56. številka. Trst, v četrtek 9. mami 1S99. IVfcij XXIV. „Edlaoat" izhaja etlinoHtl je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu, /m večkratno naročili) * primernim popustom, roilaim, osmrtnice in javne zahvale, do-nun-i otflu^i iiil imnnajn po pogodbi. Vsi dopisi naj *e poSiljajo iiretinKtvh. Nrfraii kovani dopisi ne ne »»prejemajo. Uokopiai if ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ntlsi^«- ■»prejema iipmviiištvo. Naročnino in ojrlane je plačevHti loc-o Trst. l'reriaišlio lil I luk II ril a *e nahajala v ulici t 'ariutia *tv. 1:.». rpmviiiAl v», «nl-priivtii&tvo in s prejem« nje insemUv v ulici Molin piccoln Siv. :t. II. niulstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna kousoicija lista „Kdinost" v Trstu. oooooooooooooooooo Voltom mest: Pazin, Lalj in Plomin! Dne lo. t. m. se hode vršila volitev poslanca v deželni /.bor istrski za mostno skupino Pazin, L&binj in Plomin. Podpisano politično društvo, rado ustrezajo željam našega prebivalstva v omenjeni mestni skupini, priporoča tamošnjim volileem, naj oddajo svoje planove d.ru Simonu Kureliću županu mesta pazinskega. Volil vi! Mož, ki Vam ga priporočamo, je Vaše gore list. Na Vas je sedaj, da se vsi složno /berete okolo zastave tega imena, si izvojujete -- zmago ter iztrgate to trdnjavo našo iz sovražnikovih rok. V to ime: Bog in narod ! Politično društvo „Edinost": Tajnik: Predsednik: Dr. Edvard Slavik. M. M a n d i ć. oooooooooooooooooo Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Lvov S. Deželni zbor je soglasno vsprejel predlog Dunajovskega, pooblaščajoči deželnega maršala, da povodom ozdravljenja prijavi papežu naj-živaluieje veselje in mu zagotovi nepremično zvestobo, udanost, ljubezen in spoštovanje do glavarja cerkve katoliško. P O I) L I 8 T E K. Iz naše vasi. j Spisu I Poluks. III. D o k t o r. So ga vidim, kako je stopal po vasi v stari in zanemarjeni obleki s kljukasto palico v roki in volieimi očali na nosu. Se vem, kako boječe smo se mu odmikali otroci, kadar je omahoval iz Pavle-tove krčme. Klicali smo ga, kakor srno slišali od drugih, za »doktorja«. Nihče ga ni poznal pod drugim imenom, nobeden ni vedel, kedaj je prišel v vas. Ni se brigttl za nikogar; delal ni, a beračil tudi ne. Kamor je prišel, nikjer ga niso podili in če tudi ni prosil jedi in prenočišča, dajali so mu ljudje radi sami obojega. Včasih je komu pisal kako pismo ali napravil kako pobotnico. Računal ni nič, a pil jo rad, če mu je kedo dal za pijačo. Nosil je staro, na pol gosposko obleko. Govoril ni z nikomur, vedno je gladil s koščeno roko dolgo sivo brado in nemo zrl pred-so. Le kadar je sedel pri Pavletu v kotu za mizo ter imel pred M'hoj merico žganja, tedaj je postajal zgovoren. < )či so se mu svetile skozi očala, živahno jo mahal IMlliaj S. Pod prcdsedništvoin trgovinskega ministra, barona Dipatilija, se je vršilo danes posvetovanje strokovnjakov o že dolgo zahtevani in z mnogih strani ^razpravijeni organizaciji za pov-speševauje izvažanja (eksporta). Posvetovanja so so udeležili (Vodik, Malhvich, Krupp, Mauthner, Lau-tenburg in dr. Razgovoru v podlago jo bila spomenica, izdelana v ministerstvu z:t trgovino o pov-speševanju avstrijskega eksporta. Spomenica opisuje resnične odnošajo našo industrije in trgovine in daje nasvetov /it organizacijo eksportn. Predlogi ministerstva za trgovino merijo na to, da bi so strokovno zvežbanih trgovcev do-volivši jim primerne državne podporo pošiljalo na primerna mesta v inozemstvo; tla bi se organi-zovala kupčijska zveza med odposlancem in domačo industrijo, oziroma trgovino, in sicer toliko na podlagi direktnega prometa posamičnih trvrdk, kolikor po eksportnih sindikatih, zasnovanih navlašč v ta namen, katerim naj bi se dovolile uajdeloko-sežnejc olajšavo. V namen povspeševunja trgovskih odnošajev med od posiljevalcem blaga in odposlancem naj bode sodeloval tudi kateri domačih finančnih zavodov. Za način financiranja je storjenih več predlogov, (ilodc načina v razvoju kupčije med odposlancem in od pošiljateljem naj jima hode prepuščena popolna svoboda, cvontuvalno pa naj bi posredovalo centralno mesto, ki naj bi je zasnovalo minister-stvo za trgovino. Udoležn i ki na razgovoru so se simpatično izrazili o tem načrtu, sosebnoje ravnatelj kreditnega zavoda, Malithner, izrazil, tla bi kreditni zavod rad in naj izdatneje podpiral financiranje namerjane eksportne organizacije. Trgovinski minister se obrne sedaj do trgovskih in obrtnih zbornic in prijavi storjene korake členom industrijskega sveta. z roko in zgovorno pripovedoval o svetu, tujih mestih in tujih ljudeh. Pivci so ga poslušali pa/no in marsikdo je segnil v žep iti plačal merico žganega za prijetnega pripovedovalca. Nekaj