Soc Delo 31, 1992, 1-2 Delavnice	207
MLADOSTNIK - ZAKON - DRUŽINA V
PROGRAMIH CENTRA ZA SOCIALNO
DELO KRANJ
Doris Erzar in Blanka Gašperlin
1. UVOD
Preventivne oblike svetovalnega dela z mladimi so na Centru za socialno
delo (CSD) Kranj v okviru zakonskega in družinskega svetovanja začele
nastajati na osnovi izkušenj, ki smo jih svetovalci dobili z bodočimi zakonci
pred sklenitvijo zakonske zveze. Pri tem delu smo se pogosto srečali z
mladimi pari, ki so izražali potrebo po teh spoznanjih že v primarni družini
208	Delavnice	Soc Delo 31, 1992, 1-2
ter v procesu vzgoje in izobraževanja. Prav v obdobju odraščanja doživlja
mladostnik velike spremembe, ki se odražajo tako v fizičnem kot psihičnem
razvoju. Tako mladostnik sprejema različne življenjske vloge in se v njih
bolj ali manj uspešno znajde.
Mlad človek potrebuje spoznanje o sebi, o doživljanju sebe in drugih, to
mu pomaga pri oblikovanju osebne zrelosti in osebne rasti. V kolikor
svetovalci in učitelji zaznamo težave pri odraščanju, pogosto iščemo vzroke
v primarni družini in krivimo za to starše. Ob tem pa se premalo vprašamo,
kaj naredimo za to, da bi bili starši uspešnejši, in kje bi se starševstva lahko
učili. Z vlogo starša prevzemamo eno najzahtevnejših opravil, ne da bi imeli
za to potrebno posebno predznanje. Za vsak, še tako enostaven poklic se
mlad človek usposablja najmanj tri leta, za vlogo starša in razvoj družine pa
se učimo le z vzorci vedenja v svoji primarni družini.
Vsa ta razmišljanja, ki so nam jih oblikovali mladi, bodoči zakonci, so
nas vodila k pripravi programov za mlade na osnovnih in srednjih šolah v
Kranju. Na začetku našega dela leta 1982 je bil to razmeroma skromen
program, ki je vključeval vsebine, ki smo jih pripravili na CSD skupaj z
zunanjimi sodelavci različnih profilov. Danes, po skoraj desetih letih
izkušenj in spoznanj, so programi vsebinsko in časovno obsežnejši in
kvalitetnejši. Postali so sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa za
mlade. Ob tem lahko ugotavljamo, da nam je uspelo ustvariti dobro
sodelovanje z učenci, dijaki, učitelji' in vodstvi šol, kar nam je omogočilo
razvoj novih metod in oblik.
Na CSD Kranj delamo v preventivnih programih že vsa leta strokovni
delavci zakonskega in družinskega svetovanja različnih profilov, strokovni
team pa dopolnjujejo še zunanji sodelavci. Tako nam uspeva pokriti potrebe
po vseh šolah.
2. Vsebina in program srečanj z mladimi na osnovnih
in srednjih šolah
Že v uvodu sva omenili, da so bili naši začetki skromni, saj smo začeli
delati z dvema šolskima urama letno v razredu. Po dogovoru s posamezno
šolo smo uvajali dodatne ure in dopolnjevali program s starševskimi
sestanki. Naš program in vsebina pa sta se z leti širila. Tako imamo za
prihodnje šolsko leto sprejet in potrjen program preko Zavoda za šolstvo
RS, ki vsebuje 10 ur dela z mladimi v programu gimnazije in ga bomo kot
takšnega ponudili tudi drugim šolam v naši občini.
Naše prvo srečanje je namenjeno spoznavanju s člani skupine.
Soc Delo 31, 1992, 1-2 Delavnice	209
ugotavljanju njihovih pričakovanj, potreb in predznanja (glej tudi priloženo
igro Kdo sem) ter sklenitvi dogovornega pakta. Nadaljujemo s predstavitvijo
programov, vsebin in metod dela. Vsebine in teme, ki jih odpira svetovalec
kot moderator, slonijo na verificiranem programu in se prilagajajo
posamezni skupini, starosti, številu, interesom in pričakovanju članov.
Srečanja so opremljena z vajami, didaktičnimi pripomočki, video kasetami, s
katerimi skušamo dograjevati posamezne vsebine. Z mladimi se pogo-
varjamo o ljubezni, njenem pomenu za vsakega posameznika, generacijskih
težavah, družini, medsebojnih odnosih, spolnosti in odgovornosti ne glede na
spol. V srednjih šolah se teme in vsebine širijo na izbiro partnerja, način
izbire, pomen interesov, pomen zrelosti v partnerstvu, odgovornost itn.
