MČurUfOFiUl
Cana 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 89
Maribor, petek 18. aprila 1930
»
JUTRA«
razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
R*4tt« prt peitnem 2«tc.»v. v L)ublJ«nl it. 11.409 WlJ« maMfine, prejsman v upravi ali po poiti 10 Din, ddaiavijan na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2456
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Ogiaai po tarifu
Oglate sprejama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praiemova ulioe it. 4
Basali
Obnovitev dela v naiih rudnikih
')ANES POPOLDNE JE BILO VSLED KOMPROMISA MED TRBOVELJSKO DRUŽBO IN PROMETNIM MINISTRSTVOM OBNOVLJENO DELO V
NAŠIH RUDNIKIH.
BEOGRAD, 18. aprila. Pri pogajanjih med zastopniki lastnikov premogovnikov in prometnega ministrstva je prišlo včeraj do provizorične kompromisne rešitve glede nadaljne dobave premoga za državne železnice. V zvezi s tem je izdala generalna direkcija Trboveljske pre-mokokopne družbe danes naročilo, da naj se danes ob 14. uri v vseh družbi pri-
l!»a»
Položaj u Indiji
KALKUTA, 18. aprila. Položaj v Indiji je še vedno zelo napet, čeprav so se nemiri nekoliko polegli. V New Delhi se vrši med tamkajšnjimi indskimi nacionalisti strastna propaganda proti Angležem. En Gandhijev sin je bil obsojen na 3 mesece zapora, ker se je pregrešil proti solnemu monopolu.
Potres na Brskem
ATENE, 18. aprila. Včeraj ob 22.06.27 je bil v Atenah in po vsem Peloponezu zaznamovan močan potres. Središče potresa leži med Me-thano in Aegino. V Istmiji se je porušila ena cerkev, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Potres so čutili tudi v korintskem okraju. V Korintu samem je bilo poškodovanih več hiš.
Kriančou jubilej
PARIZ, 18. aprila. Današnji jutranji listi spominjajo francosko javnost na to, da je. sedanji zunanji minister Briand z današnjim dnem že 11 let nepretrgoma gospodar zunanjega ministrstva. Tekom tega njegovega delovanja je vodilo politično usodo francoske republike 11 vlad.
Rnglija in Palestina
LONDON, 18. aprila. Angleška vlada je sklenila, da imenuje novo palestinsko komisijo, ki odpotuje takoj v Palestino, da prouči tamkajšnje razmere in sestavi smernice za bodočo palestinsko politiko Anglije.
padajočih revirjih obnovi delo v polnem obsegu. Kakor znano, so sedaj delali v Trbovljah le 2 dni na teden, dočim je v rudnikih v Hrastniku, Rajhenburgu, Kočevju in Zagorju že 14 dni popolnoma počivalo. Delavstvo je sprejelo vest o obnovitvi dela z velikim veseljem in zadovoljstvom.
Zarota proti abesinskemu cesarju
LONDON, 18. aprila. »Daily Ne\vs« poročajo, da je prišlo v Abesiniji do upora proti cesarju Ras Tafariju, ki ga dolže, da je zastrupil pokojno cesarico Zeodito, ki je pred kratkim nepričakovano umrla. Uporniške čete prodirajo proti glavnemu mestu Adis Abebi in so v prvi bitki že potolkle vladne čete. Pričakuje se skorajšen padec cesarja Tafarija, ker postajajo uporniki od dne do dne močnejši.
5trela u cerkui
PARIZ, IS. aprila. V cerkev kopališča St. Jean de Luz je treščilo med službo božjo. Strela je udarila skozi streho in je vrgla velik in težak Kri-stov kip, ki je stal nad orgijami, na tla. Kip je padel tik pred oltar in se je popolnoma razbil. K sreči ni bil nihče ranjen in se je duhovniku posrečilo preprečiti tudi paniko med občinstvom. V tej cerkvi se je vršila svo ječasno poroka francoskega kralja Ludovika XIV. z neko špansko princeso. Pozneje so glavni vhod zazidali.
Kosti Zrinjskega in Frankopana prepeljejo u Ozaljgrad
ZAGREB. 18. aprila. Zernske ostanke grofov Petra Zrinskega in Krsta Frankopana, ki so jih po prevratu pre peljali iz Dunajskega Novega mesta v Zagreb in provizorno pokopali v škofovski grobnici zagrebške stolne cerkve, nameravajo sedaj prepeljati v
Gospodarstvo dravske banovine
stopa z novim proračunom in z njegovim izvajanjem na podlagi izvršilne uredbe bana o višini in pobiranju ba-novskih davščin iz okvira dozdajnega provizorija na podlagi bivših oblastnih Proračunov v nov stadij, v novo razvojno dobo. Banova izvršilna uredba je stopila v veljavo 16. t. m., davščine pa se bodo pobirale od 1.1. m. naprej in od tega dne naprej so neveljavne vse uredbe in vsi pravilniki bivše mariborske in ljubljanske oblast »e samouprave.
Na podlagi lanskega proračuna, potrjenega od finančnega ministra, in na podlagi izvršilne uredbe bana se bodo pobirale sledeče davščine: 40%na banovinska doklada na vse neposredne državne davke, t. j. zemljarino, zgra-darino, pridobnino, družbeni davek, rentnino in uslužbenski davek in so dohodki predvideni na 80.8 milijonov Din; banovinska davščina na plesne Prireditve in veselična taksa, v skupnem efektu 980.000 Din; taksa za sečnjo gozdov (2% od prodajne cene lesa) v efektu 500.000 Din; taksa na ži* vinske potne liste (3—6 Din po velikosti) v efektu 2,400.000 Din; troša-r*na na potrošek premoga (3—10 Din za tono rjavega premoga, 50% več pri črnem premogu in 50% manj pri lig-nitu) v efektu 1.8 milijona Din; trošarina na konsunt električnega toka \2% cene za tok, ki jo plačuje kon-sunient z olajšavami pri toku za pogonsko silo ter v elektrokemijske in eiektromehaniške svrhe) v efektu 1.4 jnilijona Din; trošarina na vino in osta Ie alkoholne tekočine (na vino 1 Din, n? vinski mošt 0.60 Din od litra, na D*vo 60 Din od hi, na žganje 5 Din od »ektoliterske stopnje itd.) v efektu mil. Din; davščina na motorna vozila v efektu 800.000 Din; davščina Da šmarnico (za 1. 1930. za vsak trs žarnice 0.05 Din. za 1. 1931. 0.10 Din,
1.	1932. 0.15 Din na leto) v efektu 00 Din; davščina na hiše, oproščene drž. neposrednega, davka (po številu stanovanjskih delov: 10 Din za stanovanjski del, 12 Din za 2, 15 Din 3, 35 Din za 4, 40 Din za 5 ter po <-0 Din za vsak nadaljni stanovanjski ?el) v efektu 1 in pol mil. Din; l%na "anovinska taksa od prenosa nepremičnin v efektu 6.7 mil. Din; davščina lovišča, ribolove In taksa na lovske Karie (zakuoniki lovov 0.40 Din od vsakega polnega ha lovišča, lastniki samosvojih lovišč 0.50 Din, lastniki ri-okrajev, oddanih v zakup, letne zakupnine. 200 Din od vsa-lovske karte, pri članih lovskih organizacij 80 Din popusta) v efektu 300 ‘isoč dinarjev.