časa jo zabaval vse, ki so sedeli krog njega, z svojim zanimivim pripovedovanjem, a ko je zlil par morio pekoče pijačo v se, postajal jo vedno živahneji, glas mu je donel vedno glasneje in oči so so Čim dalje bolj žarile izza stekla. Nazadnje pa je pozabil na pivce in druščino in jel jo govoriti sam z seboj, hitreje in hitreje so mu je gibal jezik, v svojo govorico je vpletal latinščino in govoril reči, katerih njegovi poslušalci niso razumeli. V hipu se mu je zmračil obraz, oči so se jezno iskrile, raz-srjen je udaril s pestjo ob mizo, krepko zarohantil, potem |>a opotekajo so otlišel skozi vrata. Imel je nekdaj lepših tlnij. Pravili so, da jo bil hogatih sta riše v sin tam nekje gori na Štajerskem. Študiral je. Poslali so ga z doma v visoke šole na Dunaj, kjer mu je šl<» iz prva vso dobro izpod rok. Ali, kakor je že navada na svetu, da človeku najraje spodleti, kadar misli, da jo najbolj n.t trdnem, tako je bilo tudi tu. Zagledal so je bil v dekleta, ki pa ni bilo vredno njegove ljubezni. Zanemarjati je jel knjige in v veselih družbah trosil denar, ki so mu ga pošiljali od doma. Kakor Nad vsemi vršički vladata mir in tišina. V upravi okrajne bolniške blagajne tržaško so jo nenadoma izvršila sila važna prometnim, ka-koršnjih navadno provzročajo le nenavadni dogodki: zavod je kar hkratu prišel ob svojo avtonomijo in njega upravo jo prevzela politična oblast prve instance naš velcslavni magistrat. V naravi človeka je že, tembolj pa velike mase, da ob takih prilikah ugiblje rada, kaj tla se je vendar zgodilo, da odpira vrata na stežaj nnj-razliČnejim in iiajdrznejim kombinacijam in da pre-tiruje grozno, gori do višav ne/miselnosti, ako roka njega drzne fantazije ne naleti na jez — od kompetentno strani podanih konkretnih pojasnil in pomirjen ja. V naravi je torej že pravimo tla se v takih slučajih, ako ni jasnosti, govori še veliko več, nego je opravičeno in ros. A v nas?! Da, v nas smo posebnost tudi v takih slučajih. Naš Trst je v politiškom življenju že od nekdaj država v državi, ztli so pa, da je to ljudstvo, ako je sodimo s psihologiškoga stališča, posebna človeška družba v človeški družbi. To l judstvo sodi drugače, nego sodijo ljudje drugod, in čuti drugače, nego čutijo ljudje drugod. Tu imamo povsem svojo posebne, specijalne nazore ne le o javni morali, ampak tudi o lastni koristi. Slučaj /. našo okrajno bolniško blagajno, oziroma brezbrižnost in hladnokrvnost, s katero je naša, ali točneje rečeno: italijanska javnost vsprejela in menda tudi že prebavila ta dogodek — je uprav flagrantna in prava psihologiška zagonetka. Koliko je razburjenje drugod, ako se je v kakem javnem zavodu dogodilo kaj, kar ni bilo prav in kar spravlja v nevarnost koristi široke javnosti ! Spominjamo tu le grozno razburjenosti v Lvovu o polomu v gališki hranilnici. Nikakor nočfcmo trditi, da bi se bilo kaj sličnoga zgodilo tudi v okrajni bolniški blagajni tr- se dogaja v taeih slučajih, se ga je dekle kaj hitro naveličalo. Iz jezo in srda je še bolj popival, za študije mu ni bilo brige. Nesreča je hotela, tla se je nekoč sešel z častnikom, ki mu je prevzel dekleta. Vnel so jo prepir, a ui ostalo le pri besedah. liorila stil so, izpulil jo častniku sabljo, zamahnil ž njo in ranil ga tako nesrečno, da je isti umrl čez nekaj časa. Prijeli so ga in dosti je imel prilike v ječi za premišljevanje o svojem zločinu. Ko jo došel zopet na svobodo, so mu l>ili stariši že mrtvi in domovjo prodano. Klatil seje po svetu, dokler ga ni zaneslo v našo vas. Ljudje ga niso sovražili, Iiil jo tih in nikomur ni delal nadlego. Leto na leto jo životaril v vasi, vaščani so so navadili nanj in pogrešali so ga, če jo kedaj /it kak teden izginil iz vasi. Lansko leto po zimi ga jo zmanjkalo mikrat za dolgo časa. Sol jo nekam v sosedno vas, a vrnil so ni več. VaŠčani so ugibali to in ono in neprijetno jih jo iznenadila vest, da jo Pavletov .lože našel doktorja v gozdu zmrznenega. Sli so ponj in ga odveli v mrtvašnico. Nekaj vaških otrok so je podilo za sanmi, ki so hroščale nesrečnemu doktorju zadnjo pesem. (Pride še). žaški. Ne moremo trditi, že zato no, ker ne vemo ničesar. Vzbe temu |in imamo tu nekoliko »lejstev, ki bi morala vznemirjati javnost v toliko, da bi ista pritisnila z v bo silo, da izve — resnico, Z okrajno bolniško blagajno se spojem1 velik«' koristi nnjuhožnejih, siromašnih delavcev. Po-tem dejstvo, da sc je omenjena odredba izvršila / vso naglico, kar opravičuje rnenenje, da so morali biti jako važni vzroki, ki so prisilili politi- , ško oblast, da je potegnila na-so upravo rečene i blagajne! In slednjič dejstvo, ki mora še posebno vznemirjati : da župan, odgovarjajo na dotično in-terpelaeijo, nikakor ni hotel z