škofjeloški cestni odbor Kranju, kaj prida izpremenil. Številke najbolje dado misliti, da cestni problem ni lahek, saj gredo izdatki v tisoče. Proračun za 1. 1931. izkazuje izdatkov za 2,108.000 Din: Cesta Škofja Loka-Železniki-Podrošt,državna meja je vračunjena z 272.500 Din; Kranj-Suha-Škofja Loka-Gorenja vas-Žiri z 236.700 Din; Škofja Loka-Sora-Medvode 19.800 Din; Su-ha-Jeperca-Smlednik z 22.900 Din; Dobrava-Zaklanc-Lucne-Gorenja vas 24.100 Din; Trbija-Fužine-Savodenj 39.700 Din in Hotavlje-Podple-če 13.100 Din. Kilometerski znaki bodo veljali Slovaki na MaJfarskem (Od našega rednega dunajskega dopisnika.) Madjari so goreči revizionisti. Vedno in vedno linajo pred očmi stari magyar orszag. Še te dni je izšla v Parizu krasno opremljena knjiga, na katero sta dv« Francoza posodila svoji avtorski imeni. Imeni sta sicer docela neznani v polij tiškem in kulturnem svetu, ali Francoza sta, ki sta za madjarski denar prodala svoji imeni in krijeta prav grde madjarske megalomanije. n. pr. je tu karta stare Ogrske, na katero imajo Madjari vse naravne in božje pravice. O Hrvatski in Slavoniji stoji tu črno na belem, da Madjari * vso pravico reklamujejo tc dežele zase iz najrazličnejših razlogov, dasi so tu ^Madjari v — manjšini. Bilo bi umestno, ako bi se kdo malo več pobavil s to madjarsko nesramnostjo. Madjari so tudi isto tako goreči zagovorniki narodnih manjšin. Zunanji minister je še pred kratkim lomil kopije za narodne manjšine in s tem varal zunanji svet, ki je načelen zagovornik pravie narodnih manjšin. — Toda vsi vemo, da so Madjari za narodne manjšine, ali le za svoje po vzoru fašistov. Fašistični šovinisti vidijo pet tisoč svojih v Dalmaciji, vidijo jih na Malti, vidijo jih par sto na Dodekanezu, vidijo jih v francoskem Tunisu, in povsod kričijo, kako da Sr jim godi velika krivica samo s tem, ker Italijani povsod ne gospodujejo. Ali 600.000 Slovanov in 230.000 Nemcev v Italiji — to niso manj-Sin e ... Enako Madjari, ki vidijo celo svojo manjšino na Hrvatskem, kjer bi trebalo z Diogenovo svetilko iskati Madjara, ki se je kje skril, ker tr mu tu dobro godi... Kako pa oni postopojo l drugorodniml manjšinami, so nam dokaz — Slovaki. Slovaki na sedanjem Ogrskem so se najprej priglasili k svetu 1. I!i48., ko so proglasili svoj vsenarodni program, drugič pa leta 1861., ko so proglasili prvič zahtevo avtonomije za Slovaško in posebno varstvo Slovakov, ki živijo zunaj meja t« prave Slovaške. Po ustvaritvi Češkoslovaške republike je ostalo le izdatno število Slovakov pod Madjarsko. Vlada Mihaela Karolyja je zaradi teh Slovakov privlekla iz zaprašenih arhivov narodnostni zakon ir 1. 1868., štev. zbirke zakonov 44., s katerim so na papirju zagotavljali manjšinam narodno avtonomijo, ki je niso nikdar izvedli. Predno je grof Karoly mogel ta zakon uveljaviti v korist Slovakom, je njegova vlada padla. — Njegov naslednik Bela Kun je tudi nameraval izvesti zakon o narodni avtonomiji, pa ni imel časa za tako reformo, in prišla je vlada Fridrihova, ki je nekaj napravil, ali ne v smislu rečenega zakona, marveč je izdal le naredbo o ustanavljanju manjšinskih šol in o rabi jezika manjšin v uradih. Ali še preden so začeli te naredbe izvajati, je Fridrih od-stopil in njegov naslednik je proglasil tiste naredbe za — neveljavne. Prišla je pogodba trianonska, v kateri so tudi določbe o pravicah narodnih manjšin. Grof Betli-len je takrat moral rad ali nerad nekaj ukrenili, da pokaže vsaj na videz dobro voljo, Izdal je naredbo 21. julija št. 4800 o izvajanju trianonskih določb o šolah in rabi jezikov. Kar se tiče šol, nmižno ministrstvo dopolnilo in razširilo * novimi nureilbami. — Te naredbe so določale, da morajo biti v občinah, kjer žive narodne manjšine, imenovani le taki učitelji in uradniki, ki obvladajo jezik teli manjšin. — Glede šol določajo tipi A, B in C; šole tipa A so šole z učnim jezikom manjšine, tipa B so utrakvistiške šole, a v šolah tipa C se dopušča le za verstvo učni jezik manjšine, vse ostali predmeti pa se morajo poučevati madjarski. — Toda... tudi ta lepa naredba je ostala le na papirju, in ako se Je kje izjemoma izvedla, je veljalo to za Nemce, ne p„ j.a Slovake ali Srbe ali celo Slovence, ki Jih je tudi še nekaj pod madjarsko peto. Vsi napori Slovakov, da bi se te naredbe za* čele izvajati, bo ostali brezuspešni. Niti ene šole tipa A aii B nimajo, pač pa se le v nekaj malo Sol poučuje verstvo v slovaščini. — Učitelji na vseh šolah za slovaške otroke so Madjari, ki lomijo za veliko silo nekaj malega slovaški, da je, pravi škandal, ako jih kdo sliši, ki jezik pozna. Slovaki so se neprestano prizadevali, da bi izdajali svoje časopise, ali oblasti take prošnje zavračajo z razlogom, da ni dovolj — papirja. Na prošnje za ustanovitev tega ali onega slovaškega društva pa ne dajo nobene rešitve. Doslej niso mogli Slovaki ustanoviti niti Lige za Društvo narodov, tako da niti v tej instituciji niso zastopani. — In čujte: Slovakom se ne dovoljujejo niti skupščine, niti nedolžne gledališke pred-*hitc, niti kake plesne zabave. Pomniti je, da imajo Slovaki v 20 velikih Ouida: Kneginja Zurova „ Nato je hitro pristavila: »Ee za nekaj mi je žal, to, da sem jaz kriva, da ste se podali v nevarnost; ker se mi zdi, da nevarnost je.« >0, če ni drugega —« je rekel Corržze in se za-smejal. Sam pri sebi pa je pomislil: »Umreti z vami, kakšna sreča!« Bila sta pa v resnični nevarnosti. Včasih se je zazdelo, da bo morje pogoltnilo njuno orehovo lupino. Morje se je dvigalo kakor kakšen zid ter zakrivalo obrežje. Toda CorrSze je neumorno in krepko veslal, era pa se ni maknila od krmila. Končno sta vkljub m tarju in valovju prispela do pristana. Bila pa sta oba mokra do kože. Podal ji je roko ter jo dvignil iz čolna. »Življenje ste mi rešili,« je rekla. Globoko se ji je priklonil, toda ni mu dovolila, da bi ji poljubil roko. »Kako sem srečen,« je relcel. Ko sta se izkrcala, je lilo z neba. Valovje se je grmeč odbijalo od valolomov vrta. »Stopite vendar notri, da počakate, da nevihta mine,« je rekla. Obotavljal se je. »Jaz — v hiši kneza Zurova?« »V moji hiši,« je odgovorila z očitajočim glasom. »Predobri ste, gospa. Toda če dovolite, se rajši po- slovim tu od vas, tudi če me obdolžite nehvaležnosti.« Vera ga je pogledala, toda on ni hotel razumeti, kaj je bilo v njenem pogledu tako razločno zapisano. »Življenje ste mi rešili,« je vnovič tiho izpregovo- rila. »Oh ne. Imate preveliko število angelov varuhov, da bi mene ubogega smrtnika potrebovali. Dovolite, da se poslovim.« »Ali stanujete v bližini?« »Za nekaj dni — za nekaj ur. Prihajam iz Milana in odhajam v Pariz. Saj veste, da sem ptica selivka.« »In ne boste počakali — mojega moža?« ga je vprašala z nekim težkim ptemagovanjem. »Zahvaliti se vam bo hotel, on —« Ni dokončala stavka, ker jo je davilo v grlu. Corrčze se je priklonil. »Ce vas že ne morem prepričati, da nisem nič takega za vas napravil, za kar bi mi bili dolžni zahvalo, dovolite, da vas opomnim, da je vaša obleka mokra in moja tudi —« »Seveda sem na to pomislila. Torej vam smem ponuditi vsaj voz?« »Tudi tega ne, če dovolite. Nagla hoja mi bo bolj koristila.« Ko je knez Zurov prišel iz Monte Carla, je bil izvrstne volje. Priigral je ogromno vsoto, se dobro zabaval in pripeljal je s seboj mnogo prijateljev k obedu. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo, jo je pogledal, kakor da ne ve, kako naj stvar vzame, v dobrem ali slabem pomenu. »Vam je usoda namenila doživljati romantične stvari,« je rekel. »Pravite, da vam je življenje rešil. Uverjen sem, da nekoliko pretiravate, ste pač podvrženi sentimentalnosti. Imate zares pravo pravcato srečo, da naletite na tega pevca vselej, kadar ga potrebujete. No dobro,« je zaključil, »ali vam je kaj na tem, da se mu zahvalim? Kje pa je zdaj?« »Ne vem.« »Tedaj poizvem v klubu za njegov naslov. Nikakor mu ne morem odpustiti, da ni hotel priti v Svir. Vendar pa mu pošljem svojo vizitko, če vi želite, in ga povabim k obedu. Morda pa bi mu rajši poslali kak prstan ali kaj podobnega v dar.