Izven tega Pripravlja banska upra-a veliko akcijo za gospodarsko ob-dr,avske banovine v smeri elektrifikacije in obnove cest. Prvo vprašanje še ni definitivno rešeno. Obstoja ačrt, da bi se združili završniška In velenjska električna centrala in bi ves
tok dajala velenjska centrala^ V novo banovinsko električno omrežje bi se uvrstila tudi Ljubljana, koje elektrarna bi služila samo kot rezerva. Za investicije za daljnovode in transformatorje so proračunani stroški na 20 milijonov in ima, kakor se čuje, banska uprava že pooblastilo, da najine tozadevno investicijsko posojilo pri Pokojninskemu zavodu proti 8%nemu obrestovanju in 201etni amortizaciji. Vendar tozadevno še niso storjeni definitivni sklepi, ker se iznašajo tako s strani strokovnjakov kakor zlasti tudi s strani ljubljanske mestne občine tehtni pomisleki.
Pač pa je vprašanje obnove cest v dravski banovini rešeno v toliko, da se bo ustanovil fond, iz katerega se bodo krili izdatki za sistematično obnovo cest po vseh načelih moderne gradbene teh nike. Podlaga tega fonda bi bilo pred-
vsem 60milijonsko investicijsko posojilo, za katero ima ban že pooblastilo finančnega ministra. Za obrestovanje in amortizacijo posojila bi se uvedla nosebna doklada na državno trošarino na bencin v izmeri do največ 100 Din za 100 kg, kar bi predvidoma neslo osem milijonov Din na leto.
Načrte za gospodarsko obnovo Slovenije treba toplo pozdraviti. Zakaj nele, da bo na ta način, z obnovo in izpopolnitve) ter tehničnim dovrševa-njem našega cestnega omrežja na eni strani, ter z možnostjo elektrifikacije zlasti tudi našega podežel1'^ omogočen nov razmah našega kmeujstva, naše trgovine, domačega in tujskega prome ta, ampak bo znatno tudi omiljeno danes še vedno težko gospodarsko stanje, ki je poveča stagnacija v javnih delili, povzročajoča brezposelnost in bedo tisnčp,r t.isn^-v rojakov.
Ozaljgraci, kjer so se vse tozadevne priprave že končale. Stari zgodovinski grad je popolnoma prenovljen, v grajski kapeli pa bo vzidana grobnica, ki bo pokrita z močno stekleno ploščo. Grobnica bo električno razsvetljena.
Požar u blaznici
LONDON, 18. aprila. Sinoči je požar popolnoma vpcpelil blaznico v Coantrinu. Gasilcem in redarjem se je le z največjo težavo in po nadčloveških naporih posrečilo rešiti 280 bolnikov, med njimi 130 žensk, na varno. Oblasti so odredile obširno preiskavo, da ugotove, kaj je povzročilo požar.
Uelika avtomobilska nesreča
VALENCIA, 18. aprila. Pri Saguntu je avtobus, poln potnikov, zavozil v neki tovorni avto. Posledice so bile strašne. 12 oseb je obležalo takoj mrtvih, 16 pa jih je bilo težko ranjenih. Na cesti so ležali 200 m daleč sami raztrgani in razmesarjeni človeški udi ter mlake krvi
Najuečja žaga sueta zgorela
LONDON, 18. aprila. V Cadizu na otoku Negros (Filipinsko otočje) je zgorela ena največjih, če ne največja žaga trdega lesa na svetu, last ameriške tvrdke Isular Lumber. Škoda znaša tri milijone dolarjev (160 milijonov dinarjev). 1200 delavcev je ostalo brez posla.
Vsled preselitve državnega dečfega dispanzerja
iz Slomškovega trga št. 6 v prosile biv« še mariborske oblastne skupščine, ordi-nira ga. dr. Valerija Valjavec od 22. aprila dalje za svojce Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v državnem zdrav stvenem domu, Maribor, Koroščeva ul. štev. 3 od 9.30—11. ure. —
Zavoj brez lastnika v Tomšičevem drevoredu.
Včeraj dop. je neki 121etni deček našel v Tomšičevem drevoredu zavoj z 2 novima rujavima listnicama, 2 žepnimi urami za otroške igrače, 2 očalami za šoferje, 2 novimi nalivnimi peresi in nekaj denarjem. Lastnik naj se javi na mariborski policiji.
V svatbeni obleki v smrt.
V Monte Carlu je izvršila neka nemška državljanka, ki je v tamkajšnji igralnici zaigrala vse svoje premoženje, na romantičen način samomor. Oblekla se je v poročno obleko in se vlegla na divan, ki ga je posula s svežimi cvetlicami. Poprej še pa je odprla plinsko pipo. Ko so hotelski nastavljenci, opozorjeni po neznosnemu smradu, šiloma vdrli v njeno sobo, so jo našli že mrtvo. Zapustila je pismo na svojega moža, v katerem ga prosi, naj ji odpusti lahkomiselnost, katero je plačala z lastnim življenjem.
2000 advokatov na Dunaju.
Na Dunaju se je te dni radi finančnih neprilik ustrelil tamkajšnji odvetnik dr. Ludovik Schweinburg. Listi ugotavljajo pri tej priliki, da je bilo na Dunaju pred svetovno vojno, ko je bilo še središče velike monarhije, 1500 odvetnikov, dočim jih je dandanes, ko je Dunaj samo še glavno mesto majhne avstrijske republike in ima tudi pol milijona manj prebivalcev kakor poprej, že nad 2.000 odvetnikov, od katerih so nekateri tako slabo gmotno situirani, da ne morejo imeti Vtlti ene pomožne uradnice.
Mariborski indneoni drobiž
Roparski napad v Puščavi in umor v Kamnici
UMOR V KAMNICI. - RAZVELJAVLJENJE PRVE OBSODBE. — DELNO PRIZNANJE. - OSUMLJENEC RUDOLF KOVAČ OBSOJEN NA 14 LET
TEŽKE JEČE.
Kakor smo v »Večerniku« poročali, so je vršila dne 30. januarja pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča kazenska razprava proti dne 29. marca 1. 1909. v Šobru pri Kamnici rojenemu in v Mursko Soboto pristojnemu čevljarskemu učencu v Studencih, Rudolfu Kovaču. Obdolžen je bil, da je dne 24, septembra lanskega leta s pobeglim Rudolfom Mohorkom z roparskim namenom napadel na cesti med železniško postajo Sv. Lovrenc na Pohorju in Devico Marijo v Puščavi posestnika Jakoba Črešnika in Jakoba Vicmana, ki sta se s precejšnjimi svotami denarja vračala z živinskega sejma v Mariboru in da je dne 8. oktobra na poti iz Kamnice proti Sv. Križu nad Mariborom umoril ter o-ropal posestnika Rudolfa Kanclerja od Sv. Križa in je bil na podlagi krivdoreka obsojen na 15 let robije.