barvo na d a n in je le prosil, na j se interpelant zadovolji z pojasnilom, da župan ne more ničesar pojasnit i. To bi bilo torej dovolj važnih momentov za utemeljenje zahteve, naj s o j a v u o s t i nemudoma natoči čistega vina! In naša javnost?! O ta naša javnost take i stvari jo brigajo toliko, kolikor lanski sneg. Drugod deluje regulator in strog nadzornik javnemu živ- j ljenju, ki ga imenujejo javna vest. In ta javna vest je sosebno živa tedaj, kadar jo podžigata ztnisel in skrb za materijalne koristi širokih mas. Pri nas ne funkeijonira tak regulator javna vest dremlje menda. Srečni mi, da nas ne drami in vznemirja ! Interpelant v mestnem zboru se je zadovoljil s tem, česar mu župan -— ni povedal; javnost je gluha iti slepa, časopisje je veselo, tla sme molčati o tem, gospodovalna stranka je vesela še bolj, da jej ne treba govoriti o tem, in slednjič molče in pokrivajo ves dogodek s plaščem krščanskega usmiljenja krščansko, malo paradoksno zveni to, ako ako govorimo o socicijalnih demokratih — da: tudi socijalni demokratje se delajo, kakor da He ni ničesar zgodilo, oni, ki trde vedno, da so neizprosni pohijalci korupcije v meščanski družbi, oni, o katerih je bilo pričakovati, da bodo kar najizdatneje in na vrsti shodov eksploatirali ta dogodek in z vsem aparatom svojim zahtevali — pojasnila! Nič — nič f Drugod bi bilo seveda malce drugače; pri nas pa dremlje dalje javna vest svoje sladko spanje in se ne da motiti po tak'h dogodkih. Srečni mi! Mi se ne damo vznemirjati po takih malenkostih. Naši italijanski ohlastneži v ne-soeijalistiškom in socijalističkom taboru imajo družili skrbi. Ako je bil kak slovenski obtoženec toli nesramen, da je hotel hraniti svojo kožo v slovenskem jeziku — to je kaj druzega, to je vredno viharja. Ali taki gospodarski zavodi in posebno še, če so meno od njih mesa ! Kadi talcih stvari naj se le vznemirjajo drugod, kjer s«' ne kopljejo v aviti eolturi — mi pa smo vzvišeni nad takimi — malenkostmi in se veselimo, da ob takih prilikah nad vsemi vr-š i č ki vladata in i r in tiši 11 a. Politični pregled. TRST. 9. marca 1899. K položaju. Praška »Politik« trdi, da vlada uiti ne misli na to, da bi sedaj sklicevala državni zbor radi volitev v delegacije. Zadnji ministerski svet tla se niti dotaknil ni politiškega položenja, niti da ni govoril o sklicanju delegacij, Ravil se jo marveč izključno z ukupnim proračunom za prihodnje leto. Z ozirom na nejasnost v položaju notranje politike in na pogajanja z Ogersko se državni zbor gotovo ne skliče pred septembrom. Delo se jim drobi pod rokami, kakor da hi kdo iz samega suhega peska hotel sestaviti kip. Program, ukupen program, bi hoteli imeti ti naši Nemci, ali bolj ko ga kujejo, tem jasneje postaja, da tak program ni mogoč: delo se jim drobi pod rokami. Niti Nemci na Češkem sami med seboj se ne morejo zjediniti, kje je še-le ukupnost Nemcev vse države?! Ali hoče grof Tinin res še le čakati na tak program?! Potem naj ho le pripravljen na to, da pride v položenjc, ko bo imel nemški program in svoje ministrovanje za sabo, dogodke pa daleč prod sabo. In potem ne bo vedel, ali naj bi čakal omli, ki so za njim, ali naj bi tekel za onimi, ki so preti nji in ! Taki politiki ostajajo navadno sredi ceste. Dopolnila deielnozboraka volitev za mestno skupino Pazin-Labinj-Plomin Iz razglasa na drugem mestu vidijo cenjeni čitatelji, tla se je politično društvo «Edinost* — v spora-zumljenju z našimi prvaki na Pazinščini odločilo, da postavi svojega kandidata xa dopolnilno de-žclnozborsko volitev, ki je nastala potrebna vsletl smrti dra. Costantinija. Prav te < 111 i smo povdarjali mi, kako se motijo Italijani, ako menijo, da je mandat te mestne skupine nekaka laška detlšČina, zagotovljena jim od roda do roda. Prtiti temu domnevanju govori najglasneje to dejstvo, da so enkrat žc propadli v tej skupini. Takrat namreč, ko jr nad italijanskim kandidatom zmagal nekdanji glavar pazinski Simzig. A koliko so se razmere premenile od tedaj! Seveda je Simzig zmagal, ker so mu bili na razpolago vsi uradniški glasovi. Te šanse seveda nimamo mi. V nadomestilo temu pa se je naša stvar okrepila v toliko, v kolikor je oslabela stvar nasprotnikov. I11 ta sprememba je za nas veliko veče vrednosti. Nočemo reči s tem, tla nam je že zmaga zagotovljena proti italijanskim glasom, zlasti če se istim pridružijo tudi uradniški glasi. Ali to no smo motiti nijednoga naših volileev, kajti mi bomo sincli govoriti o sijajni moralni zmagi že tedaj, ako dokažemo s številkami, tla se krepimo ! Na volišče torej vsi, kakor da bi vedeli, da bode zmaga odvisna le od jednoga samega glasu ! Konferenca za razorožeqje in Slovani. List «La Pensoe slave* je priobčil v predzadnji