« Po teh besedah je odšel. Ni je vprašal, kako se počuti in kako se je rešila iz težke nevarnosti. Vera se je naslednjega dne odpeljala z doma. Hotela je obiskati ženo Vladimirja Zurova, ki je hudo zbolela. Bila je oblečena v dragocen kožuh iz soboljo-vine. Loris ji je ležal pri nogah, poleg nje pa je stal na vozni blazini košek z vijolicami in belim bezgom za gospo Zofijo Zurovo. Na šetališču des Anglais je mrgolelo kočij. Vera, ki se je prvič v sezoni tod vozila, je radovedno opazovala to vrvenje. Nenadoma je privozila mimo kočija, v kateri je sedela temnolasa ženska z ravno takšnim kožuhom, kakršen je bil njen. V rokah je imela cigareto. Ko se je privozila mimo Vere, jo je z zaničljivim smehom dvignila k ustnam, se nato nagnila na desno stran ter pihnila dim v nekega gospoda, ki je sedel na blazini poleg nje. Tisti gospod je bil knez Zurov. K desetletnici filozofske fakultete v Skoplju Poslopje fakulteto ob Vardarju Dr. Radoslav Grujič, redni profesor beograjske univerze in dekan skopljanske fakultete — Beograjski kritik pred sodiščem. Pred beograjskim sodiščem je končal zanimiv literarni spor. Pisatelj g. Carnjanski je tožil kritika Stiko Miličeviča, zaradi žalitve, češ da je napisal v »Politiki« meseca septembra lani članek »Književnik Išče čitalce«. Tožilca je zasto-pal advokat V. Vujanac, ki je zahteval poleg sapora, da se obtoženec obsodi tudi na globo 30.000 Din, ker je škodil ugledu g. Crnjanske-ga. Razen tega je zahteval, da mora obtoženec plačati 4000 Din za pravdne stroške. Obtoženec kritik Miličevič Je v svojem dolgem zagovoru naglasil, da gre za pravdo, kakršne na sodišču v Beogradu še ni bilo. Trdil je, da se še ni zgodilo v Beogradu, da bi literat tožil kritika tudi če ga je nepovoljno kritiziral, kaj še ob zgodni kritiki. Obtoženeo Je mnenja, da Je a •vojo kritiko vzel Crnjanskega prav za prav v ■aščito. Sodišče Je obtoženca oprostilo. — Sadjarji! Kljub neštetim konkurenčnim ■redstvom je le vodno ARBORIN najboljši preparat za zimsko zatiranje sadnih zajedavcev. Arborin dobite pri tvrdki: »Chemoteehna« dru-Iba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvori-Ku). 495 — Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 166 Lovske puške Roberte, pištole za štrašenje psov, lovske in »IbiSke potrebščine ima vedno na zalogi F. K. KAISER 323 puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9 Spremembe v železniški službi Premeščena sU zvaničnik I/IV Kraševec Sta-aielav, komercijelni zvaničnik, Ljubljana glav. kol v Trbovlje; I/III: Hortner Josip, strojevodja, Pakrac direkcija Zagreb v kurilnico Ljubljana I glav. kol. Postavljeni so sa stalne svamčnike I/IV. Kremžar Alojzij, kurilnica Ljubljana II gor. bol.; Kreuh Karel, kurilnica Maribor; Premk Vinko, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Marčič Konrad, kurilnica Maribor; Humer Ivan, kurilnica Ljubljana I glav. kol. Zvaničnik II/III: Križaj Anton, prog. sekcija Ptuj; Majcen Anton, kurilnica, Maribor; Kosar Martin* Maribor glav. kol.; Miklavčič Anton, prog. sekciji, Ljubljana gor. dol. proga; Bahun Jožel, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Žagar Janez, Novo mesto; Lukšič Mirko, prog. sekcija Novo mesto; Marn Janez, prog. sekcija Maribor kor. kol.; Felle Friderik, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Husu Jožel, prog. sekcija Maribor glav. proga; Pavčnik Anton, prog. sekcija Zidani most; Mlakar Mihael, Pragersko; Breznik Rudolf, prog. sekcija, Maribor kor proga; Dremelj Anton, progovna sekcija Novo mesto; Rizavi-čar Janez, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Robič Alojz, prog. sekcija Jesenice; Žumer Ivan, prog. sekcija Ptuj; Kovačič Viktor, Pragersko; Smodej Maks, prog. sekcija Zidani most; Šuštar Anton, progov. sekcija Zidani most; Kraljič losip, kurilnica Maribor; Trilar Anton, prog. sekcija Zidaui most; Vrbinc Franc, prog. sekcija Ljubljana gor. dol. proga. Služitelj, II. skupine: Makovec Janez, prog. sekcija Ljubljana glav. proga. Prometni izpit je položil: Jošt Boris, prometnik, Brežice;brzojavno-signal-ni uradnika II. kategorije: Podgoršek Martin, Rimske toplice; Borštnik Bruno, prometno ko-merc odeljenje; dnevničarja: Vovk Janez, Podnart Kropa in Obran Franc, Moškanjci. Služba je prestala zvauičniku I/IV: Novak Hermanu, Ljubljana gor. kol. in zvaničuiku II/III: Se-žRatschek Ivanu. Rogatec. Jz Ž)ravsfec d Napredovanja. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra prosvete so napredovali v 8/1. Franjo Novljan, v 4a/I. Ljubomir Nardin, v 4/1. dr. Erna Š u k 1 j e, dr. Rihard K r a u s, Josip Krušeč in Franjo Zelenko, v 4a/I. Franc Fink, Rudolf Saj, v 5/1. Leonid Gregorič, v 6/1. Tomo Starc in dr. Ivan Ambrožič. d Vpokojeni častniki. Na svojo prošnjo so bili vpokojeni pešadijski podpolkovnik gosp. Klobučar V. Oto, orožniški podporočnik g. R a j d a P. Karel, višji vojaški uradnik ekonomske stroke g. Žerjav K. Mihael in nižji vojaški uradnik ekonomske stroke V a r n i k S. Franjo. Vsi so prevedeni v rezervo. d Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo 8. februarja v Sokolskem domu v Stepanji vasi veliko predpustno veselico. d Železniški upokojenci iu kuluk. Z mesecem februarjem se odtegne vsem železniškim upokojencem brez razlike, starosti novi davek kuluk. Zakon pa predvideva, da so kuluku podvrženo osebe od 18—55 leta starosti. Železniški upokojenci posebno oni, kateri so upokojeni po starem zakonu, so že zdavnaj prekoračili 55 leto starosti. Med železniškimi upokojenci, posebno med onimi, ki so upokojeni po starem zakonu, vlada vsled tega silna potrtost. V kakšni bedi se nahajajo staroupokojenci, provizijo-nisti, miloščinarji in železniški invalidi še s kronsko nezgodno rento državne in južne železnice, upamo da ni potreba znova naštevati. Nujno je potrebno, da merodajni faktorji ukrenejo vse potrebno, da se goriimenovanim uredijo njihovi prejemki času in življenskim potrebščinam primerno, kakor tudi da se železniškim invalidom vendar že enkrat prevedejo njihove nezgodne rente ter da se jim popravi vsa krivica za nazaj. Dotlej pa naj se jih obvaruje pred novimi odtegljaji, ustavi naj se nadaljno odtegovanje za nabavljalno zadrugo in že plačani znesek vrne. d Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani se najiskreneje zahvaljuje vsem dobrotnikom prostovoljno darovanih darov, posetnikom veselice in sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepo uspeli naši dobrodelni prireditvi v hotelu Union 3. januarja 1931. — Veselični odsek. d Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani je imelo 1. t. m. v dvorani »Trgovskega doma« svoj VII. redni letni občni zbor, katerega so se udeležile tudi razne druge trgovske organizacije po svojih zastopnikih in odlični predstavniki iz vrst našega trgovstva. Zbornico za TOI je zastopal nje tajnik gospod dr. Pless, zvezo gremijev tajnik gosp. Kaiser, ljubljanski gremij g. Smuč. Pismeno so zbor pozdravili predsednik trg. zbornice gosp. Ivan Jelačin ml., načelnik ljubljanskega gremija gospod Gregorc, načelnik gremija za okolico b> spod Sporn. Občni zbor je otvoril in vodil društveni predsednik tov. Krek. Obširnejše poročilo društvenega delovanja pa je podal tajnik tov. Šturm. Društvo zaznamuje v pretečenem letu velik razmah in šteje ob zaključku leta 211 članov. Vodi se sistematična borba za dosego ugodnosti na drž. železnicah, ki je prizna- na le v vseh drugih državah, stremi za čiščenjem svojega stanu i onemogočenjem raznih elementov, ki so se po vojni vrinili v ta stan, za katerega pa nimajo prav nikake kvalifikacije. čestokrat se čita v časopisju o raznih goljufijah in poneverbah, ki jih zakrivijo taki »trgovski potniki« na račun našega solidnega in kvalificiranega potnlštva. Blagajniško poročilo je podal tov. Gril in izkazuje nad 55.000 dinarjev čistega premoženja brez vsakega dolga. Zborovalci so izrazili mnenje, da naj društvo podpira siromašne svojce tudi gmotno in naj se med letom v ta namen pridno zbirajo prispevki. Pri volitvah je bila po krajši debati izvoljena lista odbora, na kateri so trije novi odborniki. d Redni občni zbor Zveze šoferjev Dravske banovine bo 5. februarja ob 19. uri v gostilni Novak, Rimska cesla 19. Dolžnost članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor. d Vreme. Barometer je kazal v Ljubljani včeraj ob 7. uri 716'2, v Mariboru 757'8, termometer ob tem času v Ljubljani 3'2, v Mariboru 1*2, v Ljubljani je znašala relativna vlaga 85%, pihal je NE, v Mariboru vlaga 85%, pihal je NW. Oblačnost je znašala tu in tam 10. Jasno je bilo v Splitu, na Rabu in na Visu. Deževalo je samo v Beogradu (0'5 mm do 7. ure). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 4-2, najnižja pa 1'fl, v Mariboru 0, v Zagrebu 8, v Beogradu 2, v Sarajevu — 2. Ciuhljants. Sreda, 4. februarja 1931., Veronika. Pravoslavni: 22. januarja, Timotej. Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r 5 i č na Sv. Jakoba trgu. * ■ Finžgarjeva proslava bo v ponedeljek dne 9. t, m. v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic je od srede dalje pri dnevni blagajni v operi. Vprizorila se bo Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec«. Pred začetkom pa bo govoril o Finžgarju prof. Koblar. Predstava je izven abonmana. ■ Ljubljanski mestni župniki sporočajo: od 14. do 25. marca t. 1. bo v vseh ljubljanskih župnih cerkvah misijon. Te dni raznašajo od mestnega župnega urada pooblaščeni zastopniki (-ce) cerkveni list »Vera in življenje«, ki je v tej številki posvečen misijonski misli. Vse vernike prosimo, da te zastopnike (-ce) prijazno sprejmete kot odposlance svojega župnika, ki Vas vabi, da se misijona udeležite. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Žagar Jakob, 72 let, Gameljne; Petkovšek Marija, 88 let, bivša služkinja, Japljeva ul. 2; Kovač Jerca, 77 let, bivša kuharica, Vidovdanska e. 9; Dolinar Gabrijela, 83 let, zasebnica, Stara pot 1; Erzin Ivan, 40 let, narednik v p., Jenkova ul. 13. — V splošni bolnici so umrli: Smrekar Marija, 38 let, zasebnica, Mengeš; Erjavec Vladimir, 6 tednov, nezak. sin mlinarice, Šmarje-Sap; Stefanovič Stasenko, uradnik Ljubljanske kreditne banke, Salendrova ul. 4; Volč Ivana, 62 let, mestna uboga, Jeranova ul. 12; Ozvald Frančiška, 31 let, žena dninarja, Zeljne Jz drugih Vampir V hiši premožnega kmeta Mlladina Velimi-roviea iz Zaklopače pri Kraljevu bo se začele logajati pred dnevi strašne stvri. Vsako noč |e prišel strašit njegov nedavno umrli oče. Pokojnik je trkal po vratih, kričal po dvorišču, klical sina in druge domače, tako da je bil kmet in vsa njegova družina v večnem strahu. Postavil je tudi stražo okoli hiše, toda nič ni pomagalo. Strah je od daleč metal kamenje na hišo in nihče ga ni videl. Neko Jutro je našel Miladin v sadovnjaku pismo, v katerem mu duh pokojnega očeta sporoča, da je v veliki nemilosti pri Bogu zaradi grehov. Toda vse te grehe bi mu v nebesih oprostili, če bi poravnal spor z nekim Bogdanom Jovanovičem, katerega je oškodoval v pravdi zaradi vino^rsdfl, Duh je sinu zflbj^iJ, naj v 10 dneh prepusti Jovanoviču polovico vinograda, sicer mu ne bo dal miru. Po vsem tem je kmet vložil tožbo proti Bogdanu Jovanoviču, kajti izkazalo se je, da je pisal pismo on. Pred sodniki je Jovanovič izjavil, da se je hotel s sosedom samo šaliti. Za to šalo mu je pa sodišče prisodilo nekaj mesecev zapora. Drzna tatvina draguljev V nedeljo popoldne je dr. Jovan Milankovič, bivši polnomočni minister v inozemstvu, z družino zapustil stanovanje v Beogradu v Mišarski ulici. V stanovanju ni bilo tedaj nikogar. To so izrabili neznani lopovi, ki so se splazili na dvorišče, nato pa v stanovanje. V spalni sobi so izsledili kaseto, v kateri so bile dragocenosti Milankovičeve žene. Z nekim topim orodjem so jo odprli in jo oropali. Neki sosed je lopove opazil, ko so stanovanje z zavojem pod roko zapustili. Drzen vlom je odkril Milankovičev sin, ki je našel vrata v stanovanje odprta, čeprav ni bilo v stanovanju nikogar. Takoj je spoznal, da so hiti tatovi v hiši in misleč, da so morda še kje skriti, je preiskal s samokresom v roki vse stanovanje, toda o vlomilcih ni bilo ne duha ne sluha. V kaseti, katero so lopovi odnesli, so bili dragulji in drag nakit, vreden 50.000 Din. Razen tega so vlomilci odnesli važne listine, ki so bile v, knseti ter oporoko. Vlomilci so poznali razmere v hiši in so se za vlom dobro pripravili. b S samokresom na 181etne dekle. V stanovanju beograjskega advokata pisarja Riste Markoviča je prišlo pred dnevi do krvavega dogodka. Ta je priredil v stanovanju sestanek, na katerega je povabil več svojih prijateljev in znancev. Navijali so gramofon in pili kavo in čaj. Razpoloženje je bilo najlepše, ko se je začulo na vratih trkanje. Ko je Markovič vrata odprl, je stal na pragu neki njegov prijatelj * 18-letno Jeleno Jocevič, hčerko Jovana Jocevi-ča, beograjskega mizarja. Družba le bila razburjena spričo tega, da je prišla v goste vsem neznana ženska. Jocevičeva je hotela oditi, ko je videla, da družba z njeno prisotnostjo ni zadovoljna, Markovič jo je pa zadržaval. Končno je ugodila prošnji domačina in še za trenutek sedla, tedaj je pa Markovič potegnil iz žepa samokres in streljal najprvo v strop, potem pa nameril na dekle in jo lahko ranil. Nekdo je poklical policijo, ki je Markoviča aretirala. b Nenavaden samomor. V kočiji nekega iz-voščka v Novem Sadu je izvršil na Svečnico samomor neki mladenič v prav nenavadnih okoliščinah. Mladenič je izvoščka ustavil na cesti in ga prosil, naj ga odpelje v državno bol-•nico. Pogodila sta se za 20 Din. Ko je izvo-šček obstal pred bolnico, je počil strel in iz kočije je padel z okrvavljeno glavo potnik. Kočijaž je klical na pomoč, toda nesrečnež je pod kočijo tedaj že izdihnil. Iz listin, ki jih je imel pri esbi, so dognali, da gre za nekega Branka Pravico, ki je bil zaljubljen v neko natakarico, katera ga pa ni marala. Zaradi nje se je pred dnevi stepel s fanti, nakar je bil od' puščen iz službe. To ga je tako potrlo, da je Sel prostovoljno v smrt. b Samomor na zagrebški kliniki. Na zagreb ški kliniki je izvršil samomor sluga Rudolf Zadnik, star 27 let, rodom iz Čateža. Ponoči je vstal in odšel k pisalni mizi in ugasnil luč, nakar so bolniki začuli strašen krik. Ko so prižgali svetilko, so videli, da se je sluga zabodel z nožem v prsa. Službujoči zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Samomor Je izvršil najbrže v trenutku duševne zmedenosti. pri Kočevju. — Na Dunajski cesti 36 je včeraj dopoldne nenadno umrl dr. Erik Miihlleisen, finančni svetnik v pokoju. Pokojnik je bil član Glasbene Matice in iz zelo ugledne rodbine. Pred leti Je stopil v pokoj. — Na Golniku je včeraj dopoldne preminul odvetnik iz Murske Sobote g. dr. Josip Goljevšček. Pokopali ga bodo v Murski Soboti danes ob 15. uri iz hiše žalosti. Sodna ulica št. 4. Znani in priljubljeni odvetnik je že dolgo bolehal na zahrbtni jetiki. Iskal je pomoči tudi v zdravilišču, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Mnogo se je udejstvoval v javnem življenju in bil zaradi svojega blagega značaja povsod priljubljen. Težko prizadeti družini naše globoko sožalje I M Zlata poroka. Pred dnevi sta praznovala Ljubljančana g. Franc Tanko in njegova soproga Karlina svojo zlato poroko. Oba sta še trdna in zdrava. Svojo številno družino sta lepo vzgojila in otroke spravila do dobrega kruha. Stanujeta pa že dosti let, odkar se jo g. Tanko po službovanju po raznih krajih preselil v Ljubljano, na Karlovški cesti 26. Čestitamo in jima želimo še mnogo srečnih let! ■ Jutri zvečer bo predaval o »Obrtnem orodju« inž. Humek. ■ Shajališče gospodinjskih pomočnic, v Prečni ulici št. 2 zbira od božiča dalje vsako nedeljo in praznik popoldne od pol 16. do pol 19. ure naša dekleta. Počutijo se v teh prostorih prav dobro, kakor doma. Prvotna plahost je minula, sedaj se v igri, petju, poučnih in zabavnih pomenkih kratijo čas. Shajališče se vodi v duhu složnosti in skladnosti med gospodinjo in gospodinjsko-pomočnico. Naša dekleta naj prežive svoje proste urice tako, da koristijo svojemu duševnemu in telesnemu zdravju, skrbe naj za to, da se dvigne ugled in spoštovanje njih stanu. Vzljubijo naj svoj poklic, ki jim da eksistenčno možnost, da se ne čutijo večne trpinke, ki služijo le za to, da drugim življenje zboljšujejo in olajšujejo. Gospodinjska pomočnica naj dozori do spoznanja in razumevanja, da se mora pripraviti in učiti *a svoj poklic, če hoče, da ga dobro vrši. Potem ji bo odprta pot, da se povzpne tudi v svojem stanu do višje stopnje. — M. K. (553) K"rnP"di,et"i Gostilničar- Časar Josip, Stara pot 6t. 1, Je prijavil policiji, da mu ie neznan tat odnesel iz zaklenjene spalne sobe L nadstropja gramofon »Tkal« temnorjave barve s 15 ploščami v skupni vrednosti 1950 Din - Šivilji Capuder Ivanki, Kolodvorska ulica «. 