Proti tej obsodbi v prvi vrsti pa proti nepravilni sestavi senata, ki bi ga morali z ozirom na to, da je bil Rudolf Kovač v času, ko je dejanji izvršil, še starejši nedoletnik, tvoriti samo trije sodniki, je obsojeni po svojem zagovorniku dr. Maksu Šnuderlu prijavil pri kasacij-skem sodišču v Zagrebu revizijo in pritožbo. Pri tem je navajal tudi, da indici-je glede Kovačeve krivde na roparskem umoru Rudolfa Kanclerja niso dovolj zgoščene, da bi se mogel obsoditi. Stol sedmorice je temu ugovoru ugodil, razsodbo z dne 30. januarja razveljavi! in odredil novo razpravo, ki se je vršila včeraj dopoldne pred senatom trojice, katerega so tvorili gg. sodniki Posega. Tombak in Mikluš; zapisnik je vodil g. Dev, državno tožiteljstvo je zastopal g. dr. Sever, Kovača pa je zagovarjal g. dr. Šnuderl.
V nasprotju s prvo razpravo, pri kateri je Rudolf Kovač tajil krivdo na sodelovanju pri napadu pri Devici Mariji v Pu-
rnariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 18. aprila. Zaprto.
Sobota, 19. aprila. Zaprto.
Nedelja, 20. aprila ob 15. uri »Takrat v starih časih«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. — Ob 20. uri »Caričine Amazonke«. Premijera.
Pondeljek, 21. aprila ob 15. uri »Rigo-letto«. Navadne operne cene. Gosfo-vanje ge Tinke VVesel-Polla. — Ob 20. uri »Netopir«. Znižane cene. Kuponi. Gostovanje gdč. Šuštarjeve.
Velika noč na marib. odru. Na velikonočno nedeljo ob 15. uri se vprizori Stol-zova melodijozna opereta »Takrat v starih časih« pri znižanih cefiah in zadnjič v sezoni. Zvečer ob 20. uri bo po desetletnem presledku letošnja premijera najboljše slovenske operete Parmovih »Caričinih Amazonk«, ki je tudi v inozemstvu dosegla zelo velike uspehe. Režira g. Rasberger, dirigira g. Hercog. — Na Velikonončni pondeljek, 21. t. m. se poje popoldne ob 15. uri Verdijev popularni »Rlgoletto«, da se tudi okoličanom nudi redka prilika slišati slavno kolora-turno primadono go. Tinko VVesel-Polla, ki gostuje kot Gilda. — Zvečer ob 20. uri se ponovi Straussova divna opereta »Netopir« pri znižanih cenah. Gostuje gdč. Šuštarjeve v vlogi sobarice Adele.
Caričine amazonfce
(Opereto v treh dejanjih. Spisal D. A. Borom, glasbo zložil Viktor Parma. Dirigeat: Lojze Herzog, režiser: Pavel Rasberger.)
Ta opereta, ki je nedvomno najboljše delo našega pokojnega skladatelja Viktorja Parme, zasluži že skoro ime komične opere, ker ni v njej nič frivolnega in Iascivncga. Libreto, ki je izboren, se naslanja na neki feljton G. Jesipova in tega je Borum sijajno izdelal.
Po virih iz carskega arhiva v Petrogradu sc pripoveduje, da se je na ukaz knez Potemkina spomladi 1- 1787, torej v času, ko sta se nahajala carica Katarina
ščavi, kakor tudi na roparskem umoru Rudolfa Kanclerja, je včeraj prvo dejanje odkrito priznal. Povedal je, da ga je k temu nagovoril Rudolf Mohorko, kateri da je pri napadu tudi uporabljal nož, dočim se je on lotil enega izmed obeh posestnikov samo s pestjo. Kakor prvič, je pa tudi sedaj najodločneje zanikal, da bi bil v kakršnikoli zvezi z umorom Rudolfa Kanclerja, katerega da ni poznal in zanj sploh ni vedel. Priznal je, da kritičnega dne res ni delal, ampak je, ker ga je bolela glava in se je zjutraj skregal s svojo gospodinjo, pri kateri je stanoval, pohajkoval po mestu, bil na živinskem sejmišču, pri Treh ribnikih, na vojaškem vežbališču itd. Ni pa priznal, da bi bil zvečer v Kamnici, kakor sta trdili dve tamkajšnji priči.
Razpravljanje se je tokrat omejilo le na izpraševanje osumljenca in na čita-nje izpovedi številnih prič in raznih zapisnikov, iz katerih je bilo mogoče točno in pregledno rekonstruirati ves potek preiskave, ugotovitev indicij in vseh v poštev prihajajočih okolnosti. Zagovornik je v svojem zagovoru izpodbijal veljavnost, odnosno zadostno zgoščenost indicij in zahteval za prvo dejanje milo kazen, za drugo pa popolno oprostitev, dočim je državni tožilec vztrajal pri mnenju, da je obtoženec kriv in da ga je treba kaznovati v obeh primerih.
To poslednje mnenje si je po dolgem posvetovanju osvojil tudi senat in je v svoji razsodbi izrekel, da je Rudolf Kovač kriv obeh zločinov, napada v Puščavi in umora Rudolfa Kanclerja ter se zaradi tega obsodi na 14 let težke ječe, povračilo 2500 Din dedičem umorjenega ter plačilo vseh ostalih stroškov in taks. Zagovornik je tudi proti tej razsodbi prijavil vzklic, in sicer zaradi previsoko odmerjene kazni.
II.	in avstrijski cesar Jožef II. na Krimu, formirala iz sto žen in deklet četa Amazonk, katera je v vasi Kajduk sprejela in spremljala oba vladarja. Ustanoviteljica te čete je bila Helena Ivanovna Zu-randova, vdova po kapitanu Zurandovu, precej ekcentrična dama, ki je pozneje poročila državnega svetnika Feodorja Židanskega.
Helena Zurandova je polna sovraštva do moških in stremi po emancipaciji žen, ter hoče tudi vse članice svoje čete vzgojiti v tem duhu.
Popolnoma drugačen je dvorjanski pustolovec Feodor Zidanški, ki si vtepe v glavo, da se mora Helena, največja nasprotnica moških, zaljubiti v njega. Prilika nanese, da ga preoblečenega v kmečko dekle, sprejme Helena med svoje amazonke in v svojo osebno službo. Zgodi se pa, kar ni pričakoval. Resno se zaljubi v Heleno in se ji končno razkrije kot moški. Feodor in Helena postaneta srečen par.
Parmova glasba je bogata sladkih melodij. 2e uvertura razodeva genijalnega skladatelja, ki je bil tudi kot instrumen-tator mojster. Ljubke solotočke, dueti, terceti, zbori, vesele koračnice, vse to se vrsti eno za drugim in daje umotvoru poseben čar. Molitev »Angelus«, kvintet »Sesterski poljub«, arieta Helenc v II. dejanju, kjer je Parma sijajno vporabil slovensko narodno pesem, so pravi glasbeni biseri.
Pred leti so bile Parmove »Amazonke« senzacija našega Narodnega gledališča in upamo, da bodo tudi sedaj imele isto privlačnost.
Koncert v parku.