številki svoji odprto pismo carju Nikolaju. To pismo jo močno razburilo živce nemških novin, zlasti pa znane graške «Tagesposte». Pismo pripoveduje, kako ves eivilizovani svet z občudovanjem gleda na ruskega carja, ne sumo zato, ker je najmočneji vladar na svetu, ker stoji na čelu naimočneji vojski, ker izvaja velike kulturne reforme, ker z go-rostasnimi železniškimi zgradbami spaja in približuje nnjraznovrstneje narode — ampak tudi in še posebno racli velikodušne in človekoljubne ideje, tla bi se sklicala konferenca za razoroženjc. Mej tem pa, ko ves eivilizovani svet z občudovanjem gleda na ruskega carja, gledamo mi nanj s ponosom, ker je — Slovan, ltuski car hočo mir, toda netakega, ki bi sankcijoniral gotove Čine na škodo malim in tlačenim narodom; ne takega, ki bi za-glušil revendikacije onih, ki trpe krivico, ne takega, ki bi okrepil uzurpacije, izvršeno z nasiljem. Ruski car hoče mir na temelju pravice in proglaša s tem najvzvisenojo idejale. S tem anteoipira' nekako ono dobo, kateri Slovan poda svoje označje : dvajseto stoletje, stoletje slovanstva! Radi tega pričakujejo Slovani konferencijo z zaupanjem, zlasti pa Slovani na Vztoku, za katere je Rusija prelila potoke krvi, (ločim jih jo vsa Evropa pustila 1111 cedilu. Slovani habsburžko monarhijo, solidarni z ostalimi Slovani, moralno podpirajo njih težnjo. Avstrijski Slovani so lojalni podaniki, oni tožijo le zistem in hegemonijo dveh narodnosti. Vsletl tega zisteina bode zastopnik monarhije na konferenci zastopal le nazore Nemcev in Madjarov, zato se pismo pridružuje ideji, sproženi od čeških krogov ki so nekaka aristokracija duha v slovanskem svetli monarhije,— da bi vsaka slovanska narodnost poslala po tri poverjenike na konferenco. Alco so ustrože tej želji Slovanov, nehajo se tudi notranji spopadi v monarhiji, kakor tako želi vi-težki vladar, ki ji je na čelu, in monarhija postane element miru. Med Rusijo in Srbijo so že davno napete razmere dovele do akutnega spora. Le tako je tolmačiti hlastno od potovanje ruskega odposlanca Zadovskcga iz Relegagrndn. Mi smo rekli že včeraj, tla nima zniisla to, ako se hočo ta dogodek predstavljati kakor osebno afero Zadovskcga. «Neue Freie Prcsse* skuša sicer na vse možne načine, da bi opravičila srbske dvorne in vladno kroge, češ, da je bilo vedenje Zadovskcga neodpustno brez-taktno in prezirljivo za kralja Milana in minister-skega predsednika Gjorgjeviča, ter da je kralj Aleksander storil vse možno, da bi preprečil ta spor; ali beligrajski vir rečenoga lista vendar ne moro drugače, nogo da izraža bojazen, tla ruska vlada od o bruje postopanje Zadovskcga in tla v tem slučaju ni nade, da bi se skoro poravnal ta spor. Naravno. Vedenje Žadovskoga vendar ni bilo druzega, nego naravna posledica srbske politiko, ki je Milanova politika. A ruska in Mi- lanova pota ne tečejo nikdar jtarurelno, ampak se križajo. Ta dogodek utegne imeti posledic, katerih Srbija no preboli tako lahko. Ni najmanja državica ne bi mogla molčati na tako preziranje, izrazujttč* nečuveno žaljenje, kamo-li, tla bi molčala Rusija ! V Relemgradu so menda zgubili vsaki zmisel za lastno bodočnost; o hvaležnosti pa uiti ne lT"-vorimo. Te ni smeti iskati, kjer hleste Milanovo zvezde. Domače vesti. 0 lavna ni/prav a pred v. k p. visein deželnim sodiščem na nemškem Jeziku. Včeraj se je vršila pred c. k. višini sodiščem v Trstu na nemškem jeziku glavna razprava mod visokim voj-niškini dostojanstvenikom in njegovo soprogo radi ločitve od mize in posteljo. Tožitelja je zastopal odvetnik dr. Pajer iz Gorice, tožen k o pa odvetnik dr. Stanič otl ondukaj. Zanimivo v tej stvari je to, da je tužiteljev pooblaščenec, odvetnik tir. Pajer pl. Monrivanski, voditelj italijansko stranke na Goriškem, naperil tožbo na nemškem jeziku iti da je v tem jeziku tudi ustno branil svojega ščičenča toli na o. k. okrožnem sodišču v Gorici, kolikor na deželnem sodišču v Trstu. To nas veseli, ker s tem jo ista zagrizena italijanska stranka jasno dokazala, tla so tempi pas-sati o izključni rabi italijanskega jezika pred o. k. zbornimi sodišči na Primorskem. To, kar stoji za nemški jezik, ki ni deželni jezik, stoji tem bolj za deželni slovenski, odnosno hrvatski jezik. To nam menda pri pozna tudi gospod dr. Pajer, plemenitaš Monrivanski. Itlizpilsčciljc. Društvo imenovano »Lega dei giovani«, jo namestništvo razpustilo radi prekoračenja pravil, odredivši, tla mora nehati delovanje društva. O tem društvu »mladih«, ki čivkajo kakor kriče »stari«, je bilo mnogo govora v zadnjem času. Žele/Ilica Opatija-Jlntlilje. Podjetnik baron Sclnvarz, ki je dobil predkouccsijo za to zelenico, je že dovršil trasiranje. ( Vta se v višini kakih 14l> metrov odcepi od Matulj in so bode na tej višini bližala do preti Opatijo, ('rta se bode mogla podaljšati tlo I ko in tudi do Lovrana. Akad. teh. društvo »Triglav« v Gradcu priredi s prijaznim sodelovanjem si. tamburaškoga zbora bratskega društva »Hrvatske« društveni večer na čast velezaslužnemu narodnjaku, blagorodnomu gospodu hran Hrašovc-u, okrajnemu sodniku v pokoju, v soboto dno 11. sušea 1HDJ) s s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednikov. ;2. Iv. pl. Zajc-M. Alenjnk: »Hrvaticam«, tamb. zbor. i), Slavnostni govor, govori t. predsednik; g. dr. Fran Z i rek izroči slavljeneu adreso izven-akad. podružnice družbe sv. Cirila in Metodu z nagovorom. 