Poštnina platana v gotovini. LETO V.
LJUBLJANA, 23. JULIJA 1927.
ŠTEV. 30.
Naročninazajvoojla-Vl)0 ČETRTLETNO DIN 15*
CELOLETNO DIN 6o/ZA ^OZEHSTVO IE DODATI POŠTNINO/ OCLAJI PO CENIKV/ POSAMEZNA IA-. ITEVILKA PO DIN I 50,
POŠT (EK. R»t 13.188
A
/Ax
vredniJtvoinvppava
V-VČITELUKI-TIJKARNI/ ROKOPISI • J E • NE ■'VR A-
xajo/anonimnido-
. *PI(I ‘ (E * NE ■ PRI0BČV -
k ieio/po{tninapia-
W XANAV-GOTOVINI
TELEFON STCV. 90«.
Dunajski črni petek.
Na Dunaju odstranjujejo to uro poslednje ostanke krvave drame, ki se je odigrala čisto nepričakovano pred očmi celega sveta po sicer tako veselo razpoloženih dunajskih ulicah. Komisije precenjujejo škodi) na justični palači, policijsko ravnateljstvo prešteva mrtve in ranjene policiste, v bolnicah poje svojo grenko pesem kirurški nož, okna krematorija žare noč in dan, kot znak bogate žetve ognja nad podzemskimi ostanki puntarjev, v črno oblečeni nagrobni govorniki govore zbranim množicam.
Do besnosti razpaljene strasti se ohlajajo in na mesto fanafema je jela stopati hladna razsodnost, ki v prvi vrsti vprašuje, kje je iskati pravega krivca tem nepričakovanim. tako tragično odigranim dogodkom. Kakor je to vprašanje enostavno, tako je število kombinacij odgovorov kaj mnogoštevilno. Z vsemi od njih se mi ne moremo po-baviti. Omeniti pa hočemo najčešče iznešeno in to je ono o komunističnem načrtu sovjetiziranja Avstrije in mračnih namerah Italije, ki je hotela v kalnem, ribariti.
Splošno je poznano, da je Dunaj središče sovjetske propagande in da se nanj obračajo kot na prvd instanco i naši jugoslovenski komunisti. Kakor so sicer sovjetski agenti Previdni pri uživanju gostoljubnosti, tako pa jim ni dala žilica miru, da ne bi skušali izrabiti antagonizma revolucionarno razpoloženih proletarskih mas Dunaja proti oficielni konservativni vladi. Poznavajoči psiho zrevolucioniranih mas so v pravem momentu zagrabili tok situacije v svoje roke in izpremenili na Dunaju sicer vsakdanje tisočglave delavske manifestacije v malo ko-munardsko revolucijo z obligatnimi barikadami, revolucionarnimi govori, požigi sodriijskih listin in linčanji policajev. Da je ostala ta revolucija v operetski formi, je pripisati v prvi vrsti le značaju Dunajčanov, ki so se naglo umirili in pa običajni navadi socialdemokratov, ki podžigajo proletariat na upor, potem pa dvignejo sami prvi proti njemu orožje.
Komunistično ozadje ''dunajske revolucije dokazuje, da se še davno ni umiril komunizem in da rovari danes prav odločno po Evropi, najsi se nahaja v Rusiji v skoro ne-ozdravljvi^ krizi. S tem dejstvom bi morali računati i pri nas oni krogi, ki gredo danes preko vsega na dnevni red in ki ne marajo čuti klicev ponižanih in razžaljenih v svesti si svoje neograničene moči. Komunizem je za javnost strt in njegovi ognji pogašeni. Toda pod pepelom še vedno tli in gorje onim, ki na to
dejstvo ne računajo, ker se prav lahko zbude sredi noči, ko jim bo gorela hiša nad glavo prav tako ne-nadiJma, kakor so lizali plameni ostrešje Justične palače na Dunaju sredi belega dne.
Poleg komunistov pa je bil brez dvoma pri zanetenju dunajskega požara še nekdo drugi, ki si je nadel za poklic pobijati okna pri Sosedih in s paglavskim ponašanjem obračati umetno nase pozornost sveta. In ta nekdo ni nihče drugi, kakor nemirni duh ob Tiberi, ki si je stavil za življensko nalogo ume-šavanje v muranje razmere sosedov. Po netenju notranjih prepirov v Albaniji, Grčiji, Bolgarski in Madžarski, se je vrgel sedaj končno na Avstrijo in po posredovanju svoje za take podle posle izborno izšolane diplomacije dosegel delni uspeh, ko so pričele ragljati po Ringu strojnice in pokati petarde. Ker pa je delal račun brez poštenih Avstrijcev, se je vračunil in se moral zadovoljiti samo s platonskim protestom proti oboroženju meščanske garde, dočirn je v smislu svojega naklepa že redigiral številne čete fašistovske milice in redne vojske, osobito alpinskih trup proti Bre-nerju in Trbižu. Načrt je bil povsem priprost.