Na velikonočni pondeljek, 21. t. m. se bo od 11. do 12.30 vršil prvi letošnji koncert vojaške godbe v parku. Spored je sledeči: 1. Goldmark: Koračnica »Kraljice od Sabe«. 2. Delibes: Suita iz baleta »Silvia«. 3. Verdi: Uvertira k operi »Ar-noldo«. 4. Parma: Fantazija iz opere »Ksenija«. 5. Donizetti: Romanca in duet iz opere »Lukrecia Borgia«. 6. Svoboda: Pozdrav oomladi: koračnica. «
Sočbeno društuo „Lira“ u Krčeuini
Novi odbor, ki je bil izvoljen zadnjo nedeljo, daje s predsednikom g. Rustjo polno jamstvo, da bo z vnemo deloval v smislu društvenega namena. So v odboru mladi možje in mladeniči, ki jim ne manjka niti potrebne volje niti gorečnosti za stvar; ravnotako je med tačasnimi približno 250 člani društva večina mladih ljudi. Društvo se je ustanovilo lansko jesen — naj potem po zaslugi kogarkoli — poglavitno v ta namen, da vzdržuje instrumentalno glasbo in skrbi za godbeni naraščaj, vse drugo glede namena bi prihajalo v poštev šele nekako v drugi vrsti. Mnogo je tako v Krčevini kakor v Košakih mladih fantov, ki si žele muzikalne naobrazbe in bi taka bila tudi u-mestna, ker pomeni dvig srčne kulture. Kapelnik g- Polič je godbene vaje začel z znanimi lajteršperškimi godbeniki, od katerih pa so nekateri počeli delati zmedo in so se končno odcepili od društva, menda zato, da lahko včasih zagodejo še kak »nemški« komad, kakor se je izrazil njihov zastopnik na letošnjem rednem občnem zboru. Prejšnji predsednik društva je kazal izpočetka sicer dobro voljo za delo, a ko je spoznal nedisciplino nekaterih odbornikov, je sklenil odložiti mesto predsednika. Ta njegov sklep in zmeda v društvu — oboje je dalo povod izrednemu občnemu zboru minulo nede-ijo, na katerem so se društvene zadeve zlasti po zaslugi predsednika Zveze kulturnih društev gda. A. Skale dodobra razčistile, in se je društvo postavilo na stališče, na katerem mu je nadaljnji obstoj in razvoj zasiguran. Sejalci nesloge v društvu so se umaknili, Člani pa, ki so tačas v društvu, hočejo red in delo, napredek v muzikalni izobrazbi godbenega naraščaja. V pridobivanju novih društvenih članov v Mariboru in bližnji okolici je bil zadnje tedne kapelnik Polič izredno agilen. To dokazuje dejstvo, da je sam nabral okoli 100 novih rednih, podpornih in ustanovnih članov, po večini mladeničev, ki niso bili do sedaj Člani nobenega godbenega društva. Iz teh mladeničev in mladih mož si je sestavil novo godbeno kapelo, ki jo pridno vežba v hiši sedanjega društvenega podpredsednika g. Vogrinca, razven tega pa tudi poučuje dečke in deklice v šolskoobvezni starosti. Ker zanimanje za društvo narašča in mu pristopajo vedno novi člani, zato ni dvoma, da bo društvo v smislu svojih pravil prospevalo. Mesečna članarina znaša 3 Din, ki jo zmore vsakdo, podporna članarina mesečno 5 Din, dočim plačajo ustanovni člani enkrat po 120 Din.
V društvu so bili poprej tudi nekateri člani, ki so se v svoji preprostosti spod-tikali ob nazivu »Lira«, češ, to je italijanski denar; tem je bilo treba ponovno dokazovati, da so v zmoti, ker naslov društva pomeni starogrško godalo »lira«, s katerim so Grki na svojih narodnih svečanostih in domačih zabavah spremlje-vali petje; na »liro« pa so tudi brenkali, kadar so njihovi izvoljenci proizvajali narodne in umetne plese.
Tako Smo uverjeni, da se je godbeno društvo »Lira« na sicer nekoliko burnem izrednem občnem zboru dne 13. aprila dvignilo iz prej neprijetnega položaja na edino pravo stališče reda in dela, da je šinil vanje nov duh. Vse to pa opravičuje nado, da bo ob pričakovanju delavnosti novega odbora in dobre volje članstva društvo razvijalo v bodoče zadovoljivo plodonosno delavnost in prej ali slej moglo pokazati javnosti tudi uspehe. Posebej moramo povdariti, da se goji in bo gojilo med člani in v godbeni kapeli narodno in državno edinstvo. —.
Za ubogo rodbino pod mostom
so izročili upravi »Večernika«: Neimenovana 20 Din, Kravos 10 Din.
Za nesrečne pogorelce v Zaluki
so poslali upravi »Jutra« v Mariboru: Nameščenci tvornice Doctor in drug 820 Din, Milica Šaup 15 Din, Angela Porekar 10 Din, skupaj 845 Din. Naj bi našli še več posnemovalcev. Dvakrat da, kdor hitro da! —
Izredna sela mariborskega mestnega občinskega sveta
bo v sredo 23. tm. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so sledeče zadeve: poročilo župana glede zahteve banske uprave za tlakovanje Trojanske ceste in glede učiteljske stanarine, spopolnitev upravnega odbora Mestne hranilnice, pritožba Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev in zadružnega doma proti stavbnemu dovoljenju in končno otvoritev kopališča na Felberjevem otoku. —
Smrtna kosa.
Umrli ste: včeraj pop. v splošni bolnici gospa Kunigunda Židman, vdova po kovaškem mojstru, stara 79 let, danes dop. pa v Krekovi ulici 18 gospa Ana j Trattner, soproga slikarskega mojstra, ; stara 48 let. Blag jima spomin! —
Po ceni meso kozličkov.
Jutri ob 9. se bo na prosti stojnici pri mestni klavnici prodajalo konsumentom meso 3 kozličkov, ki so bili včeraj na
trgu zaplenjeni. Cena 18 Din za 1 kg.
.
Po 70 letih vožnje po svetu
je umrl 16. tm. v Sv. Juriju ob Pesnici Avguštin Škrinjar, poznan splošno pod imenom »Ština« pri vseh, ki so ga poznali. Umrl je ravno na svoj 87. rojstni dan, zakaj rojen je bil 16. aprila 1830. Vedno si je želel, da bi bil pokopan istega dne in ob isti uri, kakor Jezus Nazarenski. Po čudnem zaključju se mu je ta želja izpolnila, zakaj baš danes na Veliki petek ob 9. dop., ko cerkev polaga v grob Jezusa Nazarenca, so ga položili na farnem pokopališču v Sv. Jurju k večnemu počitku. Po svetu je vozil od svojega 17. leta, torej polnih 70 let. Po lastnih zapiskih je absolviral 476.000 km. —
Prijateljem pok, dr. Brunčka.
Poziv, ki sem ga pred meseci naslovil na prijatelje pok. srezkega poglavarja dr. Brunčka, naj darujejo za njegov nagrobni spomenik, je imel ta uspeh, da se je nabralo dosedaj 1600 Din. Ta znesek pa je nekoliko premajhen za primeren spomenik. Zato se še enkrat obračam do številnih prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev pokojnika s prošnjo, naj prispevajo v označeni namen. Osobito velja to za njegova nekdanja službena mesta, ki se še niso odzvala. Pripominjam, da sem si za to akcijo izposloval pristanek pokojnikove gospe vdove. Prispevke prosim na Obrtno banko, podružnica Ljutomer ali na podpisanega— Jan Baukart, Ljutomer. —
Mestna hranilnica
javlja, da na velikonočno soboto n e uraduje. —	a140
Zahvala.
Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem tvrdkam, ki so se požrtvovalno odzvale naši prošnji ter nam darovale za tombolo v prid počitniške kolonije na Pohorju prav lepe in številne dobitke ali pa denarne prispevke. Zlasti se tudi zahvaljujemo našim članicam, ki so izpopolnile zbirko dobitkov z okusnimi ročnimi deli' Izrečena bodi zahvala še občinstvu, ki je tako marljivo poseglo po tombolnih kartah. Vsestranski odziv nam je omogočil razveseljiv gmotni uspeh. Čisti dobiček tombole z denarnimi prispevki, darovanimi ob tej priliki, znaša skupno Din 33.583.20 Din. Denar uporabimo za izpopolnitev naprav počitniške kolonije na Pohorju. — Mariborsko slov. žen. društvo. —
Kravate, kravate,
same kravate v Vetrinjski ul. 24, K. Pečenko- Izbira in cene rekordne. 1082
Podružnca Ivaua Legata v Llubljanl.
Kakor čujemo, ustanovi tukajšnja trgovina s pisarniškimi stroji, Ivan Lega! podružnico v Ljubljani. Ne dvomimo, do bo tvrdka tudi v Ljubljani s prvovrstno kvaliteto dela in blaga in solidno ifl vzorno postrežbo potrdila sloves, ki 2* uživa v Mariboru.	I*71
Tovariši - akademiki!
Jutri, v soboto, 19. t. m., ob 11.30 se slikamo pri fotografu Japlju za spom,fl na prvi decenij našega društva. vsi!	1174
Izvor in svoistva kokaina
RASTLINA KOKA IN NJENI LISTI- - KOKAIN V MEDICINI. - OPOJILO
IN POSLEDICE.
V enem izmed prejšnjih naših člankov smo opisali opij in morfij, poleg teh dveh mamil je pa, vsaj po imenu, tudi najširšim slojem znan kokain. To mamilo, ki ni nič manj nevarno in škodljivo kakor nrvi dve, se po raznih kemičnih predelavah pridobiva iz listov rastline »coca«, ki raste kot nizko drevo v južnoameriških državah Peru, Boliviji in sosednih pokrajinah. Posebnost delovanja lisiov it rastline na živčni sestav človeka je bila znana že prastarim in izumrlim ljudstvom Južne Amerike, kjer je uporaba še dandanes zelo velika. Še dandanes namreč ne pozabi noben južnoameriški Indijanec, ki je namenjen na dolgo in naporno pot in ki mora prenašati težka bremena, vzeti s seboj vrečico, napolnjeno z listi koke, ter nekoliko apna in pepela nekaterih rastlin.
Kadar se tak človek potem počuti trudnega in zbitega od hudih in dolgih naporov, vtakne v usta nekoliko listov te rastline, pomešanih s pepelom in apnom, in prične to mešanico žvečiti. Kmalu se poprej trudni popotnik zopet počuti popolnoma svežega, povrnejo se mu izgubljene moči, zatrta je v njem vsaka sled gladu in žeje, pozabljeni so vsi prejšnji napori in teža bremena, pod katerim se ie ure in ure krivil njegov hrbet. Samo žvečenje listov koke ga zamore usposobiti za nadaljevanje poti, za prenašanje gladu in žeje. Prijetna, osvežujoča moč, ki jo vsebujejo listi koke, izvira od v njej se nahajajočega kokaina. Kokain sam je tedaj le sestavina teh listov, ki jo je treba šele kemično izločiti.
Delovanje kokaina se očituje v tem, da to opojilo paralizira vse končne izrastke čutnih živcev, bodisi na površini naše kože, bodisi na sluznicah, ki pokrivajo notranje dupline in vode našega telesa. Zaradi tega postane popolnoma neobčutljiv oni del telesa, ki je prišel v neposredno dotiko z raztopino kokaina. Spričo teh in podobnih svojs+ev je pomen kokaina v zdravilstvu zelo velik in se uporablja posebno v kirurgiji. Ker je pa koža neprodima, jo lahko napravimo
neobčutljivo samo s podkožnimi injekcijami. Tako se dandanes vrši marsikatera operacija pod njegovim dobrodelnim vplivom in pri popolni zavesti bolnika. Z injekcijo kokaina se doseže neobčutljivost bolnega mesta in se bolnik ne izpostavlja raznim nevarnostim, ki jih krijejo v sebi druga taka anestetična sredstva, katera v nasprotju s kokainom, uspavajo ves organizem in ga delajo neobčutljivega za vse, kar se godi na njem in krog njega.
Kakor je uporaba kokaina v zdravilstvu neprecenljivega pomean, tako kvarna in usodna pa je njegova zloraba v opojne namene. Kljub vsemu strogemu policijskemu nadzorstvu cvete trgovina s tem strupom moderne dobe na neverjeten način. Dočim pa morfij zahteva brizgalko, da ga spravimo pod kožo in s tem v našo kri, pri kokainu to ni baš potrebno. Način uživanja in uvajanja te ga opoja v človeški organizem je zeio enostaven in lahek- Zadostuje namreč že, da dobro ponjuhamo ščepec tega prahu, pa se pokažejo učinki, ki se v bistvu ne razlikujejo od onih, povzročenih po žvečenju listov koke, samo da moderni uživalec kokaina ne išče v opo ju bodrila za svoje telesne napore, temveč išče leka, ki zamore vsaj za trenutek omamiti njegovo dušo in ga pahniti v pozabljenje. Sprva se kokainist počuti živahnejšega, poveča se mu zmožnost kakršnegakoli dela in opravka. Z večjimi dozami nastopi neko stanje blaženosti in popolne sreče, v katerem ima človek občutek, kakor da bi se duša in te lo ločila od ostalega sveta. Končno pa zapade v spanje, ki je včasih globoko in brez sanj, drugekrati pa izpolnjeno prijetnimi vizijami.
To stanje pa traja malo časa; kmalu se vrne zavest, kateri sledi glavobol in občutek splošne pobitosti- Vse to pa more odstraniti zopet le nova doza kokal na. To se potem ponavlja, nastopi kronično zastrupljenje in posledica je še mnogo hujše in večje prepadanje organizma kakor pri morfij in opiju.
Ali ie rak ozdravili«?
ZANIMIVE IZJAVE ČEŠKOSLOVAŠKEGA ZNANSTVENIKA.
Znani češki znanstvenik in eden najznamenitejših raziskovalcev raka prof. dr. Ostrčil je imel nedavno V? Pragi na željo češkoslovaškega društva za raziskovanje in pobijanje raka predavanje o vprašanju ozdravljivosti raka. Zanimivo ie, da je kot uvod k svojemu predavanju izrekel pozitivno trditev, da je rak In da le zlasti rak na maternici ozdravljiv.
Seveda pa — je potem podrobno izvajal na podlagi konkretnih podatkov in fotografskih posnetkov neštetih slučajev — je pa to mogoče samo, dokler ni bolezen zavzela že gotovega obsega. Glavno pri boju zoper raka je pravočasna dijagnoza, ki pa zahteva od občinstva razumevanje splošnih higijenskih principov. Učinkovito pobijanje raka je nemogoče brez sodelovanja med zdravniki in lajiki. Rak je tvorba, ki naglo menja svoj prvotni položaj in je zato zelo važno, da se udušijo že njegovi početki.