4. P. 11. Sattuer: »Za dom moti bojni grom«, možki zhor. ;">. V. G. Rrož: »Posavska šuma«, tamb. zbor. (i. Ferdo Juvimee: »Pastir , možki zbor z bariton in tenor samospevom (g«;, ined. Jos. Strašek in Ferdo Kunej). 7. Gounod-Miletič: »Faust«, tamb. zhor. H. Dr. Reujamin Ipavic: »Ilirija oživljena«, možki zbor. Začetek ob H. uri zvečer. Lokal: Hotel zur »Stadt Triest . Jakomiuski trg 12. O veliki nesreči 1111 morju blizu sv. Sobote. Včeraj so ribiči blizu sv. Soboto izvlekli mrtvo truplo jednega ponesrečencev, 201etnega Stra-mušaka, ki jo bil lastnik one ladijco. Truplo jo imelo 11a sebi samo srajco, telovnik, spodnjo hlače in nogavice. Iz tega je razvidno, tla si je nesrečni mladenič slekel ostala oblačila, tla bi ložje plaval in so rešil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. .1 listu. Morje blaženstva so je razlilo nad mestom tržaškim: municipalna delegacija jo soglasno sklenila predlagati mestnemu svetu, naj so v dvorani mostnega sveta uzida spominska plošča v proslavo nepozabnega dne 1;"). januvarja lX!»t>., koso se bili zbrali velmožni županje laški na protest proti kulturi. Po analogiji iz prejšnjih časov bi bilo morda umestno vprašanje: kaj poreče visoko namestništvo V! Volilni odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva" uljudno vabi vse društvenike in društvenioe na volilni shod, ki bode v nedeljo dne 12. t. m. ob 2 in pol uri popoliidne v društvenih prostorih. Volilni odsek. Drfthnr vesti, :»21etni Anton Peruzzi je padel sinoči v morje z obrežja Mandracchio. X« njegovo se j«« zgodilo to blizu stopnic in je lepo *am zlezel iz mokrot«. Na lastno prošnjo so mu privoščili prenočišča v zaporih v ulici T i gor. I?71etnega hlevarja Josipa Stržino je ugriznil konj v desno roko. Tudi konju ni vaikdar zaupati. ŽHletni Kari (i a i c h je sklenil na » veglionu« v gledišču »Politeama prijateljstvo z dotedaj nepoznanim mu Andrejem Gropaieh Prvi čin tega novega sklenjenega prijateljstva je bil ta, da je < rro-paich odnesel Gaiehtt suknjo. Poslednji je povrnil prijateljstvo za prijateljstvo s tem, da je Gropaicha prijavil policiji. In včeraj je Gropaicha zalotila Ne-mezis: novi prijatelj že sedi v ulici T i gor. Naša straža. Cstanovniki: Prelat Janez Klis, generalni vihar v Ljubljani 100 K. J. K. Tomažič, mestni župnik v Skofji Loki 50 K, Dr. IgoJOrožen, stolni prošt v Mariboru 50K. Dr. Henrik Turna v Gorici HO K. Kozina Pavlič, župnik v sv. Križu 10 K. Jernej Voh, nadžupnik v Konjicah 10 K. Lavrencij Herg, stolni dekan v Mariboru 10 K. Franc Kutistelj, dekan v Cir-knici 10 K., Anton Ponikvar, župnik v Starem trgu 10 K. August Ttirk, župnik na Koroški Beli 10 K. Andrija Mikiša, župnik v Lanišču 10 K. Redni udje: Frančišek Kummer, dekan v Stari Loki i? K. Alojzij Kummer, v pok. župnik v Stari I,oki 1 K. J. Žmave v Marnhergu 2 K. M. Stolz v Marnhergu 1 K. Hecl A. v Marnhergu 1 K. Kocbek M., notar v Marnhergu 2 K. Janez Meršolj, kapelan na Dobrovi 2 K. Fran Vrhovšek, Župnik v Svihuem 2 K. Ivan Globelnik, župnik v Polšniku '2 K. Ivan Jane, kapelan na Dolih 2 K. Ivan Vidergar, župnik v Št. Juriju pod Kumom 2 K. Damijan Pavlič, župnik v Kostanjevici 2 K. P. Engelbert, kapelan v Št. Juriju 2 K. Anton Galu-ič, župnik v Cerkljah 2 K. 50 v. Mihael Horvat, župnik na Čatežu 2 K. Ivan Klemen, kapelan v Leskoveu 2 K. Tomaž Vari, kapelan na Kaki 2 K. Anton Bojaneo, kapelan v Škocijann 2 K. Adolf Knol, kapelan na Raki 1 K. Fran Koželj, kapelan v Sv. Križu 1 K. Ivan Baloli, kapelan v Kostanjevici I K. Marija Skale v Konjicah 2 K. Ivanka Štavber v Konjicah 1 K. Franc Jenko v Logatcu l K. Tušakovi otroci pri sv. Antonu v Slov. Goricah 2 K. Anton Golobič, župnik v Cerkljah 5 K. Anton Kukolj, župnik v Šenčurju 2 K. Blaž Petrič, župnik v Velesovem 2 K. Ivan Debeljuk, župnik v Preddvoru 2 K. Andrej Vole, v pok. župnik v Olševku 2 K. Anton Nemec, župnik v Kodri 1 K. Edvard Kosolmd, kapelan v Cerkljah 2 K. Jakob Matjan, kapelan v Cerkljah 2 K. Ivan Volk, kapelan v Velesovem 2 K. Anton Golf, kapelan v Preddvoru 2 K. Rudolf Završnik v Cerkljah 1 K. Jožef