11 je bil ukraden z dvorišča voziček vre- uBcfl8«t ^ T ifn,eri,U Pircu JosiPu' Gosposka ulica št. 15, je bila ukradena iz pisarne avtobusnega podjetnika Antona Pečnikarja v Hra-deckega vasi št. 2 črna zimska suknja, vredna 1800 Din. Gel/e Kmetijska podružnica v Celju je imela ^ St«i n' v*WJ'e *borovamje v prostorih Prečita! ie odobril se je najpreje zapisnik lanskega obč. zbora in računski za- ,xax J*, i930’ Ke,r ie dosedanji načelnik g. Mihelčič odložil svoje mesto, je bil za načelnika soglasno izbran g. J. Pišek, posestnik v Medlogu. Nato je g. ing. J. Dolinar v kratkih in jedematih besedah orisal današnjo težko kmetijsko krizo ter povdarjail pota in načine, jv. odipomoči. H koncu se je razvila daljša debata o stalni nevarnosti poplave v Celiski o,.PW<,iar]al° D^no Pozebo regulacije Saimnje. Sklenilo se je, da se naprosi tudi Kmetijsko družbo, da posreduje na merodajnih mestih za rešitev te, za kmetijstvo Celjske okolice nad vse važne zadeve. Nato se je zborova-nje fcakAjai&lo fl »plošnim obžalovanjem, da na&i Jcmetovailci za tako važna gospodarska zb or o-▼a»ja nimajo več zanimanja in ge jih udeležujejo le v pičlem številu. • Smrtna kosa. V Gradcu je v bolnici po težki operaciji umri dne 2. februarja gosp. P a t z Anton, vpokojeni tajnik Mestne hranilnice celjske. Pokojni je bil rodom Ljubljančan in je dolga leta služboval pri Mestni hranilnici. Dosegel je starost 69 let. Truplo bodo prepeljali ▼ Celje. Preostalim iskreno sožalje! • Mestni kino predvaja danes film »Dama s t Gondal ter Lupe Velezem. Kot dodatek zvočna šalodgra. • Javna mestna knjižnica na Vrazovem trgu je v mesecu januarju izposodila 1298 strankam 2854 knjig. Knjižnica je dobro založena, zlasti ■ vsemi novostmi našega domačega književnega trga. • Poročilo o seji okoliške občine moramo popraviti v toliko, da okoliška občina ne tvori več skupno z občino Šmartno v Rožni dolini zdravstvenega okrožja, temveč ta je po novem zakonu samostojna zdravstvena občina. • Borza dela v Celju potrebuje 2 konjska hlapca za govejo živino, 1 majarja-kravarja, 10 rudarjev, 1 vodovodnega inštalaterja, 1 mojstra za kovinomedene izdelke, 2 mizarja, 2 kolarja, 2 prediica in kodrailca žime, 2 hotelski slugi, 2 prodajalca peciva, 11 vajencev, 30 kmečkih dekel, 8 natakarice, 1 kavarniško kuharico, 2 kuharici, 11 služkinj, 1 sobarico, 2 gospodinji, 2 varuški, 1 postrežnioo. • Najdbe. V trgovini Jagodič na Glavnem trgu se je 27. januarja našla srebrna ovratna verižica. — V nedetjo se je na kolodvoru našel srebrn manšetni gumb. — V ponedeljek se je ▼ mestu našla črna ženska ročna torbica iz usnja z 20 dinarji. • Tako se začenja. Mlada, 191etna K. Katarina je služila v neki gostilni na Glavnem trgu. Ko se je naveličala službe je odšla, pri tem v mladostni nepremišljenosti vzeta s seboj plašč natakarice, b katero je imet« skupno sobo. Seveda so jo kmalu aretirali, priznata je in tudi navedla, kje da je plašč spravila. Plašč je dobila natakarica nazaj, dekle pa je moralo v zapor. V mladostni nepremišljenosti storjeno (lepinje lahko pokvari mlademu človeku vso življenjsko pot. Maribor m Novi stolni dekan. Namesto pomožnega fikofa dr. Tomažiča je bil imenovan za novega stolnega dekana stolni kanonik dr. Maks V r a-b e r, nadzornik za vewuk na srednjih Sodah. Novi deltan je bil rojen 9. oktobra 1877 v Kaplji, kanonik pa je poslal leta 1918. Slovesna instalacija bo v soboto 7. t. m. zjutraj ob 8. uri v stolnici. in Akademija podmladka Jadranske Straže. Podmladek Jadranske Straže na mariborskih sredin jih šolah je priredil v ponedeljek v Narodnem domu akademijo, katere čisti dobiček je namenjen za počitniško kolonijo podmladka. Akademijo so poselili med drugimi tudi mestni poveljnik general Pavlovič, zastopnik mestne občine ravnatelj Kdhler, ravnatelji srednji šol dr. Tominšek, Zupančič in Kadunc, predsednik oblastnega odbora JS dr. Leskovar. Na akademiji so sodelovale vse srednje šole, in sicer moško učiteljišče z govorom in dvema točkama orkestra in zbora, ki jo zaipel »Morje adrijansko«, žensko učiteljišče s pevskim duetom, violino, klavirjem in zborom, zasebno žensko učiteljišče z deklamacijo ter rajalnim nastopom s petjem, humanistična gimnazija z orkestrom, ki je zaigrala venček narodnih, realna gimnazija s pevskim zborom, ki je zaipel »Na AdnijiK ter >Kožo pravde« in končno še inž. podčastniška Sola z deklamacijo in pevskim nastopom. Dijaška mladina je s to prireditvijo pokazala razumevanje za ideje iti svrho JS in za njeno delo, da obvaruje naše morje. m Tegetthoffova rojstna hiša izpraznjena. Podiranje Tegetthoffove rojstne hiše naglo napreduje. Trakt v Gosposki ulioi je že skoraj popolnoma porušen, prav tako dvoriščna poslopja. Nedotaknjeno je ostalo le še pritličje v Slovenski ulici, od koder se selijo še zadnje trgovine. Trgovina ge. Mile Favnjeve z dežniki in rofiniml torbicami se seli v Gosposko ulico št. 16 v Jokal tvrdke >Chic<, Moravčeva trgovina v Cankarjevo ul. št. 1, trafika ge Svetkove ipa v vežo hiše Prve hrvaške štedionice v Gosposki ulici. m Akcija za krematorij. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice društva »Ogenj* za sežiganje mrličev v Mariboru, ki se je že lani ustanovil, bo iimel v četrtek, dne 5. t. m. ob ‘2P'. uri v salonu hotela »Zamorec« zborovanje svojih idejnih pristašev, katero bo poselil tudi podpredsednik zagrebške podružnice, prof. dr. Zavrnik. m Smrtna kosa. V ponedeljek popoldne je v 56 letu starosti umrla ga. Marija Saveršnikova, hišna .posestnica v Melju. Pokojnica je bila tudi predsednica tamkajšnjega Izobraževalnega in (pogrebnega društva. Blag ji spomin! m Gledališka kriza. Naše gledališče je, žal, že vajeno kriz, a zdi se, da je zašlo sedaj v najtežjo ker je od njene rešitve odvisna vsa na-daljna usoda. Vest, da se državna subvencija ukine, 80 objavili tudi beograjski in zagrebški listi, Z ozirom na to je g. upravnik dr. Brenčič ias preventivnih uzrokov s 1. t, m. odpovedal vsejmu ansamblu ua tri mesece. Ako se uresniči, da država oed vsemi sloji prebivalstva. — Nato je podal Poročilo predsednik krajevne organizacije učitelj g, Omersu. Gospod iupan in šolski ravnatelj v pok. Gustav Vodušek je v svojem govoru poudarjal, da je v občini okrog 50 različnih društev, od katerih — lahko trdimo — so ravno Rdeči križ, Sokol in Gasilci najbolj popularne organizacije, ki vršijo med narodom res dela človekoljubja. Pri volitvah so bili izvoljeni skoraj vsi stari odborniki s predsednikom g. Omerzom in pod-Predsednikom g. dr. Baumgartenom na čelu. Taj-"Ikoni je bil izvoljen učitelj g. Slokan Filip, blaznic« pa učiteljica gdč. Windisclier. Delegatom J® ponovno izvoljen g. dr. Baumgarten, na novo P® ga. Rajhofnova. Razen teh je občni zbor še d® 1°V0 izvolil v upravni odbor župana g. Vo- *li i k>l preje predsednik nadzorne«!! "ora. — Po končanih volitvah je predsednik K- Omerzu obrazložil delovni načrt za prihodnje poslovno leto. Brežice 1 oroka. Na Svečmco sta bila poročena v žup-Javef učitelj v i rbovtjnh Rafae, , gdč. Marica Holjjeva, hčerka znanega brivskega mojstra m priznanega KokolskeKa delavca g. J. Holyja v Brežicah. Mlademu sokolskemu paru naše najiskrenejše čestitke! Redukcije, redukcije ... Kdor zasleduje dnevno časopisje, čita na dnevnem redu- redukcije. Kakor izve vaš dopisnik, so preteklo soboto ob priliki izplačila mezde v premogovniku na Senovem reducirali okrog 200 rudarjev, kot vzrok se navaja premogovna kriza. Pozor! Takso za pasje znamke za tekoče leto 1931.. je vplačati najkasneje streljanjem na dve tarči na 200 in 400 m. 1. patrulja IV. arinijc v času 4:10:53 in 186 točk, 2. patrulja III. armije 4:14:16 in 162 točk 3. patrulja II. armije 4:51:30 in 134 točk, 4. patrulja V. armije 5:32:00 in 86 točk. Izvrstna patrulja I. armije je dosegla čas 4:10:18 in 176 točk, bila pa je diskvalificirana, ker je nevede krajšala progo. Prvoplasirana patrulja si je priborila prehodno darilo g. ministra vojske in mornarice — bronastega smučarja na marmornem podstavku. Vodja patrulje je prejel srebrno dozo, ostali pa srebrne ure. V soboto 31. januarja se je vršila tekma IV. armije na 15 km tudi na Pokljuki. Rezultati so bili: 1. potporuč. Krašovec Ivan 1:20:48, 2. podnar. Popovič Vukota 1:27:25, 2. podnar. Kalan Josip 1:29:07, 4. potpor. Vukadinovič Predrag 1:30:16, 5. podnar. Markovič Mih. 1:31:18. Komandant divizije g. Ilič je po tekmi imel krasen nagovor na tekmovalce in zmagovalce posebej ter jim je osebno razdelil nagrade in Čestital. V Kranjski gori so imeli 29. febr. graničarji tekmo na 18 km, ki je izredno dobro uspela. Tekma je bila združena 8 streljanjem. 1. Damjanovič 1:23:05, 2. Rašič 1:23:30, 3. Katic 1:25:05, 4. Čirič 1:29:10. Ti štirje zmagovalci so nato z velikim uspehom nastopili v patruljni tekmi na Pokljuki in dosegli izven konkurence najboljši čas dneva. Prvenstvo Dravske banovine v skokih. V nedeljo se je vršila v Mojstrani smuška skakalna tekina za prvenstvo Dravske banovine. Tekmovalo je 18 tekmovalcev. Najdaljši skok je dosegel Šramel s 29 m, ki si je ponovno priboril prvenstvo. 1) Šramel Bogomir (Sm. ki. Ljubljana) 149 točk, 2) Rabič Maks (Sm. ki. Dovje-Mojstrana) 97, 3) Ravhekar Tomaž (Bratstvo Jesenice) 90-9, 4) Zupan Ervin (Ljubljana) 761, 5. Janša Joško (Ilirija) 73-2, 6. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 68. Od inozemskih gostov je dosegel 1. mesto Wieser Sepp (Celovec) 132-3, 2. Hom-mel Alfred (Celovec) 121’9, 3. Tritthard H. (Celovec) 35 točk. Tekmi je prisostvoval ban g. dr. Drago Marušič. Smučarske tekme za prvenstvo COS. Kakor smo že zadnjič poročali, so se vršile v dneh od 30. januarja do 1. februarja t. 1. v Plavech smučarske tekme za prvenstvo COS. Udeležba Sokolov-smučarjev je bila naravnost presenetljiva. K tekmi na 50 km se je priglasilo 13 tekmovalcev, od katerih je prišlo na cilj 10 tekmovalcev. Prvo niesto si je priboril br. B. Slonek v času 4.55.42, drugo pa br. C. Musil v času 5.02.35. Med celo tekmo je močno snežilo, kar je tekmovalce precej oviralo Pri patrolnih tekmah na 12 km se je priglasilo 20 patrol, od katerih jih je prispelo na cilj 18, in sicer je prispela prva na cilj benecka (župa Krkonoška) v času 1.23.5, ostale so ji »ledile v manjših presledkih, zadnja je prispela v času 1.52.6. Tekme naraščaja in v skokih »e nadaljujejo. A. S. K. Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes 4. t. m. se vrši ob 8. v dvorani hotela Miklič odborova »eja. Vsi odborniki naj »e je •igurno udeleže. — Tajnik. Gospodarske vesti X Trgovski list, prinaša r svoji zadnji številki selo zanimiv in podučen članek »o disciplini v trgovini« od Fr. Zelenika. Ta članek ho marsikateremu trgovcu, podjetniku, obrtniku in tudi industrijcu nudil novih vzpodbud k delu in uspehu. Uvodnik razmotriva elektrifikacijo banovine. Tudi ostali del je zanimiv in poduč-ljiv. X Naša trgovinska bilanca v letu 1930. Če bi se naš uvoz v letu 1930 kretal v istih višinah, kakor leta 1928 bi naša trgovinska bilanca za leto 1930 izkazovala primanjkljaja za polnih 800 milijonov dinarjev. Gospodarska kriza in posebno veliko nazadovanje poljedelskih pridelkov, vse to jc našo kupno silo oslabilo in je bil zato tudi naš uvoz znatno manjši od prejšnje poslovne dobe. Skupno smo uvozili v letu 1930 blagu r.a 6960 milijonov (leta 1929 za 7595 milijonov). Naša trgovinska bilanca je torej za leto 1929 aktivna za polnih 327 milijonov dinarjev, medtem ko je za leto 1930 pasivna za 180 milijonov dinarjev. Samo meseca decembra se je pokazal primanjkljaj za 29 milijonov dinarjev. X Važna železniška iznajdba. Zvaničnik okrajnega načelstva v Čakovcu g. Božidar Koplajič je ■estavil posebno avtomačno napravo za sklop-ljenje vagonov. Prvi njegov izum se je nanašal na vozove ozkotirnih železnic, sedaj pa mu je uspelo konstruirati 'slično napravo za normalno-tirne vozove. X Snovanje novih tekstilnih podjetij v naši državi. Na podlagi predloga industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije je ministrstvo zn trgovino in industrijo odredilo, da se smejo v bodoče otvarjati samo taka tekstilna podjetja, ki bodo opremljena z novimi tekstilnimi stroji. V lem pogledu se morajo nova tekstilna podjetja atrogo držati predpisov. . X Oddaja del za zgradbo pekarne v vojaS-■pici v Škofji Loki se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 14. februarja t. 1. pri inženjersketn oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). X Koncesija zavoda Banca d Italia v Rimu. Državnemu zavodu »Banca d Italia« je bila koncesija za izdajanje bankovcev podaljšana za kratko dobo in sicer do leta 1935. Dobave Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. februarja t. L Siouudbe glede dobave 1900 kg katrana. — Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede dobave ‘2800 m dynamo žice in 500 m Jakonett-traku: do 17. februarja t. I. pa glede dobave 1 stroja za mešanje betona. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 150.000 komadov kapsol. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. februarja t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave 1 centrifugalne sesaljke; dne 18. februarja t. 1. glede dobave električnih kablov in 360 m ma-nesmanovih cevi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) VrSile se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dobave mesa: Dne 7. februarja t. 1. pri Komandi vojnega okruga v Karlovcu, dne 9. februarja t. 1. pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu; dne 11. februarja t. 1. pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu, dne 13. februarja t. 1. pri Komandi mest v Čakovcu, Murski Soboti in Sušaku; dne 11. februarja t. 1. pa pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. — (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg ječmenove kave; do 16. februarja t. 1. pa glede dobave naprave za preizkušnjo visokih napetosti. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala; do 6. februarja t. 1. glede dobave cunj, hlapa za ribanje, flanel, kontenine, sidola, sode, motvoza, traku, krtač, omel, metel, otepačev, gob itd.; do 7. februarja t. 1. pa glede dobave varovalk, žarnic in lamel. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Borzna poročila dne 3. februarja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 3. februarja. Amsterdam 22-80, Berlin 13-4725—13-5025, Bruselj 79102, Budimpešta 9-8959, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9(K)4—7-9904, London 275-57, Newyork 56'53 do 50-73, Pariz 221-40—223-40, Praga 167-38 do 168-18, Trst 296-87—297-04. Zagreb, 3. februarja. Amsterdam 22'77 do 22-83, Dunaj 796-04—797-04, Berlin 13-4725 do 13-5025, Bruselj 781'02 bi., Budimpešta 988'09 do 991-09, London 27517—275-97, Milan 295-93 do 297-93, Newyork ček 56-53—56-73, Pariz 221-40—223-40, Praga 167-38—168-18, Zttrich 1094-40-1097-40. Beograd, 3. februarja. Amsterdam 22-77 do 22-83, Berlin 13-4825 — 13-5125, Budimpešta 988-09—991-09, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 790-04-799-04, London 275-17-275-97, Milan 295-89-297-89, Newyork 56'53—5673, Pariz 221-40-223-40, Praga 167-38—168-18. Dunaj, 3. februarja. Amsterdam 285-86, Beograd 12-5425, Berlin 169-11, Bruselj 99-17, Budimpešta 124-17, Bukarešta 4-2257, Kopenhagen 190-15, London 34-5525, Madrid 72"70, Milan 37-235, Newyork 711-40, Pariz 27-885, Praga 21-0537, Sofija 51540, Stockholm 190-45, Varšava 79 67, Curih 137 41. Curih, 3. februarja. Beograd 9-1285, Pariz 20-295. London 25-1425, Newyork 517-75, Bruselj 72-16. Milan 27*11, Madrid 52’90, Amsterdam 20805, Berlin 12306, Dunaj 72-76, Sofija 3-75, Praga 15-315, Varšava 58. Budimpešta 90-35, Atene 6-70, Carigrad 2’455, Bukarešta 3"0725, Helsingforu 13025, Vrednostni papirji Ljubljana. 3. februarja. 7% Bler. 80 50, 8% Bler 92-50, Celjska 160, Ljublj. kred. 125, Prva hrv. šted. 970—, Kred. zav. 170—180, Vevče 128, Split 350—400, Stavbna 40, Ruše 200 do 230. Zagreb, 3. februarja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-50—86-875, vojna škoda ar. 420 do 421 (421), kasa 421 bl.t feb., marc 417—419, april 418—419, maj 418—418-50 (418), junij 418—419, 4% agr. ob v. 49—51, 7% Bler 80'25 do 80-75 (81), 8% Bler 9187-93, 7% pos. hip. 80-125—80"50. — Banke: Praštediona 975 do 980, Udružena 194—195, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 68 d. — Industrije: Seče-rana Osijek 290—295, Trboveljska 335-50—344, Slavonija 200 d., Vevče 128 d. Beograd, 3. februarja. 7% inv. pos. 87—87 50, 4% agr. obv. 51, 7% pos. drž. hip. b. 80-25 do 80"375, 7% Blaire 81, 6% begluške obv. 68, vojna škoda 420, uit. feb. 416-50—417-50, uit. marc 417-25, Narodna banka 8040. Dunaj, 3. februarja. Bankverein 1645, Kreditni zavod 46-65, Dunav-Sava-Adria 13-94 prioritete 91-25, Trbovlje 42'50. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 3. februarja. 7% Blaire 79-75—80-75 New.y°rk, 3. februarja. 8% Blaire 91-92, 7/o Blaiie 79"75 80"50, 7% pos. drž. hip. banke 79-50—80. ' Žitna tržišča Novi Sad, 3. februarja. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 23 vagonov, koruza 36, moka o, otrobi 2'5 vagonov. Tendenca: neizpreme-njena. Sombor, 3. februarja. Vse neizpremenjeno. tendenca: neizpremenjena. Promet: 160 vagonov. Budimpešta, 3. januarja. Tendenca: ustalje- Mai..Por°rt= nUren; Pšenica: 11 >are 14-41-14-53 (14 52—14-°3), maj 14-76-14-82 (14-8—114-82). — Rž: marc 10-53—10-56 (10-53—1054) mat 10-65-10-66 (10-64-10-65). _ Koruza:’ mai g?gj5—1205 (12-03—12-04), trans, maj 960 do Svinjski trg 8' x,e')rua'ia- 13.022 mesnatih in 3000 mastnih prašičev. Cena mesnatih 105—160 šil mastnih 1-30-1(50 šil. 1 Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 1 vagon tramov 1 vag. na živ rob obrobljene jelovine, 2 vagona ‘Radio Ljubljana, sreda, 4. februarja: 12.15 Plošče (vaickova ura in zborovo petje). 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Ing. dr .M. Kasal: Gradbene nesreče in njih vzroki. 19.00 Dr. Nikola Preobra-zeusky: Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20.00 RavnateiiLj Grm: Razvoj govora in govorne rabe. 20.30 Dr. St. Vurnik: Slovenska nar. pesem in njen »log. 21.00 Sonny-boy jazz. 22.00 Poročiila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dam. Ljubljana, četertek, 5. februarja: 12.15 Plošče (Slovenske pesnui-šlagerji iz zvočnih filmov). 