Doslej se je iz cele vrste preizkušenih priporočanih zdravilnih sredstev ob-neslo samo dvoje: operacija in obsevale z radijem in rflntgenom. Najboljše so doslej organizirali borbo proti raku ginekologi in so mednarodne statistike o Zdravljenju raka na maternici do danes najboljše in najbolj poučne. Te statistike kažejo, da je bilo doslej krog 20% vseh slučajev raka na maternici brez ozira na to, kako je že bolezen napredovala, trajno ozdravljenih, deloma z operacijo deloma z obsevanjem, 35% pa od onih slučajev, ki so bili v začetnem odnosno operabilnem stadiju. Z obsevanjem je bil ozdravljen znatni del onih slučajev, ki se z operacijo niso dali več ozdraviti in ie primarna umrljivost po obsevanju bistveno manjša nego po operaciji. Zato mnogi ginekologi dajejo zdravljenju raka z obsevanjem prednost pred operacijo.
Seveda je kljub dosedanjim uspehom pri zdravljenju raka medicina še daleč od svojega cilja. Zato se v vseh zdravniških laboratorijih in na klinikah mrzlično dela na izpopolnitvi dozdajnih metod in na raziskovanju novih. Prof. dr. Ostrčil je na svoji kliniki v zadnjem času uvedel novo, svojo metodo, 6 kateri je poročal tudi na II. kongresu.češkoslovaških rentgenologov in radiologov v Pragi.
Metoda dr. Ostrčila obstoji v sledečem: rak se najprej operativno odstrani, v rano se aplicira radij, v njeno okolico pa oljna errukija srebra ali Wolframa, ki se jo prido’1! potom emanacije radija. S tem se prepreči širjenje raka iz prvotne lege. Istočasno se obseva bolnik z Ront-genom. Izkušnje s to metodo tekom zadnjih 3 let so dale rezultat, da ie 66.6% vseh, ki so bili na ta način zdravljeni, ostalo pri življenju, kar gotovo mnogo pomeni.
Rnekdote
Arturo Toscanini je imel v milanski Scali dirigirati koncert. Pri vhodu ga ie nagovorila neka dama:
»Srečna sem, da sem Vas dobila. Pri blagajni ni mogoče dobiti več nobene vstopnice. Ali bi mi hoteli Vi poskrbeti en sedež?«
»Ljuba gospa,« je odvrnil Toscanini, »jaz morem razpolagati samo z enim prostorom v operi in tega Vam prav rad odstopim.«
»Iskrena hvala! In kje ie ta prostor?« »Na podi ju, milostiva!«
Neka dama ie prišla k znamenitemu dirigentu Hansu Biilovvu in ga prosila, naj preizkusi glas njene hčerke- Obe dami ste nastopali zelo samozavestno, kar Biilo\vu nikakor ni ugajalo.
Deklica je zapela dve pesmi. Ker kapelnik ni takoj podal svojega mnenja, ga je njena mati precej nepotrpežljivo vprašala: »Torej, gospod Biilo\v, kaj mi svetujete?«
»Milostiva,« je odgovoril BiiIo\v, »svetujem Vam, da pošljete svojo hčerko v kako trgovino s kolonijalnim blagom!«
»V trgovino s kolonijalnim blagom? -kako pa si to predstavljate, gospod profesor?«
Biilow rezko: »Vaša hčerka ima namreč vse polno rozinov v glavi, v vratu pa polno mandljev!«
In dama je takoj vsa poparjena in osramočena odšla.
«
Spontini, nekdaj generalni ravnatelj berlinske Velike opere, je bil v večnem strahu, da ga ne izpodrine Meyerbeer.
Nekoč si je komponist Spontini ogledoval egiptske starine, ki so bili razstavljene v gornjih dvoranah pariškega Louv-ra. Obstal je zamišljeno pred krasno mumijo egipčanskega kralja Amenofisa, pod katerim so morali Izraelci zapustHi Egipt, ter je rekel končno: »Nesrečni faraon! Ti edini si kriv moje nesreče. Ako ne bi ti izgnal Židov iz svoje dežele, bi bili še sedaj tam in mene ne bi ogrožale in izrinila Meyerbeer in Mendelssohn, ki dirigirata sedaj v Berlinu mesto mene Veliko opero in dvorne koncerte.«
*
Spontini je nekoč posetil Boieldieua na njegovem stanovanju. Boieldieu je hotel končno spremiti svojega gosta do vrat. Zafrkljivi Italijan Spontini je pri tej priliki zaničljivo pripomnil: »Gospod tovariš, Vi se vse preveč bavite s sprem ljevanjem!« — Boieldiue, slavni komponist »Bele dame«, jedrnato: »Hotel sem Vam samo pokazati vrata.«
vračunavši razne izredne izdatke za ladijske svečanosti in reprezentančne prireditve. To si pač lahko privošči samo ameriški milijardar. Američani pa zamerijo mr. Williamsu, da pusti graditi svojo ladjo v Hamburgu, v času, ko se ameriška ladjedelska industrija duši v, težki krizi. Predbacivajo mu pomanjkanje narodnega ponosa in navajajo slučaj kot dokaz, da ameriški veleindustrijalec, ki na eni strani vpije po zaščitnih carinah, krije svoje osebne potrebe tam, kjer jih dobi najceneje.
Krilenko imenuje sovjetske oblasti bafl* de razbojnikov.
Glavni državni tožilec Sovjetske Unije Krilenko je objavil v časopisih rezultate svojih inšpekcijskih potovanj po Sibiriji, (rilenko trdi, da sovjetske oblasti v mno gih krajih postopajo z narodom ne kot predstavniki državne oblasti, ampak kot banda razbojnikov. Naštevajoč razne slučaje nasilij sovjetskih organov, imenuje Krilenko delovanje krajevnih sovjetskih uprav — razbojniško samovoljo.
Problem samomora
Porblem prostovoljne smrti postaja v vseh večjih mestih vedno bolj pereč. Število samomorov namreč strašno narašča. Treba je samo primerjati predvojne letnike časopisov z današnjimi, pa postane vsakomur takoj jasno, da je samomor sedaj že vsakdanji pojav. V Berlinu, kjer je število samomorov nenavadno veliko, so ustanovili pred kratkim ligo za reševanje samomorilskih kandidatov, ki ima nalogo, da nudi takim nesrečnežem pomoč. Seveda pa je veliko vprašanje, ali morejo imeti take akcije uspeh, ker je problem samomora končno v najtesnejši zvezi z gospodarskim problemom. Dokler bosta brezposelnost in gospodarska kriza tako močno upli-vala na življenje človeka kakor dandanes, toliko časa problem samomora ne bo rešen.
Najuečja zasebna jahta sueta
Mr. Williams, ameriški milijarder, ki je novinec v ameriški denarni aristokraciji, se že delj časa bavi z mislijo, da bi potolkel rekord Morgana, ki ima za en krat še tiajvečjo luksuzno jahto (brzo-jadrnico) sveta. Sklenil je v hamburški ladjedelnici naročiti jahto, kakoršne svet še ni videl: 8000 ton deplacementa, 123 m dolžine, 18 vozlov maksimalne brzine, 80 mož posadke itd. Jahta bi bila večja nego prvi transoceanski parniki modernega tipa, in bo ureiena tako, da bo poleg rodbine mr. Williamsa in posadke imelo prostora še kakih 20 gostov. Jahta bo stala krog poldrugo milijardo dinarjev, torej znatno več nego je stala Mor ganova. Letni stroški za vzdrževanje bodo znašali 15 milijonov dinarjev, ne
Šport
Iz glavne skupščine LNP.