Pod formo intervencije v komunistični Avstriji — zasesti gnezdo protiitalijanske propagande — Inomost, marširati preko ter zasesti slovenski del Koroške in s tem izpolniti dani načrt maršala Badoglie o zahrbtni fronti proti Jugoslaviji, ki bi morala brez odpora izprazniti celo Slovenijo in se povleči na Gorjance. Da so te naše ugotovitve točne govore poleg komasiranja italijanskih trup na avstrijski meji i naravnost bar-numske povečane indijanske vesti italijanskega tiska in radia o tisočerih mrtvih in Dunaju v plamenu.
Sedaj vlada na Dunaju mir. Krvava epizoda operetske revolucije je bila zanj, kot ventil za presilno napetost, ki je vladala v njem poslednje mesece. In kakor nismo proroki, tako že danes napovedujemo, da bodo tej buni sledile v daljšem razdobju nove, še krvavejše, če se ne bo našel mož, ki bo znal presekati gordijski avstrijski vozel in uničiti praklico sedanjega in bodočih spopadov že v kali. Način presekanja tega vozla pa je samo eden in to je združenje Avstrije z Nemčijo, ki bo kos solidno rešiti avstrijski problem; kateri bo sicer vedno lepo polje za eksperimentiranje z ognjem po raznih belih in rdečili diktatorjih, katerim je nemir in bojno razpoloženje v Evropi potrebno tako kakor ribi voda.
Schichtovo
terpentin ovo milo
Šesta odlika:
Svetla barva
je znak, da Vam se daje Schichtova špecijaliteta iz izbranih sirovin. Schichtova špecijaliteta, to pomeni nekaj posebnega.
1. Terpentin v milu.
2. Velik in priročen kos.
3. Prijeten duh.
4. Slike iz pravljic za izrezati.
5. Milo je v zavitku.
6. Svetla barva.
7. Razkuženje perila.
Je to grenka resnica osobito za naše velike zaveznike Francozej toda, če jim je po Locarnu v resnici do mirnega sožitja v Evropi, potem bodo morali prej ali slej pristati na odstranjenje soda smodnika v cen-
tralni Evropi, katerega bodo sicer v doglednem času gotovo zapalili zločinci iz Moskve ali Rima. katerih dela efekt bo v bistvu enak — to je nova svetovna vojna s povsem negotovimi izgledi.	A.	V.
f Anton Gabron.
Naše mnenje je, da se naj stvori nestrankarski nevtralni odbor, ki naj izvrši dolžnost celokupnega naroda do koroškega rodoljuba — trpina.
To se naj zgodi poprej, predno bodo klerikalni nabiralci trkali na vrata naprednjakov. Saj vendar ne gre, da bi se dičili klerikalci s tujim perjem ter z nabranim denarjem naprednjakov stavili spomenike!
Pred nedavnim je umrl po težkem trpljenju v »Leonišču« župnik v pok. Anton Gabron, vzor narodno-zavednega svečenika-nepo-litika, ki je enako ljubil vse svoje rojake brez razlike političnega prepričanja. Nad vse pa je mrzil politično banditstvo, če so politiki iz politične mržnje izdajali narodne interese; bil je rad tega tudi nasprotnik klerikalcev. Kaj je ta rtiOž storil za našo narodno stvar na Koroškem pred, in po plebiscitu, ni mogoče na kratko opisati. Merodajnim krogom je to itak dovolj znano. Po plebiscitu 'je nastopil rajni rodoljub trnjevo pot pregnanega župnika. V Sloveniji mu niso hotelj dati fare; bil je preslabo zapisan pri klerikalcih. K pomanjkanju se je končno pridružila večletna bolezen. Mimogrede je našel zatočišče v neki siromašni hrvaški fari. Ko pa se je bolezen poslabšala, je našel streho v različnih bolnišnicah in končno v nekem zavodu na Gorenjskem. Oskrba tega trpina ni bila niti stanu, niti njegovim zaslugam primerna. V Mariboru je imel ranjki precej prijateljev, ki so ga radi podpirali po svojih močeh. Prišel je tudi osebno v Maribor in tu so se prijatelji na lastne oči prepričali, v kako strašnem, človeka nevrednem stanju se je nahajal ranjki. Po svojih močeh so mu preskrbeli najpotreb-
nejše. Cerkveni kanon sicer zahteva, da se naj svečeniku izkazuje posebna čast pred lajiki. Čudili smo se, kako da ranjki ni bil deležen tega določila. Gospodje ■ klerikalci niso niti z mezincem ganili za njega. Ranjki je rad našteval svoje dobrotnike in med temi so bili izključno naprednjaki. Kratkomalo, zaslužni rodoljub, ki je nabral stotisoče za narodne namene, je bil navezan na vbogajme svojih prijateljev. Smrt ga je rešila trpljenja. Sedaj po smrti pa beremo v »Slovencu«, da se je sestavil neki odbor pod okriljem »Slovenske Straže«, ki hoče postaviti ranjkemu nagrobni spomenik. Če ga kdo zasluži, je gotovo ranjki. Pa vprašajmo se, ali niso mogli isti gospodje že pri življenju ranjkega sestaviti takšen odbor in skrbeti za to, da ranjki ne bi trpel pomanjkanja in kako to, da baš klerikalna »Straža« smatra za umestno sestavljati takšen odbor. Nabiralo se bo itak v prvi vrsti pri naprednjakih, kier klerikalno radodarnost pozna najbolje »Straža« sama, ki ves čas svojega obstanka ni napravila tega, kar je napravila »liberalna« Ciril-M^todova družba v enem letu. Zato smatramo, da je milo rečeno, najmanj netaktno, če hočejo slromaku-rodoljubu Gabronu postavljati spomenike tisti, ki ga živega niso znati ali hoteli podpirati
Dopisi.
Celje. Pretekli petek se je dogodil v Celju incident, ki jasno osvetljuje razmere, nastale vsled nenormalnih partijskih kompromisov, ki so dali celokupni nemški manjšini kot posameznikom nov pogum javno izražati svojo mržnjo celo na-pram najnedotakljivejšim narodnim ustanovam. Grupa nekoliko vinjenih nemškutarjev je pozno v noči izzivalno pohajkovala po mestu, ter iskala priliko, da pokaže svojo nacionalno borbeno razpoloženje. V tem je prikorakala iz nočnih vežb četa vojakov tamošnje ! garnizije pod vofJstvom poručnika. Vinjeni nemškutarski petelinčki, med katerimi se je nahajal tudi upokojeni častnik, je pričela glasno komandirati »Habt acht«, »Rechts schaut!« Poručnik ustavi četo, stopi k izziva-čem, jim s krepkimi zaupnicami ohladi prevročo kri in odkoraka dalje.
Oklofutana družbica se je zavedla precej pozno ter ogorčeno vložila pritožbo na policijo. Ta korak je gotovo Še večja predrznost in trdno smo uverjeni, da bodo naše oblasti znale primerno reagirati, dasi še širijo nam popolnoma nerazumljive •govorice, da gotovi krogi z deja-
■J3Si
L I SJT E K.
P. N. KRASNOV:
Epizoda iz svetovne vojne.
Ko je došlo poročilo, da je Av-stro-Ogrska napovedala Rusiji vojno, je sklenila madžarska kavalerij-ska divizija, ki je stala nasproti ruskemu mestu Vladimiru Volinskemu, <Ia zavzame v konjeniškem naskoku to mesto, prepreči rusko mobilizaciji in se polasti skladišč.
To divizijo so tvorili madžarski |*>ugnatje, ljudje najboljših imen. j^dela je na krasnih rjavih in vrasli konjih, oblečena je bila v sijajih s srebrom prešito uniformo. x_^ni izvidniki In ogleduhi so porodi poveljniku divizije, da je ruska ^Valerija, ki je bila nastanjena v •jidimiru Volinskem, odšla, da je v mestu samo Borodinski peš-LJ ? ki je zaposlen z mobilizacijo;
est° je prenapolnjeno z rezervisti, skn°Vi •in konji. Pre(1 mestom so Kopani okopi, zasedeni z malošte-Vl|mmi oddelki.
Madžari so sklenili ali umreti ali •pa proslaviti v zgodovini svoje ime. Poveljnik divizije, grof Munkači, je bil mož pri petdesetih letih, nizek, čokat, krepak, rdečega obraza, z velikimi sivimi brki. Ž njim je služilo v tej diviziji >pet sinov. Štirje so bili poročeni, peti — šestnajstleten fant — je bil ordinanec pri svojem očetu in njegov ljubljenec.
Zarana zjutraj 30. julija je divizija v diru prešla rusko mejo, po-mandrala pri tem ruske obmejne straže in se jela z naglico približevati Vladimiru Volinskemu. Pot jih je vodila skozi goste volinske gozdove.	»
Madžari so se napravili kot za parado. To je bila krasota starega konjeniškega stroja, harmonija elegantnih jezdecev, gracijoznih konj in sijajne oprave.
Ko se je divizija približala mestu, se je ustavila. Izza njenih vrst so se prikazali vozovi marketendar-jev in jantarno ogrsko vino se je zaiskrilo v čašah. Pili so na zdravje kralju, za slavo madžarske konjenice, v čast lepih dam.
Med tem pa se je ruska pehota v strojnih sivih vrstah, blesteč z bajoneti in strumnih korakov, obveščena o pretečem napadu po svojih izvidnikih, molče in resno vsipala v okope, polagale puške na prsobrane, ki so se jedva dvigali nad zemljo ter si pripravljala udoben položaj za streljanje, častniki so hodili po okopih in mirno govorili:
»Brez povelja ne streljaj! Meri. kamor ukažem. Streljaj brez naglice. Saj veš, kako si se učil. Pritegni sapo, vso misel zberi na strel in meri pazljivo. Bolje je, da en strel zadene, nego da popokaš deset patron brez koristi.«
Za hrbtom te izborne pehote v Vladimiru Volinskem *pa je šlo delo mirno svojim potem, in dasi.je sto-usta govorica pretiravala številnost madžarske konjenice, nihče ni smatral za mogoče, da bi se Madžar j polastili mesta in pognali iz okopov rusko pehota.
Bilo je okoli desetih zjutraj, 'ko se je madžarska konjenica razvrstila. Grof Munkači, najstarejši sin poveljnika divizije in komandant prvega polka, je na negovanem
arabcu v spremstvu adjutanta in treh hornistov v sijajni, s srebrom zaliti uniformi jezdil mimo vrst in jih navduševal:	.
»Ne bojte se ruske svojati. Pomnite leto 1848, in maščujte svoje brate. Sekajte brez usmiljenja te pse!«
V	pohlepnem, strašnem ognju so gorele črne oči vojakov in mrko so zrli suhi, temni, zagoreli obrazi s
črnimi brki.
Na rejenem spenjenem konju, okrašenem z zlatom in svilo, je v skoku pridirjal poveljnik divizije, vroče objel in poljubil sina pred vsem polkom in zaklical;
»Za slavo Madžarske, za kralja, naprej!«
Polk je zašumel po grmovju in travi gozdnega obronka in se v diru začel vsipati na polje, ki je delilo gozd od mesta. Poldrugi kilometer daleč so se videli beli zidovi, visoke kamenite in nizke lesene hiše, cerkve z v solncu blestečimi se kupolami, tvorniški dimniki in zvonik katoliške cerkve. Vzdolž polja je v ravni črti vodila cesta, ob nji brzojavni drogovi s potrgano žico. Na
polju in povprek ceste je bila jedva opazna linija okopov, posipana s slamo. V njih ni bilo videti nobenega gibanja.
Polk je v štirih ravnih vrstah, druga za drugo, brzel v mogočnem galopu. Izpod kopit so letele po polju težke črne kepe. Jarko solnce je blestelo na srebru oficirskih uniform, na uzdah in golih sabljah, na svetlih nožnicah. Konji so jeli blesteti in se pokrivati s potom.
Iz okopov, prav do obrvi zariti v zemljo, so gledali na atako Borodinci. Puške so imeli položene na prsobrane in se jih niso dotikali, da bi jih ne premagala skušnjava. Liki temnim točkam so se madžarski konjeniki zdaj razmikali na šir zdaj zopet zgri-jijali bolj na gosto. Zdaj privzdigo-vaje se, zdaj špuškaje se so se brzo bližali. In čim bolj so se bližali, so rastli in postajali ražločnejši. Postali so vidni -posamezni konji in po blesku oprave je bilo mogoče ločiti častnike od vojakov.
»Podčastniki in najboljši strelci!« se je razlegalo 'po okopih, »častnike na muho!«
(Konec prihodnjič.)
Stran 2.
►ORJUNA«
Stev. 30.
je najmodernejše »rejena ter izvrSnje vsa tiskalniška deta ml rajpripro-stejšega de najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvcae knjige. Ilustrirale knjige v eno- ali yečbarveeui tiskn. — Breinre » malib in tndi največjiti nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Oliiisna opna Mr. Hm, mikn in rekiam. listov. Lastna Mirita šsiskin mini
Šolski zvezki za osnovne i« srednje žolc Risanke, dnevniki in beležnice.
iiiiiHnmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiimmniiniii^
m
sa Krema za ce
njem g. poručnika ne soglašajo ter da bo imel radi tega neprilike.
Zahtevamo, da se proti tem elementom postopa najstrožje ter se jim z eksemplarično kaznijo za vedno izbije iz glave veselje smešiti jugoslovensko vojsko. Ravno tako poživljamo tvrdko, pri kateri so prizadeti uslužbeni, da odpusti ljudi, ki se zaletavajo celo v narodno vojsko, ker pridemo sicer polagoma do prepričanja, da obstojajo v Celju tvrdke, ki namenoma vzdržujejo v službi ljudi, kojih glavno delo ni v pisarni za mizo, temveč protidržav-no rovarenje v prostem času. V nasprotnem slučaju bomo napram tem firmam znali zavzeti stališče, ki jih bo prisililo k pametnejši »gospodarski« politiki.
       -   .....................
Naš pokret.
Orjuna Babino polje je 24. p. m.
svečano razvila svoj prapor in istočasno priredila velik zbor pred cerkvijo. Prapor je blagoslovil katoliški župnik. Kumoval pa je novemu barjaku predsednik Orjune Dubrovnik br. Bartulovič.
Orjuna Split je črtala iz svojega seznama članov Rafaela Trevna.
Orjuna Gaberje razvije svoj prapor dne 14. avgusta. Vse predpriprave so v teku in bo razvitje manifestacija jugoslovenske ideje na periferiji slovenskega Celja.
Za Žlcov spomenik so darovali: Neimenovani 50 Din, Lovro Rogelj ,100 Din in Kovačič 50 Din.
Vežba Savinjskega baona se vrši dne 31. julija in bo celodnevna. Zbirališče je v Celju na Glaziji ob 7. uri. Cetniški kroj!
Komandant.
Kronika.
Radikali kanijo iti v republikance. Vsaj tako izjavljajo mnogi poznani njihovi stari borci.
Je pač težko mirno gledati, kako ruši jaka roka radikalne kule in zato ni skoro čudno to najnovejše orientiranje radikalščine. Gotovo pa je, da bo ostalo vse le pri besedah in da bomo še dolgo čakali v Jugoslaviji na radikalno orientirane republikance, ker je pri nas republikanski kruh grenak, dočim so se radikalni patrioti preobjedli pogač.
Miroljubni Orli se v Hercegovini neprestano pretepajo s »Hrvatskimi Sokoli«. Ni še dobro pozabljen zadnji spopad, pri katerem je izdihnil neki Hrvatski Sokol, že prihajajo poročila o novih krvavih borbah med blagimi krščansko dopadljivimi orlovskimi mladeniči in junaškimi Hrvatskimi Sokoli. Bilo je ranjenih in peli so kolči, pa tudi pokali revolverji.
Seveda bo vse to neumorni »Slovenec« zamolčal in še nadalje žvečil prazno slamo o trboveljskih nasiljih Orjune.
V	Beogradu so obogateli zopet za novo afero, ki se to pot nazivlje »kockasta« in vsebuje dobavo ka-
menih kock za tlakovanje prestoli-ce v skupnem iznosu
6,000.000 Din.
Kocke so bile naročene na Češkem in prevzete po posebni komisiji. Ko pa so jih z vlačilci pripeljali v Beograd so Beograjčani na veliko za-prepaščenje opazili, da je kamenje vse preje, kakor oglato in primerne trdote, ter da povsem odgovarja kvaliteti dosedanje kaldrme.
Kakor je sicer Beograjčanov skrb kako in kam s tem neodgovar-jajočim kamenjem, tako pa mi kot srečni državljani vesele Jugoslavije, pripominjamo, da imamo baš v Sloveniji popolnoma odgovarjajoče kamnolome, ki dobavljajo prima materijal in da je delazmožnost le teh tolika, da bi z v njih nalomljenimi kockami lahko potlakali ves Beograd. Beograjski občinski očetje so hoteli seveda izjemo in razliko od Ljubljane ter Zagreba, kjer so prav uspešno tlakovali z domačimi kockami. Ta izjema pa se jim je grdo izplačala, da sedaj študirajo kam z neuporabljivim kamenjem, za katerega bo morala šteti občina zlate stotisočake, ki bodo seveda vknjiženi v zajedniško breme trgovske bilance, katero ubijajo popolnoma nepotrebne obremenilne postavke.
Zanimivo. Firma Rakusch v Celju ni imela za Vidovdan izvesene nobene zastave, dočim jih le izve-sila na vseh poslovnih poslopjih za celjski okrožni orlovski izlet.
Silna partija je srbska nacionalna stranka, koje predsednik je poznani general v pok. Okanovič, ki sklicuje shode po Vojvodini in na veliko tugo dosledno kcnstatira, da je on sam glavni govornik in publika. Časi plemenskega separatizma umirajo. Gospod Okanovič je s Čo-korilo zajedno zamudil pravi trenutek.
Svetla glava
sm
I
jk%
m m
PEtC
DrOETkER'
JEVIM
BACKINOM
Najboljše in preizkuSene recepte pošilja na ieljo brezplačno in poitmne prosto
Dr. OETKER, d. z o. z.
MARIBOR.
Nasilje je po »Slovencu« to, da
je 4. decembra 1924 minister prosvete Pribičevič imenoval profesorjem na učiteljišču dr. Ivana Laha. Državo nadvse ljubečim »Sloven-čevcem« bi bilo menda mnogo ljubše, da bi dr. Lah, ki je pretrpel in storil za ustanovitev te države stokrat več kakor oni vsi skupaj, poginil za plotom in prepustil mesto na učitel. kakemu bivšemu denuncijan-tu, ki je metal leta 1914. dijake srednješolce v avstrijske kazemate zato, ker so ti za ceno svojih mladih ■življenj ustvarjali JugoslavJjow. v kateri se danes masti pri bogato naloženem koritu. To najnovejšo konstatacijo »nasilja« si denejo lahko gospodje klerikalci za klobuk in je pač le nov doprinos za bodočega raziskovalca dobe slovenskega ljudstva, ki je kandelaberske govornike dvigalo na najodličnejša mesta in nagrajala krvosledne pse habsburških rabljev za to, ker so najboljši
cvet njegove mladine izročali v kremplje črnožoltega orla.
»Slovenec« je molče prešel preko veleinteresantne izjave komunista Strojina o pohodu Orjune v Trbovlje, kar je dokaz, da je bila zelo resnična. Poznavajoči njegovo jezuitsko mentaliteto smo nekako razumeli ta molk, vendar pa smo pričakovali, da bo odslej vsaj po-šteneje pisal o Trboveljski tragediji. V našem pričakovanju smo se zelo varali, ker volk dlako menja nravi nikdar in tako tudi ne list stranke, ki je razbila orjunaški teror in nasilje. Ta dični list polni zopet kolone uvodnikov z lažmi o organiziranem krvavem pohodu Orjune v Trbovlje in hujska prav po hijensko >z dogodki, katerih pravi potek je moči vedno jasneje razbrati!
Mi k tej podli lažnjivi borbi ne 'bomci več odgovarjali! Opozarjamo pa samo gospodo pri »Slovencu«, da pazi na svoje pisane besede, ker nihče ni pod tem lepim solncem tako pošten in varen, da bi se i nanj ne dvignila roka in ga okame-njala do smrti! Orjuna je organizirala pošteno, javno in odkrito pohod v Trbovlje. V okrilju stranke, ki je -lastnica patriotičnega »Slovenca« pa sede ljudje, ki so in še organizirajo ter pripravljajo ;vse drugačne pohode, kakor so oni Orjune! V tej zemlji vršljajo pod zemlja najrazličnejše temne sile, toda oni, ki so v njihovi službi, naj bodo v svesti, da ni nič tako skrito, da bi ne bilo očito!!!
Pri ljubljanski policiji je še vedno gospod, ki se še ni mogel priučiti našega jezika in ki telefonira v Zagreb nemško. Sicer pa to ni čudno, če je še danes na policiji mož, ki je leta 1920. vpisal kot šoloobveznega otroka sina Ottmarja z nemškim maternim jezikom. Potem je tudi razumljivo šikaniranje narodno zavednih policijskih organov, ki so bili grdo maltretiram zato, ker se je sumilo, da simpatizirajo z Orjuno. Toda gospodje, ki govore, da nas danes ni več, naj bodo globoko uverjeni, da smo še tu in da jim baš sedaj prav pazno gledamo na prste in da ne store niti ene*a koraka, za kojega bi mi ne vedeli.
Sramota! Pretekli teden se je odigral v kurilnici ljubljanskega kolodvora br. II. dogodek, ki meče zelo čudno luč na njene povzročitelje. Profesionalisti zaposleni v mizarni kurilnice so se že dalje časa pritoževali, da jih delovodja Braunitzer, poznan prav dobro iz Maribora, preveč naganja k delu, vsled česar ne morejo točno izvršiti naloženih del, da odhajajo iz delavnice nesolidno popravljeni vagoni. Škodo za to seveda trpi država. V četrtek so odposlali profesionalci deputacijo k načelniku Milhoferju in mu obrazložili situacijo. Načelnik Milhofer je šel nato v kurilnico in pozval one, ki so proti delovodji, da gredo z njim na postajo. Pozivu so se odzvali skoro vsi zaposleni profesi-onisti in ta odziv podprli tudi z nekaterimi medklici na račun gospoda Braunitzerja. Sledečega dne se je zglasila v kurilnici komisija železniške direkcije in sestavila detailni ■zapisnik o opisanem nastopu. Zaslišanih je bilo 9 profesionistov. V ponedeljek 18. t. m. pa so dobili trije od njih naznanilo, da so odpuščeni. Disciplinirani pa bodo v kratkem še nekateri.
Ta nepričakovani nastop direkcije je vzbudil najhujše ogorčenje, ki ga osobito podžiga še to, da je delavstvo nastopalo /le j>v interesu* solidnega dela in to na način povsem dostojen. Poznavajoči :gosp. direktorja inž. Kneževiča kot človeka poštenja in pravde, se trdno nadejamo, da bo profesionistom storjena krivica popravljena in da nam ne bo potreba posegati nadalje v to zadevo in z bengalično lučjo osvetliti naličje gospoda Alfonza Braunitzerja, ki ga nekateri dobro
poznamo še izza leta 1914. in pa po znanem bakrenem procesu iz Maribora! Morda bo ta debata celo koristna, ker bo pokazala, kdo jle tisti veliki prijate!? gospoda Alfonza Braunitzerja, ki ga je obdržal v državni službi do danes!
Izpitni komesar za polaganje šoferskih izpitov je danes deveto leto po osvobojenju še vedno mož, ki je bil poznan kot trd Nemec in ki se mu v Avstriji ni gotovo nikdar niti sanjalo, da bo opravljal tako odlično funkcijo v Jugoslaviji. Nam se postopanje oblasti, ki drže toliko časa na tem važnem mestu tuje-krvnega človeka, zdi skoro nerazumljivo, ker si nikakor ne moremo misliti, da bi ne bilo med vsemi slovenskimi inženirji vsaj enega, ki bi lahko zamenil omenjenega gospoda.
Aretacije naših turistov po italijanskih financarjih dokazujejo, da so bile naše informacije o strogi odredbi komandanta finančne straže bovške cone točna. Zbog tega ponovno opozarjamo naše turiste, da ne prestopajo italijanske meje, ker se izpostavljajo nevarnosti, da jih financarji odženejo v Gorico ali pa celo nanje streljajo, ker imajo strogo povelje streljati na vsakogar, ki se ne bi pri prekoračenju meje ustavil na prvi poziv.
»Enotnost«, glasilo slovenskih levičarjev, niti z besedico ne omenja veleinteresantne izjave sodruga Strojina o nastopu Orjune v Trbovljah. Gospodje sodrugi se očividno drže načela klerikalcev, da je najboljše premolčati neprijetna dejstva.
Komunistični napadalci na orju-naško selo Okrue so bili 7. junija obsojeni na težke kazni, kar je dokaz, da se v tej zemlji tudi ne sme kar nekaznovano streljati s karabinkami in revolverji na mirno spa-vajoče Orjunaše.
O združenju obeh demokratskih frakcij v eno močno in veliko demokratsko stranko, so jeli pisati zopet nekateri listi obeh grup. V koliko je namen tega pisanja odkrit in brez sence računanja na bližnje volitve, ne vemo. Gotovo pa je po zadnjem zakulisnem paktu Velje Vukičeviča s pevovodjem slovenskih tigrov zbora, da je že poslednji čas, da obe demokratski frakciji piizabite na stare, vsega obžalovanja vredne prepire, sloneče na malenkostnih osebnostih. Demokratski frakciji naj se združita in prenehata z medsebojno nezmiselno in bedasto borbo. Potem bodo videli tisti, ki danes tožijo, da ni dotoka mladih sil v obe razcepljeni frakciji, koliko je bilo število onih, ki se niso hoteli spuščati v obstoječi partizanski^ boj, ker so videli boriti se na nož dve najsorodnejši partiji.
Občinske volitve na Gorenjskem so pokazale lep napredek napredne ideje. Nekatere občine, ki so bile doslej neosvojljive kule SLS stoje tik pred padcem in so v njih vržene protiklerikalne kroglice glasen protest proti SLS. Gorenjska koža je trda in le počasi občuti igo, ki jo žuli. Spoznanje prihaja počasi, ali tem gotovejše in mi samo želimo, da bi napredne grupe z razumno gospodarsko politiko ohranile zavzete postojanke in čim uspešnejše jurišale še nove, kjer danes še
Mizice za pisalne stroje.
THE REX C0., Ljubljana.
vedno vihra brezmadežna trobojnica edino legitimne prestavnice slovenskega ljudstva v senci papeške bandere.
V vsakem
gospodinjstvu so postali različni usnjeni izdelki neznatni, kakor: rjavi čevlji, aktovke, usnjeni kovčegi, usnjeni stoli itd., katere z Brauns’ovo
,,Vilbra“ barvo za usnje
»■iimrraiwn^MiwwMi—^	■■iimiiiK
popolnoma prebarvaš in prenoviš. Ako prebarvaš take usnjene izdelke, bodeš imel z njimi novo veselje.
Bataljonskim komandantom za
Dravski bataljon je štab oblastnega čelnika za Mariborsko oblast imenovat brata četnega komandirja Martina Slabeta.
Goliardi. V zadnji številki našega lista smo omenili 2000-letno kulturo italijanskih »akademikov«. O posetu le-teh prihajajo vedno lepše vesti iz naše Goriške. Signcr Beni to je že dobro vedel, zakaj je izdal zakon o davku na samce. Zadnjič smo omenili, kaj so ti »goliardi« počenjali z našimi goriškimi dekleti Sedaj pa smo zvedeli, da niso nič manj bili v nevarnosti — lepi mladeniči. Italijanska vroča kri menda ne razlikuje veliko ženske od moškega. Nekateri naši fantje so se komaj rešili iz rok teh perverzne-žev. Drugi so zopet za svojo vljudnost, da so jim razkazovali mesto, bili deležni — proti svoji volji — tudi intimne in vroče ljubezni degeneriranih sinov stare italijanske kulture. Zdi se, da so italijanske univerze obenem tudi visoke šole homoseksualizma! 2000-letna kultura goliardov je svoj višek že dosegla in je začela pod vlado parali-tika obenem z njim propadati in bo propadala vse dotlej, dokler ne pridejo vsi sedanji »kulturonosci« z ducejem na čelu tja, kjer vodi predzadnja pot paralitikov.
Uradni list fašistpvske stranke ie
objavil statistiko včlanjenih fašistov. Po tem seznamu je v Reški pokrajini 1400 moških in 400 ženskih članov, v goriški pokrajini 2741 m- jn 554 ž., v puljski pokrajini 6676 m. in 1259 ž., v tržaški pokrajini 5400 m. in 450 ž. Vsa država s kolonijami vred ima 960.590 m. in 70,081 ženskih članov.
NAZNANILO.
Ceaj. občinstvu naznanjam, da obstoja ie nadalje 1.1900 ustanovljena tvrdka JOS ZIDAR ter se za dosedanje zaupanje najlepše zahvaljujem. — Prosim, da mi cenj■ odjemalci ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost. Tvrdka bo tuai v naprej pazila na to, da vse odjemalce točno in dobro postreže.
Z odličnim $polto<>*nJem
za Jos. Zidar, FRANJA ZIDAR•
JOS. ZIDAR, LJUBLJANA
DUNAJSKA CISTA 31.
TELEFON 27-39. Brzojavil
Žitna agentura In komisijska trgovina > venska potovalna pisarna. • Predprodaja »eiez-niikih kart za vsa inozemstvo*
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica it. 24
Za konzorcij lista >Orjima« odjrovaria Drejče Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Spatt-