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Olroš.ura, ga. Gabrijelčič. 18.00 Plošče. 18.30 Di Ulao-a: Gimnastične vaje. 19. OOProf. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Mehanično in tehnično razpadanje tal. 20.00 Pero Hor: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Klavir soilo, izvaja Pavel Sme (češki skladatelj). 21.15 Operni večer, poje Pavel Grba. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sreda, 4. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 18.30 Novice in vreme. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.00 Plošče za otroke. 18.30 Novice. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.00 Novice, 20.15 Delni prenos zvočnega filma. 20.50 Uvod k prenosu. 21.00 London: B. B. C. sinit, koncert. 23.00 Novice in vireme. Zagreb, Četrtek, 5. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski ikoncert balalajk. 18.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Novice, vreme. 22.40 Po tujih postaja. Beograd, sreda, 4. februarja. 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Po Evropi. 19.30 Dalmacija. 20.00 Klavir. 20.30 Operne arije. 21.00 Radio orkester. 21.50 Novice. Beograd, četrtek. 5. februarja. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.30 Otroška ura. 16.00 Opera (Plo&če). 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Komedija. 21.00 Ljubljana. 22.30 Novice. 23.50 Radio orkester. Iimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiifiiiiiiimuimiiiiiiiiiiiiil Potrti najglobljo žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljub-ljeni soprog in predobri oče, sin, brat, zet. svak in stric, gospod II osip Goljevšček odvetnik v Murski Soboti sinoči ob V411. uro ponoči na Golniku mirno in Bogu udano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika so bo vršil v Murski Soboti v aredo, dne 4. t. m. ob 4. uri pop. la hiše žalosti, Sodna ulica Stev. 4, na tamošnje pokopališče. Murska Sobota — Ljubljana — Sežana, dne 3.jebruarja 1931. J | Ilonka, soproga, Sonja, Boris, | [ Pepi, otroci, Ivan in Karolina Goljevšček, stariši, Milko, Ladislav, Alojzij, bratje, Mara dr. Puntarjeva roj. Goljevšček sestra, dr. Puntar Josip, in vse ostalo svak sorodstvo. Mestni pogrebni uvod v Ljubljani IIIIIHHHIHHUlHIIIIIIIIIimilllllllllllllllUIHIUIIUIIIIIIIIIIli Stev. 37./31. Natečaj 647 Sreski cestni odbor v Krškem razpisuje mesto tajnika in cestnega mojstra. Pravilno kol/kovane in lastnoročuo pisane prošnje s potrebnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (zadnje šolsko izpričevalo, domovinski in krstni list, dokazila o odsluženju ozir. oprostitvi vojaške službe, nravstveno in zdravniško izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da prosilec ni bil obsojen zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, morebitna izpričevala dosedanjega službovanja) je vložiti neposredno sremskemu odboru v Krškem v roku 14 dni od dneva objave. Pogoji za dosego službenega mesta tajnika so najmanj iaobrazba, ki je potrebna za urad. službe tretje kategorije po zakonu o civilnih di rž. uradnikih (ČJ. 6, 7. in 10). RefleManti za službeno mesto cestnega mojstra pa morajo dokazati strokovno usposobljenost za to mesto. Sreski cestni odbor v Krškem, dne 20. januarja 1931. logavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Zakoni v knjižicah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4. Oglašujta v > ’iMM>sievanu!« la DALMATINSKI PORTLAND-CEMENT tvornlce LAVO C AT & CIE, SPLIT Generalno zastopstvo za Slovenijo: .Splošno gradbeno društvo*1 Ljubljana, Glinška ulica 7. 517 Zahtevajte ofertel Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6-—. Makulaiurni papir po nizld ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema In izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4. Avtfo-blalnike in hladile vseh vrst Izdeluje in popravlja GUSTAV PUC IjnUluil Tržaška cesta št. 0 Opr. St. 26. Razp ■suje se 546 »luiba tajnika pri srerkem cestnem odboru Lgatec. Pogoji: prediaobrazba za uradniško službo III. kategorije. Lastnoročno pisane do s kolkom 5— Dia opremljene prošnje ter s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni list in krstni Ust, domovnica, zadnje šolsko Spričevalo, dokazmlo o odsluženju m oprostitvi vojaške službe, zdravstveno l»pTimes< poroča, da Turčija za enkrat še ne namerava napraviti potrebnih korakov za sprejem v vrste članic Društva narodov, da pa že proučuje prilike in razmere ter končno pogoje za to eventualnost. Turčija bi hotela, da bi ji priznali mesto stalnega člana sveta Društva narodov. Te zahteve pa po mnenju >Timesa< skoro ne bo mogoče sprejeti, vsekakor pa se bo dalo vprašanje Turčije na kak način urediti. Odnošaji Turčije napram sovjetski Rusiji ne morejo vplivali na vstop Turčije v Društvo narodov. V zadnjem času je opažati, da se Turčija vedno bolj približuje Evropi in da skuša sodelovati z evropskimi državami. V glavnem je tudi že rešila vsa vprašanja glede svojega razmerja do sosedov na Balkanu in vzpostavila normalne in prijateljske odnošaje z velikimi državami. Turški politični krogi menijo, da je neobhodno potrebno, da se turška vlada čiinprej odloči za vstop v Društvo narodov. Ta predvidevanja angleškega lista pač nikakor ne bodo po volji fašistovskega liska. Za enkrat »Giornale d’ Italia v svojem poročilu iz Carigrada trdi, da so tam- samo po zaslugi Italije Turčija dobila vabilo k sodelovanju z evropskimi državami. Turčija je uvidela na tak način iskreno prijateljstvo Italije in >Giornale d’ Italia« je prepričan, da bo Turčija v borbi, ki je nastala med dvema koncepcijama: namreč med strujo, ki zagovarja današnji status quo, in strujo, ki zahteva revizijo mirovnih pogodb, priskočila na pomoč tej poslednji. Turčija sicer nima rešiti nikakih sebnih vprašanj, niti nima nikakih teri-iorijalnih teženj v Evropi, pa vendar bo podpirala revizionistično tezo. >Giornale d’ Italia« je prepričan, da bo Turčija sprejela poziv k sodelovanju pri ustvarjanju evropske unije in da obenem nikoli ne bo pozabila italij. prijateljstva. Gospodarska kriza je višek že dosegla Izjava češkoslovaškega ministrskega predsednika Udržala Praga, 3. februarja, d. Ministrski predsednik Udržal je danes popoldne v obeh zbornicah parlamenta podal izjavo o gospodarski krizi. Med drugim je dejal: Ker se je splošna gospodarska kriza začela s poljedelsko krizo, je vlada najprej poskrbela za olajšanje te krize in gospodarskih motenj, ki so v zvezi s krizo. Od 98 zakonskih načrtov, ki jih je vlada predložila zadnjih 13 mesecev, jih je 89 gospodarskega in socialnega značaja. Pri vprašanju brezposelnosti, tej najobžutljivejši posledici gospodarske krize, je opozoril ministrski predsednik na to, da ima proračun za leto 1931/1932 za skoro 2 milijardi novih investicij. Za sistematično izvedbo teh del je bila postavljena posebna med-ministrstvena komisija, ki mora ukreniti vse, da dela ne zastanejo. Za prehranbeno in oblačilno akcijo v korist brezposelnih je določenih 24 milijonov kron. Važna je tudi akcija za zni- žanje cen. Velik pomen ima znižanje posojilnih obresti. Z novelo k zakonu o cestnem fondu bo ustvarjena možnost, da se dajo na razpolago še nadaljnja sredstva za razširjenje cestnega gradbenega programa. Podoben nainen bo dosežen s fondom za vodno gospodarstvo. Ministrski predsednik je nato še opozoril na važnost ureditve trgovinskih odnošajev ter je končal z izjavo, da je splošna gospodarska kriza svoj višek že dosegla. Vlada se skrbno bavi s krizo in njenimi posledicami in bo storila vse za njeno nadaljnje omiljenje. Dveuren potres na Novi Zelandiji Ogromna materijalna škoda — človeške žrtve gredo v tisoče Wellington, 3. februarja. AA. Davi ob 8 51 so imeli v Novi Zelandiji dve uri trajajoč močan potres, ki je napravil ogromno materijalno škodo. Najhujše je prizadeto mesto Napier, kjer so se porušila v središču mesta vsa velika poslopja. Na več krajih so izbruhnili silni požari. Boje se, da je mnogo smrtnih žrtev. Iz Aucklanda je odplula na pomoč vojna ladja >Dunedin< z zdravili, zdravniki in s strežnicami. London, 3. februarja, d. Po vesteh iz Nove Zelandije je bil potres združen z izredno močnim tajfunom, ki je posebno hudo besnel v zalivu Hawkes. Število človeških žrtev, ki jih je povzročil potres in tajfun, presega najhujša pričakovanja. Po zadnjih vesteh iz porušenega mesta Na-piera je bilo samo tam ubitih 700 ljudi in več ko 1000 hudo ranjenih. Brezžično spo- ročilo z angleške vojne ladje >Veronica« pravi, da je položaj v potresnem ozemlju katastrofalen. Vellington, 3. februarja, d. (Reuter). Po zadnjih sem dospelih vesteh se ceni število oseb, ki so bile v mestu Napier ranjene, na 1000. MacDonald o položaju svoje vlade London, 5. februarja. AA. Predsednik vlade MacDonald je imel na sestanku delavskih zastopnikov v parlamentu govor in dejal, da vlada ne bo podala ostavke tudi v primeru, da hi K' eialua stranka zahtevala dalekose^je spremembe glede zakonskega načrta o slrckovnih organizacijah. Vlada bi dala ostavko šele po jasni nezaupnici Sodijo, da je ta sklep delavske in liberalne stranke v zvezi z občim prepričanjem, da bi pri takojšnjih novih volitvah odnesli zmago konservativci. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave V No 9/12 259a—2—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi Členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, za prevzem lv dobave lomljenega in dej^ ira-nje drobljenega kamna (gramoza) v banovinskem kamnolomu v Gornji Bistrici pri Slov. Bistrici, 2. prevoza iz kamnoloma do žel. postaje Slov. Bistrica mesto, I. javno pismeno olertno licitacijo na dan 19. februarja ob enajstih pri županstvu mestne občine v Slovenski Bistrici. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in pogoji, kakor tudi pri odseku 1 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg 1/1. Za vsak posed, naveden sub 1. in 2., je predložiti posebno ponudbo v obliH popusta na enotno ceno za 1 m*. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 27. januarja 1931. Razglasi sodišč in- sodnih oblastev Kps 538/30—14. 285 v imenu NJ. Vel. Kralja! Podpisauo okrajuo sodišče je raasodilo * dne 11. novembra 1930., da je Golob Ludvik, trgovec v Moravcih št. 142, star 44 let, kriv prestopka po čl. 6 zak. o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30.decembra 1922, Urad. list št. 6/22, v zvezi s § 1. zak. z dne 81. decembra 1929., št. 307 >Službene No-yine«, storjenega s tem, da v svoji prodajalni na manufaklurnem blagu in gospo-. rar.fem orodju, tedaj na življenjskih po-sčinah, ni imel na vidnem mestu glede posameznih predmetov točno označenih Pr(>dajnih cen faradi tega je bil obsojen po 61. 6. na-iB. Pogodbe in nabave*. Blagajniško položnico, ki jo prejme ponudnik ob položitvi kavcije, je predložiti ob enem z vročitvijo ponudbe predsedniku likvidacijske komisije, nadalje je treba ob enem predložiti potrdilo davčnega urada, opremljene s kolkom za 20’— Din, da so plačani vsi davki sna tekoče četrtletje, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, ter potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo, o sposobnosti za izvrševanje ponudenega posla; pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene svote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 31. januarja 1931 * štev. R U 427/22-14. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupuih zemljišč posestnikov ‘ ■ vasi Pangerščgrm in Pušče. Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, vpisanih pod vi. it. 312 v katastrski občini Hrušica in pod vi. št. 745 k. o. Cerovec, sodni okraj Novo mesto, bo na podstavi § 96 zakona * dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2/1888, od dne 6. februarja 1931 do vštetega dne 19. februarja 1981 v občinskem uradu Smili") Stopiče razgrajen na vpogled vsem udeležen cem. Obmejdtev načrta s kolči na mestu »ametn se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 11. februar j a 1931 v časi! od 8. do 9. ure v hiši župana g. J. Brulca v Hrušici. To se daje splošno na znanje s pozivom, d;> morejo neposredno, kakor tudi posredno ude ležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 80 dneh od prvega dneva razgrnitve da.lje, t. j od dne 6. februarja 1931 do dne 7. mar-c a 1931, pri podpisanem komisarju za afprar ne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali da-ta ustno na zapisnik. Komisar ca agrarne operacije. V Ljubljani, dne 26. januarja 1931. Razne objave Objava. 271 Schneider Jožef star. v Zeljnah št. 78 srez Kočevje, sem izgubil orožni list, izdan od sreskega načelstva v Kočevju dne 7. januarje 1929 pod tekočo št. 262, in ga s leni proglašam neveljavnim. 2 el j ne, dne 27. januarja 1931. Schneider Jože!, s. r. * 281 Objava. Izgubil sem maturitetno Izpričevalo srednje tehnične Šole v Ljubljani št. 9, za leto 1921 na ime: Pibernik Franc, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Pibernik Fran«, ®. r. £. SM. Demargue; f>©f nazaj Roman (Copyright by M. Feature Syndicalc. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Podprl sl Je glavo z rokami. »Kaj bom počel —« »Bodi vesel, da živiš,« ga Je tolažil Willy. Valentin ga Je pogledal. »Ti lahko tako govoriš. Vi bodete Sli zopet v Sole, toda mi, kaj Jupp? Kaj Kosole?« Jupp Je prikimal.« Tudi moja služba Je zgubljena. S temi plavuti pri pisalnem stroju? Niti petdeset zlogov ne napišem več v minuti. Kvečjemu bi postal lahko grobar, saj zakopavati smo se naučili.« Kosole je risal kroge na mizo. »Ali se bomo Se čudili, kaj vse nas bo doletelo.« Ostali smo bili tihi. To so misli, ki so Se daleč od nas. Mi nismo pustili nobenega poklica, ko smo postali vojaki. Na naše tovariše so se plazile za prvim veseljem, da so rešeni, iz kotov skrbi, katerih mi nismo poznali in katere Jim nismo mogli in znali odgnati. »Počakati,« Je dejal mirno Bethke,« mi sami bomo povsod zraven.« »Prav imašl« Kosole Je udaril po mizi.« tlodba! Willy!« Homeyer je začel z bobnom in kraguljčkl. Postalo Je zopet živahno. Poskušal sem razvedriti Jupp-a in sem ga vprašal, kako Je bilo z debelo. Odvrnil mi je s skrajno nepovoljno gesto. »No, no,« sem dejal začudeno,« to gre pa pri tebi hitro.« Pomaknil se je bližje. »Jaz sem mislil, da me ljubi, razumeš? Mrha pa je zahtevala potem od mene denar. Zraven sem se pa v tisto satansko vrtno mizo tako udaril na koleno, da komaj hodim.« Ludvik Breyer je sedel tih in bled pri mizi. Moral bi pravzaprav že davno spati, toda ni hotel. Rana na roki se dobro celi, tudi griža nekoliko popušča. Vendar je ostal zamišljen in mrk. Vrata na vrt so neprestano loputala. Skoraj vsi med nami so bili docela neumni na ženske, dekleta pa niso bila vsa sramežljiva in nedostopna. Vse je postalo razposajeno. »Ludvik,« je dejal Tjader s težkim glasom,« tudi ti bi moral iti na vrt — to je za vse dobro —« Ludvik je odmajal z glavo in naenkrat mirno pobledel. Vsedel sem se k njemu. »Ali se veseliš na tvojo zbirko kamenov, ki jo imaš doma?« sem ga vprašal. Vstal je in šel proč. Nisem ga razumel. Pozneje sem ga našel samega zunaj. Nisem ga dalje vpraševal. Molče sva šla notri. Med vratmi smo naleteli na Ledderhosa, ki se je hotel ravno z debelo zmuzati. Jupp se je škodoželjno smejal. »Ta se bo čudil.« »Ne on, ampak ona,« je dejal Willy,« Artur Ji ne bo dal prav gotovo niti pare.« Vino teče po mizi. Svetil j ka plameni, krila deklet lete. Za mojim čelom veje topla utrujenost. Vse ima mehke robove, kot včasih svetlobne oble v megli; mnogo je že daleč, skoraj pozabljeno — vojska, jarki, lijaki — leta razvoj, v tem mehkem spolzenju, neresnično, zasanjano — že dolgo mimu — počasi se skloni glava na mizo. Ko sem že skoraj zaspal, sem čutil neki pritisk nad srcem. Tisto trdo tam notri v žepu sem pomaknil proč — Wessling-ova ura. Potem je kipela noč mehko in čudovito, kot brzovlak v domovino: Kmalu bomo doma. III. Zadnjič smo se zbrali k nastopu na dvoi-išču vojašnice. Naš polk bo razpuščen. En del stotnije stanuje v okolici, ostali pa se morajo kakorkoli preskrbeti streho nad glavami. Železniški promet Je tako nereden, da nas ne morejo vse skupaj spraviti naprej. Treba se bo ločiti. Veliko, sivo dvorišče je za nas vse veliko preveliko. Čezenj veje prsten novemberski veter, ki diSi po slovesu in smrti Postavili smo se med kantino ln stražnico, ker več prostora nismo potrebovali. Velika prazna površina dvorišča okrog na*s vzbuja brezupne spomine. Tu stoje nevidne globoke vrste — mrtvi. Hehl koraka ob stotniji. 