Zadnje srečanje je namenjeno zdravstvenim vsebinam. Svetovalec - zdrav-
stveni delavec odpira teme o menstruacijskem ciklusu, fiziologiji zanositve,
kontracepciji pri mladih, odgovornosti za spolnost, spolno prenosljivih
boleznih (npr. aids) itn. Vloga svetovalca kot moderatorja je predvsem
oblikovanje sproščenega pogovora, pri čemer je pomembno, da se izogibamo
vrednotenju in moraliziranju. Takšen način nudi mladim varno možnost
sproščenega in aktivnega sodelovanja.
3. Program in vsebina posvetovalnice za mlade
Na osnovi vprašanj in analize o tem, kakšna so pričakovanja mladih in
njihove potrebe, so nas mladi vodili pri izvedbi programa. Posvetovalnica
deluje v Kranju od leta 1984. Ugotovitve iz analize so nam pokazale, da
mladi kot bodoči partnerji in starši potrebujejo vodene skupine, ki nudijo
pomoč pri vprašanjih, ki se pojavljajo v obdobju mladostništva in zorenja.
Skupine, s katerimi delata vzporedno 2 svetovalca različnih profilov, so
majhne - do 15 mladih. Metoda je skupinska oblika dela, ki vsebuje vse
elemente skupinske dinamike. Na skupini se pogovorimo o željah, potrebah
in naših pričakovanjih. Na prvem srečanju se sprejme tudi dogovorni pakt.
Poleg razgovorov uporabljamo tudi metodo igranja vlog in različne vaje,
povezane z vsebino. Ob zaključku skupine se pogovarjamo o naših občut-
kih, o realiziranih pričakovanjih in predlogih. Na skupini uporablja
svetovalec tudi didaktična sredstva in video kasete. Po zaključku dela v
skupinah imajo mladi možnost razgovora in pregleda v ginekološki ambu-
lanti, ki je namenjena samo mladim. Ginekolog je občasno tudi moderator
na skupinah v posvetovalnici, predvsem pa deluje kot svetovalec v gineko-
loški ambulanti, kjer mladim individualno ali v paru svetuje in jim nudi
ustrezno zaščito.
4. Zaključek
210	Delavnice	Soc Delo 31, 1992, 1-2
Po naših izkušnjah in analizah mladi v posvetovalnici zelo odprto in
močno izražajo potrebo po tovrstnih srečanjih, saj povedo, da takšnih
pogovorov pogrešajo tako doma kot v šoli. To dokazuje utemeljenost dela z
mladimi, kajti njihova doživljanja kažejo dileme ob razpotjih, na katerih jim
lahko svetovalec z opisanimi metodami in strokovno pripravljenostjo
učinkovito pomaga. Posvetovalnica je svojo utemeljenost dokazala s 7-let-
nim delovanjem. Na skupine prihajajo dijaki in študentje z vse Gorenjske
brez napotnic in posebnih vabil. Odzivnost je dovolj velika že s samim
ustnim izročilom in pogovorom med mladimi o tem, kaj lahko dobijo v
Posvetovalnici za mlade v Kranju.
Kdo sem?
NAVODILA ZA IGRO
Z vami bi rad poskusil igrico "KDO SEM". Med vas bom razdelil
obrazce z vprašanji in prosim vas, da jih izpolnite. Časa imate 10 minut...
Zdaj bi rad, da napravite skupine s po štirimi otroki...
Preberite si, kaj ste napisali, in se o tem pomenite. Na voljo imate četrt
ure časa...
Zdaj posedimo v velik krog, tako da se bomo lahko skupaj pogovorili o
poskusu...
TOČKE ZA OBRAVNAVO
*	Kako se zdaj počutim?
*	Katero vprašanje se mi je zdelo najbolj važno?
*	Na katero vprašanje mi je bilo težko odgovoriti?
*	S katerimi tremi otroki sem oblikoval skupino?
*	Ali sem si jih sam izbral?
*	Ali so me oni izbrali?
*	O kom sem zvedel kaj novega?
*	Kdo med vsemi ljudmi me najbolj pozna?
*	Kdo me v tej skupini pozna najbolje?
IZKUŠNJE
Poskus pomaga otrokom razvijati občutek za lastno identiteto. Omogoča
jim zlasti, da se v majhnih skupinah natančneje spoznajo, in krapi zaupanje
v skupini.
Pri skupni obravnavi se lahko seveda s pridom posvetite samo enemu
vprašanju.
Soc Delo 31, 1992, 1-2 Delavnice	211
Inačica (za starejše otroke): Otroci naj obdelajo tole vprašanje: "Katero
vprašanje nii mora človek postaviti, da zve, kdo sem?"
Seznam vprašanj: KDO SEM?
Ko zjutraj vstanem, sem največkrat _
preden zaspim, velikokrat mislim_
Najraje imam___
Ne maram ljudi, ki____
zaupam ljudem, ki____
Srečen sem, kadar___
Rad bi, da bi moji starši o meni vedeli, da_
Strah me je, kadar___
Žalosten sem, kadar____
Sem_____
Datum__Podpis_