Sinko, župnik pri sv. Bolfenko v Slov. Goricah 2 K. Ivan Reih, nadučitelj pri sv. Bolfenku v Slov. Goricah 1 K. Franc Kocuvan, nadučitelj v pok. v Slov. Goricah 1 K. Gospodič. Fanica Kocuvanova, e. kr. pošt. v Slov. Goricah I K. Gospodič. Antonija Horvatova pri sv. Vrhanu v Slov. Goricah 1 K. G. Davo Mtiršee,, trgovec pri sv.'Bolfenku v Slov. Goricah 1 K. Dragotin Korošec, učitelj pri sv. Bolfenku v Slov. Goricah 1 K. Fran Roškar, posestnik v Bišu v Slov. Goricah 1 K, Jožef Klanje, pos. v Bišu v Slov. Goricah 1 K. Alojzij Sever, želož. opravnik v Škofji Loki 1 K. Gg. Flogo Frane, pos. in trgovec v Počkaju, Kalao Ant„ župnik in dekan v Buzetu, Brozovie Vjekoslav. kapelan v Crnici, Gržetio Kduvard, župnik v Dra-guču, Defar Simo, kapelan v Buzetu, Bašič Josip, nadučitelj v Buzetu, Ružička Ivan, kapelan v Roču vsak po 1 K. Darovali so: »Dijaki, ki so dobro zdelali« 2 K. 21 vin. Ivan Vestor, kurat v Otaležu pri Idriji 20 K. Karbov sorodnik z Dunaja 5 K. po g. I. Derjaku, vikarju v Mariboru in ;I1 K. 20 vin. slovanska miza v Idriji po g. Fr. Finžgarju, kapelanu v Idriji. Društvo: Slov. kat. akad. društvo »Danieac na Dunaju 10 K. Različne vesti. Anton Silberhuber. Ravnatelj hotela južno železnice v Opatiji, znani Anton Silberhuber je umrl včeraj na Dunaju. Silberhuber jo bil več let tudi predsednik kluba hribolazeev in je kakor tak večkrat spremljal tudi pok. prest«»lonaslednika Rudolfa na turah v visoko gorovje. Blaznencev v blaznicah na Češkem je bilo v minolem letu »>H44 in sicer .'l.'SoO niožkili in 2794 ženskih. Cesarićina-vdova Štefanija je dospela v ponedeljek v Mesino, dospevši z otoka Krta. Visoka gospa je na potu v Bruselj, kjer jej je mnti nevarno obolela na pljučnici. Vendar se nadejajo zdravniki, da okreva. Kraljica Henrijeta je rekla po spovedi svojemu dvornemu kapelanu : Tolikokrat so že govorili o meni, da seni umrla, zdi se pa, da bom še dolgo živela. V dim so spremenili v lotu lHiiH kadilci na Ogerskem nič manje nego f>0 milijonov goldinarjev, 70.1 H)0 več, nego v prejšnjem letu. Število onih, ki kade, so je pomnožilo ; onih, ki nosljajo, pa nekaj zmanjšalo. Vendar pa pričajo onih f>0.7Sf> klg. ponosljanega tobaka, da je na < )gerekem še nosov, ki kaj drže. Anekdote o Levu XIII. Sv. Oče si je baje pridobil svojo zadnjo težko bolezen, ker se ni hotel pokoriti odredbam svojega telesnega zdravnika in je skoro ves dan prebil na planom v ostrem vetru. Taka »nepokornost« ni bila redka pri Levu XIII. in je včasih provzročila veselih prigodkov. Ko je bil sv. Oče nekdaj močno prehlajen, mu jo zdravnik napisal neki prašek. O poludne je bila neka veča ceremonija in papež je govoril več, nego je bilo ljubo zdravniku. Da bi ga svaril, je zdravnik večkrat zakašljal. (Zdravnik je bil tudi na ceremonijah vedno v bližini papeža). Po dovršeni slavnosti je papež vrnil prašek zdravniku, smejč se in mend: »Ljubi doktor, pomagajte vendar sami sebi; zdi se, da kašljato bolj, nego jaz!« -- Lev XIII, jako rad čita časopise, toda tega ne moro odpustiti novinstvu, ako se isto bavi z njegovimi nakanami in načrti, ali Če celo govori o kandidatih, kadar je izpražnjeno kako mesto. Kogar priporočajo časopisi, ta gotovo ne dobi dotičnegtv mesta. — Sv. Oče je jako dober gospodar. Le v jednom pogledu ni: kadar zlaga poezije. Ko mu je prišla inspiracija, se mehanično igra s peresom tako dolgo, da je pero prišlo v dotiko z belo soutano in --obleka jo pokvarjena — Lev XIII. živi jako zmerno. Njegovi obedi so priprosti. Ko je po izvolitvi svoji prvikrat — kakor veleva etiketa — sani sel k obedu in so mu prinesli jedno jed več. je menil začujeno: Kaj je to? Služabnik je pojasnjeval v zadregi: »Vaša eminenea sto postati svetost - - menil som, da Vaša svetost želi kake spremembe«. Papež je odgovoril: »Kaj mislite, tla ima papež Poeoi drug želodec, nego ga je imel kardinal Pece,i?« Da-si ima papež 11.000 sob na razpolago, vendar nima posebne jedilnice, ampak jč tam, kjer se nahaja slučajno, ali v knjižnici, ali v svoji sobi ali pa v sobi za vsprejenianje. Šopki o. Stanislava Škrabca. (Dalje.) II. Najprej konstatujem, tla mf je pred vsem resnica sveta. Kakor sem na svojem mestu zajavil, moja razpraviea j Je-li vse prastarimi«, bila je napisana na potu, ne v kabinetu. Razen hrestomatije Burlajeva ni mi bilo v rokah nijedne knjige. Vozil sem s«* vkupe sj* svojim tovarišem, Rusom, učiteljem ruskega jezika. Govorila sva o bomkanji« in nazadnje sem ga vprašal : Kaj menijo o zložnem hodočuiku ruski učenjaki sploh? In on mi je odgovoril to, kar sem potem »bona fitle« zapisal, ('rez nekoliko časa dobil sem od nekega ruskega vseučiliščnega piofesorja pismo, da ruski učenjaki tako ne uče. .laz sem mu pokazal na svoj vir, in tako je