2 njim gre brezslišno strahotna četa njegovih prednikov. Naj bližji, na vratu še krvaveč, z odtrgano čeljustjo in žalostnimi očmi. Bertink, ki je bil poldrugo leto voditelj stotnije; učitelj po poklicu, oženjen, štiri otroci. Zraven njega stopa, s črno-zelenim obrazom, Moller, devetnajst let star, od plina zastrupljen, tri dni potem, ko je prevzel stotnijo. — Potem pride Redecker, gozdni pristav, dva tedna pozneje potlačen od granate v zemljo. — Potem, že bolj obledelo, bolj daleč, Bilttner, stotnik, padel pri naskoku, zadet v srce od strela strojne puške. — Kot sence za njimi, skoraj že brez-imeni, tako dolgo je že od tedaj, ostalih — sedem poveljnikov stotnije v dveh letih. In več kot petsto mož. Dvaintrideset jih še stoji na dvorišču vojašnice. Živlfenie v angleških klubih Mi imamo navado, da zlezemo zvečer vsak v svojo stalno gostilno na kozarec vina ali piva in na kratkočasen ali resen pomenek s prijatelji in sosedi, ali pa gremo kam »sejat«, če smo Slani ali celo odborniki kakšnega društva. Na Angleškem pa so take in podobne naše navade neznana stvar. Angleške gostilne in restavracije so polne samo ob eni popoldne in ob sedmih zvečer, ko pridejo ljudje kosit ali večerjat. Takrat pa, ko sedimo nii v gostilnah z izgovorom ali » tolažbo, da človek po požirku vina ali piva lažje zaspi, so angleške gostilne prazne. Vendar pa imajo na Angleškem nekaj, kar Angležu popolnoma nadomestuje našo »stalno omizje«, našo gostilno in našo kavarno. To je klub, »the Club«. Vsebine in pomena te besede ne moremo povedati v našem jeziku ■ kakšno našo domačo besedo. Klub je klub. To je kraj odmora, je kavarna, je gostilna, je hotel. Kratko povedano: to je pribežališče in zavetišče od dnevnega dela utrujenih trgovcev in bankirjev, sodnikov in odvetnikov, politikov in profesorjev. Kavarna, ki se je k nam razširila iz orijenta tn si otrla svojo zmagoslavno pot do Pariza, se je morala v Angliji ustaviti zaradi — megle, ki ne da ljudem sedeti na prostem in se na prostem pogovarjati. Megla sili Angleža v sobo in to je vzrok, da se vse Angleževo življenje razvija v sobi. Klub je neka vez med poslovnim prostorom in domom. Oženjeni možje prebijejo navadno ves dan v sredini, t. j. v poslovnem delu mesta (»city«), kjer traja delovni čas od devetih dopoldne do petih popoldne. Domov k svojim rodbinam prihajajo možje šele na večerjo, (oziroma na obed) na »dinner«. Za vožnjo domov imajo trgovci in drugi ljudje, ki imajo opravičiti čez dan v sredini mesta, dosti prometnih sredstev, zlasti železnico pod zemljo, ki se nikdar ne ustavi — razun med postajami, namesto na postajah, kakor se šalijo Angleži — pa vendar gre pravi Anglež še vedno v svoj klub, predno se odpelje domov. V lepi, včasih tudi * velikim razkošjem opremljenih prostorih po-' zdravi svoje prijatelje in znance, popije nekaj skodelic izvrstnega čaja, potem pa se zatopi v svoje časopise in sedi komodno na mehkih stolih. Takrat je Anglež za ves svet izgubljen, takrat živi le sam zase. V samem Londonu imajo okoli 110 klubov. Mnogi od njih imajo svoje lastne palače. Vsak klub si prizadeva dati svojim članom čim več domačnosti. Za dobro in ugodno počutje članov imajo zelo praktično urejene jedilnice, igralnice, čitalnice, knjižnice, posebno sobe za pisanje in za posvetovanja itd. Nekateri klubi imajo celo sobe za prenočevanje. Ne sprejmejo pa vsakega v klub, ki se prijavi. Kdor hoče biti član kakega odličnega kluba, mora v življenju nekaj pomeniti, potem mora biti moralno popolnoma neoporečen; o sprejemu pa odloča končno le večina starih članov, navadno pa morajo soglašati vsi! Prve klube so na Angleškem baje ustanovili za čas kralja Henrika VIL Eden naJstareJSih klubov je brez dvoma »Brooks«, ki Je ohranil še do danes svoje stare navade: razsvetljavo • svečami, gosja peresa za pisanje in služabnik* z vlasuljami. Podeželski angleški plemiči m zbirajo v klubu »Savoir vivre«, kjer se najstrožje drže pravil lepega vedenja. Zenske navadno nimajo pristopa v moške klube, za kar so se ženske maščevale s tem, da so si ustanovile 17 svojih klubov, kamor zopet moški nimajo pristopa. »Klub samcev« pa Je 1* toliko obziren, da povabi včasih tudi lenske r »voj« prostore. Klubi so ali družabni, ali pa imajo svoje po- sebne namene. Vedno pa pripadajo člani vsakega kluba istim družabnim ali interesnim slojem. V klubih se srečavajo liberalni politiki s konservativci in z nepolitiki; v klube prihajajo trgovci, častniki, znameniti turisti, učenjaki, književniki, športniki, gojitelji psov, časnkarji, umetnki vseh vrst, vojaki in pomorščaki itd. Glavna stvar in glavno prizadevanje vsakega kluba pa gre za tem, da nudi svojim članom vse, da se v klubu počutijo kakor doma. To pa odvrača samce od ženstva in zato klubi med Angležinjami niso posebno priljubljeni, ker hodijo možakarji rajši v klub kakor da bi se dali doma strahovati od svojih boljših polovic. Lepe plače visokih nemških uradnikov V Nemčiji so visokim uradnikom nedavno znižali njihove prejemke za nekoliko odstotkov, višjim za več, nižjim pa za nekaj manj. Kljub temu prejema generalni ravnatelj nemških državnih železnic . tudi še po 1. januarju leta 1931., ko je stopila nova odredba o znižanju prejemkov v veljavo, še vedno 78.000 zlatih mark na leto in za reprezentacijo 19.000 inark (1 marka — 14 Din). Namestnik generalnega ravnatelja pa prejema na leto 53.000 mark plače in 9500 mark za reprezentacijo. Sedem ravnateljev, ki so ob enem načelniki oddelkov, prejema po 34—38 tisoč mark plače na leto in po 7—10.000 mark za reprezentacijo. 29 predsednikov nemških državnih železnic prejema po 19—23 tisoč mark plače na leto, 62 ravnateljev izven Berlina pa prejema po 17—20.000 inark. V Nemčiji je zaradi visoke vrednosti marke življenje sicer za tujce zelo drago, toda domačinom s takimi dohodki tudi ni treba ravno stradati. Tajinsiveno mesta V južui Ameriki im sicer v republiki Kolumbiji leii mesto To«o Vdejo. To mesto leii sreda močvirnatega pragozda. Mesto je vatano-vid leta 1573. španski potnik in iskalec zlata Don Francisco de Larraga, Itd je pregledoval tudi te pragozdov« po nalogu tedanjega gu-vcrneja Španske naselbine Nove Granade. Ta naselbina je obsegala današnje republike Kolumbijo, Venezuelo, Panamo in Ekvador. Mol je v teh krajih res našell zlato in je ustanovH Letale« Giinthor Pliischow — mrtev Svetovnoznani »Csintavaki« letalec in bivSi kapitan Gttnther Plttschow je b svojim pilotom Dreblowom blizu Jezera Rioo v Argentiniji padel na tla in se ubil. Konjiča nekdaj in sedaj Na konjiškem turnirju v Berlinu Je nastopil oddelek pruskih huzarjev, ki je kazal jahaško ■pretnoat nekdaj in sedaj. __________________________________ tam mesto Toso Viiejo, da bi s« lažje ubranil pred napadi Indijancev, ki so ed tisto zemljo prilaščali. Mesto se je držalo nad 10 let in od tam so poslali mnogo zlata v Španijo. L. 1587 pa so se morali Španci Indijancem umakniti in so delo ustavili. Indijanci sami pa se tudi niso več upali v mesto, kjer so prej stanovali »beli vragi«. Tako se je zgodilo, da »o južne line mesto preraetle, da se sploh ni vel vedelo, kje je mesto stalo. Sedaj pa sta dva inženerja izračunala it starih španskih zemljevidov, kje je mesto moralo biti, in res se jima je posrefftlo »tare mesto odkriti. Našla sita tam tudi le mnog« zlata ln pa petrolejske vrelce. Pilot dr. King — mrtev Blizu mesta Warnemiinde se je ponesrečil pilot dr. King. S svojim vodnim letalom je v gosti megli izgubil orientacijo in je priletel s svojim letalom na vodno površino s tako silo, da se je letalo razbilo, on pa si je prebil glavo, da je kmalu nato umrl. Mesio na kolesih V severoameriški državi Ohio se je tehnikom posrečilo, da so 250 hiS prepeljali s enega mesta na drugo. 250 hiš — to je oei* mesto, ki se imenuje Osborn. Staro mesto Osborn je ležalo še pred 5. leti v dolini reke Mad, približno 5 kilometrov daleč od kraja, kjer 'eži danes novo mesto Osborn. Prepeljati pa so morali mesto zaradi tega, ker »o preko tistega ozemlja, kjer je ležalo staro mesto, napraviU ogromen jez, mesto pa bi zalivala voda, kadar bi bil jez zaprt. Predno so hiše prepeljali iz starega kraja v nov kraj, so najprej novi prostor zravnali, napravili so ceste in položili vodovod. Potem so vse hiše preiskali na njihovo trdnost. Kar je bilo dobrih, so prepeljali, slabe hiše so p« podrli. Za prevoz hiš so rabili 4 vlake materijala. med tem 20 silno močnih vlačilcev (traktorjev). Po asfaltirani cesti, ki so jo naredili od starega kraja do novega, so nato začeli prevažati hiše. Vsako hišo so pravilno dvignili na visoko, močno jekleno ploščo, vlačilci so pa premikali hiše naprej na podloženih valjarjih. Med vožnjo so prebivalci hiš živeli v hišah, kakor da se nič ne godi. Spali so lepo mirno v svojih posteljah, obedovali in večerjali so kakor po navadi, samo vode niso imeli doma. ker niso imeli vodovoda. Tudi telefone so morali ukiniti, druge izpremembe pa ni bilo. Ves prevoz je trajal 2 leti, veljal pa je okoli 200.000 dolarjev. Izdaja tiskarna »Merkurc. Gregorčičeva ulloa28. Za tlAamo odgovarja Otmar MiMlefc- Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja avgust Rozman. — Val t Ljubljani.