Na občnem zboru LNP dne 16. t. m- Js bil izvoljen sledeči novi odbor: predsednik Miloš Rybar (Primorje); I. podpredsednik: Stanko (Svoboda); II. podpredsednik: inž. Debelak (Primorje); tajnik Ii Kuret (Prim.) tajnik II: Kovač (Svob-)j blagajnik: Šetina (Prim.) odborniki: Novak (Krakovo), Vospernik (Natakar), Marinič (Žel.), Dorčec (Slovan), BostiS (Trbovlje), Kralj (Svoboda) Buljevič (Prim.), Betetto (Ilirija), Kemperle (Grafika), Logar (Krekovo), Kuljiš (Prim.) Malovrh (Svob.) Sedanja večina v LNP, obstoi iz sedmih od 24 klubov in ima 16 odbornikov. Opoziciji 11 klubov so daS 2 odbornika, a še ta dva sta sodelovanj® odklonila.
Na glavni skupščini so bili odobreni trije predlogi:
1. Upravni odbor LNP-a se pooblaš£a< da po svoji uvidevnosti odredi število klubov v I. in II- razredu v Ljubljani za bodoče prvenstvo leto 1930/31, evenfc pogoje za vstop iz nižjega v višji razred — v kolikor ni to odrejeno v pravilih« Nadalje, da uredi upravni odbor LNP-a način, tekmovanja, če smatra za potrebno, med rezervami in juniorskimi moštvi prvorazrednih klubov.
2. Upravnemu odboru LNP-a se prepuščajo proste roke v pogledu izvršitve proslave lOletnice LNP-a.
3. Upravni odbor LNP se pooblašča, da takoj uvede potrebne korake pri JNS in ZNS v pogledu eliminiranja nogont sodnikov, ki so izraziti eksponenti-klu-baši, ki izzivajo izgrede na igriščih in ne kažejo volje, da bi v dovoljni meri objektivno vodili tekme. Predvsem naj u-krene u. o. LNP potrebne korake pri JSS in ZNS, da se stvori principijelni zaključek, po katerem ne more voditi tekem sodnik, ki je član ali pristaš kluba, katerih moštva nastopajo. Izjema velja le, če se oba kluba strinjata s tem sodnikom-
Dunajski nogometaši ne pride]o.
Nogometna tekma med SK Post Da* naj in SK Rapid, ki bi se morala odigrati dne 20. t. m., je odpovedan in se bo vršila pozneje. Tudi hazenska tekma tned ISSK Mariborom in SK Muro se ne bo vršila dne 20. aprila. Velikonočni prazniki bodo torej letos brez tekem.
V mojem speci jalnem oddelku se vrši
VELIKI! PRODHJn OSTANKOV
IN PARTIJ/KEGA BLAGA
razlit. gMrllskega la modrina blaga. Marii, pletMli la Igračk.
Prodajajo se velike količine čipk In ostanki vezenin, nogavic, puloverjev, telovnikov, damskega perila, usnjenega blaga, toaletnih potrebščin, predtlskarije,
Igračke, porcelan, steklenina 1.1. d. 98«
Izredna prilika za nakup, tudi za praprodalalca!
Franc kormann, Maribor. Gosposka 3
STttMJ 1
MarfeK? VEČERNTK TnTr*
V M a r i tj o r u, 3ne 18. IV. '1930'.
Nlchel Zčvaco
£ukcecifa JSotgia
Zgodovinski roman
74
Toda njegova razburjenost se je polegla in njegovemu obrazu se je vrnil tisti izraz brezskrbne smelosti, ki je bil zanj tako značilen; in ko se je grof Alma okrenil k njemu, hoteč ga nekako vprašati z očmi, mu ie lahko odgovoril z najnaravnejšim tonom:
»Ah, to je vaša prestolnica, gospod grof... Lepo aiesto!... Častitam vam.. «
»Kaj pravite o utrdbah?«
»Pravim, da se v takih utrdbah upam sam boriti proti dvajsetim tisočem mož.«
»Ena točka je vseeno šibka...«
»Vidim; soteska, po kateri jezdiva, dopušča sovozniku, da se približa in vas preseneti...«
>Da! Prav tod je Cezar poskusil naskok.«
»Saj je bil odbit? ...«
»Z velikim trudom!« Je odgovoril grof in zavzdihnil ... Dajva, vitez, še malo dira po tej cesti, pa sva v Montefortu ...«
»Kjer vas bodo glasno pozdravljali, verjemite mi.«
Grof Alma je zmaja! z glavo in se spustil v galop, s tisto znano naglostjo slabičev, kadar se naposled vendarle oclločiio. Ragastens ie jezdil za njim. izkušaje si zapomniti najvažnejše prehode v soteski, nad katero so se obešale na desni in levi ogromne grmade skal...
In že sta razločno slišala čudni šum, ki je prihajal iz mesta, zvonenie zvonov in svečane glasove fanfar.
»Kai pomeni to?« je zamrmral grof in prebledel.
»Videla bova... Bogum, smrt božja! Pokažite se kakor poveljnik armade, ki se vrača s pohoda, ne pa kakor skesan begunec!«
Mehki grofovi naravi so biie te krepke, surov? besede kakor udarec z bičem.
»Bogme,« je zamrmral, »prav imate!«
dvigalnem mostu so ga osuplo pogledali; celo povelju-
Minuto kasneje se je grof ustavil pred vrati Monte-forta, kjer se je soteska končavala. Vojaki na straži ob joči častnik se je zdel ves poražen. Ragastens se je obrnil naravnost k temu častniku.
»Dajte no, gospod,« je dejal, »ali ste izgubili glavo! Vaš gospodar, njegova Visokost grof Alma se vrača z nevarne poizvedbe; ki ga je skoraj stala življenje. Česa pa še čakate, da mu izkažete časti?«
Te besede, ki so obenem pojasnjevale grofovo odsotnost in tvorile hudo očitanje zaradi častnikovega vedenja, so napravile nanj tisti učinek, ki ga je Raga-stens namerjal.
Prepričan kakor vsi drugi, da je grof Alma zapustil Monteforte z namenom bežati v Rim, je častnik iz-prva sprejel grofovo vrnitev s popolnim nerazumevanjem. Spretno Ragastensovo pojasnilo pa je povzročilo v njegovi glavi nenaden preobrat.
»Visokost,« je zajecljal, »odpustite! .. Presenečenje!... in veselje... saj smo se tako vznemirjali!...«
In naglo je postavil dvajsetorico stražnikov, ki jim je bil načelnik, v vrsto.
»Recite jim: besedo!« je šepnil Ragastens grofu.
»Gospod,« je dejal grof častniku, »odpuščam vam vašo nepozornost zaradi dobrih vesti, ki jih prinašam. Vojaki, posrečilo se mi je dognati moči sovražnika: te skrbi nisem hotel prepustiti nikomur drugemu. Pogum, in zaupajte! Mi smo močnejši, zmaga, je naša!...«
»Živel grof!« so kriknili vsi vojaki kakor en mož.
