/
DFBDRistvo (n oppaDnistvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
iMil'inn it'
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek I	popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom se more govoriti Virk dan od 11.—12. ure dbpoid.
Telefon At. IIS.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Celo leto		12 K
Pol leta			6 K
Četrt leta ......	3 K
Mesečno		I K
Posamezne številke 10	v.
Zunaj Avstrije celo leto	17 1L
inserati ali oznanila	
se računijo s 15 vin. od čredne	
petkvrste; pri većkratmb	osna*
nilib velik popust
Št.1 84.
Maribor, dne 25. julija 1910.
Letnik II.
Zlatomašnik opat Ogradi.
V	Celju ' se f obhaja dne .31 j ulji j a t. 1. redko slavlje. Prečastiti) gospod opat ;0fgradi bo praznoval öOletBÜco svojega mašništva. Ob zarji zlate maše se ozrimo malo v preteklost.
Rojen je bil Franc Ogradi v divnem Gornjem-gradu idne 13. julija 1836.1 lOd redoljubnega, skrbnega očeta ter ljubeznjive, pobožno-vesele matere je dobil prvo vzgojo, v gornjegrajski šoli prvi pouk. A Bog malemu iantku čvrste postave, bistrega f očesa, jasnega, uma in dobrega srca ni prisodil gornjegrajskega planinskega raja, poslal ga je vi življenja šum in hrum.
V	burnem letu 1848 je prišel v( nadaljevalno šolo, v c. kr. glavno okrožno 'šolo v Celju. Mogočen u-iis je napravilo na njegovo mlado, življenja polno dušo narodno probujonje istega leta. V tej šoli, kakor pqzneje na celjski gimnaziji se je* vseskozi odlikoval ter napravil leta 1857 maturo z odliko. Odločil se je za duhovski stan 1 tier vstopi^ v celovško bogoslovje, kjer so do leta 1850 imeli koroškij-krški bogoslovci ter lavantinski bogoslovci skupen zavod. IS preselitvijo lavantinskega škofijskega sedeža* od 'Št. Andraža v Lavantinski dolini v Maribor se je preseip tudi bogoslovec Fra,nc Ogradi tja.
Dne 25. julija* 1860 je bil ko# tretjeletnik posvečen v mašnika 1 od škofa Antona Martina Slomišeka, ki ga je kot mladega duhovnika ileta 1861 poslal pastirova! v „zlale“ Konjice. Pod( f vodstvom ( gorečega dušnega pastirja nadžupnika Rozmana ■ je ' kaplanu-novincu veselo preteklo prvih pet let duhovskoga pa-stirovanja v prijaznem trgu med globoko-vernjim prebivalstvom.) Od 1866—1868 je lh|il kaplan romarske cerkve sladkogorske v šmarski dekaniji, odkoder 'Je prišel zopet v viharnem času dne 1. maja 1868 kot vikar v Celje. Sedem let je ostal na Ulem mestu, kjer je s svojim mnogo^transkim delovanjem na verskem in narodnem polju opozoril širše kroge nase.
Zato mu je* bilo poverjeno Še važnejše, za celo škofijo odgovornosti polno mesto. Dne 15. septembra 1875 je postal namreč Spiritual v kn. Šk. bogoslovju v Mariboru, nekaj let pozneje ravnatelj bogoslovja in obenem profesor pastime. Kot tak je biil kmalu odlikovan ter dne 24. septembra 1879 kot stolni' kanonik poklican v kn. šk. konzistor,ialni svet. Na stem odličnem mestu je ostal celih 15 let.
Dne 1. maja 1890 pa je prišel iz Maribora zopet v Celje, okrašen z mitro, kot ihfuüran opat, dekan in mestni župnik celjski,, kjer deluje zdaj že čez 20 let. Pred dvemi leti je dobil kot tak tudi cesarsko odlikovanje, postal je vitez železne krone 3. razreda. In letos stopi v častno mesto zlatomašnikov.
Lepa je življenjska pot milostljivega zlatomaš-nika. Kqt odličen dijak je bjil tudi v, svojih službah odličen., Nikjer in nikdar se hi bal truda, vselej in povsod je skrbel z ljubeznijoj1 ;in vnemo r za blagor njemu izročenih. Natančen in vesten sam pri sebi je skrbel zlasti kot vodja bogoslovja za red in disciplino. A dasi je bil natančen v teh zahtevah, so ga vendar gojenci spoštovali in ljubili,, ker je vedel svoje razumne oponljne omiliti vedno z ljubeznijo, krotko-stjo in prijaznostjo. Skoraj tretjina sedaj živečih duhovnikov je njegovih gojencev, in vsi se ga* spominjajo z veseljem in hvaležnostjo.
Drugih ni učil le z besedo, ampak tudi z lastnim vzgledom. Še sedaj kot zlatomašnik je lahko vsakemu vzor duhovnika. Vsak dan je že ob četrti uri zjutraj po koncu, vsak dan je že ob %5. uri v spovednici, vsako nedeljo in vsak praznik razlaga s prižnice besedo božjo, vsakoletno velikonočno izpraševanje in vsak pouk za zakonske ima še vedno sam.
Kakor pa je izredno in odlično njegovo delovanje v verskem in cerkvenem oziru, tako raznovrstno in tenkvestno je tudi njegovo delovanje na narodnem in socialnem polju. Pri vseh narodnih podjetjih in občekorijf,iijlh napravah fie ali krepko sodeloval :al’i vsaj izdatno podpiral njih stremljenja. Zase skromen daje toliko več ubogim, ki jih vsak čas sprejema in deli dobrote.
Zato se pa veseli njegove zlate svete maše vsa, duhovščina, vse ljudstvo, ki ga Je imelo priliko spoznati ter mu želi še biserne svete maše. Upanja zato je dovolj,, jker je miki gospod zlatomašnik še izvanredno čvrst, živahen,, - poln mladeniškega, ognja in navdušenosti za vse dobre.
Pesnik Simon Gregorič je napravil čestitko nekemu zlatomašniku.. Njegove besede veljajo istotako zlatomašnijku opatu Ogra/iiju.
Zato mu naj bo s temi besedami izražena naša čestitka!
Pa,č čas se ustaviti neče, vrti še kolo mu okol —
In Tebi naložil na pleče je križev že sedem Ini pola
A Tebi njih broj ni težaven, ne tare Te njih velikost, za Te ni pregovor veljaven, da stara so leta, slabost.
Še čvrsta je Tvoja postava, še Tvoje moči so krepke,
Še zdrava* in bistra je glava, Še živo in mlado srce.
Glej, to Ti od zgoraj je dano, ker gorel za Večnega čast, ker delal si pozno im rano za carstva nebeškega rast.
In delal za nas si obilo, skril nisi Ti danih darov — in delo je Tvojo rodilo ljudem tisočer blagoslov,
Kot zarja obseva večerna planinam visokim vrhe, dejanja ta blaga stoterna večer !Ti življenja zlate.
Zlati Ti kot solnčna svetloba, prijazni življenja večer, hvaležnost, ljubezen, zvestoba, Ti vdanih sinov in pa hčer.
Sinov Ti imaš na tisoče, duhovnih sinov in hčera« ki ljubijo vsi Te prevroče, ki za-Te gore Iz srca.
Vsa srca za Tebe so vneta, kar Šteje ta krasni jih kraj, in zlato daritev — očeta, veselo proslavljajo zdaj.
Mi-tudi Ti dvigamo čašo, zdravica naj glasno doni:
Ki zlato praznuje dnes ma,šo, ta duša naj zlata živil
Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža.
PODLISTEK Kuharica in policaj.
Iz angleščine. pSalfel
Njegove brke 1 m špičasta brada so bile lepo Urejene, in da ga popolnoma popišemo, dostavimo, da je imel v ustih dolgo, črnikasto smodko.
„Ni brezčutnost pri tem strašnem dogodku“, je izjavil, „moji živci so preveč, razburjeni, gospod policijski nadzornik, in le na ta način jih zamorem zopet nekoliko pomiriti. Blagovolile mi oprostiti in pa imeti z menoj sočutje.“
Nadzornik je izpraševaj ®o pričo ostro in natančno, 'On hi bil mož, 'da bi ga mogla zunanjost zmotiti, vendar sem lahko opazil, 'da se mu Mr. Beluš prav nič ni dopadel ali da bi mu morebiti celo verjel.
Pri izpraševanju se ni mog$o (izvedeti ničesar drugega, kakor to, kar je Mrs. Eroseapel že poprej poved aja.
Mr. Deluc se je vrnil v svojo sobo.
„Koliko časa stanuje pri vas?“, je vprašal gospod nadzornik gospodinjo, kakor hitro je M. Deluc odšel.
„Skoro eno leto“, je odgovorila) > hišna gospo-
„Ali vam je dal priporočila?“
„Kakor sem si jih le mogla* želeti!“
Pri tem je imenovala neko dobro znano tvrdko za smodke v mestu.
Nadzornik je zabiležil odgovor v svoj zapisnik. Najraje ne bi ničesar podrobnejšega pripovedoval, kar'se je naprej zgodilo. Premučno je, da bi se bavil s |em dalje.
! Povem naj, le toliko, ' da so prepeljali1 ubogo umobolno žensko v policijsko poslopje. Nadzornik sam pa je vzel nož in pa neko knjigo, katero je našel na tleh, in, ki se je imenovala „Svet spanja*.“
Kovček, v katerem se je nahajala prtljaga, so zaprli in potem zavarovali sobna vrata, katerih obeh ključi so bili, izročeni mojemu varstvu. Moj nalog je bil, ostati v hiši in nikomur dovoliti, da gre iz nje, dokler ne pridejo v kratkem od nadzornika nadaljna povelja.
Uh
Uradni ogled trupla se je izvršil, sodna preiskava pa je bila preložena, ker je hila Mrs. Zebedaeus v takem stanju, da ne bi mogla razumeti niti ene niti druge razprave.
Sodnijski zdravnik je izjavil* da je popolnoma potrta vsled pretresen j a živcev
Ko so ga vprašali, ali mjišli, da je bila duševno zdrava ženska, predno se je izvršil umor, je odklonil podalti v trenutku vsako gotovo izjavo.
Minul je teden dni. Umorjenca so že pokopali. Njegov stari oče je bil navzoč pri pogrebu.
Jaz sem semintja obiskaval Mrs. Eroseapel in njeni služabnkfi, ker sem misiji, da bom še kaj bolj natančnega zvedel.
Kuharica kakor tudi hipih a/' pa ste zapustili svojo službo, ker niste hoteli, kakor ste rekjl, z ozirom na svoj dober glas ostati v hiši, kjer se je izvršil tak zločin.
Slabo živčevje je tudi 'Mr. Deluca pripravilo, da se je preselil; njegov nočni mir so vznemirjale in kalile grozne sap Je. Plačal je naprej, kolikor je moral in odšel, brez odpovedi.
Mr. Barfield, najemnik prvega nadstropja, je ostal v svojem stanovanju; dobil pa je od svojih Šefov dopust in z nekaterimi prijatelji podal na deželo.
Samo Miss Mybus je ostala v svojem stanovanju.
„Ako se dobro počutim“,, je dejala stara žena, „me v moji starosti nič ne pripravi iz mesta. .Umor dva nadstropja bolj zgoraj je skoro ravno isto, kot umor v sosednji hiši. Samo razdalja naredi cel razloček, kakor vidite.“
Policiji je bilo majo mar, kaj so storili najemniki. Imeli smo skrivne policaje, ki so, dan !za 'dnevom stražili hišo.
Vsakomur, ki je zapustil hišo, smo skrivaj sledili in naprosili policaje onega okraja, !v katerega se je dotienik podal, da pozorno pazijo nanj.
Dokler se nismo na en ali drug način prepričali o resničnosti njene izvanredne izja,ve — da ne pozabim omeniti, da je bil vsak naš trud,1 izvedeti kupca noža dosedaj brez najmanjšega vspeha — smo morali gledati na, to, da ne izpustimo nobene osebe izpred naših oči, /ki je v noči zločina bivaja pod streho omenjene hiše.
IV.
V	naslednjih štirinajstih dneh se je stanje Mrs. Zebedaeus toliko zboljšalo, da je mogla podati potrebne izpovedi, potem ko so bili ukrenjeni vsi koraki, kakor je treba pri osebah v takih položajih.
Soduijski zdravnik ni bil več tako neodločen in je Izrekel, da je duševno popolnoma zdrava, ženska.
Prej je služila ' Štiri leta 1 kot hiišina prj neki rodbini, ki je bivala.v Dorsetshire. Edini pomislek, ki se ga je moglo imeti proti njej, i je bila začasna mesečnost,_ radi česar je morale, še druga služkinja spati v isti sobi, ki je zapirala vrata in dajala ključe pod svoje vzglavje.
V	vsakem drugem oziru pa jo je gospodinja posebno pohvalila.
Tokom zadnjih šest mesecev njene službe pa. je vstopil nek mlad mož, John Zebedaeus po imenu, kot služabnik v hišo. /Kmalu se je zaljubili v brhko in malo hišino in ona se je tudi odzvala njegovi globoki ljubezni	(Dalje prihodnjič.)
Dr. Korošec med volilci.
Včeraj dne 24. t. m, je priredila Slov. kmečka zveza v Slivnici pri Mariboru po, rani maši društveno zborovanje, kojemu je predsedoval kmet gospod Mlakar,
Deželnji poslanec tega okraja gospod dr. K o-r o jš e c je poročal o svojem delovanju v deželnem zboru. Liberalci so se pokazali tudi glede slovenske deželSnozborske delegacije kot slabi preroki. Z zaničevanjem so gledali na vse naše poslance od prvega do zadnjega, ter se dan za dnevom prepričevali o njih, nezmožnosti, (Sedaj jim je prepričanje izginilo, za njih zaničevanje pa se nihče ne zmeni. Poslanci Slovenske kmečke zveze so si s svojo marljivostjo v deželnem zboru, Zi jasnostjo svojih ciljev in z odločnim nastopom kmalu osvojili splošen ugled.
.Potem je gospod poslanec razložil razlog in pa smoter obstrukcije v deželnem, zboru. ^ (Liberalni listi nas vsak dan rotijo na lep in grd način, naj jim pokažemo svoje karte. Toda mi nismo njihovi poslanci, ampak zaupniki pristašev Slovenske kmečke zveze. Tem smo odgovor dolžni in tem ga tudi dajemo! Napadi od nasprotne strani nas ne bodo spravili z naše strogo začrtane poli, katero bomo hodili, kakor nam jo narekuje blagor slovenskega ljudstva in naša lastna vest.	„
Nazadnje je podal gospod poslanec še kratko sliko o dogodkih >v državnem zboru. Nato je sledil še zanimiv pogovor o različnih kmečkih zadevah,
Volilci so izrekli svojemu poslancu gospodu dr. Korošcu popolno zaupanje ter sklenili tudi poslati pozdrav obolelemu poslancu,, domačinu gospodu Pišeku, z iskreno željo* da kmalu popolnoma ozdravi.
Savinjska dolina mora ostati naša.
Petrovče, dne 24. julija 1910.
Crez 500 pogumnih slovenskih mladenk se je zbralo danes, dne 24. julija v društvenem domu v Petrovčah, da si ustanovijo „Savinjsko okrožje“^ zveze slovenskih deklet. Dasiravno je bilo slabo deževno vreme, so vendar prihitele navdušene mlade Savinjčanke iz vseh župnij lepe naše doline.
Shod je pokazal značaj vrlih naših Savinjčanov: Mladenke s ponosnim, samozavestnim in pogumnim nastopom so nas naravnost presenetile. Odkrit značaj, gladka govorica in živahnost. To vse priča, da je slovensko ljudstvo v Savinjski dolini že zelo napredovalo.
Raz „Društveni dom“ je vihrala Slovencem v pozdrav mogočna slovenska trobojnica. Pred vlakom, ki je bij lepo okrašen, nas je pozdravljal napis: „Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!“
Zborovanje otvori g. dr. Jehart. jV pozdravnem govoru omenja, da se je zbral danes v Petrovčah cvet slovenskega ženstva Savinjske doline.
Nato se je izvolilo predsedstvo shoda: Marija D r e o, predsednica; Terezija Šket a , zapisnikarica;1 Marija Lukman in Anica Z u ž a podpredsednici. Predsednica najprvo v navdušeni in krepki besedi pozdravi zbrane mladenke.
Besedo dobi zastopnik S.. K. S. Zw, urednik Žebot iz Maribora; v. daljšem govoru oriše četvero lastnosti, ki naj dičijo vsako slovensko Savinjsko mladenko: izobrazbeželjnost, deloljubje, globoka vernost in pravo domoljubje. Delo v, naših organizacijah ni delo fraz, ni delo pri Čašah rujnega vinca, ampak naša izobraževalna in mladinska organizacija ima prevzvišeni smoter: pravi napredek in dobrobit celokupnega slovenskega ljudstva.
Govornik priporoča, da se naj v vsaki župniji Savinjske doline ustanovijo Dekliške zveze. Ce bodo savinjske mladenke organizirane v Z. S. D,, bode lažnjivemu liberalizmu za vselej, odklenkalo v lepi Savinjski dolini.
D, r. JI e h a r t poda nato načrt dela naše organizacije v Savinjski dolini. Ustanovljen je že „Savinjski Orel“. Danes ustanovimo „Savinjsko okrožje Z. S. D,“, nadalje bomo ustanovili v, vsaki župniji Dekliške in Mladeniške zveze ter „Orle“. V vsakem oziru moramo in bomo izpolnjevali začeto našo organizacijo.
Dekleta govorijo.
S e d m i n e k Marija iz Sv. Petra v Savinjski dolini prinaša pozdrave tamošnjih] deklet ter pravi: Št. Peter je srce Savinjske doline, to srce bo zdravo, za to bomo delale me dekleta z združenimi močmi.
Kolar Francka, Št. Peter, Vi Savinjski dolini povdarja: Dom očetov nam mora biti najbolj svet. — Mladenke, ne v tujino!
Lukman Marija, Št. Jurij ob Taboru, izraža sledeče misli: Slovenska mladenka naj širi naše dobre časnike. V hišo, kjer imajo liberalne celjske cunje in ptujsko motovilo, naj, ne stopi slovenska mladenka. Mladenka ne daj nikdar roke liberalcu. Nikdar zveze z liberalci in nemčurji.
Pinter Marija govori, imenom celjskih mladenk.
Kolar Marija iz Polzele navdušuje tovarišice za neutrudno obrambno delo.
Šketa Tpezika iz Braslovč pravi: Dolžnost nas deklet je, da očistimo naš dom, to je našo ožjo domovino — Savinjsko dolino vseh črnih madežev liberalizma in nemškutarstva. Poštenost nam bodi glav-
no pravilo. Fanta, ki čita liberalne in nemškutarske liste, niti ne poglejmo!
Boldin Apolonija pozdravlja imenom deklet iz Gomilskega.
Ustanovitev) Okrožja,
Predsednica predlaga nato ustanovitev, „Savinjskega okrožja Z. S. D.“ Predlog je bil enoglasno z velikim navdušenjem sprejet s klicem: I Živelo Savinjsko okrožje Z. S. D.!
Pred volitvijo govori še dr. Jehart, ki slovesno zatrjuje: Savinjska dolina je naša in ostane naša! (Viharen aplavz!)
Nato se je izvolil odbor okrožja, ki se je sledeče sestavil:	Dreo Marija, prva predsednica, Šketa
Trezika, druga predsednica; Pinter Marija, Korent Julijana, Lilija Helena, Košak Elizabeta, Kolar Marija, Boldin Apolonija, Lukman Marija in Felicijan
M., odbornice.
Dr. Jehart razvija nato načrt za okrožno delo, ki obstoji:
1.	V nadzorstvu delovanja posameznih zvez;
2.	v, razbremenitvi dela Z. S. D.;
3.	v podrobnem delu. Od S, K. S. Z. želimo potovalnega organizatoričnega predavatelja za zimski čas ter več gospodinjskih tečajev.
Razvila se je nato živahna debata.
Odposlanec S. K. S. Z. končno še poudarja: Nebo je rosilo danes na, našo ustanovitev v znamenje blagoslova, in vspehi bodo prišli. Napravili smo ve-levažen korak v naši organizaciji v Savinjski dolini, zato živele Slovenke Savinjske doline.
Slovesno se je končalo veličastno zborovanje!
Popoldne smo se zopet zbrali v domu. V čast dekletom se je vršila lepa veselica. Igralo se je Krekov: „Turški križ“, Igralci so rešili vsi izborno svoje naloge. Med odmori so tamburaši udarjali krasne slovenske komade,
Dan 24. julija ostane zgodovinske važnosti za Savinjsko dolino. Mladenke so vsklikale:i Za temi vzori hitimo okrožje savinjsko vzbudimo!
Na našem jugu se jasni.
Mnogokrat smo bili prisiljeni, da smo že javno v našem listu 1 grajali politiko ! hrvaških poslancev. Njihova mehkoba in nedoslednost nam je bila neume-vna/ in pri vsej ljubezni ) do bratskega naroda smo morali izreči marsikatero trpko besedo črez njegove zastopnike.
Še veliko večkrat ) kakor smo javno' povedali, smo. pa bili na tihem vznevoljeni radi meglenosti ,in nesmotrenosti, ki jo je dokumentirala hrvaška delegacija pri vsaki, priliki.' Velikokrat so nam silile obto-žilne besede na jezik,, a iz raznih obzirov smo jih, akoravno težko, zamolčali. Neumevna se nam je zdela neenotnost hrvaške politike, ki se je kazala, pri vsakem važnejšem glasovanju. Vedno in vedno so se sicer slišali iz teh krogov, glasovi;, da Hrvatje ne morejb biti iz gospodarskih ozirov proti vladi, a za Dalmacijo in Istko se vendar nič ni, zgodilo. Ne glede na to, da je vlada dolžna popraviti zakasnele grehe in nikakor ni na mestu, f da radi tega1 izkazujejo poslanci vladi hlapčevsko udanost, se_ vendar faktično ni zgodilo za te dve zapuščeni deželi ničesar,t o-stalo je vedno samo pri besedah. Ker so bili pa — na videz vsaj — domači krogi s takim početjem zadovoljni, smo morali biti radi ali neradi tudi mi. Večkrat so se Sicer čuli svarilni glasovi, večkrat se je poskušajo razgnati meglo raznih državnopravnih fantazij in ustvariti sedanjem realnim razmeram odgovarjajoče in zadoStujioče programe, a bilb je brezuspešno in vsaj mi, ' ki opazujemo, ra.zvoj 'od daleč, nismo opazili nikakega zboljšanja.
Pač pa smo z žalostjo spoznali, da je, bilo to apatično stanje dobrodošlo svobodomiselstvu, ki se je začelo zelo živahno gibati. Dr. Smodlaka, H je zdaj kakor znano tudi državni poslanec, ( je uvidel ugodnost položaja in je začel z vso energijo širiti liberalizem. Dokler je bilo to gibanje Še je v povojih in ni kazalo še nobenih vspehov, so merodajni krogi šli mirnodušno preko njega na dnevni red. Akoravno je bila taktika liberalcev, ki so se oblekli v vlogo demokratov in so se vrgli tudi na gospodarsko in socialno polje, zelo premetena, to vendar ni skoro nikogar iritiralo. Popolna letargija ja vladala naprej.
Še-le vspehi dr. Smodlake so vzbudilj protire-akcijo. Res je sicer, da je bilo v Dalmaciji in Istri mnogo dalekovidnih mož, ki. so s strahom gledali v bodočnost in so se trudili po svojih močeh vzdramiti otrpnele in zaspane somišljenike, a imeli niso veliko sreče. Potrebno je bilo, da je prišel močan zunanji pritisk, ki je Še-le spemenfil položaj.
Ako samo nekoliko premotrimo vzroke, ki so dovedli do sedanje zjasnitvej potem hitro uvidimo, da so imeli prvobojtevniki krščansko-socicjne ljudske misli, res težavno nalogo.
Že pri zadnjih državnozborskih volitvah] je kandidiral dr. Sntodflaka in msgr. RuRč, ki fco ga podpirale vse stranke, je zmagal z neznatno večino. Za vsakega objektivnega opazovalca je bilo jasno, da si je liberalno naprednjaštvo priborilo trdno stališče, a tozadevnih naših krogov to še ni vzdramilo. Bulič je odložil manda,!, ' prišle so nadomestne volitve, dr. Smodlaka je, podpiran od dosedaj vladajoče Hrvaške stranke, ki je bila vedno, akoravno nekoliko, manj izrazito, tudi katoliška, zmagal z ogromno večino.
To še ni bilo vse. Dubrovniška lokalna svobodomiselna stranke, ki ima v deželnem zboru ( 4 poslance, je namreč sklenila stopiti v( Hrvaško stranko, ker se je ista obvezala, da bo šla v vseh zahtevah roko v roki z, Demokratično stranko, 1 to je svobodomiselno stranko.
Še-le sedaj so se odprle oči tudi najbolj zaslepljenim. Vsakemu, ki zna le nekoliko politično in samostojno misliti, je moralo postati jasno, da so se cilji Ih nameni Hrvaške stranke predrugačili ter da je skrajna potreba, da se nastopi odločno in odkrito. Posebno duhovščina,, ki je bila, dosedaj razcepljena kar na tri politične sttuje, je uvidela neznosnost položaja. Radi tega je stopila medseboj v dogovor, in pripravljani odbor je dne 20. t. in. sklical v Split shod, na katerem se je določil program za novo organizacijo. V političnem oziru se je sprejel pravaški program, razven tega se je začrtala pot za socialno delo:^ organizacijo mladine! in kmetov, kakor tudi za organizacijo katoliškega tiskg. Vsa tozadevna poročila je shod soglasno in navdušeno sprejel. Katoliška hrvaška duhovščina, stopi brez izjeme v to; novo organizacijo,
T,a velepomembni korak je vplival olajšailno in razveseljivo ne sa,mo, na pošteno- in dobromisleče kroge v Dalmaciji, 'ampak { na vsem slovanskem jugu. Naši bratje Hrvatje imajo sedaj priliko, da se otresejo frazarske, brezbarvne in brezidejne politike ter začnejo smotreno in realno delovaji na temelju pravega ljudskega programa, ki se ne izčrpuje v raznih državnopravnih megljenostih, ampak hoče doseči svoj cilj na temelju gospodarske osamosvojitve ljudstva, ki je globoko prežeto s krščansko in narodno mislijo.
Sličen proces, kakor v Dalmaciji, je prišel do srečnega zaključka tudi v Istri. Razlika je samo ta„ da so v Dalmaciji zamorili vsako resno delo državnopravni prepiri, med tem ko je to povzročilo v Istri solzavo edinjaštvo. Pod krinko slogaštvaj je v Istri že dalje časa sem prodajal svojo preperelo blago zastareli liberalizem. Da bi ne kalili „ljubega mira% so naši ljudje na vseh koncih in krajih popuščali, svobodomiselstvo je pa to, mlačnost;1 korenito izrabljalo. Sedaj so se vendar otresli vseh neumestnih predsodkov in napravili odločni korak.
Kakor, poročajo listi, se je vršil dne 18, t. m. na Voloskem pod predsedstvom dr. Stangera shod odbornikov političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri ter nekaterih ; ožjih somišljenikov „Pučkega prijatelja“],> ki imajo za svoj program načela krščanskega, demokratizma, Na tem sestanku je prečital župnik Žic iz Punta tiskano izjavo poslednjih. Vsi prisotni so načela, izražena v, tej izfavi, potrdili.
S tem se je postavilo Polijtjično društvo za Hrvate in Slovence v Istri na strogo, krščanskoi-socialni temelja S tem principom se bo delovalo od sedaj naprej v Istri na, narodno probujo ih gospodarsko o-krepljenje ljudstva.
'Mi, ki smo tiukaj na severni; mejij z iskrenim veseljem pozdravljamo to, preobrat na, našem. jugu. Ako bodo vsi Jugoslovani združeno in enotno postopali, (potem je naša zmaga gotova. To j;e pa samo mogoče,, ako smo vsi enega duhe, in ene misli. Temu našemu cilju smo se pa po teh dogodkih, krepko približali in to je, kar nas navdaja z radostjo ter nam budi ponosne upe. Novim mladim sobojevnikom na političnem pozorišču kličemo: Pozdravljeni!,
Politični pregled.
Luegerjev državnozborski mandat.
Lueger je zastopal kot državni poslanec 18. dunajski okraj Hietzing„
Na njegovo mesto kandidira' sedaj krščanskosocialna stranka dunajskega 1 župana ( dr. Neumar yerja.;
Frajzinovski protikandidat je neki' že večkrat propad Schmidt.
Nadomestna deželnozborska volitev jha Koroškem.
V	kuriji veleposestva je potrebna na Koroškem po umrlem bankirju Suppanu nadomestna volitev.
Ustavoverno veleposestvo, kateri je pripadal tudi Suppan, kandidira veleposestnika Alb. Wirtha.
Obenem s sklepom kandidature se je tudi sklenilo, da se ne sprejme od krščahsko-soeialne strani nobenega kompromisa.
Demisija bana Tomašiča.
Dne 23,i t. m. je bil baron Khuen pri cesarju v Išlu v avdijenci. Glavna točka je bila demisija bana Tomašiča.
Cesar demisije ni sprejel, kakor, smo mi že zadnjič naprej poročali, ker baje ni zato tehlfcnih vzrokov. Prihodnji hrvaški uradni list bo prinesel, komunike, ki izreka Tomašiču popolno zaupanje.
S tem so se razmere na Hrvaškem, poostrile in napetost se je povečala. Ogri sicer upajo, da se bo koalicija, ali' vsaj večina; brezpogojno udala, a vodilni možje iz koalicije trde, da je nemogoče, da bi koalicija odnehala od svojih zahtev.,/ Z nadaljno popustljivostjo bi, izgubila še to malo zaupanje, ki ga ima pri ljudstvu.
Ako vsa znamenja ne varajo, stojimo pred razpustom sabora, ker je v resnici zelo malo verjetno, da bi se koalicija z nadaljhimi koncesijami! vdinjala Khuenu.
Atentat na Maura.
V	soboto, dne) 23. t. m. ob 5412. uri zvečer se je pripeljal Maura, bivši Španski ministrski pred-
sednik, z ekspresnim vlakom iz Madrida v, Barcelono. Pred kolodvorom so ga pričakovali njegovi prijatelji in mnogo drugega občinstva. Ko je izstopil Maura iz voza, je ustrelil neki Manuel Posa-Roca z revolverjem trikrat nanj. — Minister Maura in njegov prijatelj Oliviera sta bila lahko ranjena.
Raznoterosti.
Zveza telovadnih odsekov bo priredila letošnjo zimo v Mariboru tečaj za vaditelje Orlov, Tako se je sklenilo na občnem zboru S. K. S. Z. v Ljubljani.
Slovenskim mladenkam! Sl K. S. Z, v Mari-riboru ima še nekaj sto dekliških znakov na razpolago. Znaki so se dosedaj že zelo priljubili prij slovenskih mladenkah in vedno dohajajo nova naročila. Znaki so umejtniško izdelani, komadi stane 1 krono. Mladenke dekliške zveze, sezite po njih!
Za učiteljstvo. Naučno ministrstvo je o.dpomo-glo neki zelo nujni potrebi. Po naznanilu ministrstva bq izšel tekom počitnic odlok, ki določa za tekoče počitnice 0 gospodarskih tečajev za. učitelje{. S tem bo v marsičem vsaj nekoliko vstreženo prošnjam naših kmečkih posestnikov, ki želijo z a svoje otroke nekoliko pouka o kmetijstvu že na ljudskih 'šolah, posebno ker pridejo v prvi vršiti v* poštev učitelji gospodarskih nadaljevalnih Šol, ki imajo že odrasle učence. Za Slovence še bo vršil tak tečaj na dež. kmetijski šoli v Gorici,
Dr. Pitreich, predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu, je šel na daljši dopust. Slovenci ga nič ne pogrešajo.
Nesramnost. Sedanji ,topli dnevi silno vplivajo na liberie možgane. Med tem, ko so preje včasih vedno še radi igrali vlogo najbolj vernih in edino pravih katoličanov,, jim sedanja vročina dan za dnem sili v pero odkrite besede. IŽe večkrat smo imeli v zadnjem času priliko konštatirati, kako so liberalci v tej zadevi odložili vso hinavščino1 in kakoi sedaj ne-ženirano kažejo svoje sovraštvo do katoliške cerkve, in do vsega, kar je z njo v zvezi. Evo vam novega dokaza iz „Narodnega Dnevnika“1 od dne 22, t, m. Tam Čitamo v dopisu od Spodnje; Sv. Kungote nad Mariborom, 1 ki je bil pisan I v „Dnevnikovem“ uredništvu, naslednje vrste: „Klerikalizem, cerkvene slar vnosti, katoliška miadjina in nož — to so pojmi, katerih ni možno ločiti.“ Ali rabimo še več? „pnevn.“, ki je imenoval katoliško cerkev j „zavod izkoriščevalcev“, ki se ponovno norčuje iz papeževih enciklik, ki mu je klerikalizem istoveten s katolicizmom, trdi v zgorajšnjih vrstah popolnoma odkrito, da je vzor katolicizma nož, da je katoliška cerkev povzročiteljica in moralna 1 pospeševateljica pobojev. Komur se po takih blasfemijah Še ne odprejo oči, ta je udarjen z egiptovsko temo,
Vrazova stoletnica .(dne 21. avgusta 1910). — Slavnostne govore so blagovolili prevzeti sledeči p.
n.	gospodje: dr. Anton Medved ima cerkven; govor; dr. Oton Kučera zastopa Matico Hrvatsko; dr. Fr. Ilešič govori v imenu Matice Slovenske. Vzidalai se bo istega dne spominska plošča; ' na Vrazovem rojstnem domu. Vse p, n. hrvaško in slovensko občinstvo kakoršnegakoli političnega prepričanja!'' najvljudneje vabimo k udeležbi, zlasti pa vsa izobraževalna, telovadna in pevska društva. Telovadna društva poprosimo, da blagovole vsaj do 7. avgusta prijaviti svojo udeležbo In ali pridejo z zastavami, da se vemo ravnati pri seslavi podrobnega programa. IjSTa poznejše priglase se ne bomo ozirali. Slavno; občinstvo prosimo blagohotnih ‘denarnih prispevkov v pokritje prireditvenih stroškov. Morebitni čisti dobiček je namenjen obema Maticama in ( Zgodovinskemu društvu v (Maribora. Dopise je nasloviti na tajnika gospoda Fr. Štuheca, kaplana pri Sv. M(iklavžu pri Ormožu, denarne pošiljatve. pa na gospoda Fr. Vraza, župana v Cerovcu, pošta Ivanjkovci pri Ormožu, Pripravljalni odbor.
Dr. Šušteršičev sin je napravil na slavnozna-ni škol'ski gimnaziji na Dunaiju zrelostni izpit z odliko. To priliko so vporabilif liberalni listi, najjprvo „Edinost“, potem „Narod“ in kot zadnji zaspani „N. Dnevnik“, da so se obregnili ob našega političnega voditelja s sumničenjem in obrekovanjem, češ, da ne zna njegov sin slovensko, da ne Čuti narodno itd.! Ako bi nam slučajno ne bilo osebno znano, bi na take liberalne bedastbče, ki merijo narodnjaštvo po visokih frazah in ne po resnem delu, Še odgovarjali ne. Iz navedenega vzroka pa vendar povemo v konkubinatu s Štajerčijanci živečim liberalcem: Dr. Šušteršičev sin se je na Dunaju; učil redno par ur na teden slovenščine, zna dobro svoj materni jezik in je zelo navdušen narodnjak. Gospodom okoli „Dnevnika“, ki svojo narodnjaštvo obešajo tako radi na ve-' liki zvon, povemo pa še nekaj: Namesto za narodno vzgojo naših ljudi, brigajte se rajši zato.; kako so se vzgojili na primer’ Biceki, Sichnideritschi, Radpvan Sernec in drugi, Jo je, samo možje, ki; so vam zelo blizu, je zelo nujno potrebno in bolj primerno.
Uredništvo „Narodnega Djnevnlka“1 in vodstvo Narodne stranke pozivamo, da navede imena onih „političnih falotov“ (zelo opikano, gospod Špindler!), ki so morali zapustiti Narodno stranko,t’ ker se vsa javnost zelo zanima za te osebe. 'Splošno je namreč znano, da Narodna stranka lovi na vse pretege ljudi v svoj tabor,, in da milo moleduje,; če vidi, da hoče kdo stranko zapustiti. Ce ne navedete imen, konstatiramo, da je „Narodni Dnevnik“ prav debelo lagal.
Kaj pa je z novicami glede bivšiiM Članov izvrSevalnega odbora* odbornikov, predsednikov okrajnih odborov itd.? Ne pozabite na te, gospod Špindler!
S hudobnimi norci se prepiraj, ’ to je najbolj nehvaležno delo. Žalfrbog nas mnogokrat prisilijo dane razmere, da se moramo spuščati v polemiko z zlobnimi celjskimi liberalci, ki v resnici od dne do dne bolj nore. Drugače sl mi ne moremo razlagaj pisanja liberalnega) glasila. V. petkovi številki laže neko nesramno bitje* da smo mi: „vsaka pogajanja z vodilnimi graškimi krogi tajili.“ Kdor pa je redno, čital naš list in še ni okužen od liberalne „resnicoljubnosti“, ;ta ve, da smo ostro in odločno označili liberalne trditve o raznih konferencah, j o sklenjenih kompromisih itd., da smo pa prinesli vest o edini brezuspešni Claryjevi konferenci z dr. Korošcem in Robičem. Le prejiščite, liberalni lažnjlvci, nekoliko „Straž“ nazaj, boste že našli svojo sramote! Ako pa v svoji bolestni razdraženosti ne boste pravega zadeli, vam bomo prihodnjič citirali, Z noreli pač mora imeti človek nekoliko usmiljenja in potrpljenja^
Celjsko liberalno Zadružno zvezo vodi1 sedaj general Narodne stranke dr, Kukovec,,, ker nobeden starin noče več sprejeti te dvomljive „časti/ (Prišli smo torej srečno tako daleč, da bo Zadružna; zveza prenehala biti samo filijalka Narodne stranke in se bo popolnoma združila z Narodno stranko.
Kriza v celjski liberalni Zadružni zvezi se po-ostruje. Star posojilničar, ki je sodeloval v vseh, dobah Zadružne zveze v Celju, a nazadnje se moral u-makniti mladinom, nam piše z ozirom na naš članek „Kriza v .celjski liberalni Zadružni zvezi“U sledeče: Nade, (da bi med nami Slovenci vsaj na gospodarskem polju zavladala edfmost, so splavale vsled nestrpnosti nekaterih mladih liberalcev, ( po vodi. Še celo celjska Zadružna zveza se bo razdvojila. Gotova stvar je —. o tem razpravljajo kranjski voditelji Zveza slovenskih zadrug javno — *• da bo v kratkem nastala fuzija Zveze slovenskih zadrug in Zadružne zveze v Celju. Sjignal za to fuzijo je dal gospod M. Štibler s svojim govorom v Ljubljani, odmev iz kroga starih Vošnjakovih posojilnic je bil — odstop načelnika dr, Rosina. Cela stvar ide svojo pot naprej l Zastopniki starih posojilnic so prof! fuziji, ker vedo, da je namen fuzije rešitev ljubljanske zveze, ki nima nobenih dohodkov, ker ima po večini kot članice male posojilnice na kmetih, ki so se ustanovile zadnja leta kot konkurenčne posojilnice i in komaj shajajo. Mladi, neizkušeni gospodje, hočejo pa po vzgledu dela v Zvezi slovenskih posojilnic in delniški pivovarni z visokimi prispevki in odpisovanjem deležev rešiti ljubljansko zvezo, Radi tega se misij v krogih Vošnjakovih posojilnic na izStep iz celjske zveze in sprejem državne revizije, od druge shrani se propagira ideja zveze ; vseh starih Vošnjakovih posojilnic. Ker ne potrebujejo stare,, močne posojilnice denarne centrale, je jdeja zveze izvršljiva, !Ce bi v to svojo lastno zvezo vplačevale posojilnice!' zneske, katere plačujejo sedaj Zadružni zvezi v Celju* bi imela ta zveza dovolj sredstev za vzdrževanje pisarne. Za denarno centralo bi pa lahko služila centralna posojilnica v Krškem, ako bi se jo potrebovalo.; !Ce žele Vošnjakove posojilnice ohraniti svoj ugled) in čast, je potrebno, ( da prej ko slej; zapuste celjsko Zadružno zvezo, v kateri po zadnjem občnem zboru ni več prostora za najboljše zastopnike Vošnjakovih posojilnic.
Kakor opice. Ljubljanski „Narod“ je pred dnevi napadel Gospodarsko zvezo, češ, da se neki njen agent predstavlja slovenskim ;trgovcen^ 1 v C dl ju	v
nemščini, Itieij da mož ne zna slovenski, Nato je prinesel „Slovenec“1 od dne 21. t. m, šledeei odgovor: „Odgovor „Slovenskemu Narodu.“ „Slovenskj Narod“ priobčufe neko bogvp kje fabricirano brzojavko, da obiskuje v Celju slovenske trgovce nek možak, ki se predstavlja kot zastopnik Gospodarske zveze v Ljubljani v nemškem jeziku. Ker je dotičnik, kakor je Gospodarska zveza žalibog Še-le sedaj izvedela, že preje potoval za Zvezo slovenskih zadrug, odsnosno za liberalni in hipernarodni „Agro-Merkur“, bi radi ve-deji, v» katerem jeziku se je takrat' ta, možak trgovcem predstavljaj';11 mogoče v španj|olsko-|italijansko-Švabski1 mešanci, kakor neki drug zastopnik imenovanih liberalnih organizacij?’ Torej pometaj najprej pred svojim pragom: i „Verband Landw. Genossenschaften in Laibach!““ Človek z normalnim razumom bi mislil, da ta krepak odgovor našfim liberalnim o-vinkarjem zadostuje,, t a motil bi se. ' (Človek obrača, liberalni urednik pa obrne. (,Narodni Dnevnik“ od dne 22. t. m. pona.Vlja smešni napad. Opičja narava je zlezla našim liberalcem, ki so navajeni ^premlevati razne od drugod importjrane ideje in misli, tako v mozeg in kosti,| da se niso mogli otresti bolestne navade in so par dni zapoznelo — pri liberalnih žur-nalistih sicer to nič ne pomenja — po; opičje ponovili liberalne neslanosti. De gustfbus ( .
Daleč smo prišli. Cirilf-Metodova družba je v očeh gotovih nekaterijikov še, vedno nadstrankarski zavod, ki bi ga morali vsi Slovenci podpirati. Vse drzno in žaljivo preziranje naših ljudi, vsi brezštevilni neosnovani napadi na naše politične organizacije in naše voditelje niso spametovali t,eh gospodov. Njim zadostuje, da vsake toliko časa kak kričav nasprotnik nekoliko pohvali one naše ljudi, ki jjih vsa dejstva Še niso zbrihtala in oni drže Še nadalje krepko to liberalizem razširjajočo in podpirajočo družbo. Radovedni smo, kaj, bodo rekli ti gospodje k naslednji vesti, ki jo prinaša „Narodni Dnevnik“ od dne 22. t. m.: „Pogreb Franca Cokana se je vršil da’nes
(22. t. m.) dopoldne iz Vrbja na pokopališče. Kako so duhovniki še. po Cokanovi smrti kujonirali njegove sorodnike, o tem poročamo jutri. Cdljske člane izvrševalnega odbora Narodne stranke sta zastopala dr. Ernst Kalan in Ivan Prekoršek.“ — Nekoliko komentarja. Vršil se je pogreb Franca Cokana, kši je po lažnjivem zatrdilu celjskih liberalcev f žrtev „sistematičnega duhovniškega hujskanja,“ Umevno je, da se je tega pogreba udeležila liberalna Narodna stranka, ki! hoče iz tega žalostnega poboja črpati dobiček, ter radi tega kar, spilošno napada in blati prepotrebno izobraževalno delo ' naše duhovščine;1 med ljudstvom. Nekoliko manj umevno pa mora biti za tiste duhovnike in, druge naše pristaše, ki še podpiraj;o Ci-ril-Metodovo ! družbo, ' da se take prireditve udeleži kot zastopnik Narodne stranke, ki ji je dosleden boj proti katolicizmu edini vzor, tudi potovalni učitelj te famozne nadstrankarske Ciril-Metodove družbe Ivan Prekoršek. Upamo, da bo ta izzivalni migljaj naših Ciril-Metedarjev zadostoval} in se ne bo, obveljavil znani rek: Kogar Bog hoče ugonobiti, ga vdari s slepoto.
Za kadilce. Jeseni se opuste dve vrsti cigaret, in sicer takozvane „Cesar“- t In * „Donava“-cigarete. Vpeljati pa hočejo nove smodke, in sioer „Cigarilos“, ki bodo podobne trabukam in „Virgjniose“* ki bodo podobne stisnjenim viržinkam.) Vpeljali pa bodo raz-ventega prodajanje raznih špecialitetnih vrst po vseh tobakarnah, Pred vsem se bodo od 1. oktobra nadalje prodajale po vseh tobakarnah egiptovske! in prin-eesas-cigarete. iTudi nekatere Specijalitete smodk in tobaka bodo uvedli v vse tobakarne. Pravih havanskih smodk se po trafika.h ne bo več prodajalo.
750 podružnic že ima nemško društvo Siidmar-ka dosedaj.
Nezgode angleške mornarice. Angleška flotila itorpedovk; je zašla J pri svojih vajah v gosjfo meglo. Ko se je začelo jasniti, so mornarji zapazili, da drve s svojimi torpedovkami naravnost v skale. Posrečilo se jim je večino torpedovk pravočasno ustaviti: dve torpedovki pa sta se le zadeli ob skalo, vendar so jih ostale torpedovke rešile.
v
Štajerske.
Mariborski Orel. Naš telovadni odsek se vedno lepše razvija.* Sedaj Šteje že 45 Izvršujočih članov, ki hodijo pridno telovadit. Telovadba se vrši vsak pondeljek in četrtek zvečer. Vsako nedeljo popoldne se vrše redno predavanja ali) (pa izleti. Naš Orel je za naše razmere velike važnosti. V mesto pridejo razni obrtni ih trgovski! vajenci ter delavci, f ki bi sp drugače gotovo poizgubili v slabih družbah, če bi se ne pridružili Orlu. Opozarjamo vse tiste mladeniče, ki pridejo v Marfibor, ali st ari še, ki pošiljajo sinove v mesto, ‘ da se obrnejo do Orla. (Naš Orel se tudi pripravlja na otvoritev „Slovenskega doma“ v Št. liju. Pri našem odseku izvršujemo sedaj tudi strogo disciplino; nergačev ih takih', M sklepajo prijateljstvo s Sokoli, ne rabimo. Gospod urednjik, pridite enkrat pogledat naše fante pri telovadbi.
V Pobrežju pri Mariboru } prezidav& in povečuje nemški Schulverein tamošnjo šolo.
Ptuj. Umrl je dne 21. t. m. pošffti oficijal v pokoju Josip Paujluzza, star. 60 let.
Nesreča. Dne 22. t. m., se je ponesrečil obletni Martin Pučnik,., težak pri nekem lesnem trgovcu v Prelogah pri Slov.: Difstrica. Po nekem bregu je hotel peljati samotež f voz, ki je pa vsled velike ' teže zdirjal. Pri tem je vojje vdarilo Pučnika po desni nogi s tako močjo, da mu jo je strlo. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico.
St. lij v Slov. gor. Naš nadučfiteli na slovenski šoli so pred kratkim1 slavili svoj god. Zbrali so se prijatelji slavljenčevi in so se spomnili tud/ nje-; govega zaščitnika ter sv. Cirila. Gospod Fortunat1 so se o tej prilikji spomnili baje tudi nazaj na svoje stare čase.
Sv.i Bolfeuk pri Sredfšču. 'Tjisti trije .„orgoli-sti“, ki so bili dne 8, julija v Mariboru .„frejpoveda-ni“, se menda sramujejo, ker slišimo različno. Nekdo razširja laži, da župnik plačuje stroške. To gotovo ne bode res, saj župnik ni tožil in zato tudi nima kaj zgubiti. Zgubili so: (Plohl, župan, Štampar, kmet, in Lihtenvainer, viničarski sin, in ti trije bodo zaprti. Vsak bo pihal 8 dni kašo, :en dan bo post in plačali bodo stroške.
Žalec. V petek dne 22. t. m. zju/raj je umrl veleposestnik Josip Žigan. Bil je odbornik Savinske posojilnice ter po trditvi „Narodnega Dnevnika“ „odličen somišljenik Narodne stranke.“
Iz Vrbja pri Žalcu. Dne 22. t. m. so pokopali čevljarja Cokana, ki je umrl vsled ran, ki jih je dobil na vaškem pretepu. Mi Vrbenčani obžalujemo, da se je ta nesreča1 pripetila, moramo f pa konštaf/raJti, da je bil zaboden Cokaji največji pretepač v celi vasi, ki je leta presedel v ječah. Pogreba so se, udeležile „najodličnejše“' gospe in gospodične s klobuki iz Žalca, nekatere celo v črnih oblekah. Mi Vrbenčani imamo sočutje^ z damami, ki so izgubile dičnega tovariša. Nekateri Žalčani se res v obilnem številu udeležujejo pogreba, a samo v nekaterih slučajih. Ce kak kmetr-poštenjak umrje, i/edaj seveda ni prav nobenega.
Ne pozabite na Št. Hj! 31
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
air	Graška cesta
j«|ga*» priporoča po najnižih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste J». posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah ia priv. stavbah. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦.»♦ Najsolidnejša in točna postrežba. CTbe?W5ooio
iragronne vence
■Vi v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočaš
Goričar & Leskovšek. Celje
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd. i debelo in drobno I	220	Na debelo In drobno I
za vagone, voze (most* ne), centimalne,škaIove, decimalne, za živino, tablieove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Moravsko.
80 slovanska obrt.
Preselitev!
• rraiyo cures, urar
v Mariboru J Tegetthof-
Ostane prvi urar od
xxmmxmxmineoooooKsnuam
Gostilna v Gradcu
se s hišo, koncesijo in vsem inventarjem zaradi družinskih razmer takoj proda. Malo naplačilo. Kupci se naj obrnejo na naslov: Gaberšek, glavna pošta, poste restante Gradec.	98
Dobroldo&o gostilno in mesarijo ali pa tudi samo gostilno se želi vzeti v najem. Ponudbe na uprav-ništvo.	683
i Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognja pod najugodnejšimi pogoji.	42
Slovenska trgovina
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga“ iz samo ,'prvih Jn najboljših tovarn.
Postrežba .točna in stroga^solidna. ::	::
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steckenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Go., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege ; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
Pišite
takoj po vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenah. Narodna veletrgovska hiša
H. Stermeckš, Celje.
«M.
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
MARIBOR, Kasinojasse štev. 2:
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikar-
bVa otrnlrA ane^einAe
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn ndobno kegljišče. Vrtni paviljon Sobe za tnjce.
Za obilni obisk sejpriporočaj*	37
Lojzika Leon.
Usojam si uljndno naznaniti, da sem se preselil s svojo trgorino iz Weber ulice v Grajsko ulico št. 3 in bom imel razven svoje dobro urejene delavnice veliko zalogo
zlata, srebra in kitajskega srebra.
Imel bom še nadalje tudi predtiskane vzorce, pečate
in štampilje.	Velespoštovanjem	552
Karol Karner, zlatar in graver Maribor, Grajska ulica št. 3.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža1
OdgoTomi urednik: Fran Rakovič.
j
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.