bilo vprašanje zanj, pravega učenjaka, končano. Posebnega greha jaz v onoj svojoj pomoti ne vidim, celo zadovoljen sem, da sem bil lahkoveren, kajti ravno ta slučaj me je popolno ozdravil od opasne bolezni, zaupljivosti. Ko bi bil jaz e i t i-rovaP) kakega ruskega učenjaka in bi so pokazalo, da c i ti rujem to, česar pisal ni, to bi bilo pač bolj nepravilno. No, je tudi takih slučajev. Tako v »Otzivu o sočineniji« prof. A. So-bolevskago: »OČorki iz istoriji rus. jazvka , na str. 18 piše znameniti slavist A. A. PotebnjA : *) Pri m e t h a i z p r a v I j a v č e v a. — V leposlovnih naših časnikih se je bila vnela vojna o tem, da li nam jo pisati glagole, privzete iz tujih, izlasti iz romanskih jezikov, končnieoj : i rat i, ova ti ali celo i rovati, na py. diktirati, dikto-vati, diktirovati, interpelirati, interpelovati, inter-pelirovati in t. d. in to vojevanje ni še dovršeno. — Po skromnem mojem mnenji niso na pravi stezi ni iravei, ni ovnvei, a niti i rova v o i, in mislim, da hodimo tudi v tem oziru izključno le /a narodom, ki je jedini negrešimi naš jezikoslovec. Slovenski naš narod na Primorskem, neposredni sosed Lahom (Furlanom) izraža vse take glagole v dovršnem in uedovršnem smislu po pravilih svojega jezika in sicer a) dovršnikc ali s kratkoj ohlikoj, ali pa s kakim predlogom, in bodisi tudi tujim, na pr. ro-gistrati, konstatati, habilitati, riskahlati, rafredati se, rregistriti, ^akantati, sliniti, denegati itd. 1») nedovršnike pa s končnieoj: a vati, na pr. registravati (po hrvaški v Istri in v Dalmaciji na iva ti), konstatavati, hahilitavati, konfiska-vati itd. Temu dosledno ne bi se po njegovem jezikovnem čutu in mnenji smolo na primer čitati časnika, ki je bil k on fi skovan (=, konfiskavan, ker ni bil še zaplenjen) in učitelj, ki je bil le h a bili tov a n (habilitavan, toro no še vsposobljen) za učiteljstvo, no bi smel istotako še javno učiti, kakor ne bi smela še javno poslovati na pr. gospodarska zadruga, ki je bila le registrovana (registravana, toro ii€> še vpisana), kajti lit k o u f i s k a n e g a (vkonfiščonega, tore zaplenjenega časnika ne smemo čitati, le habilitati i (vhabiljeni, tore vsposob-ljeni) učitelj sme javno učiti in le registra na (vregistrena ali vregrščena, tore vpisana) zadruga sme javno poslovati. — Kdor hočeš pojmiti, pojmi [ llojaki! V skrbi za vašo časno in večno blaginjo so so razni rodoljub je dogovorili, da skliče j o javen shod v Trstu dne 12. t. in. (v nedeljo) ob 4. uri popoludne v dvorani Mallv, Via Torrente st. Hi. Na sbodn bodo govorili dr. Ivan Krek iz Ljubljane, dr. Josip Pavlica i/. Gorice in drugi gospodje. Krščanski delavci! Gre se za vašo blaginjo. Vi sami najbolje poznate in čutite svojo revščino; zdramite se torej, ko vam ponujajo roko možje, ki vam dobro hočejo. Pridite na shod v obilem številu, da čim preje primerno dopolnimo organizacijo slovenskih delavcev v Trstu. Rojaki! Krščansko-socijalna ideja zmaguje na Slovenskem, zato pa mora ta ideja prešiniti tudi slovensko delavstvo v Trstu. Odlagali smo ta shod dolgo, oziraje se na napete narodne prepire v Trstu. Ker pa žalibog ni upanja, tla bi se ti nesrečni prepiri tako naglo ublažili, ne moremo dalje mirno gledati, kako nase delavstvo v Trstu gmotno in moralno propada. Krščanski delavci! Sami si morate pomagati, in Bog vam pomore! Pridite torej v nedeljo dne 12. t. m. ob 4. uri pop v dvorano Mallv, Viti Torrente. Pripravljavni odbor. » Si il h ilrvsk i j (govori): Kolns.iv (Ohz. _\">4). \fikl -l< i*iv 1. c. toljko (le) govorit o se, n e o 1» j a s n j a j a, a Miklošič v o v se (doeela) o njej ne govorit.« Tako je redni profesor slavistike eitiroval to, kar je govoril Kolosov, napačno, a iz Miklošiča to. česar M. celo pisal ni! In pri tem še mesto pokazuje! Daljšo dokažem, da o. Stanislav še hujše postopa, desetkrat hujše ! (Pride še,) Brzojavna in telefonična poročila. (Zadqje vesti.) Pnisra t'. Ministerski predsednik grof Tliun je d osel semkaj oh 7. uri zjutraj. Pariz »Soleil« javlja, da je bilo stanje papeževega nuncija ('larija danes o polunoči obupno. Pariz 5>. Iz Toulona javljajo, da je bil včeraj naznanjeni poskus napada na stražo pred skladiščem menilita le objestno pobalinstvo. Loilrioil i'. »Titnes« javlja, da bodo proračuni za Angločko mornarico za iH'.lit. in ltMKJ. zahtevali povišanja .'I milijonov funtov štorliiiov. Od parlamentn se bode zahtevalo dovoljenje za blizo 2H milijonov funtov šterlinov. Efektivno stanje na-merjajo povišati za 4 do f> tisoč mož. Veči del nove zahteve je določen za gradnjo ladij. Carigrad H. To dni odplujcjo tri transportne Indije z samimi puškami in streljivom. In sicer v Solun, Preveso in druga pristanišča do Skadra albanskega. Veči del tega orožja jo menda namenjen evontuvalnomu spfošnemit oboroženju Albancev, kakor je bilo že sklenjeno na shodu v I peku. Trgovinske vesti. Budimpešta !