S tem je bilo opravljeno. Grof Alma. ki se mu je vračala tiada spričo lahkote, s katero so se stvari vršile. dočim si je on predstavljal vse polno neprekoračlii-vih zaprek — grof Alma je pomignil Ragasfensu.
»Gospod,« ie dejal ta častniku, »sprejmite njegovo Visokost do palače.«
In ko je častnik z osuplim presenečpniem nogledal tega tujca, ki mu je dajal povelja, je grof dodal:
•Ubogajte mojega pribočnika, gospod.«
Častnik ie salutiral m hitel vrstiti svoie moštvo.
»Tovariš,« je dejal Ragastens. sklonivši se k njemu.
»ne ganite se do palače in dobro ubogajte moja povelja, pa vam jamčim, da je vaša sreča!...«
Častniku se je mahoma zasvetilo, da se godi nekaj nenavadnega in da s slepo pokorščino lahko zares zagotovi svojo srečo. Njegov sklep je bil še ta trenutek storjen. Postavil se je pred svoje ljudi, dvignil meč in pričel korakati, kričeč:
»Živela njegova Visokost! Slava grofu Alma!...«
Mala četa se je odpravila proti palači, spremljana že zdaj od vojakov in preprostega ljudstva v prazničnih oblekah, ki so vsi kričali »Živel grof!« ne da bi vedeli zakaj, kakoi uro poprej niso vedeli, zakaj kriče »Smrt mu!«
A najsi so bili ti dogodki in preokreti še tako nagli, vest o vrnitvi grofa Alma se je širila z bliskovito brzi-no. Besede, ki jih je bil govoril vojakom, so šle od ust do ust. Grof je bil ogledal sovražnikove priprave. Grof je tvegal svoje življenje. Z običajno gibljivostjo vseh množic je ves Monteforte. kolikor ga ie bilo na ulicah, hrupno pozdravljal grofa, ki ga je še dopoldne po splošnem mnenju trebalo obesiti ali zabosti...
'>Kaj sem vam rekel?« je dejal Ragastens s sijočim obličjem.
»Prav ste imeli gospod... Toda kai pomenijo te oddaljene fanfare in te praznične obleke? ...«
Spremstvo, ki se je bilo zbralo okrog grofa Alma, je stopilo ta hip-na veliki trg pred palačo... V istem hipu pa je stopilo na isti trg iz druge uilce drugo spremstvo, še bolj sijajno in še glasnejše; in dočim ie prvo klicalo »Slava gospodu grofu!« se ie dvigalo iz drugega nepretrgano klicanje, ki sta ga grof in Ragastens le polagoma razbrala;
»Žive! naš poveljnik knez Manfredi! Slava mladi kneginji Manfredi!«
Ragastens se ie dvignil v stremenih. Petdeset korakov od njega, onostran burnega vihtenin čepic in pasov. se mu je prikazala bela postava v blesteči kočiii. Bila je Primavera...
(NadaUevanie sledi.)
Za
gospode
najlepša izbira v
Jurčičeva 9 Specljalnt trgovini za moško modo
Pravkar je dospela iz Visa večja množina res prvovrstnega dalmatinskega črnega, belega in opolo vina. Če hočete imeti za velikpnočne praznike res pristno dalmatinsko žlahtno kapljico, potem pohitite v	1121
„P?¥0 dalmatinsko klet"
MARIBOR, MESARSKA UL. S,
vhod tudi. iz Vojašniške ulice 4. Samo tam Vas s to kapljico lahko postrežejo.
Tudi pravo dalmatinsko olivno olje liter a Din 16.— lahko dobite tam.
Vinotoč pri Geču, Počehova 340, \ Lajteršperk, zadnja postaja lajterš-\ perške avtobusne linije, zopet odprt.' Za Veliko noč izvrstno vino I
Pozor! Jutri, v soboto, se bo
prodajalo poceni telečje
na Glavnem trgu, kg po D17in1S Se priporoča Vincenc PirS
Čez
2000 „•
1160
zelo krasnih
kravat
pri	w	Jurčičeva	9
Specijalni trgovini za moško modo
Slaščičarji, peki, hoteli in restavracije rabite sjj»o'
čairio m.argarjji tffaslo
ker je mnogo ceneje in ctiiika^TflTavnemu maslu. IzdeUno je iz sveže smetaneip g.‘*l	■«*-	n£l
rumenjaka^J^-STanc fSSsnlO EJjjil 26 ■' Svoboda, Žag; eb^ŽeifanCevaiul^g;
Splavarska ulica 6, prodaja lastni pridelek v zaprtih steklenicah. - Novo & Din 14-—, staro h Din 12’-
1132
Zamenjam stanovanje.
Velika soba, kuhinja s pritiklinami, električno lučjo in vodovodom pri Magdalenskem parku za enako stanovanje v mestu ali bližini.	1170
Vinotoč Dolajš
toči vino lastnega pridelka, novo liter a 14, staro liter 10 Din. Za obilen obisk se priporoča E. Dolajš.	1169
Kam za praznike?
Na izprehod v Lajteršperk. Pri tej priliki obiščimo vinotoč ge M. Šturm (vila Pugl). Tam se toči staroznana dobra kapljica. Novo & 14 Din, staro a 12 Din. V slučaju slabega vremena pri-meren prostor.	1162
Park kavarna koncert v nedeljo in pondeljek od 10. do 12. in od 16. do 21. ure.	1166
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38.	1016
Potice,
šartlje in velikonočno pecivo dobite v parni pekarni Čebokli, Maribor, Glavni trg 9.	1090
Vinotoč »Pod vejo« Vinski dol
toči vino in sadjevec. Se priporoča
Puhalj (prej Dr. Ravnik)._____________1177
Pozor za Velikonočne praznike I Samo Din 10.— liter pristnega ljuto-merčana se toči čez ulico v Kino Union, Cafova ulica 7.	1126
Krasna darila za Veliko noč
Vrt Džamonia i drug. Maribor
Zahtevajte brezplačne cenike.
Najlepši velikonočni sprehod
k Sv. Urbanu je mimo znanega vinotoča Marije Semenč v Rošpahu, kjer dobite izborno kapljico po konkurenčni ceni.	1118
Solidnega gospoda
sprejmem kot sostanovalca na stanovanje in hrano. Tattenbachova ul. 20, pritličje, levo.	1144
i
v
Mt&otU
liuatft
po vsem 6vetu nosijo leto za letom dobre PALMA-podpetnike.
Ljudje današnjih dni ne hodijo več z usnjenimi podpetniki. Preudarni in napredni hodijo po elastičnih, dobrodejnih PALMA-podpetnikih. PALMA-podpetniki so za vsakega pešca dobrota, trajajo dalje kot najboljše usnjo in so danes tako poceni, da jih lahko kupi vsakdo, reven ali bogat.	s	a*
Kar smatrajo milijoni ljudij povsem svetu za dobro in praktično, to poizkusite tudi Vi! Še danes naj Vam Vaš čevljar nabije dobre PALMA-podpetnike.
Iz preudarnosti in varčnosti.
Za svet boste hvaležni!
4
4
4
Za Vellkonolne praznike priporočamo naše izborne
velikonočne pince. Dnevno sveži šarkelj, potice in mlečni kruh
PEKARNA SCHMID, Maribor, Jurčičeva ul. 6
fadaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja la urednik: FRAN BRO ZOVIC v Marlb^uT Tiski
v Maribor?
Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA