Ano (Leto) XVIII (13) No. (Štev.) 5
“ESLO Y ENIA LIBRE
99
( ;	__	a
BUENOS AIRES, 2. februarja (febrero) 1961
"Vitamin ljubezni”
Komunizem je v državah, kjer ga praktično izvajajo, v različnih razvojnih stopnjah. Daši sta osnova in cilj v bistvu povsod ista, narekujejo različne gospodarske in sociološke razmere različna razvojna pota. Brez vpliva pa niso mnenja teoretikov odnosno razlagalcev Marks-Engelsonovih in Lenin-Staljinovih zapovedi.
Površni opazovalci smatrajo včasih kot znak slabosti, če je v posameznih komunističnih državah in v določenih obdobjih odnos do vere, družine, zasebne lastnine itd različen, ali očituje celo znake popustljivosti. Nočejo verjeti, da je to le trenutna taktika, kakor jo narekujejo interesi komunizma. Najmanj pa je mogoče tako postopanje smatrati za odstop od osnovne linije komunističnega nauka. To velja za jugoslovanski komunizem prav tako, kakor za poljski, kitajski ali sovjetski.
V komunističnih državah pa razpravljajo teoretiki in strokovnjaki neprestano o končni obliki komunističnega u-stroja družbe na osnovi dialektičnega materializma. Kakor pišejo knjige in razprave o tem v Jugoslaviji Kardelj in drugi, tako teoretizirajo tudi na Poljskem in v Sovjetski Rusiji. Posebno zanimivo in naravnost presenetljivo razpravlja o tem vprašanju profesor Stru-milin, član Sovjetske akademije znanosti, v članku, ki ga je napisal v mesečniku “Novi mir” v juliju 1960. List izdaja Zveza sovjetskih pisateljev. Profesor Strumilin, ki je znan kot eden najpomembnejših gospodarskih teoretikov Sovjetske Rusije, prikazuje v tem članku bodočega sovjetskega človeka, živečega v tkzv. “socialni komuni”, kjer med drugim ne bo ne zasebne lastnine, ne družine.
Da bo pojem zasebne lastnine ja temeljito izkoreninjen, bo treba po mnenju Strumilina začeti vzgajati otroka v tem pravcu že pred šolsko dobo. Dopovedati mu bo treba, da nima osebne lastnine n. pr. do igrač ali kolesa ali drsalk ali vozička ali podobnih stvari v “socialni komuni”. Vse, kar bo otrok dobil kot darilo, gre “v skupni lonec” in je last vseh. To je po mnenju pisca osnovni zakon, v katerem so zasidrane temeljne ideje komunistične zavesti.
Naravnost osupne pa človeka Strumi-linovo razpravljanje in dokazovanje, da bodoči sovjetski človek ne bo poznal ne družine, ne družinskega življenja. Gle--de tega so tele njegove glavne misli:
“Ustroj naše družbe in tudi nov odnos do proizvodnje, vodita k stremljenju, da naj bodo prvotno številčno velike družine vedno manjše, žena je gospodarsko neodvisna in dela v drugem obratu kakor mož. Dnevne obroke hrane bodo dobivali v skupnih javnih jedilnicah, otroke pa bodo vzgajali v jaslih, otroških vrtcih in zavodih. Otroci ne bodo več pričakovali podpore od staršev, stari in onemogli ljudje pa ne bodo več odvisni od svojih otrok.
Pretirana ljubezen staršev do otrok učinkuje pogosto katastrofalno in ovira individualni razvoj. Mi smo dosledni nasprotniki stare tradicije, po kateri so otroci “lastnina” staršev_Druž-
ba se mora brigati za vzgojo in razvoj otroka. Staršem je prepustiti le tisti delokrog, v katerem ne morejo izvajati nezdravega vpliva na otroka. Ne razpolaga vsaka mati s pedagoškimi sposobnostmi. Materin egoizem je slaba osnova za vzgojo otrok. Najboljše matere pa bodo poklicane, da bodo nadzorovale vzgojo malih otrok, ki bodo odraščali v kolektivu. Vsak sovjetski državljan bo avtomatično poslan v otroške jasli, ko bo zagledal luč sveta, nato v otroško zavetišče in pozneje v njegovi starosti odgovarjajoči zavod .Prav tako je vnaprej določen otrokov prehod v dobo produktivnega življenja ali pa v na-dalnji strokovni študij. Razumljivo je, da naj bodo otroški domovi v istih poslopjih, v katerih bo določeno bivanje odraslim. Nikdar ne bodo postavljene ovire, da ne bi mogli starši v prostem času in v okviru dnevnega reda obiskati svojih otrok. “Vitamin ljubezni” je potreben in ga morajo biti deležni vsi, tudi sirote in polsirote. Razdeljen mora biti enakomerno. In to je zopet v javnih otroških vzgojevališčih in zavodih mogoče izvesti lažje in bolj učinkovito, kakor v individualnem okolju...”
KENNEDY NA DELU
Novi ameriški predsednik Kennedy se je takoj po nastopu odločno vrgel na delo. Kljub temu, da je bila naslednji dan po prevzemu oblasti sobota, je sklical vladno sejo, na kateri so začeli razpravljati o problemih, ki jih je zapustil Eisenhower nerešene, med njimi najtežje Berlin, Kongo, Laos, Alžir, Formozo itd.
Kennedy se je med tem tudi pripravil za svojo prvo tiskovno konferenco, ki jo je imel naslednji torek. Začel jo je hladnokrvno, brez senzacionalnosti. Objavil je, da ima tri važne novice za tisk: 1) Smatra, da bo treba konferenco o razorožitvi in prepovedi nadaljevanja z atomskimi poskusi, ki naj bi se začela v Ženevi 7. februarja, preložiti na poznejši čas, vsaj v mesec marec; 2) Ker se je v Kongu začela lakota, bo USA začela tja prevažati hrano in 3) Moskva je sklenila, da je treba osvoboditi dva letalca, ki sta ostala živa ob sestrelitvi ameriškega letala RB-47 na Beringovim morjem ter sta oba že na poti domov. Poleg teh novic je Kennedy časnikarjem natresel še nekaj notranjepolitičnih in gospodarskih zanimivosti, kot n. pr. da USA za sedaj ne namerava vzpostaviti diplomatskih stikov s Castrovo Kubo, da letala U-2 ne bodo letala nad ZSSR in da izpust letalcev letala RB-47 nima nobene zveze z izboljšanjem razmerja med USA in ZSSR.
Hruščev je medtem nadaljeval s svojo propagandno gonjo o zboljšanju odnosev med USA in ZSSR. Iz Moskve so vedeli poročati, da se na vsak način hoče čim prej sestati s Kennedyjem, bodisi na vrhunski konferenci ali pa samo on z njim. Kennedy je že v mnogih volilnih izjavah in sedaj kot predsednik izjavil, da je prijatelj redne diplomacije, ne pa na hitro sklicanih vrhunskih konferenc, ki ničesar ne spremenijo. Tudi morebitna bodoča vrhunska .konferenca, ki bi se je udeležil on, bo morala biti najskrbneje pripravljena, sicer je ne bo.
Hruščev je našel ugoden način za sestanek s Kennedyjem v marcu, ko se bo začelo novo zasedanje ZN. Menijo, da bo takrat prišel v New York zopet na čelu svoje delegacije in se takrat poskusil se-
stati s Kennedyjem. V tej smeri je dajal izjave tudi novi vodja ameriške delegacije pri ZN Stevenson. Zaradi teh izjav in v strahu, da bi morda še kdo drug mogel dajati izjave, ki se ne bi popolnoma skladale z zunanjepolitičnimi načrti nove ameriške vlade, je Kennedy nato pred dnevi objavil, da zunanje političnih izjav brez predhodne njegove osebne cenzure ne bo mogel dajati nihče drugi, razen on sam ali zunanji minister Rusk. Treba bo manj govoriti in več delati. S tajnostjo je navadno zajamčena polovica uspeha. Tako je moral admiral Burke v celoti spremeniti svojo zunanje politično izjavo, ki jo je nameraval dati v nekem svojem govoru. Za sklicanje vrhunske konference Kennedy ne bo nič storil s svoje strani, da ne bo izgledalo, da jo on hoče.
Z vrnitvijo dveh ameriških letalcev je Moskva s svojo agencijo Tass vrgla v svet celo vrsto propagandnih fraz o svoji navidezni želji po zboljšanju odnosov med USA in ZSSR. Tako je n. pr. Tass zapisala, da se je obrnil nov list v zgodovini teh odnosov in da mora sedaj drugo miroljubno potezo napraviti USA. Tass je ob tej priliki zamolčala izjavo Hruščeva, ki jo je dal v sovjetskem parlamentu ob priliki debate o poraznem poljedeljskem položaju v ZSSR, ko je med drugim dejal: “Zapomnite si, da je USA sovražnik številka ena. vseh miroljubnih narodov sveta.”
Zaradi silovite moskovske namišljene mirovne propagande se je zganil skoro ves zahodnoevropski tisk in je v komentarjih njegove prve tiskovne konference in Tassovih poročil opozarjal Kennedyja in Amerikance, da Moskva z izpustom dveh ameriških letalcev še prav za prav ni ničesar storila, ker ju je morala vrniti po vseh določilih mednarodnega prava. Vsi problemi med komunističnim vzhodom in svobodnim zahodom ostajejo nerešeni. Moskvi~sami pa, je na’jbolj bdloc-no odgovorila znana severnoameriška revija “Time”, ki je med drugim zapisala: “Res se je z nastopom Kennedyja obrnil nov list, toda to je list iste knjige, ki se je začela pisati 4. julija 1776.”
Sovjetsko rovarjenje v Kongu
Kljub intervenciji ZN, ki traja že pol leta in ki ji je uspelo začasno odvrniti nevarnost komunizma v Kongu, se položaj v tej veliki in bogati afriški državi iz dneva v dan slabša in prehaja v političen in gospodarski kaos, ki bo verjetno privedel do direktne intervencije posameznih demokratskih in komunističnih sil z vsemi posledicami za nadajnji razvoj črnega kontinenta in sveta sploh.
Kljub temu, da je bivši levičarski predsednik Lumumba zaprt in da se njegovi nasprotniki, med njimi protikomunistični general Mobutu in predsednik države Kasavubu trudijo, da bi obdržala Kongo na tej strani železne zavese, je Lumumbinim pristašem uspelo v zadnjih mesecih praktično spraviti pod svojo oblast skoro eno tretjino Konga.
Kongo je razdeljen na šest provinc: Oriental, Kivu, Kasai, Katanga, Leo-poldville in Ekvator. V prvih dveh provincah so Lumumbini pristaši absolutni gospodarji položaja, drugi dve imajo do polovice zasedeni. Mobutu popolnoma obvlada položaj le v provincah Leopoldville in Ekvator. V od Lumum-binih pristašev zavzetih provincah je
Ko Strumilin nato nadaljuje in razpravlja o zakonu, pravi takole: “Tako o-stane kot zadnja celica družine še zakonski par. Kakor hitro pa bosta ta dva zadnja eksponenta neke družinske zveze spoznala, da je negospodarsko in izguba časa vzdrževati lastno gospodinjstvo, bo družina kot gospodarska celica prešla v večjo gospodarsko enoto... Družine bodo tako v času “socialne komune” razpadle.”
Bralcem prepuščamo, da razmišljajo kakšno bi bilo človeško življenje, če bo komunistom uspelo, da svoj sistem zgradijo do konca v državah, kjer imajo oblast. Naj razmišljajo kaj bo ostalo človeku, če bodo celo odnos otroka do staršev in staršev do otrok spremenili v materijo, ki jo profesor Strumilin označuje z imenom “vitamin ljubezni”.
poleg političnega terorja zavladala tudi lakota, ker je na desettisoče črncev zapustilo svoja področja in begajo brez cilja po pustinjskih pokrajinah. Zato je Kennedy objavil, da bo USA v skladu z ZN začela takoj s pošiljkami najnujnejše hrane v Kongo.
ZN v Kongu se znova nahajajo v krizi tudi zato, ker so promoskovske države, ki so poslale v Kongo svojo vojsko v ¡sklopu ZN, in sicer Združena Arabija, Indonezija in Maroko objavile, da bodo v kratkem odpoklicale svoje vojaške oddelke domov. Tako se bo vojska ZN zmanjšala za 4900 mož na 13259. Zato je šef štaba ZN irski general Sean Mc-Keown predlagal, naj bi se sklicala konferenca predstavnikov vseh političnih sektorjev Konga, vključno Lumum-be, na kateri naj bi izdelali novo ustavo za Kongo, ki bi povezala to deželo v federacijo držav z enako pravico glasu.
Iz Združene Arabije medtem prihajajo preko Sudana v provinci Oriental in Kivu, ki ju imajo zasedeni Lumumbini pristaši, sovjetska letala Iljušin, s katerimi dovažajo sovjeti tem orožje in hrano. Zato je Kennedyjeva vlada objavila, da bo prisiljena izvesti svojo akcijo v Kongu ter je moral severnoameriški veleposlanik v Kongu Timber-lake minuli ponedeljek naglo odpotovati v Washington na poročanje.
"SANTA MARIA"
Portugalska prekooceanska ladja, ki se je je 23. jan. na odprtem morju polastil biv. kapetan Henrique Galvao s 70 oboroženimi možmi, bo po nastopu novega predsednika v Brasilu Jania Quadrosa verjetno priplula v eno od brazilskih pristanišč, kjer bo izkrcala vse potnike. Nato pa bo imel uporniški kapetan na razpolago, da sprejme ali politično zaščito v Brazilu ali pa z ladjo zapusti brazilsko pristanišče in se proti portugalskemu predsedniku z ladjo bori kakor ve in zna. Portugalska vojna mornarica pa ima povelje ladjo potopiti, kadar bo naletela nanjo, če se ne bi hotela predati, upornika pa pripeljati domov.
Nadaljevanje
Državljanska vojna v Laosu se nadaljuje. Vojna sreča se nagiba sedaj h komunistom, sedaj k protikomunistom. Te zalaga s hrano in orožjem USA, one ZSSR in rdeča Kitajska. USA je poslala protikomunistom tudi pet prevoznih letal, ki so jih ti opremili z orožjem. Ker je nevarnost, da bi se državljanska vojna v Laosu spremenila v novo Korejo, ali morda še v širši konflikt, je pred kratkim Anglija predlagala sovjetom, naj bi se ustanovila znova tričlanska komisija ,ki bi ustavila iboje. ZSSR je ta britanski predlog odklonila. USA britanski predlog podpira. V komi-
bojev v Imosu
siji bi bile Kanada, Indija in Poljska, vendar bo ta komisija, če bi znova prišla v življenje, težko praktično delovala, ker bo zašla v podobne težave, v kakršnih se nahaja podobna komisija v sosednjem južnem Vietnamu, kjer deluje že od konca tamkajšnje državljanske vojne. V tisti komisiji je USA dokazala, da se severni komunistični Vietnam znova oborožuje s pomočjo rdeče Kitajske, toda poljski delegat je glasoval proti inšpekciji severnega Vietnama, indijski delegat pa je “ugotovil”, da je poljsko stališče pravilno.
Pred pomirjeniem v Alžiru?
Vsi znaki kažejo, da je de Gaulle trdno odločen izvesti svoje načrte v Alži-ru, da na eni strani zaustavi nadalnje prelivanje 'krvi, na drugi pa da francoski državni upravi prihrani velike fi-načne vire, ki jih že leta požira Alžir ter gospodarsko hromi deželo.
Tako je Maurice Schuman, predsednik zunanjepolitčnega odbora v poslanski zbornici napovedal, da Francija lahko vsak trenutek enostransko preneha z boji v Alžiru in začne razgovore z uporniki za določitev končne usode tega afriškega področja Za razgovore so sedaj tudi že alžirski uporniki.
V Franciji predvidevajo, da bo začetek razgovorov zastopnikov francoske
vlade in uporniške alžirske vlade sprožil ogorčeno reakcijo med francoskimi koloni v Alžiru. Nekateri celo napovedujejo, da bodo ti koloni v tem primeru izven Alžira proglasili svojo alžirsko vlado, zopet drugi pa menijo, da je taka bojazen pretirana, kajti francoska vojska, ki v Alžiru šteje 400.000 mož, je pri zadnjem referendumu pokazala, da stoji za de Gaullom in ga gotovo tudi sedaj ne bo zapustila. Zato si bodo voditelji francoskih kolonov dobro premislili, predno bi začeli s kakimi nepremišljenimi akcijami proti De Gau-llu, ki je za svojo politiko proti Alžiru dobil odobritev velike večine francoskega naroda.
IZ TEDNA V TEDEN
Janio Quadros je od 31 januarja novi brazilski predsednik in sicer 29. predsednik te države.
Skupina mladih častnikov v centralno-ameriški republiki El Salvador je prej-nji teden zrušila prikrito levičarsko u-smerjeno civilno vojaško vlado. Prevrat je izvedel polkovnik Armando Molina ter postavil nov civilno-vojaški direkto-rij, ki bo vodil to republiko do novih volitev. Vodja prevreta je v novi vladi prevzel resor narodne obrambe, civilno-vojaškemu direktoriju pa stojita na čelu polkovnika Anibal Portillo in Julio A-dalberto Rivera. Novi gospodarji v republiki El Salvador so po uspelem prevratu v poslanici na narod naglasili, da je bil glavni namen prevrata odstraniti sleherni leviearsko-komunistično-castrov-ski vpliv v tej državi. Za zrušeno vlado so dejali, da je imel Castro v njej svoje prijatelje in zagovornike, sedanja vlada je pa usmerjena odločno protikomunistično.
Na Kubi je vodja tam. komunistov in dejanski gospodar na otoku, zdravnik dr. “Che” Guevara dejal, da lahko prire do obnovitve prijateljstva med ZDA in Kubo, če Sev. Amerika pristane, da Kuba ostane “še naprej v komunističnem bloku”. Kom. lutka Castro je pa začel znova groziti. Zlasti potem, ko so njegovi miličniki našli tri obešene tovariše, ki jih je “proticastrovsko narodno sodišče obsodilo na smrt z obešenjem”. Svojim političnim nasprotnikom je zagrozil, da bo proti njim postopal neusmiljeno, kajti “revolucija bo z njimi trda”. To njegovo napoved so njegovi miličniki potrjevali v vzklikanjem “Ob zid z njimi”. Castro je napovedal tudi obnovo procesov pred revolucionarnimi vojaškimi sodišči. To sodišče je obsodilo tudi 6 Amerikancev. Kapetan Antonio Nunez Jimenez, ravnatelj zavoda za a-grarno reformo, je pa dejal, da se bo leto 1961 imenovalo “leto zidu, t. j. leto streljanja protirevolucionarjev”.
Castra je pa med tem zadel nov udarec. Biv. kubanski predsednik dr. Carlos Prio Socarras, znana in vplivna kubanska osebnost, ki je bil doslej osebni prijatelj in sodelavec Castrov, se je od njega ločil z izjavo, da je na Kubi zatrl zadnje sledi svobode ter deželo spravil pod komunistično tiranijo. Kubance je pozval, naj začno borbo za zrušenje sedanjega protiljudskega režima. Sam se je v ZDA pridružil kubanski emigraciji, ter z njo nadaljuje boj proti Castru in njegovi komunistični kliki. Med tem se pa boji med oboroženimi Castrovimi oddelki in miličniki v gorovju Escombray nadaljujejo.
MacMillan je konec tedna prebil pri De Gaullu v Parizu. Njuna razgovora sta se nanašala na vprašanja, ki so v zvezi zlasti z zahodnoevropsko obrambno skupnostjo, ki bi jo Hruščev rad zno-
va razrahljal s svojimi najnovejšimi ponudbami Kennedyju, zatem na vsa odprta vprašanja na strani zahodnih zaveznikov: Laos, Kongo in Alžir v Afriki ter na odnose med dvema gospodarskimi blokoma držav v Evropi: med Skupnim evropskim trgom in evropskim združenjem za svobodno trgovino.
V	Milanu sta se prejšnji teden sestala italijanski zunanji minister Anton Šeg-ni ter avstrijski zun. min. Bruno Kreisky, da bi s svojimi izvedenci našla rešitev za vprašanje južnotirolske narodne manjšine, ki živi v Italiji. Do sporazuma na tem sestanku še ni prišlo. Do sestanka italijanskega in avtsrijskega zun. ministra je prišlo po priporočilu glavne skupščine ZN, na katero se je lani obrnila Avstrija, misleč, da bo spor razsodila kar njej v prilog. Glavna skupščina pa je priporočila vladama obeh držav naj z direktnimi razgovori skušata najti pametno rešitev za sporno vprašanje. Za primer pa, če do takega sporazuma ne bi prišlo, sta se morali obe strani obvezati, da bosta tudi v tem primeri iskali rešitev na miren način pri mednarodni ustanovi, s čemer so imeli v vidu mednarodno sodišče v Haagu.
“Nove drogi”, glasilo poljske komunistične stranke, je objavilo uvodni članek, v katerem zagovarja stališče, da morajo imeti komunistične stranke po posameznih državah avtonomijo, da se lahko razvijajo tamošnjim potrebam primemo. Enotnost komunističnih strank mora prihajati do izraza samo v zasledovanju zunanje-političnih ciljev. Tako je kazno, da bo tudi Gomulka začel v notranji politiki hoditi še bolj samostojno pot, kot doslej.
Centralni politični urad poljske komunistične stranke je na zadnjem sestanku obsodil poučevanje verouka v šolah, češ, da “poučevanje verouka ustvarja osnovo za fanatizem in nestrpnost med otroki”. Pravi, da imajo otroci še najprej lahko verski pouk, toda izven šole.
V	Izraelu se bo 15. marca začel proces proti nacistu Adolfu Eichmannu, ki je obtožen množičnega pobijanja judov med drugo svet. vojno v Nemčiji. Eich-manna zodo imeli na procesu v stekleni kletki.
V	komunistični Kitajski je bil lanski kmetijski pridelek tako slab, da je v deželi zavladalo veliko pomanjkanje hrane. Poročila iz mesta Macao v azijski portugalski koloniji navajajo, da je 709 kmetov z ženami in otroki zapustilo komunistično komuno Tungkun in skušalo pobegniti iz dežele, pa so jih komunisti kmalu dobili. Vse možke in žene so obsodili na težko prisilno delo, o-troke jim pa odvzeli ter jih spravili v svoje zavode.
Nimam časa
ISKANJE NOVIH SMERI ZA ŠOLSTVO V JUGOSLAVIJI
Slovenska demokratska emigracija je po prihodu v svobodni svet smatrala za eno svojih prvih nalog, da izven domovine obnovi in ustvari možnosti za slovensko ’kulturno ustvarjanje. Od 1. 1948 naprej do danes je v svobodnem svetu izšlo že tako lepo število visoko kvalitetnih slovenskih knjig, da smo jih lahko veseli. Poglejmo samo na trinajst letnikov Zbornika-Koledarja Svobodne Slovenije, na knjige njene založbe in na knjižne izdaje Slov. kult. akcije. Nobena druga emigrantska narodnost daslej tako pestrih knjižnih izdaj ni premogla.
Da je bilo mogoče v tem času izdati toliko slovenskih knjig v zamejstvu, da med emigracijo še vedno lahko izhajajo slovenski časopisi in revije, je bilo poleg ogromnih finančnih sredstev, ki jih je bilo treba zbrati, potrebno še mnogo, mnogo idealizma, osebnega požrtvovalnega in nesebičnega dela ter osebnih žrtev vseh tistih, ki se temu delu predajajo z vso ljubeznijo, samo zato, da bi se tisto slovensko življenje, ki so ga komunisti doma zatrli in zadušili, moglo nadaljevati v svobodi v tujem svetu in da bi med slovenskimi izseljenci o-stala še naprej živa lepa slovenska beseda in pesem.
Tega težaškega dela za slovensko stvar z nobenim denarjem ni mogoče poplačati. Tudi plačila zanj nihče ne išče, ker se izdajanja knjig in časopisov nihče ni lotil iz pridobitnih namenov. Pač pa je vsem, ki na kakršenkoli način sodelujejo pri izdajaju in pisanju emigrantskih listov ter knjig ter njihovemu razpečavanju v veliko zadoščenje priznanje, ki obstoja v tem, da ljudje slovenske časopise in knjige naročajo, berejo in širijo ter hranijo po svojih domovih kot največji slovenski narodni zaklad.
Priznati moramo, da večina izseljenih Slovencev razume to svoje kulturno in narodno poslanstvo. .Se zaveda dolžnosti, ki jo ima do svoje slovenske izseljenske skupnosti in do slovenskega naroda doma. Zato imajo vedno sredstva za slovenske časopise in za slovensko knjigo, ki izide v zamejstvu. Vse, kar slovenskega v izseljenstvu izide sami preberejo in dajo brati tudi svojih otrokom, da se ohranjajo še naprej v slovenski narodni skupnosti. Vsa čast tem in takim našim zavednim možem, in ženam, fantom in dekletom. Veseli smo jih in poroki so nam, da bomo v tujem svetu kulturno in narodno lahko živeli še naprej.
Moramo pa z žalostjo omeniti tudi primere, na katere smo že naleteli. Niso omejeni zgolj na Argentino, pač pa so tudi v Sev. Ameriki, Kanadi, po raznih evropskih državah in Avstraliji. Povsod tam, kjer žive slovenski ljudje. In to pri tistih, ki so se predali povsem materializmu, ki imajo pred sabo samo ta življenski cilj, da si ustvarijo čim večje premoženje. Zato garajo in garajo ne samo ob delavnikih, ampak tudi ob nedeljah in praznikih. Pri tem zanemarjajo svoje družine, ne zahajajo več v slovenske družbe, ni jih več na sloven-
ske prireditve in tudi več ne berejo slovenskih časopisov in knjig. Nekaj časa jih sicer še prejemajo, pozneje pa začenjajo vračati z navedbo, da listov in knjig sploh “ni treba več pošiljati, ker nihče nima več časa, da bi jih bral. Odrasli, da si odtrgajo samo toliko časa, da hitro prelistajo dnevne liste, otroci ■pa da raje gledajo in berejo slikane zgodbice’.
Kadarkoli dobimo ali zvemo za tako sporočilo, nam je resnično hudo. Ne zaradi tega, ker je tako zadržanje popolno preziranje nesebičnega in požrtvovalnega dela vseh tistih, ki se trudijo za slovensko stvar, ampak za človeka, rojaka, ko ga vidimo, da je že stopil na pot, ki vodi samo v narodnostno smrt. Ji je že zapisan, z njim tudi njegova žena in tudi njegovi otroci. Val tujega okolja, tujih vplivov je že močno pljusknil preko njih, jih pokril, zagrabil in odnesel.
Misel na take slovenske rojake nam je narekovala gornje vrstice. Misel nanje, za katere nam je resnično žal, da nas zapuščajo tedaj, ko bi nam, vsej slovenski skupnosti in slovenskemu narodu, bili lahko še v večjo pomoč, ker so si ustvarili lepo premoženje in bi lahko več žrtvovali za slovensko stvar, zavedajoč se, da je vse, kar slovenskega v svetu izide, ali nastane, samo uspeh slovenskih ljudi samih. Kajti samo oni omogočajo to pestro kulturno in organizacijsko življenje in sploh vse, s čemer slovenska skupnost potrjuje svojo življensko silo. Zavedati bi se morali, da je branje slovenskih listov in slovenskih knjig za slovenskega človeka v tujem svetu tako važno in tako potrebno, kakor vsakdanja hrana, vsakdanji počitek. Zato mora biti čas za slovensko branje. Vsak dan je treba prebrati vsaj nekaj slovenskega, ob sobotah in nedeljah pa nadomestiti vse to, česar ni bilo mogoče storiti med tednom, še bolj velja to za otroke, kajti, če slovenskih knjig in listov ne bodo brali sedaj, jih pozneje nikdar več ne bodo. Ne bodo znali ne jezika, ne bodo imeli nobene ljubezni do njega in nikdar ne bodo mogli poznati velikega kul-
Ob tridnevnem obisku Koče Popoviča, Titovega zunanjega ministra, v Rimu, je bilo izdano uradno poročilo, ki se nanaša tudi na manjšinjsko. vprašanje. Obe strani sta se dogovorili, da bosta skušali to vprašanje oziroma neka vprašanja čimprej ugodno, pravično in zadovoljivo rešiti.
Toda italijanske oblasti so kaj kmalu dokazale, da jim ni kaj dosti mar do rešitve vprašanj. Goriški prefekt Nitri je pred obiskom Popoviča razveljavil sklep doberdobskega občinskega sveta, ki je zahteval, da morajo občinski nameščenci znati sloveski jezik. Po obisku Popoviča pa je Nitri, ne glede, da v uradnem poročilu žele, da bi bile manjšine čini-telj zbližanja, spet nastopil z uradnim odlokom proti doberdobski občini. Občinski svet je namreč na svoji seji 6. novembra 1960. sklenil namestiti dvoje-
V Sv. Sloveniji smo že ponovno pisali o posameznih ukrepih, ki so jih sed. oblasti doma izdale za reformo ljudskega in srednjega šolstva v Jugoslaviji. Navajali smo zlasti razne izjave drž. tajnika za prosveto pri zveznem izvršnem svetu Crvenkovskega, s katerimi napoveduje, da sprememba šolstva v Jugoslaviji še ni zaključena in se neprestano nadaljujejo, da bi našli najbolj primemo obliko, ki bi odgovarjala sedanjemu političnemu stanju.
Sedanje šolstvo doma temelji na o-snovnem zakonu o šolstvu z dne 25. junija 1958. Pripravljali so ga vse od decembra meseca leta 1954. Ta zakon uvaja za otroke obvezno osemletno obiskovanje šole. Po zakonu iz leta 1952 je bilo obvezno šolanje razdeljeno na dve stopnji: v nižjo od 1. do 4. razreda, in višjo od 5. do 8. razreda, z, zakonom o šolstvu iz leta 1958 je pa bila za vso državo uvedena enotna osemletna osnovna šola, katero morajo obiskovati otroci odn. mladina od 7. do 15. leta. Ta osnovna šola je osnova za vsako nadaljnje šolanje.
Po prevzemu oblasti so komunisti začeli spreminjati tudi srednje šolstvo. Zlasti gimnazijo, katero so v začetku pridržali v nespremenjeni obliki, dodali so ji samo “socialistični vzgojni cilj”, ki mora priti do izraza v pouku zgodovine, književnosti in prikazu narodnega osvobodilnega boja. Vsa leta so pa te šole napadali zaradi “intelektualizma” in zaradi preobremenjenosti dijakov z raznimi predmeti. Zato so z Osnovnim zakonom o šolstvu iz leta 1958 spremenili tudi ustroj gimnazij. Po uvedbi obvezne
osemletne osnovne šole so ukinili štiri nižje razrede po gimnazijah. Po novem šolskem sistemu pouk na gimnaziji traja samo štiri leta, ki odgovarjajo nekdanjim višjim razredom. Po novem zakonu so prav tako vse srednje šole izenačene in je mogoč iz vseh prehod na fakultete. Po novem šolskem sistemu gimnazija predstavlja tudi zaključno šolo in ni več zavod, ki bi dijake pripravljal v glavnem na študij na univerzi.
Pouk na spremenjeni gimnaziji je sedaj razdeljen na splošni del, ki je za vse učence enak in to v prvem razredu, v drugem razredu pa se že začenja “izbirni del”. Tu se lahko dijak odloči ali za študij družbeno-jezikovnih predmetov ali prirodoslovno-matematičnih predmetov, lahko se pa razvija tudi v klasično smer, kar bi nekako odgovarjalo pouku na prejšnjih klasičnih gimnazijah.
Na reformirani gimnaziji so doma u-vedli tudi razne praktične tečaje in tudi udeležbo na proizvajalnem delu. Prejšnjo maturo so odpravili ter uvedli zaključni izpit. Polagajo ga lahko učenci, ki so z uspehom končali 4 razred. Obsega pa domačo nalogo, ki jo mora dijak napraviti med zadnjim šolskim letom na zavodu, pred izpitno komisijo morajo pisati nalogo iz materinega jezika, ustmeni izpit pa polagati z zvezi z domačo nalogo.
Crvenkovski je med drugim nedavno v Mariboru napovedal, da tudi sedanja reforma gimnazije še ni zaključena in se bo še nadaljevala.
Drug protislovenski nastop pa se je pripetil na prvi seji pokrajinskega sveta v Trstu. Pred volitvami predsednika in 4 odbornikov ter dveh namestnikov je svetovalec Šema, ki je tajnik tržaške federacije KPI, predložil resolucijo, v kateri zahteva, naj se slovenskim svetovalcem omogoči na sejah govoriti v materinem jeziku. V ta namen naj bi pokrajinska uprava namestila tudi tolmača in stenografa.
Proti temu je seveda takoj nastopil demokristjan Maly, ki je med drugim izjavil, da je po določilih ustave le italijanščina uradni jezik in da ni nobenega drugega zakonskega določila, na katerega bi se mogla opirati resolucija dr. Seme. Dodal je tudi, da je zahteva neosnovana tudi zato, ker so slovenski svetovalci že ponovno dokazali, da obvladajo italijanščino. Seveda je bila resolucija zavrnjena s 14 glasovi proti 8, dva pa sta se vzdržala. Za resolucijo so glasovali komunitsi, Titovec inž. Pečenko in nennijevec Medani, socialna demokrata sta se vzdržala, proti pa so glasovali vsi demokristjani, liberalec, republikanec in neofašisti.
Vsekakor sta oba dogodka značilna, kako si predstavljajo vladni krogi v Julijski krajini reševanje manjšinjskega vprašanja. Saj je bilo tudi objavljeno v listih, da so podaljšali zakon o pomoči “Ustanovi julijskih in dalmatinskih beguncev”. Po tem zakonu je Ustanova (Nadaljevanje na 3, strani)
ARGENTINA
V Buenos Airesu bodo 5. februarja nadomestne volitve za izvolitev enega poslanca in enega senatorja. V volilni boj posega 17 političnih skupin. Poleg starih političnih strank se za poslansko in senatorsko mesto poteguje tudi več neoperonističnih skupin, med katerimi je pa z zadnjem času prišlo do večjih trenj. Kandidat za senatorja na listi neo-peronistične stranke Ljudski odpor Da-monte Taborda je bil namreč nedavnp pri Peronu ter ga je nagovarjal, naj bi izdal peronistom navodilo, da pri volitvah v Bs. Airesu ne oddajajo praznih glasovnic, ampak naj volijo Damonte Taborda. Proti temu so nastopili funkcionarji ostalih neoperonističnih strank ker, da je Damonte Taborda napravil preveč škode peronistom, da bi ga sedaj morali zato še voliti. Prerekanje med temi političnimi skupinami je na dnevnem redu tudi o tem, katera je prava peroni-stična stranka in katero bi moral Peron podpreti.
Opozicija je proti vladnim kandidatoma naperila svoje staro orožje. Povečati število volilcev si skuša z napadi na vlado, da za obnovo narodnega gospodarstva in povečanje petrolejske proizvodnje, pridobivanje jekla in električne energije “prodaja suverenost države tujemu kapitalu”. V zunanji politiki je značilno, da se večina opozicionalnih strank postavlja glede sedanjega položaja na Kubi na stran Castra. Radikalnega prvaka Sant. del Castillo je v Cordobi zaneslo celo tako daleč, da je v svojem navdušenju za Castra zatrjeval, da sploh ni radikal, kdor ni za kubansko revolucijo, pa četudi je v njej vpisah kot član že 50 let. Ker je s tako izjavo šel le predaleč ter je z, njo dosegel pri treznih ljudeh ravno nasprotni učinek, so nekateri mnenja, da bo to njegovo izjavo strankino vodstvo obsodilo. Celo poslanski kandidat krščansko-demokrat-ske stranke dr. Bussaca je v kritiki vladne zunanje politike navajal, da je treba najprej šele ugotoviti, če je sedanji položaj na Kubi res nevaren za širjenje komunistične prevratne delavnosti po ostalih ameriških državah in šele nato zavzeti stališče proti njej. Prav tako je značilno, da se kar vsi kandidati zavzemajo za dovolitev delovanja peroni-stični stranki, t. j. stranki, proti kateri je bila naperjena revolucija leta 1955. Večina pač zato, da bi si pridobili kaj peronističnih glasov, drugi pa opravičujejo svoje predloge s tem, da se je treba odločiti za to “riskantno operacijo”, že omenjeni dr. Busacca je n. pr. mnenja, da bi se potem ugotovilo, da ni nobenega skupnega programa, ki bi združil sprte neoperonistične stranke. S tem bi se samo povečala možnost, da bi se veliko neperonistov, ki pa glasujejo s peronisti, odločilo za vstop v druge demokratske stranke in bi na ta način prenehala možnost za kurupcije s pero-nističnimi glasovi pred vsakimi volitvami.
Predsednik dr. Prondizi je včeraj sprejel v nastopno avdienco novega Titovega poslanika v Argentini Lazarja La-tinoviča.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
OBLJUBE IN DEJANJA
turnega bogastva slovenskega naroda, na katerega smo lahko ponosni in s katerim se, čeprav po številu majhen narod, lahko uvrščamo ob stran najkul-turnejših narodov na svetu.
Zato berimo slovenske časopise in knjige, po svojih močeh jih podpirajmo, nikar pa ne vračajmo z, navedbo, da ni časa za njihovo branje, kajti s tem samo sami kličemo narodnostno smrt v lastne domove!
žične napise krajev, ulic in trgov v doberdobski občini. Goriška prefektura pa je ta sklep preklicala in umemeljila svojo prepoved, češ da “nobeno določilo pozitivnega prava ne dovoljuje za to pokrajino dvojezičnih imen v uradnih aktih ter da je sklep občinskega sveta zaradi protizakonitosti ničen”.
In vendar je ravno Nitrijev odlok protiustaven ker je v nasprotju s členoma 3 in 6 italijanske ustave. Razen tega nasprotuje tudi zakonu o javni varnosti, ki izrecno dopušča dvojezične napise, če je italijanščina na prvem mestu. Ta zakon pa velja za vso Italijo. Torej tudi za goriško pokrajino. Verjetno je tudi Nitri označil dvojezične napise za “uradne akte javnega značaja”, ker ni našel zakonskega določila o dvojezičnosti aktov, posebno še, ker je dodal pojasnilo “za to pokrajino”.
Iz političnega življenja jugoslovanske
emigracije	<3)
Zatem je pa stopil na govornico predstavnik HSS iz Kanade dr. Mladen Giu-nie Zorkin. Med drugim je naglašal: “Mi morama imeti vse vrste orožja. Toda naj nobeden od naših generalov, ki ima eno ali drugo orožje, ne misli, da lahko sam začne boj, kadar se mu zahoče. Nobene bitke ni mogoče tako dobiti. Obstojati mora poveljstvo. Ni treba, da bi bili naši ljudje pristaši seljačke stranke, kajti to ni samo borba seljačke stranke, to je borba hrvatskega naroda. Kadar se pa bori hrvatski narod, potem mora vsak sin brez razlike vere in brez razlike barve vzeti puško v roke. Mi govorimo njim samo eno: Vsi imate pravico priti, vsi imate pravico si ustvarjati svoje formacije: kulturne in prosvetne, ali kakršne koli hočete. Česa pa nimate pravice? Nimate pravice biti “peta kolona” v hrvatski vojski. Kajti s to peto kolono bi zrušili to, kar nam je sedaj blizu. Ne, da bi nam kdo kaj dajal, ampak, da si vzamemo, bratje, kakor je dejal naš profesor Mišetič. Vedite, da nikdar nihče ni komu kaj dajal kot miloščino. In dokler bomo hodili okoli kot berači, he bomo imeli u-speha. Res je, mi moramo zahtevati, moramo biti dostojni, moramo pojasniti, toda, dokler pojasnjujemo in zahtevamo, moramo Vsakomur dati vedeti, da razpolagamo s silo, s katero bomo izvedli voljo naroda. Naša moč pa je v vodstvu. Zmagali pa bomo samo, če bomo imeli eno vodstvo. Danes ni nibene-
ga dvoma v glavi slehernega Hrvata, da dr. Krnjevič vodi hrvatsko borbo”.
Govor dr. Jurija Krnjeviča Najprej je govoril o pomenu volilne zmage HSS pred 40 leti, t. j. pri volitvah leta 1920, pri katerih je bil tudi on kandidat stranke za varaždinski o-kraj. Naglašal je, da je proslava 40. letnice tedanje volilne zmage obenem proslava “nezlomljivosti hrvatskega naroda”. V nadaljnjih izvajanjih je pobijal lagodno stališče tistih hrvatskih emigrantov, ki se jeze na Angleže in Amerikance zakaj podpirajo Tita in “zakaj nas zahodni zavezniki ne osvo-bode’’. Tem sporoča, da imajo Angleži in Amerikanci svoje razloge za to. Zanašanje na tujo pomoč je zelo nevarno stališče, ker se človek zavestno uspava, namesto, da bi sam prijel za delo. Vsem tem sporoča, da “je naša usoda odvisna od nas samih. Pa ne od nas tu v emigraciji”, od katerih so se že mnogi izgubili, in Bog ve koliko se jih bo še. Zatem naglaša, da “mi Hrvati bomo prišli do svoje suverene države v današnji dobi po Štefanu Radiču in po tisti volilni zmagi iz leta i920, ki je dvignila in prebudila hrvatski natod.” To bomo doseglo “s tem, kar imamo doma in kakršni bomo doma. To je naš položaj”. Nato je pa nadaljeval: “Da bomo pa prišli do svoje hrvatske države moramo imeti dvoje: moramo biti prvič za hrvatsko državo, drugič pa mora imeti svet v nas zaupanje, da bo, kadar bo do te
države prišlo, to kulturna država, da bo doprinos k miru in redu ter napredku tega dela Evrope, v katerem živimo in da to ne bo pekel, v katerem bi se ljudje med seboj klali. Doma imamo strašne probleme. Če smo vsi Hrvati složni, da dosežemo to, kar moramo, še ne bo to vse. Mi moramo znati vzpostaviti odnose drug do drugega. Ti naši problemi, ki jih imamo doma se bodo rešili samo na kmečki način človečnosti in medsebojne strpnosti. Moramo biti ljudje eden proti drugemu”.
Na drugem mestu se je znova povrnil na hrvatsko državo ter je naglašal: “če hočemo svojo suvereno hrvatsko državo, moramo imeti politično organizacijo, ki je sama močna in'zdrava”.
Svoja izvajanja je zaključil znova z ugotovitvijo, da je “položaj naše svobode in neodvisnosti pri naših doma, ne pa v emigrantskem napihavanju”. Pravi, da od leta 1920 že nosi v sebi vero, da “ne more nihče hrvatskega naroda premagati in mu preprečiti, da ne bi končno postal svoj in suveren”.
Tega se morajo vsi zavedati, emigracija pa seveda mora povsod nastopati, toda pri tem se mora vedno zavedati, da tuj svet malo daje na razne memorandume, pritožbe ali brzojavke. “Zavedati se moramo, da mi na ta način ne bomo prišli do svoje svobode, ampak je to drugorazredna važnost, glavno je to, kar imamo doma. Dobro pa je, da sjno povsod po svetu in da delamo ter na ta način dvigamo zavest narodu dom?- Posebno pa je po-
trebno, da jih doma ne strašimo, ampak da v njih jačamo vero” .
Delo kongresa v raznih odborih
Po govoru glavnega tajnika HSS dr. Krnjeviča se je delo kongresa nadaljevalo v raznih odborih. Tako je odbor za organizacijska vprašanja in delo z mladino predložil kongresu, ustanovitev mladinskih organizacij HSS po vseh državah. Odbor za propagando in tisk je sklenil, da je treba kvaliteto strankinega tiska še bolj dvigniti ter izdajati še več političnih brošur in publikacij. Odbor za izdelavo resolucije je za plenum kongresa pripravil sklepe II. kongresa, dalje Poziv kongresa Hrvatom po vsem svetu in Poziv kongresa Hrvatom v domovini in poseben Poziv demokratskim državam in javnemu mnenju svobodnega sveta.
“Fond dr. Jurija Krnjeviča za samostojno Hrvatsko”
Plenum kongresa ja predložil delegat stranke iz Kanade dr. Mladen Giunio Zorkin predlog o ustanovitvi posebnega “Fonda dr. Jurija Krnjeviča za samostojno Hrvatsko” Svoj predlog je utemeljeval med drugim s tem, “da resnost časa in položaja, v katerem se nahajamo, zahtevata posebno odgovornost od Hrvatske seljačke stranke kot predvod-nice hrvatske narodne borbe, posebno glede zbiranja vseh moralnih in materialnih sil v Evropi za borbo proti komunizmu in za končno osvoboditev Hrvatske”. Zato so pa potrebna velika materialna sredstva in zato je potrebna u-stanovitev omenjenega sklada. Svoj go-
vor je dr. Gorkin zaključil z besedami: “To, kar mi delamo in vodimo, ne delamo tega za seljačko stranko: S Seljač-ko stranko mi delamo to za hrvatski narod. Zato smo pa prišli do sklepa, da kljub temu, da imamo odličen fond, ki ga je organizirala Seljačka stranka in ki se imenuje “Fond dr. Mačka za svobodo Hrvatske” in v ta fond prispevajo 99%. strankini pristaši v Kanadi in Ameriki, naše delo ni samo omejeno na Kanado, ampak raztegnjeno na vso izseljeno Hrvatsko in to delo ni samo za nas, ampak za vso Hrvatsko. Zato predlagamo kongresu, da se ustanovi fond, novi politični fond, ki se bo v glavnem porabljal za politično okcijo, za borbeno akcijo osvobojevanja Hrvatske in borbo proti komunizmu. Ta fond mora biti v Evropi, ker ga bodo v Evropi tudi porabljali. Od tega denarja mi v Ameriki ne potrebujemo niti centa. Potreben je Vam v Evropi. In zato mi predlagamo “Fond dr. Jurija Krnjeviča za samostojno Hrvatsko”. Naziv je jasen, da bodo tisti, ki bodo prispevali, vedeli, da dajejo prispevek ne za Seljačko stranko, temveč za borbo ki jo s Seljačko stranko vodimo za osvoboditev Hrvatske”.
Predlog je bil z navdušenjem sprejet in takoj so na kongresu zbrali v fond okoli 1.000 dolarjev.
Poslanica II. kongresa HSS narodu v domovini
V njej med drugim ugotavlja, “da je moral hrvatski narod v neenaki borbi, ki jo že 15 let vodi hrvatska vas proti na-
Buenos Aires, 2. H. 1961
SVOBODNA SLOVENIJA
Ilovice iz S&H>eniJe^
Ljudje v domovini vedno bolj tožijo nad silno visokimi davki, ki jih zmagujejo z največjimi težavami. Sedanji oblastniki so ljudem naložili davke tudi na hiše, vozove, konje, vole in tudi na stroje, če jih kdo ima. Teh je med. kmeti, ki niso vključeni v kom. zadruge, bolj malo. Poleg visokih državnih davkov, so še razni občinski davki. Tako med drugim za zdravstvo, šolstvo in podobno. Jasno je, da ljudje vseh teh visokih državnih in občinskih dajatev ne zmagujejo v rednih rokih. Zato je pa po davkarijah med uradništvom največje število izterjevalcev davkov, ki davke neizprosno izterjujejo.
Poročila iz Evrope navajajo, da iz Slovenije in ostalih republik prihaja v svobodni svet še vedno veliko ljudi, ki ne morejo prenašati sedanjega političnega stanja doma pod komunisti ter si skušajo v svobodnem svetu urediti novo življenje. Prebežniki dobe zlasti v Nemčiji dobre službe in si z zaslužkom kupijo veliko stvari, med tem, ko v Jugoslaviji v enem letu delavec zasluži komaj toliko, da ki more nabaviti samo to, kar nujno potrebuje za skromno preživljanje.
V Ljubljani je v jeseni začela delovati Višja politična šola. Ustanovila jo je Zveza komunistov za Slovenijo.
Slovenska trgovska mornarica se vedno bolj razvija, kar je razvidno iz tona-že trgovskih ladij Splošne plovbe v Piranu. Leta 1954 je tonaža njenih trgovskih ladij znašala 12.147 ton, konec leta 1959 pa 112.576 ton. Zaradi razvoja slovenske trgovske mornarice je začelo že tudi primanjkovati strokovno šolanih pomorščakov. Zato so ustanovili Višjo pomorsko šolo v Piranu. V jeseni se je nanjo vpisalo 55 pomorščakov in sicer 28 v strojni in 27 pa v navtični oddelek.
Ljubljančani radi obiskujejo razne razstave. To potrjuje število obiskovalcev raznih galerij do konca oktobra lanskega leta. Tako je imela Moderna galerija 30.000 obiskovalcev, Narodna galerija pa 13.500. Njeno razstavo “Dragocenosti antike” oktobra meseca je obiskalo 2.500 ljudi. Mestni muzej v Ljubljani je imel v navedenem času 3.600 obiskovalcev, Cankarjeva soba na Cankarjevem vrhu pa samo v času od aprila do oktobra 4.200.
Ljubljana ima sedaj okoli 150.000 pre-
GORIŠKA IN PRIMORSKA
(Nadaljevanje z 2. strani)
prejela 5 milijard lir, od katerih bodo porabili na Tržaškem za gradnjo stanovanj za begunce kar 3 milijarde 700 milijonov! Načrt za potrošnjo pomoči je izdelal upravni svet “Ustanove julijskih in dalmatinskih beguncev” in jo poslal v odobritev ministrstvu za javna dela in notranjemu ministrstvu. Po vseh teh dogodkih sodeč, so pozabili italijanski vladni krogi kakor dosedaj vedno na dane obljube.
bivelcev, javnih kopališč pa ravno toliko kot jih je imela tedaj, ko je v njej živelo 80.000 ljudi. Edino javno kopališče, ki ustreza vsem modernim higijen-skim zahtevam, je v palači biv. Okrožnega urada. V njem je 2:6 prh, 6 kadi in ena parna kopel. Mesečno se v tem kopališču okopa okoli 13.000 ljudi. Dohodki še zdaleč ne zadoščajo za kritje stroškov in izgubo pokriva Soc. zavod za zavarovanje delavcev. Kljub teinu bodo pa morali ceno za vstopnice zvišati vsaj za 10 din. Staro ljubljansko kopališče v sredi mesta ima 20' prh in 12 kadi ter ima mesečno okoli 7.000 kopalcev, v Savskem naselju pa ima kopališče 10 prh in eno kad. Ljubljanski listi navajajo, da ima polovica prebivalcev po zelo optimističnem računanju lastne kopalnice doma, za vse ostale pa v javnih kopališčih ni na razpolago niti 100 prh in kadi in tudi ne več kot ena sama parna kopel.
Mestna občina v Ljubljani je na mestnem področju prepovedala prodajo nepa-steriziranega mleka istočasno pa določila ceno za 1 1. pasteriziranega mleka na 46 dinarjev.
V juliju in avgustu je bilo v Jugoslaviji okoli 6500 mladincev iz tujine. Med temi je bilo kakih 40 mladincev iz Sovjetske zveze, 33 češkoslovaških študentov, 523 študentov iz Poljske, 2.000 iz Francije, 1.700 iz Zahodne Nemčije, o-stali so pa bili iz Maroka, Grčije, Anglije, švedske, Avstrije ter iz Severne Amerike (300). V oskrbi sta jih imeli Mednarodni mladinski središči v Zadru in Dubrovniku. Vso to mladino — zlasti iz zahodnih demokratskih držav — so seznanjali z delom sedanjega komunističnega režima doma ter jo zalagali s komunistično literaturo, da bi jo tako pridobili za bodoče svoje propagandiste v lastnih deželah.
Lanske Dubrovniške letne igre, ki so z leti postale splošna revija dramske, operne, glasbene in folklorne umetnosti, so bile od 10. julija do 24. avgusta. Dramske novosti so bile Racinova Fedra, Krležev Aretej, Anouillhova Antigona, Figuardova Lisica in gozd, Obrenoviče-
BLED
PRVI HLADILNIK S SLOVENSKIM IMENOM!
Sedaj v štirih velikostih, najmodernejših oblikah in opremi.
V kvaliteti prekaša najboljše, v cenah naj cenej še. Dvojna garancija za dobo 5 let! Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
| ve Variacije in farsa iz 15. stoletja Advokat Petelin. Uprizorili so jih člani Jugoslovanskega gledališča, Beograjskega Narodnega gledališča, dubrovniškega Narodnega gledališča in zagrebškega dramskega gledališča. Operni spored so v celoti izvajali člani slovenske Opere iz Ljubljane in sicer Rossinijeve Italijanke v Alžiru, Purcellovo opero Dido in Enej, Donizettijevo Lucijo, Lamer-moor in Dvorakovo Rusalko. V koncertnem programu so med drugim nastopali člani Slovenskega okteta, kot solisti pa violinist Igor Ozim, Dubravka Tomšič in Anton Dermota. V vsem je bilo v okviru Dubrovniških letnih iger 37 dramskih in 8 opernih predstav, 20 glasbenih prireditev in 9 folklornih nastopov. V okviru festivala je bil v Dubrovniku od 17. do 24. avgusta tudi mednarodni sestanek skladateljev in glasbenih kritikov.
Poročila iz Ljubljane navajajo, da je znano pokopališče zaslužnih slovenskih mož Navje zelo zapuščeno. Kot znano so na tem pokopališču grobovi velikih slovenskih mož: Linharta, Groharja, Podlimbarskega, Jurčiča, čopa, Gestrina, Aškerca, Levstika, Vodnika, Blei-weisa, Resla in Kopitarja. Na Navju je tudi grob dr. Korošca. Zapuščen in zanemarjen kot vsi ostali, da je to prava kulturna sramota ne samo za Ljubljano, ampak za vso Slovenijo, kar pa komunistov dosti ne moti, ker ti veliki slovenski možje niso bili nobeni komunistični razbojniki in morilci, da bi jih slavili kot “heroje” po grobnicah sredi mesta. Po nekaterih poročilih mislijo komunisti Navje sploh opustiti in nagrobnike prenesti k Sv. Križu.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Družabna prireditev Duhovnega življenja
Verska revija Duhovno življenje, prireja v začetku vsakega leta družabno prireditev z nagradnim žrebanjem za tiste naročnike, ki dotedaj plačajo naročnino za tekoče leto. Letošnja prireditev je bila v nedeljo dne 29. januarja na slovenski pristavi v Moronu.
Vabilu prirediteljev se je odzvalo veliko slovenskih rojakov, ki so s svojo u-deležbo na prireditvi podprli to slovensko revijo. Na sporedu je bil tudi nastop slovenskih otrok. Prvo točko so izvajali otroci slovenskega šolskega tečaja v San Justu. Pod vodvtvom svoje u-čiteljice gdč. Angelce Klanškove so lepo podali rajalno igrico “Otroci se igrajo” po napevu pesmi “čuk se je oženil”. Otroci šolskega tečaja v Ramos Mejia, v katerem poučuje gdč. Anica šemrovo-va, so imeli dve točki. Najprej so nastopili z materinskim prizorčkom, nato pa z lepo simbolično vajo. Zadnjo točko so izvajali otroci šolskih tečajev iz Mo-rona in Hurlinghama, v katerih poučujeta gdč. Mija Markeževa in gdč. Katica Kovačeva. Tudi ti so se postavili pod vodstvom svojih učiteljic z rajalnim nastopom “Sem deklica, mlada, vesela”.
Na prireditvi je bilo tudi veliko zanimanje za dobitke bogatega srečolova. j K nakupu srečk je vabilo nad 600 lepih I dobitkov. V večernih urah je bilo na-
Vodovodno omrežje mariborskega vodovoda, kakor tudi črpalne naprave več ne ustrezajo vedno večjemu številu prebivalstva. Zato bodo vodovodne naprave v prihodnjih petih letih razširili. Za to bodo morali dobiti kredit 527 milijonov dinarjev.
V Ljubljani je izšel deveti zvezek Slovenskega biografskega leksikona. Na 224 straneh objavlja gesla od “Raab” do “Schmid”. Slov. biografski leksikon je kot znano začela leta 1925 izdajati Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, sedaj ga pa izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Umrli so. V Ljubljani: Miloš Šubic, šef oddelka za dohodke na občini Ljubljana Center, Stane Kahne, trg. poslovodja v p., Frančiška Berčič, roj. Bož-nar, Franc Zavadlal, žel. upok., Doroteja Sopotnik, upok., Ana Polončič, Ivana Koritnik, biv. vrtnarica, Marija čuk, roj. Troppan, Eva Mlekuž, učit. v p., Anton Krošelj, upok., Irma Balogk, roj. Logar, Feliks Majcen, Anton Polšak in Marija Vulka, roj. Likar v Domžalah, Andrej Pčeljnikov v Mariboru, Maks Lesjak, mizarski mojster na Rasuljah, Anton Prevoršek, uslužbenec tekstilne tovarne v Preboldu, Lovro Česnik, žel. upok. v Mariboru, Marija Kaplja, roj. Pajer v Litiji, Marija Šviga, vdova po tapetniku v Trbovljah, Franc Grad, pos. v Zg. Kašlju, Franc Bregar v Kranju, Franc Fister, župnijski upravitelj v Srednji vasi v Bohinju, Anton Kodrič v šutni, Igo Plantarič v Murski Soboti, Franc Žega v Novem mestu, Anton Majcen v št. Rupertu na Dol. in Meli Vulkan v Domžalah.
ARGENTINI
gradno žrebanje za naročnike Duhovnega življenja s plačano naročnino. Dobitke so dobili naslednji: Rev. Mirko Gogala iz Campo de Mayo ventilator, Milka Rogina iz Villa Adelina likalnik, Ana Tihomila Bučar sliko Bleda, Marijan Loboda iz Ramos Mejia blago za moško obleko, Matevž Dolenc iz Quil-mesa aktovko, Martin Miklič iz Lanusa jopico in pulover, Marija Martinčič iz Lomas del Mirador aktovko, Pavla Kovač kavni servis in Francka Benko blago za žensko obleko.
V komisiji za žrebanje so bili gdč. Mara Ridovčeva, Ivan Ašič, Pavle Novak in Stanko Mehle.
Osebne novice
Poročila sta se. V torek 8. januarja
t.	1. Francelj Beltram in gdč. Bernarda Curk. Za priči sta bila ženinu njegova sestra ga Helena Peternelj, nevesti pa Zvone Beltram., v soboto dne 21. januarja pa Zvone Beltram in gdč. Polona Glavan. Za priči sta bila: ženinu njegov brat France Beltram, nevesti pa Pavle Novak.
Oba para je poročil s poročno mašo pri oltarju Marije Pomagaj v cerkvi Marije pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii g. Janko Mernik, ker sta bila ženina tudi agilna člana Mladinskega doma. Mladima paroma želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova.
RAMOS MEJIA
Občni zbor pevskega zbora
Slovenski cerkveni pevski zbor Ramos Mejia, je imel v nedeljo 22.1.1961
silnemu komunizmu, iti skozi najstrašnejše muke in trpljenje, čim dalj traja komunizem, tem bolj postaja jasno, da tudi komunistična zverstva niso mogla razbiti moralne moči hrvatske vasi, niti ljudske in politične zavesti hrvatskega kmetskega stanu, kakor tega niso mogli prej doseči kraljevska srbska tiranija, niti fašizem ter nacizem med vojno. Vsak dan se vse bolj vidi, da je v nezlomljivi moči hrvatske vasi nepremostljiva in glavna ovira za zmago komunizma pri nas.”
V	spomenici dalje naglašajo, da vidijo “v velikem svetu, da vsak narod, ki se bori za svojo svobodo, prej ali pozneje do te svobode tudi pride, če je v tej borbi odločen in če je sam v sebi tako politično in socialno organiziran, urejen, da potem, ko svobodo doseže, jamči pri sebi za mir, red in napredek za vso svojo skupnost”.
V	spomenici dalje naglašajo, da pri vsem trpljenju, skozi katerega mora hoditi hrvatski narod, obstoja “veliko in upravičeno upanje, da bodo po zaslugi v prvi vrsti hrvatskega kmetskega stanu in zaradi njegove vzdržljivosti ter zavesti — priši v sedanjem času prej ali slej do svoje svobode s pristankom demokratskega kulturnega sveta”. Zato se ne bojmo nasilnikov in eksploatator-jev, ki danes vladajo nad našim narodom. Ne klonimo z duhom niti tedaj ko nam je najtežje. Brez dvoma dan svobode mora priti”.
Končno protestirajo s kongresa proti preganjaju hrvatskega naroda. Vsem
Hrvatom — nekmetom pa sporočajo, da HSS “ni nobena razredna organizacija hrvatskega kmetskega stanu in se ne bori za kako kmetsko diktaturo. Je to “splošna narodna hrvatska organizacija, organizirana na kmetski osnovi, v kateri je prostora za vsakega Hrvata, vsakega delavca, razumnika in meščana in za vsakega prebivalca v Hrvatski, ki sprejema načela človečnosti, demokracije, socialne pravičnosti, enakosti vseh, brez razlike narodne in verske pripadnosti”. Končno sporočajo pozdrave muslimanom v Bosni in Hercegovini ter mladini v domovini in jo poživljajo, “da ne sme nikdar kloniti duhovno in da mora vse svoje moči usmeriti za čim močnejšo izgradnjo političnega in moralnega edinstva hrvatskega naroda”
Poslanica kongresa HSS Hrvatom po svetu
opozarja vse hrvatske naseljence v svobodnem svetu na brezmejno trpljenje naroda pod komunistično tiranijo v domovini in naglaša, da je “v takih tragičnih okolnostih najsvetejša dolžnost vseh Hrvatov, ki morejo svobodno delovati v svobodnem svetu, vsestransko pomagati in do največjih mej možnosti težko in hrabro borbo svojega naroda za njegovo pravico do svoje svobodne in samostojne države ter demokratskega reda v njej”. Zatem navaja, da je kongres z navdušenjem sprejel predlog glavnega tajnika stranke dr. Krnjeviča, “da je delovanje za dosego vzdušja za moralno edinstvo vseh Hrvatov v svo-
bodnem svetu naša sedanja največja narodna potreba in najsigurnejša pot za ustvaritv splošne hrvatske solidarnosti v svobodnem svetu”. Zatem obsoja tisto hrvatsko politično skupino, ki vse nove emigrante, ki beže iz Jugoslavije v svobodni svet proglaša za “komunistične agente”, če se takoj ne priključijo njihovemu gibanju. Prav tako je obsodil nelepe metode v svojih medsebojnih odnosih ter naglaša, da “mora Hrvat podpreti svojega brata Hrvata na vsakem koraku, ne pa zaradi politike delati na njegovem fizičnem, moralnem ali gospodarskemu uničenju”.
Poziv demokratskemu svetu in javnemu mnenju v svobodnem svetu
V njem kongres HSS obtožuje Josipa Broza Tita in njegove sodelavce v komunistični stranki zaradi nasilne uvedbe komunističnega totalitarnega režima in strašnega nasilja, da vladajo nasilno in preprečujejo politično in versko svobodo in ne spoštujejo določil niti ustave, ki so jo sami sprejeli, da so po prihodu na oblast narodu odvzeli vse premoženje, da so pobili najmanj 300.000 Hrvatov brez sodbe in sodne obrambe, da so obsodili pok. kardinala Stepinca in ga imeli nato zaprtega, da so dalje 500.000 nedolžnih Hrvatov obsodili ter spravili v temnice in koncentracijska taborišča, da so pregnali v emigracijo nad 100.000 Hrvatov, kmetov, razumnikov in gospodarstvenikov, da doma terorizirajo narod s policijskimi metodami, preganjanjem in ši-kanami, da silijo hrvatski narod na tkzv. “prostovoljno delo”, da na taka dela po-
šiljajo tudi mladino, da jo tam vzgajajo v dialektičnem materializmu in silijo na skupno življenje po taboriščih, kjer se moralno in fizično kvari, da od zunaj sprejemajo težke milijone dolarjev na račun posojil in pomoči ter na ta način obremenjujejo narod z dolgovi, denar pa porabljajo proti narodu. Odplačevanja takih dolgov hrvatski narod ne more priznati in jih tudi ne prevzeti na svoja ramena v bodočnosti, da niso sposobni izvesti niti lastnih gospodarskih načrtov in da končno zožujejo hrvatsko narodno področje “s sistematičnim naseljevanjem srbskega življa na njem”.
Z ozirom na vse to in sklicujoč se na Listino Združenih narodov o osnovnih človeških pravicah, na pravico samoopredelitve naroda, na sporazum v Jalti in na vest vsega svobodnega sveta “najodločneje zahtevajo pod kontrolo Združenih narodov referendum za hrvatski narod, ki je zasužnjen pod komunistično diktaturo v FLNRJ ter izvedbo svobodnih volitev hrvatskega naroda za samoopredelitev in ohranitev miru v tem delu sveta. Hrvatski narod pričakuje z zaupanjem, da mu bo svobodni svet omogočil, da se bo lahko poslužil pravice do samoopredelitve v sredini Evrope, ko to pravico teoretično in dejansko priznava vsem narodom v svetu ter jo vsak dan izvaja v Afriki in Aziji.
Pozdrav pa pošilja vsem svobodnim narodom in vsem demokratskim gibanjem na svetu.
Vse spomenice sta podpisala predsednik kongresa dr. Juraj Kmjevic in tajnik kongresa Mirko Filipovič.
Stran 3.
Vsak. iesSeM esia
SLAVČEK JE PO GAJU PEVAL
Simon Gregorčič
Slavček je po gaju peval, mile pesmice drobil; glas samotno je odmeval, pevcev drugih ni budil.
Zor se čez nebo razlije, slavček slaje zažgoli; glas čarobne melodije ptičke v gaju vse zbudi. Krepki zdaj glase se zbori, pesmi sladke se pojó, ko krilatccev spev tam gori v dušo rajsko slast lijó. Čujte, čujte sladko petje, ves domači gaj živi; blia cvetno se proljetje, znanite ga, slavci vi!
GALLUS ODHAJA NA TURNEJO V BARILOČE
Danes so odšli Gallusovi pevci na pevsko turnejo v največje in najbolj znamenito argentinsko turistično središče v Bariloče, argentinsko Švico, v prov. Rio Negro. Na gostovanje jih je povabila Asociación Camping Musical, ki organizira tedenske koncerte v Bariločah in nudi izvajateljem brezplačno bivanje tamkaj v lastnih prostorih, kakih 20 km izven mesta, v enem najlepših kotičkov tega predela, ob jezeru Nahuel Huapi. Zgodilo se je to na osebno priporočilo neke vplivne dame, ki je blizu organizatorjem in je zbor že nekajkrat poslušala na koncertih. Vsekakor je to ne le visoka čast, ampak tudi ponovna potrditev kvalitete in Gallusovega slovesa, ki ga uživa v polni meri tudi izven naših domačih krogov.
Gallusovi pevci bodo v Bariločah nastopili na koncertu v drugem tednu februarja in bodo vključili v svoj program klasično, slovensko umetno in slovensko narodno pesem.
Gotovo je prvi cilj turneje nuditi gostom različne narodnosti lepoto slovenske pesmi, ki bo govorila o naši zemlji in naših ljudeh. Njihovo bivanje v tem oddaljenem kraju na jugu bo pa tudi za vse bariloške Slovence izreden dogodek, saj so minila leta, odkar niso slišali slovenskega zborovega petja, niti imeli v svoji sredi toliko dobrih prijateljev. Končno bo pa tudi zborovim članom planinski zrak nudil dober oddih, da se bodo vrnili z novimi silami in še čistejšimi glasovi, čeprav bo ta dolga pot terjala tudi dobro mero osebne žrtve vsakega posameznika.
Gallusu želimo na to dolgo pot vso srečo, mnogo uspehov in vesel povratek!
—jkc
10. redni letni občni zbor. Po poročilih odbornikov je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Janez Starič, podpredsednik Franc Tomazin, tajnik Janez Jereb, blagajnik Franc Miklavc, arhivar Pavla Svetlin, kronist Jernej Tomazin; nadzorni odbor Lojze Petek, Gefka Javoršek, Razsodišče Vinko Tomazin.
DESETLETNICA "HRVATSKE REVIJE"
Pred časom smo o njej v Sv. Sloveniji že poročali ter slovensko javnost opozorili na veliko kulturno poslanstvo, ki ga ta revija s svojim urednikom prof. Vinko Nikoličem vrši med hrvatskimi izseljenci v emigraciji.
Sedaj je pred nami jubilejna številka gornje revije, ki obsega skoro 500 strani. Je razkošno ilustrirana ter je izbor vsega najboljšega, kar je mogel zbrati urednik in kar se nanaša na vSo hrvatsko domačo in izseljensko kulturno, versko, gospodarsko, politično in jezikovno ter zgodovinsko problematiko, članke in razprave so prispevali najvidnejši predstavniki hrvatske emigracije. Tako n. pr. Bogdan Radiča, Ante Kadič, Ivan Me-štrovič, Jožo Kljakovič, p. Dominik Mandič, Ante Ciliga, Branko Pešelj, Franjo Nevistič, Sračko Karavan, dr. Vladko Maček, Ivo Lendič, A. Nizeteo, Luka Brajnovič, Lucjan Kordič, Zvonimir Ka-talinič. Iz posmrtne zapuščine tragično umrlega hrvatskega pesnika Viktorja Vide je objavljenih več pesmi.
V jubilejni številki Hrvatske revije so objavljene dalje reprodukcije umetniških del Ivana Meštroviča, Joža Kljakoviča, Krakoviča in Dučmeliča.
Hrvatski reviji ob njenem 10 letnem jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi se še naprej lepo razvijala in da bi lahko brez težav nadaljevala veliko kulturno delo svobodnih hrvatskih javnih kulturnih ustvarjalcev tako v korist izseljene Hrvatske, kakor pod komunisti trpečega naroda v domovini.
CI PO SVETU
S L O V E N
AVSTRALIJA
Deseto leto “Misli”
O listu avstralijskih Slovencev “Misli” smo v “Svobodni Sloveinji” že večkrat poročali. Sedaj je izšla januarska številka. Prva številka desetega letnika. V tem času se je list zelo lepo razvil in zelo napredoval. Ko je 13. novembra 1949 prišla prva ladja z 1860 Slovenci, Hrvati, Srbi, Madžari, Poljaki, Čehi, U-krajinci in Nemci v pristanišče Melbourne, ni bilo tam nobenega slovenskega človeka, ki bi bil sprejel in se pogri-gal za naše ljudi. Avstralske vseljeske oblasti so vse priseljence naložile na vlak in jih odpeljale v taborišče v Bonegil-lo. Tam jim je govoril avstralski minister Holt ter tudi povedal kakšne dolžnosti bodo imeli v novi deželi. Po kratkem bivanju v Bonegilli so jih razposlali po vsej Avstraliji.
Kmalu zatem sta prišla iz Severne Amerike v Avstralijo z,a dušno pastirstvo med izseljenci iz Jugoslavije frančiškanska patra Klavdij Okorn in Beno Korbič. Njuno delo je bilo zelo težko. Po deželi sta morala iskati razkropljene slovenske, hrvatske in nemške vse-ljence. P. Klavdij je imel na skrbi zlasti taborišča. Toda oba sta uvidela, da bosta morala nekaj ukreniti za boljšo povezavo s svojimi verniki v tako “pro-
strani . avstraljski župniji”. Zato je p. Beno Korbič septembra 1951 leta sprožil misel, da ne preostaja ničesar drugega kot začeti izdajati list, ki naj se imenuje “Misli”. Odločil se je, da bo kar začel, za papir in pošto, da bodo “že kako spravili skupaj denar”, tipkal, da bo sam in tipkarijo trdi sam razmnoževal.
Tako je izšla prva številka avtralske-ga slovenskega lista “Misli” za božič 1951 in sicer kot prva številka za leto 1952. P. Beno je tipkal, razmnoževal in razpošiljal, p. Klavdij pa zbiral novice in mu jih pošiljal s svojih obiskov pri vseljencih iz raznih krajev Jugoslavije.
Patra Klavdij Okorn in Beno Korbič sta se pozneje vrnila v Severno Ameriko, v Avstralijo je pa za njima prišel p. Bernard Ambrožič, pozneje še p. Ba-zilij. P. Bernard Ambrožič je tudi prevzel uredništvo in upravo “Misli” ter je list začel tiskati. Vsebinsko in tehnično ga je tako spopolnil, da so danes “Misli” gotovo med najbolj zanimivimi in najbolje urejevanimi slovenskimi emigrantskimi mesečniki. Ob 10 letnici jim iskreno čestitamo ter želimo, da bi še naprej lepo izhajale ter vršile svoje velike poslanstvo med slovenskimi naseljenci v Avstraliji, da bi ostali zvesti veri svojih očetov in svoji domovini.
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Predsednik države dr. Prondizi je v soboto 28. jan. obiskal Sierra Grande v Patagoniji, kjer so začeli s pripravljalnimi deli za pridobivanje železne rude. Dr. Frondizi je ob tej priložnosti v govoru napovedal boj za jeklo. Med drugim je navajal zaostalost Argentine v uporabi jekla v primerjavi z drugimi državami. Med tem, ko je v letih 1956-59 prišlo na osebo v ZDA 583,6 kg, v Nemčiji 395,6, Kanadi 372,6, Vel. Britaniji 362,2 kg jekla, je prišlo v istem času v Argentini na osebo samo 80,5 kg, moralo bi pa priti vsaj 200 kg. Povedal je tudi, da strokovnjaki sodijo, da je v rudniku Serra Grande zaloge železne rude 70.000.000 ton, kar prestavlja 35 milijonov ton jekla v približni vrednosti dve milijardi in 200 milijonov dolarjev.
Argent. gospodarski minister ing. Al-sogaray se je po obisku Francije, Nemčije, Anglije in Italije v ponedeljek vrnil v Argentino. Ob vrnitvi je na letališču izjavil, da ugled Argentine zaradi njenih naporov za ureditve gospodarskega in finančnega življenja ter doseženih uspehov v teh prizadevanjih, ni
bil nikdar večji kot doslej in da mu je to dejstvo v veliki meri tudi olajšalo delo. V Parizu se je v predstavniki 54 evropskih bank dogovoril, da so Argentini odložili za dve leti odplačevanje leta 1959 odobrenega 75 milijonskega dolarskega posojila. Gornji znesek so tedaj Argentini prispevale posamezne evropske države na sledeči način: Velika Britanija 17 mil., švedska 4 mil., Zahodna Nemčija 16 mil., Francija 10,5 mil., Italija prav toliko, Belgija 5,25 mil., Holandska enako in ¡Švica 6,5 mil.
V razgovoru z nemškimi gospodarstveniki ter vladnimi predstavniki je Alsogaray dosegel, da bodo še v večji meri sodelovali pri obnovi argentinskega gospodarstva. Tako bodo razne nemške industrijske in bančne ustanove dale v ta namen Argentini kratkoročni kredit 200 do 300 milijonov mark. O teh vprašanjih je Alsogaray govoril tudi v Angliji, kjer so tudi kazali zanimanje za ureditev gospodarskega življenja v Argentini, vendar ne v toliki meri, kot v Franciji, Nemčiji in Italiji, kjer je zaključil svoje gospodarske razgovore.
PO ŠPORTNEM SVETU
Športna novinarska agencija ISK je tik pred koncem leta izvedla anketo o najboljšem atletu 1960. Pri anketi sodelujejo novinarji športnih časopisov na svetu, med temi tudi predstavnik Narodnega športa iz Zagreba. Prvo mesto so skoro soglasno dali Wilmi Rudolph (ZDA), olimpijski zmagovalki na 100 m. Prejela je 145 glasov, drugo mesto s 143 glasovi je zasedel Armin Hary, nemški tekač na kratke proge, tretji je Herbert Eliot (Avstralia).
Iz glasovanja je videti, da je še vedno med vrhunskimi športniki največ atletov; od prvih 10 mest so jih kar sedem zasedli atleti. Isto moremo razbrati iz statistike najboljših atletov od leta 1947 naprej. Med 14 športniki je 12
lahkoatletov, Alex Jany (Francija — plavanje) in F. Coppi (Italija — kolesarstvo) sta dosegla naslova, ki jih podeljuje ISK vsako leto: 1947: A. Jany; 1948: Fanny Blankoers - Koen (Nizozemska); 1949: E. Zatopek (ČSR); 1950: Bob Mathias (USA); 1951 in 1952: E. Zatopek; 1953: Fausto Coppo; 1954: Roger Bannister (Anglija); 1955: San-dor Iharos (Madžarska); 1956 in 1957: Vladimir Kuc (ZSSR); 1958: Herb El-liot (Avstralija); 1959: Vasilij Kuzne-cov (ZSSR); 1960: Wilma Rudolph.
Za pripravo na državno prvenstvo so Jeseničani povabili finskega hokejskega prvaka Ilvesa iz Tampere. V moštvu igra kar 5 finskih državnih reprezentantov, zato je razumljivo, da so gledalci
zasedli vse prostore na igrišču. Zmagali so gostje s 7:4, Jeseničani pa so pokazali kljub porazu odlično igro in bodo tudi letos najresnejši kandidat za osvojitev jugoslovanskega prvenstva.
Maroški maratonski tekač Rhadi, ki je zasedel na Olimpijadi v Rimu tretje mesto, je po tekmi temeljito pregledal stopala zmagovalca Bikila Abebeja in je dejal: “Verjemite mi, da je koža na njegovih podplatih mnogo trša, kot podplat mojega čevlja”.
V	Španiji so dosedaj klubi prve lige odpovedali že šestim nogometnim trenerjem zaradi slabih uspehov svojih moštev. Tako je Barcelona odpovedala Lju-bišu Bročiču, Español iz Barcelone pa Ernestu Ponsu. Ta klub je poklical za trenerja Argentinca Scopellija, ki ga je iz istih vzrokov odpustil pred sedmimi leti...
Decembra meseca je bil v Slavonskem Brodu finalni turnir v košarki za pokal FLRJ za 1960. Za ta turnir so se u-vrstili Olimpija (Lj.) in Ljubljana ter državni prvak Beograd in Radnički iz Slav. Broda. Prvo: mesto je zasedel Beograd, druga je bila Olimpija, tretja Ljubljana in zadnji Radnički. Predvsem je zanimivo, da je lanski prvak Ljubljana prejela pokal, ki je prehoden, šele po enem letu na tekmovanju v Slavonskem Brodu, in ga je morala predati letošnjemu zmagovalcu. Delegat KZJ Kobali in sodnik Jakšič sta hotela pokal, ki ga je za leto 1959 osvojila Ljubljana, izročiti predstavnikom Ljubljane kar na cesti... Razumljivo je, da ga seveda ti niso hoteli sprejeti in so zahtevali izročitev pred občinstvom s pojasnitvijo, zakaj niso že prej izročili pokala. Delegati KZJ so seveda morali ugrizniti v kislo jabolko. ■ Občinstvu pa so povedali, da je KZJ “pozabila” izročiti pokal Ljubljani... Vsak komentar v poslovanju Košarkarske zveze Jugoslavije je odveč.
V	Moskvi se merijo najmočnejši sovjetski šahisti za naslov prvaka Sovjetske zveze. Po osmem kolu je vodil 24-letni nekdanji mladinski prvak B. Spa-sky pred nekdanjim svetovnim prvakom Smislovom ter Korčonjem. Spasky je v sedmem kolu premagal Bronsteina, enega močnih sovjetskih velemojstvov.
SVOBODNI SLOVENSKI TISK
Duhovno življenje. Februar 1960. Vsebina: Zvest prijatelj (A. S.); Verske razmere v Sloveniji (prof. Pavel Slapar); Tri minute dobre volje: Ena družina in trije vzori (Jože Jurak); Greh-sovražnik št. 1. (B. R.); Kupčija s satanom; Termometer našega slovenstva; Okno v svet; Popolnoma in brez pridržkov (Alojz Košmerlj); Odgovori; Značilna nevarnost kina (J. R.); Dan se prične ob dveh; Glas iz Rima; JFantom in dekletom; Življenje mojega^ življenja (Dr. Franc Gnidovec); Med izseljenci; Kdaj in kaj; In če ni naše vere (Priredil Gregor Mali)- Od doma; Družbeni pomen ljubezni (predavanje prof. Ger-žiniča na soc. dnevu v Argentini); Uganite; Prva tri leta v zakonu; Med nami v Argentini; Novi knjigi; Spet omejevanje rojstev; Tri zaobljube (Janez Jalen) ; Božje stezice.
Katoliški misijoni. Jan.-februar 1961. Vsebina: V novi letnik (L.L.C.M.); Začel je (Marija); Izseljensko poslanstvo (L.L.C.M.); Pesem misijonov je kakor veter (Vladimir Kos); Baragovo misijo-nišče vabi (L.L.C.M.); Afrika v vrtincu (Ruda Jurčec); Delo za domači duhovniški naraščaj v misijonu; Maurilyo Sanga iz rodu Wakinga; K svet. molitveni devetdnevni« za zedinjenje v jan; Ločeni bratje (priredil Stanko Boljka C.M.); Popotni misijonski utrinki; Misijonstvo na evharističnem kongresu (L.L.C.M.); Naši dragi misijonarji; Misijonsko zaledje; To in ono o desetih veletombolah; Misijonsko delo v Torontu.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
REV
je naslov reviji, ki je leta 1960 začela izhajati v Londonu. Izdaja jo “Študijsko središče za jugoslovanske zadeve v Londonu”, ki je ¡bilo v tem mestu u-■stanovljeno kot “nepolitično telo z namenom, da bi omogočilo raziskovanje in preučevanje sobodnih jugoslovanskih problemov, študijsko središče je združenje znanstvenih delavcev in raziskovalcev, pisateljev ter časnikarjev, ki so zapustili domovino in sedaj nepristransko zasleduje razvoj dogodkov v domovini.”
Ni treba posebej naglašati potrebe po takem listu v angleščini, v katerem bi slovenski, hrvatski in srbski javni, politični in kulturni delavci ter gospodarstveniki objektivno in nepristransko zahodnemu demokratskemu svetu pojasnjevali posamezne politične, gospodarske, socialne, kulturne in verske dogodke doma, da bi si o njih Zahod ustvaril pravo podobo. Želeti je samo, da bi revija izhajala nemoteno in da bi po prvih številkah ne prenehala kot se je to zgodilo z “Yugoslav Observer” in “Bulle-in Yugoslave”.
Namen revije je zgoščeno podan v u-vodnem članku, v katerem izdajatelji na-glašajo med drugim naslednje: “Danes Zahod gleda na Jugoslavijo samo enostransko. Zato je več razlogov. Eden od teh je ta, da inozemski poročevalci ne obvladajo povsem dobro jezika in jim je tako onemogočeno, da bi dobili poroči-
I E W
la pri pravem viru. Poročila z druge roke so v državi, v kateri so vsa informativna služba, tisk, vse izdaje, radijska uprava, javni govori in parlamentarne debate pod strogim nadzorstvom in upravo državnih oblasti. In prav gotovo je, da se inozemski dopisnik, če pride do točnega poročila in ga objavi, izpostavlja nevarnosti, da ga izženejo iz države! Inozemski diplomati so še v težjem položaju. Ljudje se namreč v taki državi, kakršna je Jugoslavija sedaj, boje, da bi prihajali k njim. Pa tudi preučevalci raznih problemov, ki prihajajo od zunaj, niso dosti na boljšem, kajti probleme, ki jih zanimajo, presojajo in raziskujejo samo s tehnične strani na osnovi podatkov, ki jih dobe od režima. Zato so pojmi, ki jih ima javnost v zahodnem svetu o Jugoslaviji daleč od resnice.”
Podati Zahodu pravo sliko o sedanjih razmerah in problemah v Jugoslaviji je torej namen gornje revije.
V prvi številke “Review” je daljša razprava, ki jo je pod naslovom “Čas za inventariziranje ter ponovno razmišljanje” napisal ugledni srbski politik, prvak Srbske demokratske stranke Božidar Vlajič. članek zajema vso jugoslovansko problematiko od nastanka države naprej ter se bo treba nanj še povrniti.
Naslednji članek je napisal dr. Ilija Jukič, član vodstva Hrv. seljačke stran-
ke in zunanjepolitični izvedenec te politične skupine. Naslov njegovemu sestavku je: “Titov spor s Stalinom in Hruščevom ter Zapad.”. Je to samo odlomek iz knjige, ki bo pod istim naslovom izšla pri založbi Demos v Londonu.
Tretji članek za prvo številko londonske Revije je napisal Slovenec Vido Arnež. Je prav tako aktualen kakor prejšnja dva in ima naslov: “Pomoč in trgovina: Obrazec Titovih gospodarskih odnosov s svetom”. Piščeva izvajanja pojasnjujejo razni statistični podatki.
Desimir Tošič, izdajatelj srbske revije “Naša Reč“ je za prvo številko Review napisal članek pod naslovom “Delavski sveti v praksi”.
Za temi članki so nevedeni važnejši dogodki, ki imajo zvezo z dogajanjem v Jugoslaviji, ki so se razvijali v letih 1958 in 1959. Prav tako so objavljene nekatere knjige, ki so izšle v slovenski, hrvatski in srbski emigraciji v letih 1957 in 1958.
To je vsebina prve številke v angleščini pisane revije, želeti je samo, da bi redno izhajala in s svojimi nepristransko ter objektivno pisanimi članki o sedanji jugoslovanski stvarnosti pripomogla, da bi bil zahodni svet o njej pravilno poučen ter da bi si o njenem režimu ustvaril tudi pravo podobo. K temu bodo pa pripomogli slovenski, hrvatski in srbski emigranti, če se bodo na revijo naročili. To lahko store na Review, 62 Offley Road, London S. W. 3.
ARGENTINA
(Nadaljevanje z, 2. strani)
Pri ned. obč volitvah v Santiagu del Estero je v istomenskem glavnem mestu province zmagala vladna radikalna stranka, v mestu La Banda pa opozic. ljudski ra 'ikali.
V	Rosariu j prejšnji petek umrl ta-mošnji škof Msgr. Sidvano Martinez. Za škofa ¡ja .Ml imenovan leta 1959, potem ko je doted; škof kardinal Caggiano postal buenosaireški nadškof.
V	prov. Santiago del Estero se bo naselilo 200 francoskih kmetskih družin. V Argentino bodo prišle iz Maroka in Alžira.
Notr. min. dr. Vitolo v radijskem govoru prejšnjo sredo navajal, da sed. zakonitega stanja v državi ni mogoče ločiti od dejstva, da je posledica osvobodilne revolucije leta 1955. Tedaj je bil zrušen prejšnji režim in vzpostavljeno novo zakonito stanje. Zato vlada ne postopa samo po policiljih, ki so bili doseženi z osvobodilno revolucijo, ampak tudi po določilih ustave, če izjavlja, da ne bo pod nobenim pogojem dopustila obnovitve prejšnjega avtoritativnega režima. Res je, da v demokraciji ne sme biti prepovedanih polit, strank, res pa je tudi, da ta pravica vsebuje dolžnost, da se polit, delo razvija v mejah zakonitosti, ne pa v pozivanju na upor.
Rektor cordobske univerze dr. Jorge Orgaz je opozoril javnost na nezdrave razmere med vseučiliško mladino, ki zelo zanemarja študij. V potrditev svojih trditev je navajal, da je lani na cor-dobski univerzi diplomiralo samo 1577 vseučiliščnikov in sicer 544 medicincev, 332 pravnikov, 238 slušateljev raznih inžinerskih strok, 197 kemikov, 93 zobozdravnikov, 74 ekonomistov, 37 arhitektov ter 27 filozofov in psihologov. Omenjenih 1577 dijakov je končalo študije v rednem roku od 9.000 slušateljev, kolikor se jih je vpisalo na univerzo leta 1954/55, t. j. samo 18%, med tem, ko jih v Severni Ameriki, Evropi ter v Sovjetski zvezi v istem razdobju konča 80 do 95%. Rektor dr. Orgaz je spričo takega položaja na cordobski univerzi — na drugih gotovo ni nič bolje — naslovil nujen poziv na mladino, njene starše, javnost, poslance in senatorje, da bo treba proti temu stanju nekaj storiti, ker država na eni strani ne dobi zadosti strokovnih moči, na drugi strani pa mora ljudstvo nositi prevelika bremena za vzdrževanje vseučilišč, ki pa ne dajejo narodu tega, kar bi mu morala.
Cordobski nadškof Msgr. Castellano je izdal pastirsko pismo, v katerem duhovščino, vernike in oblasti opozarja na strahotno nemoralo, ki se je začela širiti med ljudstvom, zlasti med mladino ter na korupcijo, ki je je vedno več.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158. Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? I77S
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3814
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto
1961 za Argentino $ 430.—
OBVESTILA
Sociedad de Fomento Villa Eslovena
V nedeljo 26. februarja bo takoj po drugi slovenski maši, to je ob 10.30 uri, v društveni dvorani, osmi redni letni občni zbor Olepševalnega društva Slovenska vas. Poročila odbornikov in izvolitev novega odbora po dodatnem členu pravilnika. Odbor.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Narodna galerija v Ljubljani je za 900 letnico mesta Beljak na Koroškem pripravila razstavo slikarskih del slikarja Marka Pernharta, ki je leta 1871 umrl v Celovcu. Po svojih delih je ta slikar znan na obeh straneh Karavank. Razstava njegovih slik v Beljaku je obsegala predvsem slikarjeva nekoroška dela. Med temi sta bili največji sliki Triglava in Stola.
Nagrade Društva slovenskih književnikov so dobili Anton Vodnik za pesniško zbirko “Glas tišine”, Anton Onič za pesniško zbirko “Luči na obali”, Mira Mihelič za pripovedniško delo “April” ter Vladimir Kavčič za svoj prvi roman “Ne vračaj se sam”.
Septembra meseca so imeli v Ljubljani hkrati tri velike gospodarske prireditve: Tako je bil od 3. do 8. septembra IV. mednarodni sejem “Embalaža 60”, ki so ga pripravila domača, nemška in italijanska podjetja. Istočasno je bil VI. mednarodni vinski sejem, na katerem so poleg domačih vinogradnikov še sodelovali vinski proizvajalci iz Kanade, Zahodne Nemčije, Avstrije, Italije, Vzhodne Nemčije, Turčije, Mehike, Grčije, Izraela, Nove Zelandije, ¡Španije, Francije, Velike Britanije in Romunije. Razen tega je bila v Ljubljani tudi prva jugoslovanska razstava sadnih sokov.
V začetku semtembra so v Novi Gorici ob proslavi 50. letnice prvih letov v Jugoslaviji odkrili spomenik prvemu jugoslovanskemu letalcu Edvardu Riu-sjanu.
SOLDADORES AUTOGENA. CARPINTEROS EBANISTA. AJUSTADORES DE BANCO
AYACUCHO 350 San Andrés
3 cuadras estación
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Zaradi nepredvidenih zadržkov NE BO
pustne družabne prireditve SLOVENSKE BESEDE dne 4. februarja v Santos Lugares.
Rojaki! V hotelu PRIMAVERA
dobite najboljšo postrežbo z zmernimi cenami. Oskrbujeta
ZORA in DANICA
Av. Luro 2525
Telef. 2-8425	Mar del Plata
V SLOVENSKEM DOMU v San Martinu
bo na pustno soboto zvečer
PUSTNA
DRUŽABNA
PRIREDITEV
za člane, njihove svojce in vse prijatelje Slovenskega doma v San Martinu.
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
D ii m a r, SRE
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
NAŠ DOM V SAN JUSTU
VABI VSE PRIJATELJE NA VESELO
PUSTNO ZABAVO
V NEDELJO 12. FEBRUARJA ob 18. uri v društvenih prostorih.
DOMAČA GLASBA — PRIJETNA DRUŽBA.
Za dober prigrizek in mrzlo pijačo bo dobro preskrbljeno. Prireditev ob vsakem vremenu.