>. Pšenica za mare gold. HKJH -10*32. Pšenica za april gl. 1».S4 do (.>-Hf> Pšenica za oktober gold. H*ot> do S-o0. Rž za oktober gl. — •- do -v-'—. Rž za mare gld. 7 *7 do Koruza za maj lHi><». gld. 4f>f) do 4*56. Koruza za oktober gl. —•— do —*—. Oves za mare gl. 5-7H do frHO. Oves za oktober gl. -• — do —♦—. Koruza gl. —.— do . —. Pšenica: ponudbe slabne. Povpraševanja živahna. Prodaja 1000. met. st. Vreme: oblačno. HamburgTrg za kavo. Santos good ave-rago za maro 21». --, za maj 20-2;"), za september :J0-25, za december ;J0.7o. ' I* ni ga !>. Surovi sladkor I. izdelek, SH°/„ Roudement franeo Aussig. Mirno. Promtuo gold. 13..—1:102'/,. April gld. 13.00. Oktober-deo. gld. 12.40 Denar. Dunajska borza dne 9. marca. včeraj iluni'M Državni dolg v papirju . . 100.00 101.00 ., v srebru . . 100.80 100.00 Avstrijska renta v zlatu . . 120.10 120.10 v kronah 4% 101.20 101.10 Kreditno akcije..........367.30 307.80 London 10 Lsr......120.47 120.70 20 mark.......11.75» 11.79 Napoleoni..............0,55 l/a 9.061/« 100 italijanskih lir .... 44.00 44.10 S tužnim srcem naznanjemo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je naš soprog, brat in stric, gospod Josip Presen preselil v boljše življenje v l>4. letu svojo dobe. Zaspal je v Gospodu danes ob 0 ;,/4 uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni, previden z sv. zakramenti za umirajočo. Pogreb bode dne 10. t. in. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, ulica S. Lueia štev. X. V imenu rodbine užaljena: Ana Presen, Mihael Presen, ndova. nečak. V Trstu, dne S. marca 1890. Javna zahvala. I/, dna svojih sro so zahvaljujemo v svojom in sorodnikov imenu vsem onim, ki so se nas spominjali ol» bolezni in smrti našo nepozabne soproge, matere in sestre, posebno pa se svojo udeležbo na pogrebu. V prvi vrsti se zahvaljujemo pree. duhovščini, veleč, uritoljstvu in uradništvu, slavnemu službujočemu oddelku finančne straže, uglednim narodnim društvom iz Lonjerja in Razoviae ; zlasti pa narodu župnije Katinnrske, ki je na tako vzvišen in srčen način pokazal svojo ljubezen, udunost in hvaležnost hlagopokojnici. N« Kat i na ri, dne 5. marca 1X99. Žalujoči rodbini Čokova in Černigojeva. Cvet proti trganju. (Liniment caspiei). 1'rciska-aiio mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, gaaju in revmatiznm. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri »ariji Pomagaj" Pli. Mr. M. Lcnsteka v Llnbijaiil. Podpisana naznanja, da je prevzela gostilno „pri kroni" v ulici Geppa št. 10. Priporoča se slavnemu občinstvu. Toči izvrstno pivo, vino istrsko, dalmatinsko in belo. Kuhinja je vedno preskrbljena z svežimi jedrni. Za mnogobrojni obisk priporoča se udana Ana Čepirlo. ■IMCb Razprodaja vso (prej Aite & Zadnik) '»»"K" v zalogi po znižanih conah. Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. V „Goriški Marni" A. Gabrščel v Gorici izšel je ravnokar BEN-H U R Cena mu je: gld. t.20, po pošti gld. 1.30. Naroeila je pošiljati naravnost na tiskarno. V zalogi je še vedno ,Rusko-slovenski slovar in slovnica" Cena: broširan gld. 1.50, trdo vezan gld. 1.80, po pošti 10 kr. več. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od MessaMro Levi Minzi v Trstu. I'iazza Kosari" žtev. 3. • (Šolsko poslopje). Hogat Izbor v tapetarljali, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da hi se za to kaj zaračunalo. •OOOOOOOOOOOOOOOOOO IOO do 300 gld. zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošten«), brez kapitalu in rizika vrazpečavanjom zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponutlce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. •oooooooooooooooooo IJ^" V k r a t k o m izide „Slovensko-ruski slovar in slovnica" na katerega še posebej opozarjamo slov. rojake. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Uafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zulogra pohištva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žimnic in peresni«, ogledal i" železnih blagajn, po cenah, da sc ni baO konkurence. Kolesar, a ne ifrodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od »loveče avstrijske znamke „S t j r i a" io „Stjria" oriiioal — naj se obrne do — I«. Golobig1 v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. ijfi nepreklicno pr edzadnji teden 1. glav dobit«k|00.000 K' v. 2. glav. ,l„bitok 25.000 Kr vv !1. glav. .l.,biU>k 10.000 Ki. Vt v gotovini 20°„odbitka. niinaiclio crool/o nn Rfl nwn priporočajo: Giuseupe Bolaflio, Mandl & Coinp., „II Mer-LfUlIdJonti bi BUlVtJ [JU UU I1VL. curio Trlestino", Alessatidro Levi,