PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. St. 73 (7567) ZADNJE PRIPRAVE ZA DOKONČNO SESTAVO NOVE VLADE LEVE SREDINE Nennijevo pojasnilo v glasilu PSI «Avanti» o svoji kandidaturi za zunanjega ministra Po današnjem sestanku z De Martinom in Mancinijem ni Nennija na seznamu bodočih socialističnih ministrov - Pismo predsednika ACLI Rumorju TRST, petek, 27. marca 1970 RIM, 26. — Zadnje priprave za sestavo nove vlade leve todine so v polnem teku. Rumor se je danes dopoldne ponovno '•»tal na ločenih sestankih z delegacijami PSI, PSU in PRI za določitev dokončne strukture nove vlade. Med prvimi pripravami za [•»tavo vlade, ni bilo dovolj jasno, kdo bo zunanji minister, Nenni ali ^oro. Nekateri italijanski listi so se okrog tega vprašanja močno '•»pisali in ga precej napihnili. Zato je Nenni poslal listu «Avanti» Pismo, v katerem pojasnjuje «v kolikšni meri je nastalo tako imenovano «vprašanje Nenni» v tej zadnji fazi vladne krize, o čemer *o pisali listin. «Že odkar je prišlo do krize — PUvi Nenni — je PSI menil, da ^ treba postaviti vprašanje, da se "• mesto zunanjega ministra po-"ovno imenuje socialista in je bilo to tedaj omenjeno moje ime. Osebno sem tajniku stranke izjavil, da Pristajam samo na to mesto t V sedanji fazi sindikalne enotnosti pomenijo napovedani boji za delavce in sindikalne organizacije velik korak naprej za sindikalno združitev. rešitve tega vprašanja pa sem celotno zadevo prepustil stranki in njenim vodilnim organom, ker sem menil, da ga je treba rešiti tako, da ne bodo ponovno postavljeni v razpravo težko doseženi rezultati za rešitev krize. In to je vse». Danes dopoldne sta tajnik PSI De "todi, in na nobeno drugo. Glede i Martino in njegov namestnik Man- •"iliiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitlimiiiiiliiliiiiimlliiiiiiiiiniiii-niii SINDIKALNI POLOŽAJ Podpisana delovna pogodba uslužbencev javnih prevozov Tajnik kovinarjev CISL o bojih za velike socialne reforme RlM, 26. — Na ministrstvu za de-je bila nocoj ob navzočnosti mi-tstra Donat Cattina in ministrske-podtajnika Torosa podpisana tova vsedržavna delovna pogodba to uslužbence javnih prevozov, ki tonima okrog 90.000 delavcev. Spo-to®nn je bil dejansko dosežen na todajamjiih v preteklih dneh. Sindi-tolni predstavniki in predstavniki toctjetij so se zahvalili ministru in Jritiistrskemu podtajniku za njuno tortstno in učinkovito posredova-5i« za rešitev spora. Na poziv ministra, za delo Donat ■tottina je minpstrskd podtajnik To-to* danes sprejel predstavnike u-'tožbencev in lastnikov zasebnih totobusnih podjetij. Ob zaključku jtotanka, pravi uradno sporočilo Jtoistrstva za delo, je podtajnik f°ros pozval obe stranki naj začeto s pogajanji za obnovitev dejane pogodbe. Poziv je bil sprejet to pogajanja se bodo kmalu začela. To pa ge ne pomeni, da bodo Jtofanjene že napovedane stavke, tojništva sindikatov uslužbencev robnih avtobusnih prevozov CGIL, j*SL in UIL so danes potrdile Jtogram stavk, ki se nanaša na "bšno ali delno prekinitev voženj [pokrajinskem in deželnem meri-? od 4. aprila do 5. maja. Prva ftoirna savka bo 4. aprila. Sindi-sporočajo, da bo program /®vk spremenjen ali oelo prekajen, če se bodo pogajanja z de-toriajalcd ugodno razvijala. iJajnik kovinarskega sindikata Luigi Macario je danes go-Wl na zborovanju sindikalnih vo-torijev o ciljih in strategiji nove-JJ, sindikalnega boja za uresničitev Wkih socialnih reform. Macario “ Poudaril, da so ti boji upravičeni ker izhajajo iz volje delavcev, J* so jo izrazili na svojih kongresih J tned sindikalnimi boji pretekle peni. Potem ko je ugotovil, da so '^členjene stavke izredno učinko-,1te, je poudaril, da boj, ki se zastoja, ne sme na noben način psnjšati naporov za uveljavitev povnih pogodb v tovarnah. Zato ■, treba voditi boj na nheh frnn- Tepavac na obisku v Burmi in Indoneziji DŽAKARTA, 26. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac je danes po uradnem obisku v Burmi in Singapuru prispel na uradni obisk v Indonezijo. Tako v uradnem sporočilu o obisku v Singapuru kot v zdravicah na večerji, ki jo je nocoj v Džakarti priredil zunanji minister Indonezije Malik v čast Mirka Tepavca, se poudarja privrženost politike neuvrščenosti izraža zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnega položaja, posebno na Daljnem in Bližnjem vzhodu in poudarja potrebo večje aktivnosti neuvrščenih držav na mednarodnem področju. Tepavac je v odgovor na zdravico Malika izrazil prepričanje, da bo bodeča konferenca neuvrščenih na vrhu nov pomembni prispevek še večjemu delovanju neuvrščenih na mednarodnem področju in da bodo stremljenja in smotri neuvrščenih na prihodnjem jubilejnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov prišli še do vidnejšega izraza. 0'ede vietnamskega problema je Tepavac izrazil prepričanje, da bi bilo to vprašanje že davno rešeno, če bi o njem odločali samo azijski narodi. i wcua vuuiu i,,,j ne obeh fronti, je dejal Macario, za naprest v tovarni in celotnega družbena razvoja. DAHOMEJ, 26. — V maLi afriški državi, ki jo je pred časom pretresel vojaški državni udar, potekajo te dni v času razdeljene predsedniške volitve. Kandidat za predsedniško mesto je Maga, kateremu je navadno severni del dežele prisodil večino. Južni del pa se mu je tokrat izneveril, kar je privedlo do ostrih pouličnih spopadov in — po nekaterih agencijah — tudi mrtvih. Nekateri celo trdijo, da je Dahomej na robu secesijske vojne med južnimi in severnimi provincami. cini obiskala Nennija, s katerim sta se zadržala v daljšem razgovoru v zvezi s sestavo nove vlade. Prvotno je bilo sporočeno, da se bo osrednje vodstvo PSI sestalo danes ob 18. uri, po sestanku z Nen-nijem pa je bila seja vodstva odložena na jutri ob 9.30. Po sestanku z Nennijem je De Martino izjavil, da je Nenni osebno zaprosil, naj upošteva njegov primer na način, da ne bo povzročal težav, ki bi lahko nastale o-krog sestave nove vlade. To pomeni, tolmačijo v rimskih političnih krogih, da je že skoraj gotovo, da Nenni ne bo vstopil v vlado. Kot smo že omenili, se bo vodstvo PSI sestalo jutri zjutraj, da dokončno sestavi seznam svojih ministrov, ki je bil dejansko že sestavljen; in sicer: De Martino (podpredsednik vlade), Viglianesi (javna dela), Gio-litti (proračun), Lauricella (zdravstvo), Mariotti (prevozi) in Zaga-ri (zunanja trgovina). Danes pa se je sestalo vodstvo PSU. Tajnik Ferri je poročal o pogajanjih za novo vlado in zlasti o njeni bodoči sestavi. Vodstvo, kot se je zvedelo, je pooblastilo tajnika Ferrija, da nadaljuje pogajanja. V dopoldanskih urah pa so se sestali socialdemokratski poslanci in senatorji ter proučili seznam kandidatov stranke za novo vlado. Ob zaključku sestanka je predsednik socialdemokratske poslanske skupine Orlandi izjavil, da so parlamentarci odobrili tajnikovo poročilo glede rešitve vladne krize, ter pooblastili Ferrija, da predloži Rumorju seznam ministrov PSU za bodočo vlado. Predsednik ACLI Emilio Gaba-glio je poslal Rumorju pismo, v katerem mu pojasnjuje stališče ACLI do sedanjega socialnega političnega položaja ter daje nekatere predloge, ki bi jih morala nova ' vigjja čimprej rešiti, kot to pričakujejo delavci. Predsednik ACLI pravi v svojem pismu, »da nova vlada ne bo mogla rešiti osnovnih vprašanj reforme, če ne bo primemo odgovorila na delavske zahteve in pričakovanja ljudstva.* V tem pogledu Gabaglio omenja nekatera o-snovna vprašanja, na katera še posebno opozarja bodočega predsed- nika vlade Rumorja. Gre predvsem za vprašanja, ko so najtesneje povezana z osnovnimi svoboščinami, med katerimi je treba nujno poskrbeti za «spremembo zakonika in zakonov o javni varnosti, ki jih je treba prilagoditi vsebini in duhu republiške ustave. Nato ACLI zahtevajo dokončno odobritev delavskega statuta in reformo RAI-TV, ki mora postati instrument, ki bo u-strezal potrebam razvoja in demokracije v državi. Podpredsednik ACLI v svojem pismu nadalje pravi, da je treba čimprej sprejeti ukrepe, ki bodo učinkovito zavarovali delavske pridobitve. V tej zv-zi je treba prepre- čiti vsako špekulativno namero ter naraščanje cen. Nova vlada, pravi predsednik ACLI, bo morala tudi za takšno politiko, ki bo stremela za polno zaposlitev in premostitev teritorialnih ter socialnih ravnovesij. V pismu je nadalje rečeno, da delavske organizacije pričakujejo, da se bo vlada zavzela predvsem za uresničitev politike reform. Med temi predsednik ACLI navaja: stanovanjsko politiko, ki zahteva, da se ponovno prouči vprašanje javnih stavbišč; uvedbo splošnega zdravstvenega zavarovanja: šolsko reformo in strokono vzgojo ter ureditev vseh socialnih storitev v korist delavskih družin. NOV POZIV ODSTAVLJENEGA KAMBOŠKEGA PREDSEDNIKA Sihanuk za enotnost protiimperialistienih sil Kambodže, Laosa in Severnega Vietnama Zadovoljstvo v Sajgonu zaradi udara v Phnom Penhu ■ Položaj v Laosu in Vietnamu PEKING, 26. — Medtem ko novi kamboški režim s pomočjo Američanov zaostruje svojo politiko proti vietnamskim osvobodilnim silam, je princ Norodom Sihanuk sprožil danes nov poziv »vsem narodom in vladam, ki so prijatelji kmerskega ljudstva*, naj podprejo in diplomatsko priznajo «enotno nacionalno fronto Kampuchea*, se pravi vlado, ki jo je princ ustanovil v izgnanstvu. Sihanuk je še vedno v Pekingu, kjer si je zagotovil podporo kitajske vlade, po še neuradnih vesteh pa naj bi v prihodnjih dneh odpotoval najprej v Moskvo in nato v Hanoj. V Pekingu se mu bosta pridružila kamboška veleposlanika v Moskvi in Kairu, ki sta se izrekla za Sihanuka. Sihanuk je danes odgovoril tudi na poslanico, v kateri je voditelj Patet Laa princ Sufanuvong izrekel podporo njegovi politiki. Kamboški odstavljeni predsednik je v odgovoru sprožil poziv za ustanovitev enotne fronte med Severnim Vietnamom, Kambodžo in Laosom. »Glede na zahrbtno izdajstvo Lon No-love klike — piše Sihanuk — nimava kmersko ljudstvo in jaz druge izbire, kot da se povežave z laoškim in vietnamskim ljudstvom za ustanovitev skupne fronte, ki naj popolnoma osvobodi naše tri države od zatiranja ameriških imperialistov in njihovih služabnikov.* Medtem ko ves kamboški tisk po naročilu vlade nadaljuje kampanjo za odpravo kraljevine in za uvedbo republike, je vlada generala Lon Nola izdala nov ultimatum Hanoju in južnovietnamski začasni revolucionarni vladi. Lon Nol je zahteval, naj vietnamski predstavniki takoj začnejo razgovore z vlado v Phnom Penhu glede takojšnjega u-mika vietnamskih sil s kamboške- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiininiuiiiiiiiiuiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA V BERLINU Veleposlaniki Francije, Velike Britanije ZDA in SZ se bodo spet sestali 28. aprila Včerajšnji prvi sestanek je potekel za zaprtimi vrati Prvi rezultat srečanja: ukinjen «AlIied trave! board» BERLIN, 26. — V ogromni palači v ameriškem sektorju Berlina, kjer je bil nekoč sedež «Kom-mandature», medzavezniškeča sveta za Nemčijo, so se danes, prvič po enajstih letih, sestali predstavniki štirih velesil, da bi razpravljali o položaju v bivši nemški prestolnici. Sestanek je trajal tri ure. Predsedoval mu je ameriški veleposlanik v Bonnu Kenneth Rush, ki je prvi v imeiiu svoje vlade prebral načelno izjavo o problemih Berlina. Isto so nato storili še britanski predstavnik Roger Jackling, francoski Seidoux de Clausonne in sovjetski veleposlanik v NDR Pjotr Abrasimov. Slednji se je malo pred sestankom v vzhodnem Berlinu sestal v vzhodnonemškim zunanjim ministrom Ottom Wintzerjem, s ka- terim je razpravljal, kot poroča agencija ADN, o «aktualnih problemih*. Kot je znano so se po drugi strani trije zahodni diplomati sestali včeraj z zahodnoberlinskim županom Schuetzom. Glasnik ameriške delegacije je po sestanku povedal, da so bili razgovori strogo zaupnega značaja in da zato ne bo poročal o poteku srečanja. Pač pa so objavili kratko uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so štirje veleposlaniki sklenili, da se ponovno sestanejo 28. aprila. Kraj sestanka ni, bil napovedan, po vsej verjetnosti pa bo ostal isti. Vsekakor pa je bil danes dosežen že prvi rezultat: uradni glasnik je sporočil, da bodo jutri ukinili »A1-lied travel board*, urad zahodnih zaveznikov, ki je izdajal pooblasti- la državljanom Nemške demokratične republike za njihova potovanja v države, ki so članice NATO. V teh državah namreč ne priznavajo vzhodnonemških potnih listov, tako da je bilo doslej potrebno posebno dovoljenje. Kot je znano, je vzhodnoberlinska vlada v preteklosti pogostoma protestirala proti takemu stanju, ki očitno omejuje suverenost NDR. iiiiiiiMiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiirtifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniii TISKOVNA KONFERENCA NA ZUN. MINISTRSTVU SFRJ Resolucija o razvoju šole na samoupravnih osnovah Kanadska parlamentarna delegacija prispela v Beograd (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. - Zastopnik državnega tajništva za zunanje za deve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci dejal, da je obisk državnega tajnika Mirka Tepavca v Burmi potekel v ozračju medsebojnega razumevanja, prijateljstva in koristi izmenjave mišljenj o vrsti mednarodnih vprašanj in dvostranskih odnosov, ter da je ta obisk potrdil tradicionalne dobre odnose med obema državama. Vujiča je izrazil prepričanje, da bo ta obisk prispeval k nadaljnjemu razvoju dvostranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Burmo. Na vprašanje o zunanjepolitični Alcide Cervl 95-letni oče sedmih bratov, ki so jih fašisti postrelili, je v komi. V preteklih dneh so ta morali spet peljati v bolnišnico, kjer se je njegovo stanje včeraj okrog polnoči nenadoma po-tiabšalo. Zdravnika prof. Barbazza in prof. Molinari-Tosattl, ki sta stalno ob bolnikovem vzglavju, še vedno upata, da ga bosta rešila usmeritvi Kambodže je Vujiča dejal, da nima ničesar dodati k izjavi na prejšnji konferenci. Rezultati razgovora nedavnega sestanka Brandt - Stoph v Erfurtu so po mišljenju zastopnika državnega tajništva pomembni in pozitivni. Dogovor o bodočem sestanku je vsekakor hrabrilen. Na vprašanje, ali lahko potrdi vesti, da bodo v kratkem med Španijo in Jugoslavijo ukinjeni vizumi, je Vujiča odgovoril, da med Jugoslavijo in Španijo ni konzularnih odnosov. Toda Jugoslavija se trudi z vsemi državami in tudi s Španijo, da razvija gospodarsko so delovanje, turistični promet in podobno. O konkretnih oblikah sodelovanja, o poslovnih aranžmajih odločijo zainteresirane gospodarske, turistične in druge organizacije. Na vabilo zvezne skupščine je prispela danes v Beograd parlamentarna delegacija Kanade, ki bo med večdnevnim obiskom, poleg razgovorov v Beogradu z zastopniki zvezne skupščine in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi, obiskala Dubrovnik, Split, Zagreb in Skopje, kjer se bo razgovarjala z republiškimi zastopniki Hrvaške in Makedonije in obiskala več delovni« organizacij. Svet narodov in kultumo-prosvet-ni svet zvezne skupščine sta danes po daljši razpravi sprejela predlog resolucije o razvoju šolstva na samoupravnih osnovah. Resolucija predvideva reformo šolstva tako, da bodo dijaki in študenti upravljali šole, kot stvarne samoupravne delovne organizacije. Uresničenje resolucije bo omogočilo, da se šole neposredno povežejo z materialno proizvodnjo s potrebami družbe. Resolucija vsebuje samo osnovne postavke neobhodno potrebne za enotnost sistema. Med drugim se v resoluciji poudarjajo ustavna načela, da je vzgoja in šolanje neodtujljiva pravica in sestavni del vsake nacionalne kulture vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Resolucija je osnova za revizijo sedanjih zveznih zakonov o šolstvu in njihovi uskladitvi z izvršenimi ustavnimi spremembami in doseženo stopnjo samoupravnega razvoja. B. B. Pogled v dvorano s štirioglato mizo, za katero so se sestali predstavniki štirih velesil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VLADA V BEJRUTU POZIVA K MIRU Nove praske v Libanonu: ubitih devet Palestincev Egiptovski napad preko Sueškega prekopa - Jarring se vrača v Moskvo po neuspelem posredovanju med četverico «velikih» BEJRUT, 26. — V novih spopadih med libanonskimi desničarji, člani zloglasne «fa!ange», ki jo vodi minister za delo v sedanji vladi Pierre Gemajel, je padlo devet palestinskih partizanov ter eden izmed žan-darjev, ki so sodelovali v spopadu. Do nekajurne bitke je prišlo v bejrutskem predmestju Dekuaneh, nedaleč od taborišča palestinskih gverilcev v Tell Al Zatarju. Kmalu nato, medtem ko so se gverilci na pokopališču mučenikov pri libanonski prestolnici tiho poslovili od včerajšnjih žrtev, je notranji minister posredoval pri združenem vojaškem poveljstvu palestinske osvobodilne fronte in vodstvu falange «Kataeb», da bi prišlo do pomdrjenja. Nekaj ur pozneje se je sestala tudi libanonska vlada, katere predsednik, Rašid Karamo, je obsodil spopade in povabil vse k pomiritvi in spoštovanju zakonov. Ponovil je, da je libanonska vlada pozitivno o-cenila v Kairu dosežene sporazume s palestinskimi organizacijami in da so policijske sile obkolile nekatera «vroča» področja, da preprečijo nove spopade. Palestinske organizacije so med tem sporočile, da je nove žrtve pnv- bodo Palestinci pokopali danes popoldne z javno manifestacijo v libanonski prestolnici. Stališče libanonske vlade so pogojili, po mnenju nekaterih, sami palestinski gverilci, ki so prejšnje noči ugrabili patruljo štirih vojakov vladne vojske in za osvoboditev katerih se sedaj pogajajo. Medtem se nadaljuje vojna dejavnost ob Sueškem kanalu. Egiptovski oddelek je prejšnjo noč prešel prekop in napadel izraelsko postojanko. Po mnenju egiptovskih vojaških poveljstev je v spopadu padlo 15 Izraelcev, po mnenju Tel Aviva pa samo eden. Vsekakor pa tudi Izraelci niso štedili in so večkrat napadli vojaške postojanke ZAR vzdolž Sueškega prekopa. Po mnenju izraelskih vojaških poveljstev so bombni napadli uničili 15 raketnih protiletalskih oporišč, ki so jih pred kratkim opremili sovjetski strokovnjaki. V ZAR podčrtujejo komentatorji, da se je Naser spet močneje približal Moskvi in to povezujejo z njegovo polemiko z Nixonom, katerega obtožuje, da je s podelitvijo močnega denarnega posojila Izraelu dejansko, čeprav posredno, orno- zročilo »podlo izdajstvo* in da jih' g čil nove na’ upe sodobnega orožja.• Z druge strani opozarjajo Izraelci na možnost, da bi se ZAR oborožila s sovjetskimi raketami in podčrtuje jo, da bi to pomenilo razbitje ravnotežja, na katero se je Nixon skliceval, ko je z Rogersom odpovedal odpošiljatev novih bombnikov vrste »phantom* in «shyhawk». Zaskrbljujoča vest je prišla iz New Yorka, kjer so se plele diplomatske mreže za miroljubno rešitev bližnjevzhodne krize. Švedski veleposlanik v SZ Gurmar Jarring, kateremu je U Tant poveril, naj preuči možnosti, da bi prišlo do sporazuma med četverico velesil, je sporočil, da se vrne v Moskvo. To pa pomeni, da je po izčrpnih pogovorih prišel do zaključka, da je vsako posredovanje OZN sedaj jalovo, in da ima glavno besedo — žal, še vedno — prav orožje. Izraelski predstavnik pri OZN Te-koah je za Jarringov sklep pripisal krivdo ZSSR in arabskim deželam, ki naj bi »postavljali nesprejemljive pogoje za mir na Bližnjem vzhodu*. Take, vsekakor, ki bi ne dajali Izraelu jamstev za nadaljnji razvoj (kar nekako pomeni, da so SZ in arabske dežele zahtevale umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj na Sinaju, onstran Jordana in pri Gazi). ga ozemlja. Prvi sestanek naj bi bil že danes, vendar so Vietnamci odklonili ultimatum. Zdi se, da bodo jutri zaprli diplomatski predstavništvi Severnega Vietnama in ZRV, čeprav naj bi to ne pomenilo še razbitja diplomatskih odnosov z novim režimom. Vest o zaprtju predstavništev potrjuje sporočilo poljskega veleposlaništva _ v Phnom Penhu, ki bo danes zvečer priredilo poslovilno večerjo za vietnamske diplomate. Američani seveda izrabljajo u-godni trenutek za zaostritev vojaške ofenzive proti četam FNO in Severnega Vietnama, ki stacionira-jo na kamboškem ozemlju v bližini meje v Južnim Vietnamom. Prvič po Sihanukovi odstavitvi so ameriški bombniki «B-52* prešli to mejno črto in bombardirali vietnamske oddelke, menda s tihim privoljenjem novega režima. Z novim položajem v Kambodži je seveda zelo zadovoljen sajgonski kolaboracionistični predsednik Van Thieu, ki je danes uradno izrekel željo po zopetni upostavitvi diplomatskih odnosov med Kambodžo in Južnim Vietnamom. Odnose med Sajgonom in Phnom Penhom so prekinili leta 1963, ko je princ Sihanuk obtožil sajgonski režim, da njegove čete kršijo kamboško ozemeljsko nedotakljivost. Van Thieu je tudi izrazil prepričanje, da je dejstvo, da so »kamboško svetišče* iztrgali iz rok «ko-munistov*, zelo ugodno za Južni Vietnam. Popolnoma nasprotne so reakcije v Hanoju. Glasilo sevemovietnam-sfce delavske stranke «Nhan Dan* obtožuje danes ZDA, da se hočejo poslužiti Kambodže kot izhodiščne baze za vojno proti Vietnamu in Laosu. Državni udar, ki je strmoglavil Sihanuka, je po pisanju lista «naj-hujši zločin, ki ga je ameriški imperializem zakrivil proti kamboške mu ljudstvu*, pa tudi »zarota proti vietnamskemu in laoškemu narodu*. Cilj Sihanukove odstavitve, piše «Nhan Dan*, je odpraviti politiko neodvisnosti, miru in nevtralnosti Kambodže tar utrditi ameriški načrt, ki hoče podaljšali in razširiti vojno v Indokini ter spremeniti Kambodžo v vojaško oporišče in v izhodiščno točko za ameriško agresivno vojno v Vietnamu in Laosu. Glede Laosa je treba zabeležiti, da se tu nadaljuje ofenziva sil Patet Laa, ki so danes napredovale do razdalje 32 kilometrov od kraljeve prestolnice Luang Prabanga. Istočasno se nadaljuje obleganje vladnega oporišča v Long Chengu, kjer je bilo po poročilih iz Vient-iana več kot sto vladnih vojakov ubitih, kakih 150 pa ranjenih Voditelj Patet Laa princ Sufanuvong je v intervjuju francoskemu komunističnemu glasilu «L’Humani-te» izjavil, da se bo vojna v Laosu lahko končala samo takrat, ko bodo ZDA popolnoma in brezpogojno prekinile bombardiranje laoškega ozemlja ter da je sedanji najhujša problem Laosa »zločinska amer.ška a-gresija*. Sufanuvong je ponovil znanih pet točk domovinske fronte, ki so edina veljavna osnova za mir v Laosu. Izjavil je tudi, da je Nixo-nova vlada okrepila delovanje letalstva za vdore na laoško ozemlje ter za spuščanje kemijskih plinov. Po prinčevih trditvah so Američani poslali v Laos dvanajst tisoč »vojaških svetovalcev*, med njimi 1.200 zelenih baretk, poleg tega pa so prišli v državo tudi številni tajski plačanci. In končno še Vietnam: kot smo omenili, so ameriške in kolabora-cionistične sile osredotočile svoje vojaške operacije prod oddelkom FNO v bližini kamboške meje, medtem ko v državi rase odpor proti skorumparanemu režimu predsednika Van Thieu ja. Včeraj je 30 tisoč sajgomskih študentov začelo stavkati proti režimu, ki je dal aretirati štirideset študentov pod obtožbo, da so komunisti. Dva najvišja študentska voditelja sta začela danes gladovno stavko v znamenje protesta; če n® bodo študentske zahteve u-poštevaoe, bo drugih 200 študentov prav tako začelo gladovno stavko. Nadaljuje se tudi boj med režimom in tiskom: eden najpomembnejših sajgonskih dnevnikov, «Doc Lap» (Neodvisnost), je bil danes za* plenjen iz neznanih razlogov. Eni trdijo, da je do tega prišlo zaradi članka, ki ga je list objavil včeraj na prvi strani in v katerem trdi, raJ se™rež,m PriPravlja, da vključi tudi FNO v politično življenje države, drugi pa so mnenja, da je zaplembo povzročil članek, v katerem je pisalo, da bodo stavkajoče študente poslali v vojaška taboriš- Ca;,kjer naj bi jih vadili za vojno. Mimogrede naj še omenimo, da je bila danes v Parizu nova seja razgovorov o Vietnamu, ki pa se veda ni rodila nobenih sadov. Pred-sUvniki Hanoja in ZRV so obtožili fUA» na so podpihovali državni u-dar v Kambodži ter da skušajo u-stvanti «nove Vietnamec v Kambodži in Laosu. BRAZZAVILLE, 26. — Vladn «stranka dela* v kongoški ljudsl republiki je vsled poskusa državni ga udara filozahodnjaških oficirje sklenila razdeliti orožje ljudstvu ii po jugoslovanskem zgledu, ustvar Iti sistem vseljudske obrambe. 27. marca 157® Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12 stopinj, najnižja 10,6, ob 19. url 10,8, zračni tlak 1012,6 stanoviten, vlaga 95 odst , nebo 7 desetink po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 9,7 stop nje, dežja j* padlo 15,4 mm. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 27. marca RUPERT Sonce vzide ob 5.55 in zatone o 18.26 — Dolžina dneva 12.31 — bu-na vzide ob 23.54 in zatone ob 72» Jutri, SOBOTA, 28. marca JANEZ SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA SEST MILIJARD LIR ZA TURISTIČNE CESTE Od tega je prejela tržaška pokrajina 870 milijonov Načrt za splošno ureditev in spo-polnitev turisti mrh cest v naši deželi s pomočjo deželnih prispevkov v višini 80 odst. izdatka se zelo dobro razvija. Na zadnji seji deželnega odbora so namreč odobrili na predlog podpredsednika in odbornika za turizem Mora načrt o porazdelitvi ene milijarde in pol lir za ureditev omenjenih cest. Denar bodo porazdelili takole: 980 milijonov videmski pokrajinski upravi, 320 milijonov por-denonski, 131 milijonov tržaški in 69 milijonov goriški. Upoštevajoč prejšnje prispevke za turistične ceste je doslej dežela dala v ta namen že 6 milijard lir, tako da znaša celotna vsota izdatkov za te ceste na 7 milijard Mr. Ko bodo uresničili štiri pokrajinske načrte o turistični cestna mreži, bo usposobljenih za promet kar 116 turističnih cest v dolžini 550 kilometrov. Videmska pokrajina bo z novim prispevkom dosegla skupno 3 milijarde in 290 milijonov lir, s katerimi bodo preuredili 51 cest v dozioi 344 km. Med cestami, za katere so bila dela že oddana na dražbi, so tudi cesta v Trbilu, cesta na Bamadio, v Viškoršo itd.. medtem ko končujejo načrte za nadaljnjih 30 cest. Pordenonska pokrajina bo dobila skupno eno milijardo 21 milijonov lir za 10 cest, dolgih 90 kilometrov. Načrt za tržaško pokrajino predvideva 21 cest v dolžini 35 km. V ta namen dobi tržaška pokrajina 870 milijonov lir in bo potrošila skupno nad eno milijardo lir. Med drugimi so v načrtu ali pa jih dokončujejo, cesta na Grižo, na Volnik, v Čampore, iz Boršta na Jezero, iz Cola v Veliki Repen, iz Starih Mi’j v Čampore. iz Sama-torce na šentlenart, ureditev »Napoleonske* ceste, cesta na Konto-vel. ureditev ceste in ploščadi nad pokopališčem v Colu, ureditev novega borovega gozdiča v Barkov-Ijah itd. Goriški pokrajini bodo skupno prispevali 811 milijonov za 34 turističnih cesit. Med temi so ceste na Vrh (Sv. Mihael), iz Doberdoba v Jami je, iz Vipoli v Koprivo itd. Gre torej za zelo važna javna dela. ki bodo mnogo prispevala k turističnemu kakor tudi gospodarskemu in socialnemu razivoju številnih krajev v deželi. Zaradi aretacije morilca Pastresa Zahvalno pismo župana San Dona inž. Marjanu Tepini Župan mesta San Dona di Piave dr. Giampietro Furlan, je naslovil na jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu ing. Marjana Te pino pismo, v katerem izreka zahvalo prebivalstva jugoslovanskim policijskim organom zaradi hitre aretacije Antonia Pastresa, morilca malega Maria Rorata. Županovo pismo se glasi: »Gospod konzul, v imenu vsega prebivalstva te občine izražan globoko občudovanje organom jugoslovanske policije, ki so aretirali in nemudoma izročili italijanski policiji morilca Maria Rorata. Vest o aretaciji je vzbudila občutke zadovoljstva in olajšanja pri vseh meščanih San Dona di Piave. Z našo zahvalo sprejmite spoštljive pozdrave. Dr. Giampietro Furlan župan mesta San Dona di Piave osnovna deželna zakona, ki veljata že več let za razvoj kmetijstva, to je zakon št. 16 iz leta 1967 v prid živinoreji in zakon št. 29 iz istega leta v prid žlahtnim kulturam. Na ta način bodo letos dodali k prejšnjim sredstvom še 400 milijonov lir in izboljšali živinorejo, saj u-stvarja polovico dohodka vsega kmetijstva v deželi, mnogo večji odstotek pa na gorskih področjih. Za Izboljšanje in povečanje pridelka žlahtnih kultur (trte, sadje, zelenjava in cvetlice) pa so zvišali letošnji prispevek od 600 na 800 milijonov lir. Na ta način želijo povečati površine za posebne kulture ter za okrepitev zadružne obdelave zemlje. Drugi zakonski osnutek pa predvideva, da bo odbomištvo za industrijo in trgovino opravljalo nad. zorstvo nad trgovinskimi zbornicami. Odbor je odobril tudi dva važna socialna ukrepa. Tičeta fli deželnih prispevkov za dopolnilna nakazila civilnim slepcem in nakazila gluhonemim. Za slepce znaša celotni prispevek 78 milijonov lir, za gluhoneme pa 21 milijonov. PO OBČNEM ZBORU TRŽAŠKIH LESNIH TRGOVCEV Novi predsednik Viktor Kralj prevzema posle v težkem trenutku Dosedanji predsednik dr. Spinotti odstopil * Lesna trgovina čez Trst še vedno nazaduje i im Milansko podjetje «Farsura» si je svoj čas zagotovilo delo za ureditev pomola v Lesnem skladišču ■iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieHiiuiiiiiiHiiieiauiiiiiiiMiiiiHiiiiiimiiiuiiiuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiniiiiiuiiiimmiiHiiiiiiil 34 DNI PO TRAGIČNEM SAMOSEŽIGU V LJUDSKEM VRTU Ottaviu Zacchigni pošle moči v uporni bitki za življenje Mladenič je izdihnil včeraj dopoldne, kmalu po 9. uri, zaradi infekcije in ošibelosti srca ■ Pogreb tragične žrtve bo v soboto Na dermatološkem oddelku je | pis in datum 20. februar 1970 včeraj zjutraj izdihnil 18-letni dijak Ottavio Zacchigna, ki se je 20. februarja pobi s kerozenom in se zažgal v ljudskem parku. Zdravstveno stanje mladega Otta v ia je bilo zadnje dni čedalje slabše. Njegov organizem se je po 34 dneh vztrajnega boja proti infekciji. ki mu je grozila že od vsega začetka, izčrpla, včeraj pa je oslabljeno srce prenehalo biti. V sredo zvečer so se ob njegovem zglavju zopet zDrali zdravniki, da bi se posvetovali, kaj je bilo se mogoče narediti, da bi ga rešili smrti. Antibiotiki in krvne transfuzije so res preprečevale, da bi organizem klonil, toda mladeničevo srce ja. pešajo. Ottavio se. le z zadnjimi šibkimi močmi otepal smrti. Ko jo je iskal, je bil prepričan, da je to potrebno in pomembno. Hotel se je na ta način upreti krivicam in nasilju, ki prevladujejo v sedanji družbi. Hotel je opozoriti človeštvo, žrtvovati se je hotel, da bi opozoril tiste, ki ne občutijo in ne trpijo zaradi napak Plavajoči dok za La Spezio Novo važno naročilo Arzenalu-Sv. Marku Družba Tržaški Arzenal-Sv. Marko je prejela novo važno naročilo. Podpisala je namreč pogodbo zn zgraditev plavajočega doka 40.000 ton, namenjenega za pristanišče La Spezia. Ta veliki dok bo služil za opravljanje del na trupih ladij do 120.000 ton nosilnosti. Dok bo »dvojček* doka, ki ga gradijo za pristanišče Taranto in ki ga bodo v kratkem izročili. Sedaj je ta dok zasidran ob pomolu VII. in ga ho do v kratkem z vlačilci odpeljali v namembno pristanišče. Novi veliki plavajoči dok bo stal štiri milijarde lir in bo zagotovil delavcem zaposlitev do decembra 1971, ko bo izgotovljen. Kakor nje gov »dvojček* bo eden izmed največjih v Sredozemlju. V Tržaškem arzenalu-Sv. Marku imajo torej precej dela, saj pre navijajo tudi dve veliki angleški čezoceanski ladji, ki bosta služili izključno potniškemu oziroma turističnemu prometu. Deželni odbor odobril dva zakonska osnutka Deželni odbor je na svoji zadnji seji opredelil med drugim tudi dva nova zakonska osnutka. Prvega je predložil odbornik za kmetijstvo Oomelli in se tiče odobritve izdat-kov za razvoj živinoreje In žlahtnih kultur v deželi. Drugega pa je predložil odbornik za industrijo In tugovino Dulci ter se nanaša na nadzorstvo nad zbornicami za trgovino, Industrijo, obrt in kmetdj-rtvo S prvim zakonskim osnutkom nameravajo ponovno finansirati dva Ottavio Zacchigna družbe, ki so njega tlačile in morile, ki so ga po dolgem premišljevanju privedle do samomora «Nič več vojn, nič več oportunistične ideologije, nič več sovraštva, ne nasilja, ne rasne diskriminacije, nič več lakote na svetu: mir, bratstvo med narodi, dobrota in usmiljenje morata zavladati med ljudmi brez rivalitete, oholosti ln sebičnosti)). To je bila Zacchigneva oporoka, ki so jo našli napisano na listku v njegovem suknjiču. Zaključek njegove dramatične izpovedi ril znan. Brez dvoma je v 17 vrsticah dolgi poeziji, ki te sledila na listku šolskega zvezka napisani izpovedi, pod katero le njegov pod- Te svoje misli je nekaj ur po strahotnem poskusu samomora ponovil namestniku državnega prav-dniika dr. Brencdiu, ki je prišel k njegovi postelji, da izve iz ust grozno opečenega fanta za vzroke ki so ga pripravili do nepojmljivega koraka. »Morda« je komat slišno izpovedal Zacchigna «do moje dejanje spominjalo na Jana Patacna. Medtem ko .je imel češki študent poseben razlog, sem jaz hotel ojx>-zoritJ na nasilje na svetu«. Ko je ležal v bolnišnici, v smrt- v svoje stanovanje, ker se je k njej zatekla 30-letna gospodinja Carmela D’Orto, ki stanuje v isti ulici v zadnjem nadstropju in povedala, da se je malo pred tem zastrupila z nekim sredstvom proti mišim. Po teh besedah se je D’Or tova zrušila nezavestna na tla. Sostanovalci so nezavestno žensko prenesli najprej v stanovanje Ade Santin, pozneje pa na ulico, kamor bi moral prispeti rešilni avtomobil. Po izjavah Santmove se je D Orlova pred tem kregala s svojim so- ne totedSf’gf je° obtetadltfrtfri stanovalcem, med prevozom v bol- pisatelj Fulvio Tomizza. Zdi se, da je prav on vplival na mladega Ot-tavta-m ga prepričal, da je bila njegova žrtev nepotrebna. Sicer je razumel njegovo brezupno dejanje, prikazal pa mu je tudi drugi način boja proti krivicam in sovraštvu sedanjega sveta. Govoril mu je o duševni trdnosti in o vztrajanju, o drugih, ki kakor on čutijo Iste stvari, a se z drugimi in učinkovitejšimi sredstvi bojujejo za iste cilje. Ottavio se je začel tedaj trdovratno upirati smrti, prosil je zdravnike, naj ga skušajo rešiti, tudi strašne bolečine je prenašal stoično. Čeprav je bil mladenič duševno trdnejši, je njegovo teio občutilo napor In začele so se vrstiti krize Mučila ga Je tudi zelo visoka telesna temperatura, M je stalno nihala med 39 in 41 stopinjami. Ko je v lastnih mukah spoznal vrednost človeškega življenja in ga začel ljubiti, čeprav se je zavedal, da bo se imel težave v njem. je smrt zamahnila z neusmiljeno koso. Ottavio je izdihnil včeraj malo po deveti uri. Okoli njegove postelje so bili zbrani mati Santina, brat Renato, sestra Maria in pisatelj Tomizza. Prepadeni so gledali v truplo brez življenja ln skoraj niso hoteli verjeti, da je mladi Ottavio res zatisnil oči. Čeprav je bilo njegovo stanje že od začetka brezupno, so vendar upali, da se bo iztrgal Iz smrtnih krempljev ln se rešil. Zal se njihove želje niso uresničile. Zdravniško je podlegel infekciji, ali telesni ošibelosti, človeško pa je podlegel nasilju in sovraštvu, kar ga je privedlo do strašnega dejanja. Nekoliko duševno prešibek se je spoprijel z življenjskimi problemi in mislil, da bo smrt najlažja rešitev, ko pa se je duševno ohrabril, ga je premagala smrt. Pogreb mlade tragične žrtve bo jutri. _________ Poskus samomora 50-letna Ada Santin iz Ulice del Šale 4, je včeraj poklicala policijo OD VČERAJ DO PONEDELJKA nišnico pa je D Orlova povedala, da je zaužila strup, ker že več časa boleha za neozdravljivo boleznijo. Žensko so sprejeli na oddelek za oživljanje s prognozo 5 do 10 dni. ACEGAT sporoča, da bodo 28. t, m. zaradi pol prazničnega dneva okenca podjetja odprta za porabnike od 7.30 do 10.30 Pred kratkim je bal v našem mestu redni letni občni zbor tukajšnjega združenja lesnih trgovcev, ki se ga je udeležilo veliko število članov. Glavno poročilo o problemih, s katerimi se bori združenje in tržaška lesna trgovina na splošno, je imel dosedanji predsednik združenja, ki deluje v sklopu združenja trgovcev iz tržaške pokrajine, dr. Vittorio Spinotti. Govornik je naglasil, da tržaška lesna trgovina preživlja krizo. kar je najbolje razvidno iz statističnih podatkov o dovozu in odvozu lesa v lanskem letu skozi našo luko. Ti podatki namreč kožejo, da je dovoz lesa po morju v tem letu dosegel le 42.384 ton, odvoz pa 65.542 ton, kar da skupaj 107.926 ton prometa v obe smeri. Promet s tem blagom po železnici pa je lani dosegel 58 tisoč 694 ton v dovozu in komaj 16 tisoč 334 ton v odvozu, kar da skupaj 75.028 ton. V preteklih letih je bil promet z lesom neprimerno višji, njegovo postopno upadanje in zlasti-velike izgube iz zadnjih let pa spravljajo lesni trgovci v zvezo predvsem s političnimi zapletljaji na Sredozemlju, pa tudi z dolgotrajno zaporo Sueškega prekopa, z neurejenimi in neustreznimi storitvami v pristanišču, s previsokimi tarifami in končno s konkurenco drugih luk, med temi zlasti Kopra in Reke. Dr. Spinotti je v svojem poročilu orisal tudi prizadevanja pristojnih krogov, da bi končno rešili problem lesnega skladišča pod Skednjem, kjer je zdaj v gradnji pomol, ob katerem bodo pristajale ladje, ki bodo dovažale oziroma odvažale hlodovino in rezani les. Ko bo to delo zaključeno, bo nova naprava pod Skednjem pomenila veliko pridobitev za tržaško lesno trgovino, sama izgradnja pomola pa ne bo mogla ponovno potisniti statistik o lesnem prometu čez Trst na nekdanjo višino, če se hkrati ne bodo odpravili tudi vsi drugi dejavniki, ki zavirajo lesno trgovino čez naše področje. Občni zbor je nato sprejel ostavko vsega vodilnega odbora organizacije in izvolil nove člane organa. Za novega predsednika združenja so trgovci izbrali Viktorja Kralja, za podpredsednika pa dr. A. Antonini-ja. Odbor sestavljajo nadalje štirje svetovalci, in sicer A. Allazetta, A. Delani, A. Lutman in S. Pelikan, medtem ko sedijo v novem nadzornem odboru G. Cargnelli, G. Mattei in G. Rivoli. Novi predsednik Viktor Kralj se je ob zaldjučku občnega zbora toplo zahvalil dosedanjemu predsedniku dr. Spinottiju in ostalim odbornikom za požrtvovalno delo, ki so ga opra vili v svoji dolgoletni mandatni dobi. Seja izvršnega odbora Slovenske skupnosti Izvršni odbor Slovenske skupnosti se je zbral na seji 25. marca t.l.. Po preučitvi trenutnega političnega stanja je izvršni odbor poudaril pomen, ki ga ima za vso slovensko zamejsko skupnost vstop občinskega svetovalca Slovenske skupnosti v tržaški občinski odbor, kjer bo vodil resor za oskrbo kot efektiven odborov član. Prvič v povojni zgodovini je Slovenska skupnost dobila efektivnega odbornika: prvič v zgodovini sploh pa bosta odslej sedela v tržaškem občinskem odboru dva člana slovenske narodnosti, kjer bosta gotovo vskladila svoje napore za rešitev slovenskih vprašanj. Slovenska skupnost se zaveda odgovorne naloge, ki si jo je s tem prevzela, zato isrkeno želi svojemu predstavniku dr. Dolharju kar največ uspehov, tako na političnem kot na administrativnem področju, v korist zamejskega slovenstva. Novo vzdušje, ki je zavelo v javnopravnih organih, naj prispeva k resnični enakopravnosti slovenske narodne skupnosti in naj pripomore, da bodo za vselej odstranjeni vsi nesporazumi in vse ovire, ki onemogočajo dejansko in vsestransko rešitev problemov ki zadevajo Slovence v zamejstvu. Prav tako je izvršni odbor ocenil kot pozitiven korak izvolitev slovenskega pisatelja Alojza Rebule v deželno komisijo za kulturne dejav nosti in kulturna vprašanja. Ker bo v tej važni komisiji prisoten kot e dini zastopnik slovenske kulture, bo njegovo delo imelo še globlji pomen in bo njegov prispevek še (oliko važnejši za kulturno dejavnost v vsej deželi, zlasti glede na bolj odprte kulturne odnose, ki si jih danes želijo obmejne dežele, to je Koroška, Furlanija-Julijska krajina ter republika Slovenija. Izvršni odbor je nato podčrtal pomen dveh zakonskih osnutkov, ki jih je te dni vložil v deželnem svetu svetovalcev LSS Štoka Na koncu seje je_ izvršni odbor razpravljal še o tržaškem regulacijskem načrtu, ki predvideva po novih deželnih popravkih gradnjo na Krasu samo v primeru, da ima graditelj na razpolago 100.000 kv. m. To dejstvo bi po mnenju izvršnega odbora predstavljalo veliko nevarnost špekulacijskih gradenj, zato je sklenil pooblastiti strokovno komisijo, da zadevo prouči z različnih strani in predloži odboru čimprej svoje pripombe in strokovne zaključke. Hudo ranjen fant zaradi padca z okna Včeraj so sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 13-letnega Roberta Fissorejr, iz Ulice Castagnetto 2, zaradi možganskega pretresa, u-darca v trtično kost in rane na jeziku zaradi ugriza. Poškodbe je Fissore dobil pri padcu s sedem metrov visokega podstrešnega okna mehanične delavnice »Autobianchi* v Ulici Fabio Severo 52. Tja je fant splezal z oratorija, ki je za de lavnico vendar doslej ni znano, kaj je tam iskal. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM V nedeljo, 29. tjn. ob 16. uri, v ponedeljek, 30. t.m. ob 16. uri Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA prvič v slovenščini Zadnjič v Kulturnem domu NA VČERAJŠNJI PRIZIVNI RAZPRAVI Tožilstvo uvedlo novo preiskavo o aferi pri openskem tramvaju Zaradi tega so razpravo o prizivu Pierandreija, dr. Franziia in inž. Molinarija odložili do nadaljnjega - Nova preiskava naj ugotovi, če je šlo res za poneverbo občinskega sklepa in če je v tem ključ bliskovite Pierandreijeve kariere Velikonočne počitnice Na slovenskih šolah se bo pouk ponovno začel en dan prej kot na italijanskih Vse šole bodo zdaj nekaj dni zaprte, učenci in dijaki vseh šol, kakor tudi učitelji in profesorji, imajo namreč velikonočne počitnice. Za vse šole so se velikonočne počit niče začele včeraj, zaključile pa se bodo v ponedeljek za slovenske šole im v torek za italijanske. Na slovenskih osnovnih in srednjih šo lah se bo torej pouk nadaljeval v torek. Do te razlike je prišlo, ker je šolski skrbnik dodelil italijanskim šolam en prost dan, ni ga pa dodelil slovenskim šolam, češ da morajo slovenski učitelji in profesorji nadoknaditi dneve, ko je bil seminar. Tako bodo še ob en dan v začetku maja. To seveda ni po godu slovenskim šolnikom, ki pravijo, da bi bilo bolj umestno in koristno, če bi seminar organizi- rali v septembru, pred zaključkom počitnic. Na osnovnih šolah in na nekaterih srednjih šolah se je te dni zaključilo drugo trimesečje. Kakor smo že poročali, so na nekaterih srednjih šolah razdelili šolsko leto v dve polletji. Na osnovnih šolah in nekaterih srednjih šolah so o-stali pri stari razdelitvi in se je drugo trimesečje zaključilo z objavo ocen učnih uspehov 20. marca. V slovenskih osnovnih šolah so učencem šele ob zaključku II. trimesečja razdelili spričevala, ker ob zaključku I. trimesečja sploh ni bilo še tiskovin. Vsem učencem, dijakom, učiteljem in profesorjem želimo vesele počitnice, da bi se odpočili in si nabrali novih moči za uspešno nadaljevanje in zaključek pouka. Presenečenje med včerajšnjo sodno razpravo pred prizivnim sodiščem proti dr. Mariu Franziiu, O-bercianu Pierandrei ju in inž. Moli-nariju, ko je sodni zbor, kateremu predseduje sodnik dr. Severino, sprejel zahtevo javnega tožilca dr. Franzota ter odložil razpravo za nedoločen čas, dokler ne bo zaključena nova preiskava o možni potvorbi osnovnega dokumenta, zaradi katere je do te tožbe sploh prišlo, se pravi občinskega sklepa št. 2610 z dne 15. oktobra 1962. Ta sklep je sprejel tržaški občinski odbor in je določal funkcije občinskih funkcionarjev, katerim je bilo poverjeno, naj nastopijo službo pri novoustanovljeni deželni u-pravi Furlanije - Julijske krajine. Na prvi strani seznama, ki je priložen sklepu, se navaja tudi dotedanji funkcionar pri openskem tramvaju, tajnik socialdemokratske stranke, Obendan Pierandrei kot »podinšpektoir*. Kot tak je tudi prešel k deželni upravi, dokler se. ni dvignil hrup o tem, da je spremljala njegovo »bliskovito kariero* v upravnih organih openskega tramvaja, najprej do poverjene službe pri deželi, vrsta nerednosti. Ključen je glede tega prav sklep št. 2610 občinskega odbora, na osnovi katerega so Pierandreija tudi organsko vključili v deželni orga-nik. Govori se, da je bila stran seznama, na kateri je naveden Pie randrei, zamenjana. To naj bi dokazovalo dejstvo, da je celo napisana z drugim pisalnim strojem, katerega črke se znatno razlikujejo od onih, s katerimi je napisan ves seznam in tudi besedilo sklepa samega. Sodišče je na zahtevo tožilo« sprejelo po enournem posvetu — ura je bila 16. — sklep, naj se akti o »možni poneverbi* sklepa pošljejo državnemu pravdništvu in odpre nova preiskava, da se izsledijo morebitni krivd prekrška. V bistvu pomeni to, da bo sotkia preiskava razširjena in bo spet segla v občinske upravne organe, kjer so sklepi nastali. Po preiskavi in ugotovitvi morebitnih krivcev se bo prvotna razprava o Pierandre-ijevi karieri nadaljevala pred prizivnim sodiščem. Slednje je pričelo z zajedanjem včeraj zjutraj, kmalu po 9. uri, ko je javni tožilec dr. Framzot zahteval od soetoega zbora, naj prisotne obtožence — bivšega župana dr. Franziia, bivšega ravnatelja openskega tramvaja inž. Molinarija in bivšega tajnika socialdemokratske stranke Pierandreija, obsodi zaradi sleparije. Moldmariju, ki je bil že v prvi stopnji obsojen na dve leti in dva meseca zapora, naj se obsodba potrdi, ostalima dvema pa, katera je sodišče v prvi stopnja (preds. Corsi) oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, pa naj se prisodi 16 mesecev zaporne kazni, 160 tisoč lir globe in prepoved opravljanja javnih funkcij za čas kazni. Svoje zahteve je Framzot utemeljil na podlagi prepričanja, da je šlo za vrsto dejanj, s katerimi je bil Pierandrei prešel v nekaj letih z vrtoglavo naglico različne stopnje kariere, ki »si jo je verjetno nekdo omislil*, kajti Pierandrei — trdi tožilec — »ni bil navaden občinski uslužbenec, temveč tudi tajnik ene izmed strank na oblasti*. Tožilec se je pri tem obregnil tudi ob dejavnost nadzornih organov, prefekturo (ki je zamudila rok za razveljavitev sklepa občinskega odbora v Trstu) ter drugih organov, M niso dovolj pozorno sledili zadevi. Pri tem je dejali celo: »Če bi nadzomiška služba bila učinkovita, bi marsikatere nevšečnosti ne bilo*. Predsednik sodišča: »Te, pa tudi dragih ne..j* V obrambo obtožencev so spregovorili branilci Fast, Antondni, Morgera in Sotgiu, ki so zahtevali oprostitev vseh treh. Posebno dr. Morgera se je pri tem obregnil ob dr. Quargnalija, sedaj susoendira-nega občinskega visokega funkcionarja, in v zvezi z njim govoril o vzdušiu klevet, nstoirevania itd., V»terevs žrtve so obtoženci, Dr. Antonini pa je zaključi' »voj poseg z besedami: »V tem delikatnem trenutku v naši skupnosti vas pozivam: naj se preneha trpljenje teh državljanov, ki so morali prestati že preveč...* Ker pa je dr. Sotgiu postavil sodnike pred alternativo, naj odločijo o tem, če je zahteva javnega tožilca po uvedbi nove preiskave zaradi poneverbe dokumenta, do katere po mnenju branilcev sploh ni prišlo in je izmišljena, sploh u-mestea je prišlo do preobrata, ki ga omenjamo v začetku poročila. Ker je, seveda, ugotovitev, če je bil sklep občinskega odbora pozneje poneverjen, bistvene važnosti, je bila razprava odložena do nadaljnjega. Sumljiva Grka so včeraj aretirali Kot smo včeraj poročali so v sredo policijski agenti zaprli dva Grka, ki sta se skrivala pod lažnimi imeni. Danes so agenti letečega oddelka, ki so se povezali z Interpolom ugotovili pravi imeni obeh Grkov. Moški, ki se je izdajal za Dimitriosa Theodorakisa, je priznal, da je v resnici Malva-zos Panagiotis, da ima 38 let in da je grški državljan. Ime drugega Grka, ki se je izdajal za Papado pulosa Anastasisa, pa je Anastasios Kefallinos in je star 35 let. Prvega so tržaški agenti aretirali zaradi uporabe ponarejenih dokumentov, vožnje brez dovoljenja in zamenjave osebe. Keffalinosa so tudi aretirali in sicer zaradi uporabe ponarejenih dokumentov in zamenjave osebe. Kefallinosa so leta 1968 v Milanu že našli s ponarejenimi dokumenti. Zdi se tudi, da so v Grčiji Kefallinosa obtožili umora, in obsodili na 20 let zapora. Doslej še ni nič znanega, s čim sta se Grka ukvarjala, policija pa nadaljuje s tem v zvezi preiskavo. V četrtek, 2. aprila ob 16. uri, v petek, 3. aprila ob 16. uri,, ‘ v soboto, 4. aprila ob 16. uri Pavel Golia SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom. Rezervacije po telefonu 734265. V Slovenskem klubu bo predaval v torek, 31. marca ob 20.30 dr. FRANCE BERNIK, tajnik SLOVENSKE MATICE, o zanimivi temi RAZGLEDI PO SLOVENSKI EROTIČNI POEZIJI Predavatelj, ki je že večkrat privabil številne poslušalce, bo tudi tokrat na privlačen način posredoval temo predavanja, ki je je polna slovenska pesem. Vljudno vabljeni. KOMISIJA ZA DORAŠČA-JOCO MLADINO pri SKGZ v Trstu obvešča, da se vpisovanje za počitniška letovanja v Zg. Gorjah zaključi v soboto, 28. t. m. Prosimo interesente, da pohitijo z vpisom! Razstava o taboriščih v veži Kulturnega doma je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Opozarjamo, da bo razstava odrpta do torka, 31. marca. Danes. 27. marca te odprta O S M I C A v Dolini pri Vincencu Pangercu Točijo belo in črno pristno domače vino. Za prigrizek domača slanina. Vljudno vabljeni na številen obisk. Včeraj -danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 26. marca 1970 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 10 oseb UMRLI SO: 70Jetni Luigi Corsi 46-letni Maroello Lonzar, 63-letnt Francesco Lohm, 83-letna Maria Maz zocut vd. Moro, 64-letn.a Maria Go. moiy por. Zer all, 55-letna Stefania Sossa por. Delben, 68-letna Flora Soher por. Danieli, 50-letnl Talno Mattluzzo, 84-letml Annibale Videni, 88-Jetna Ida Redivo vd. Della Pie-tra. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolim, Ul. P. Kevoltella 41, plz. zul • Cignola, Korzo Ital a 14, Pren-dtnl. Ul. T Vecellio 24. Serravallo. Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 16.31 do 6.31) AlPEsculapio. Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Vtale XX Settembre 4, AUa Maddalena, Istrska ulica 43, dr Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2. V prostorih Prosvetnega društva v Skednju razstavljata Silvester GODINA in Vladimir RAŽEM Razstava je odprta do 2. aprila ob delavnikih od 17. do 20., v nedeljo in na velikonočni ponedeljek od 10. do 13. ure. VSTOP PROST. Gledaljšča ABONMAJI ZA SIMFONIČNO SEZONO Pri blagajni gledališča (tel-sprejemajo prošnje za spomlad*1^: simfonično sezono, ki se bo »če* 3. aprila in zaključila 9. junija- Abonentom na lansko sezon0,r!!f v okviru možnosti dovoljena P01 _Q tev starih abonmajev do 28. t. m-/. tem roku bodo razpoložljivi pr081 na razpolago novim prosilcem. Vse Informacije o abonmajskih gojih, o programu in sporedu razpolago pri blagajni gledališča. AVDITORIJ Danes bo gledališče zaprto, v boto pa bo ponovno predstava 91 lektalne komedije «Co son lontan ti...». Zadnji predstavi, na sporedu v J* del jo in ponedeljek, bo9ta popo10* ski z začetkom ob 16.30. POLITEAMA ROSSETTI 1. aprila se bo tržaško stalno!1' dališče predstavilo s PirandeJi dramo «Non sl sa come», k J° do ponavljali do 12. Istega mesec . Razstave Znani slovenske slikar LUKEZIC razstavlja v Tržaški gami, v Ul. Sv. Frančiška 20. k** deset svojih del iz novejšega ca glavnem folkl»rn Lant?r' Dela obsegajo v motiviko. V umetnostni galeriji »La — na* bo razstavljal od 1. do 16- ap 60 Giulio Picoinl. Otvoritev razstave v petek, 1. aprila ob 19. uri. V umetnostni galeriji « Russo» Pasaži Rossoni bo od 1. aprila stavljad slikar Sergio Cernecca. voritev razstave bo v petek, 1. *p ob 11, uri. M Nazlonale 15.00 «Giulo Cesa«»- ' Brando, J. Mason in J. Gie * Technicolor. ^ Eden 15.00 »Aliče nel paese 8«' menaviglie». Sledi dokument* flm »Cacciatori eschimesi«. .. Fenlce 15.30 »I glrasoli«. Soha ren. Marcello Mastroiannl. Tecn color. ji Grattacielo 16.00 »Patton, genet**'. acciaio«, George C. Scott, Malden. Barvni film. Excelslor 16.00 «Abbandonati *eL spazioj) Gregory Pečk, R'cl1 Crenna. Technicolor. . Ritz 16.00 «La battaglia di ^nJe chen». ^ m FilodrammaJico 16.30 «L’alt>er0|j(ii natale«. Vlrna Lisi, VVilliam H°‘” Alabarda 16.30 »Bitka na Ner*tv Technicolor , Aurora 16.30 «11 elan del slci"*?„ Alain Delon, Jean Gabln color. Tecltt Pešca žrtvi prometnih nesreč Na Ulici Revoltelia je včeraj 24-letni Albino Orlandmi s Scale Sante št. 29 povozil s svojim avtomobilom fiat 600 Caterino Valde-marin vdovo Succi, staro 74 let iz Ulice dell’Eremo 55. Succijeva je prečkala cesto izven prehoda za pešče. Pri nesreči si je ženska zlomila levo stegnenico, ranila se je po čelu, dobila udarce v levo ličnico, odrgnine po rokah in kolenih, zmedeno stanje in amnezijo, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Na državni cesti 202 pod kati-narskim mostom pa je 45-letni Livio Classi iz Ulice Smith 5 povozil s svojim avtomobilom simca 72-letne-ga upokojenca Giovannija Ravasi-nija iz Ulice delTEremo 175-6. Zaradi zloma leve noge se bo moral Ravasini zdraviti na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 60 dni, če ne pride do komplikacij. Chips«, Peter O Toole 'n P*1* Clark. Capltol 16.30 »Hellč Dolly» B*r Stre'sand. ,, Moderno 16.00 «Pensiero d^m9 Mal, Silvia Dionislo. tto Impero 16.30 «U maggiolino matto«. Technicolor. j. Vittorio Veneto 16.00 »Amore m1« lutamin. M Vltti in A. Sorm-Ideale 16.00 «Ehi amico, c’č SatS hal chiuson. Lee Van Cltff, ^ Berger, Linda Veras. Techni£° Abbazia 16.00 »La spada di Ali B* j. Peter Mann in Jocelyn Lane. 1 n color. . Astra 16.30 «11. figlio dl G01' Technicolor. X0 X OOOCOOOOO<-)C»yVVy^ SONATE ZA FLAVTO, VIOLIN IN ČEMBALO Izvajajo: Miloš Pahor (flavti Igor Ozim (violin^ Dina Slama (čembal STEREO 000*000000 coo ww> ru opravljal svoje naloge na vsem deželnem področju in dajal srednjeročne kredite malim in srednjim industrijskim podjetjem. Drugi izdatki se tičejo rednega in izrednega vzdrževanja deželnega premoženja (80 milijonov), podpor za razvoj zadružništva (35 milijonov), prispevkov za razne raziskave za razvoj zadružništva 10 milijonov itd. Nadalje bodo zvišali prispevek v prid PSA za 50 milijonov lir. V splošni razpravi so spregovorili svetovalci Baeicchi in Mo-sehioni (KP1), Bettoli (PSIUP), D Gallo in Martinis (KD), Mor-Purgo (PLI) in Gefter - Wondrieh i.dSI). Po kratkih odgovorih poročevalca Bianchinija in predsednika Berzanlija so ukrep odobrili z večino glasov, pri čemer so glasovali proti komunisti in socialni proletarci, vzdržali pa so se liberalci. Peta deželna komisija za javna de;a in urbanist/ko pa je odobrila zakonski osnutek o deželnih posegih za čistilne naprave pri mestni kanalizaciji. Seje se je udeežil tudi odbornik za javna dela Masutto Ukrep je orisal predsednik komisije Rigutto, ki je poudaril zlasti novo vrsto posegov, ki se ne omejujejo na finansiranje gradnje in Ua razširitev meslne kanalizacije, marveč upoštevajo tudi zgraditev naprav za čiščenje odplake, preden se izlije v reke ali v morje. Dežela daje v ta namen občinam posebne prispevke. Rekel je, da dežela že več let posveča veliko pozornost vprašanju onesnaženja Voda. Odbornik Masutto pa y/ naglasil pomembnost ukrepa in govoril predvsem o tehnični plati vprašanja. V splošni razpravi so spregovorili svetova'd Bosari (KPI) Romano, Ramani in Urli (KD). Da! Mas (PSU), Morpurgo (PLI) in Boschi (MSI). Po kratkih odgovorih poročevalca in odbornika so zakonski osnutek odobrili z večino glasov ob vzdržanju komunistov, socialnih proletarcev in misovcev. Avtomobil od zadaj trčil v tovornjak Včeraj pozno ponoči je 59-letni jugoslovanski državljan Mikol Cu-belič z Reke, ki stanuje v Milanu, ob katerem je v avtomobilu fiat 124 sedela 39-letna gospodinja Adele Ferrari iz Milana, od zadaj trčil v tovornjak, ki ga je vozil 28-letni Soško Sarič iz Kaknja. Do trčenja je prišlo na državni cesti 202, v bližini cestnega odcepa za Križ, ko je Cubelic vozil proti Opčinam. Pri nesreči se je Cubelic ranil po čelu, udaril v grodnico in dobil odrgnine po rokah, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice. Tudi Ferrari jeva se je ranila po čelu, dobila udarec v desno stran prsnega koša, udarila in opraskala se je po levi roki in desnem kolenu ter dobila možgan ski pretres. Zdraviti se bo morala na nevrokirurškem oddelku 10 dni. Trčenje na Vrdelski cesti Na Vrde.ski cesti je včeraj prišlo do lažjega avtomobilskega trčenja, ki pa ni zahtevalo ranjencev, pač pa le nekaj materialne škode. Ko se je namreč varnostni agent Antonio Cirillo z Vrdelske ceste št. 10/2 peljal s svojim avtomobilom fiat 500, je v desna vrata njegovega avtomobila nenadoma trčil v zadnjo levo stran renault 4 L, ki ga je vozil 351etni Pietro Cargnelutti z Vrdelske ceste 18. Ta je hote! zavoziti s svojim avtomobilom med vozila, ld so peljala po ulici, pred tem pa je ritensko hotel zapeljati s parkirnega prostora. Pri tem je zadel v avtomobil varnostnega agenta, ki je svoje vozilo takoj ustavil in se hotel pogovoriti s CargneJuibtijem. Ker so morali Cargnelutti ju pomagati, da je stopil iz avtomobila, so takoj opazili, da je vinjen, zaradi česar so ga pozneje; tudi aretirali, po izvidu iz bolnišnice. liiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiliiiiiiiiiiimiimuHiiiiHHiHiiiiitiiiimmiiiJmiiiiiiiiimiiiiiimiHmiiiiiiimiiiiiiiiHiii OBČNI ZBOR P. D. «PROSEK - KONTOVEL* Večja skrb za mladino in koordinacijo delovanja Svoje zastopnike bodo imele v prosvetnem društvu tudi druge vaške organizacije Kakor smo že poročali, je v torek zvečer imelo prosvetno društvo Prosek - Kontovel občni zbor, ki ga že nekaj let ni bilo. To je tudi poudaril dosedanji tajnik Bruno Rupel v svojem poročilu. Društvu pa je treba kljub temu priznati, da je ves čas zelo agilno delovalo, saj je samo v zadnjih dveh letih pripravilo kar 29 predstav, sodelovalo pa je tudi na prireditvah sosednih in drugih slovenskih prosvetnih društev. Pri navajanju smernic, katerim naj bi sledil novi odbor, je Rupel poudaril, da bi moralo društvo tesneje sodelovati s Kontovelom. Poskrbeti bi morali tudi za večjo koordinacijo med posameznimi odseki in skupinami, ki delujejo v sklopu društva. Zelo pereč je problem mladine. Tega argumenta se je dotaknil Rupel kasneje, ko je poročal o delovanju pevskega zbora »Vasilij Mirk*. Čeprav zbor žanje zadnje čase veliko uspeha na vseh prireditvah in mu moramo priznati, da res »častno* zastopa društvo, je tudi res, da so v zboru v večini starejši pevci. V zadnjih letih je pristopilo samo pet mladih pevcev in pomladitev je nujno potrebna. V ta namen je bil pred kratkim ustanovljen otroški zbor. Vera Štoka je poročala o delovanju dramske skupine, ki je lansko leto nastopala tudi v Sloveniji na «12. srečanju dramskih skupin Slovenije* in žela velik uspeh. Skupina namerava, vedno pod vodstvom I Staneta Raztresena, nastopiti tudi Z bogato izbiro krasnih belokranjskih in drugih prelepih PIRHOV, ki jih je mojstrsko poslikal s slovenskimi narodnimi motivi znani ljubljanski umetnik JOŽE OČAK ter še mikavnih miniaturnih BUTAR (vse skupaj v nadvse prikupnih pletenih košaricah) voščimo vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike Zglasite .se pri nas! ttiaika faiiifafoui TRSI - UL. SV. FRANČIŠKA 20 • TELEF 61792 na 13. srečanju, v kratkem pa bo imela nastop v domačem društvu. Po daljši diskusiji, ki je zadevala dopolnitev društvenih pravil in nadomestitev nekaterih, je bivši odbor prepustil mesto volilni komisiji, ki so jo sestavljali Ferfolja, Husu in Štoka. Volilna komisija je prebrala listo kandidatov za odborni-ška mesta, ki jo je sestavil prejšnji odbor, in jo dopolnila z novimi imeni. Člani so listo soglasno sprejeli z dviganjem rok. Novi izvršni odbor je tako sestavljen: predsednik — Marjan Pertot, podpredsednik — Guerino Husu, tajnik — Bruno Rupel, blagajnik — Darko Rupel, gospodar — Rado Menucci, odborniki — Vesela Starc, Alojz Kapun, Neda Cijak, Slavko Pirjevec, Josip čuk, Mario Rustja, Bo-ženka Štoka. Mirko Štoka, Vanda Husu, Vera Puntar. Marija Nabergoj, Vera Štoka, Palmira Puntar, Anamarija Milič. Vlado Cibic. Nadzorni odbor sestavljajo Vida Man-nucci, Josip Ferfolja in Vlado Ufe mar, razsodišče pa Alojz Kalc, Zdravko Kante in. Josip Starc. Poleg izvoljenih odbornikov bodo v odboru tudi predstavniki drugih vaških organizacij, ki bodo imeli enako glasovalno pravico. Nekatere organizacije so že javile imena svojih predstavnikov. Gospodarsko društvo bo zastopal Mirko Ukmar, za godbo bo Franc Kamin, od Devcev bo Ivan Ban. Svoje nredstavnike morajo izvoliti še cerkveni pevski zbor, odbor za postavitev spomenika padlim, gospodarsko društvo in športni odsek s Kontovela, Š. D. Primorje. Z vkHočitvUo teh Dred-stavrrkov namerava društvo doseči koordinacijo, o kateri je izčrpno govoril Rupel. Volilna komisija je prepustila mesto navzočim novim odbornikom, ki so pozdravili člane in se takoj lotili svojega dela z razdeliovaniem novih izkaznic in . . . pobiranjem članarine. Mrtva v stanovanju Kvesturi .je sinoči telefonirala neka ženska in sporočila, da že nekaj ctai pi na spregled njene svakinje. Agenti so pohitela v Ulico Corridonl na št. 2, potrkali na vrata. In ker se ni nihče oglasil so s pomočjo gasilcev vlomili v stanovanje in našli tam 55-letno Natalijino Tonell! por. Pinti, ld je mrtva ležala na postelji. Sodni zdravnik sklepa, da je ženska umrla pred mnogimi dnevi — baje, tremi tedni — zaradi srčnega napada. Iz goriškega matičnega urada Dne 25. in 26. t.m. se je v Gorici rodilo 13 otrok in umrlo je pet ljudi. Rojstva: Tiziana Trancar, Sarah Santirocco, Marco Francesconi, Fa-bio Marussig, Daniela Troncar, Fa-sio Prodorutti, Gianluca Stocola, Francesco Maria Vollono, Nataša Muzic, Ivan Fabris, Antonella Bol-letti, Paola Plancher in Luca Pau-luzzi. Umrli: upokojenec 73-letni Francesco Fain: upokojenka 73-letna Berta Bressan; ključavničar 62-letni Fioravante Gallai, invalid 62-letni Giovanni Cumar in gospodinja 78-letna Carmela Crisan vd. Cirillo. VELETRG0VSK0 PODJETJE M CENJENI POTROŠNIKI! anoi « POSTOJNA Ali te veste: da je v Sežani odprta blagovna hiša z imenom »NANOS* Supermarket da bo vaša kuhinja bogato založena z vsem, kar potrebujete za dobro in zdravo prehrano da boste lahko modno in kvalitetno oblečeni da vas kolektiv »NANOS* Supermarketa v Sežani pričakuje in se priporoča da je naše geslo hitra in solidna postrežba ter konkurenčne cene NASVIDENJE! NA ZBOROVANJU V OORICI SO POUDARILI Posvetiti več pozornosti rehabilitaciji invalidov Studijske podpore 22 dijakom in razdelitev častnih značk nekaterim invalidom Tudi v Gorici so pred oneivii priredili »Dan invalidov dela*. Na zborovanju v mali dvorani UGG so se zbrali delavni invalidi z Goriškega, katerim je govoril poslanec Dino Maroceo, ki je obrazložil položaj te kategorije in ugotovil, da se invalidom dela posveta premalo pozornosti. Obravnaval je med drugim problem ponovne vključitve invalidov v delovni proces v kolikor jim dopuščajo njihove sposobnosti. Piri tem bi morali sodelovati z zastopniki invalidov tudi uradi ministrstva za delo. Še težji je položaj tistih, ki jih ni več mogoče zapo- sliti, ker tudi zaradi varnosti de- lovnih tovarišev ne morejo opravljati več nobenega dela. Ti so odvisni samo od pičle podpore, odnosno invalidnine, ki jo prejemajo in ki preneha ob starosti 55 let. Zato je treba posvetiti kategoriji invalidov dela še večjo pozornost in s tečaji za prevzgojo skušati doseči njihovo ponovno rehabilitacijo in ponovno zaposlitev. Sledilo je poročilo predsednika pokrajinske sekcije invalidov dela Virgili,a Salamona, ki je poročal o delovanju sekcije lani, zlasti kar se tiče socialnih podpor, razdeljevanja darilnih zavojev, obmorskih in gorskih počitniških kolonij za o-troke invalidov itd. Po zaključku poročil in debate so razdelili 22 podpor dijakom. Od tega je pre.telo sedem dijakov nižje srednje šole po 10 tisoč lir, 15 dijakov višjih sredniih šol pa je prejelo po 20 tisoč lir vsak. Med terni je tudi nekaj slovenskih dijakov iz mesta in podeželja. Razdelili so tudi nekaj častrnh značk manjšim in več rim invalidom, s čemer se je svečanost zaključila. S seie občinskega sveta v Tržiču Na torkovi seji občinskega sveta v Tržiču so med drugim na predlog svetovalca KPI sprejeli sklep, da bodo sklicali konferenco, na kateri naj bi obravnavali načrt za povečanje in okrepitev naprav v pristanišču Portorosega. Konferenca bo verjetno 4. aprila. Tudi odbor konzorcija za industrijsko področje je razpravljal o javnih delih v trži-škem pristanišču in v ladjedelnici s podaljšanjem obstoječega pomola do 120 metrov. Na seji so nadalje odobrili prodajo 60.000 kv. metrov zemljišča industrijski družbi SIMO na Lizertu (Moščenice), ki gradi metalurško podjetje. Sedaj ima v gradnji dve peči, v načrtu p« so še štiri s skupno proizvodno zmogljivostjo 400 ton dnevno in zaposlitvijo okrog 300 delavcev. Tam v bližini je v načrtu gradnja še dveh manjših metalurških podjetij, od katerih bo eno zgradilo obrat na zemljišču 150.000 kv. m ter bo zaposlilo 100 delavcev. Sestanek sindikalnih predstavnikov z deželnim odbornikom Dulci-jem, ki bi moral biti danes dopoldne v Trstu, je bil odložen zaradi bolezni deželnega odbornika. Sestanku bo v začetku aprila in ob tisti priliki bodo prišli v Italijo nio 38, ki je padla na domu ter si zlomila nekaj reber. Za 15 dni se bo zdravila v bolnišnici. 68-letna Antonia Miniussi iz Tržiča Ul. Buonarroti, ki jo je na križišču ulic Verdi in Sanzio v Tržiču podrla v avtom fiat 1500 32-letna Letizia Zandrea iz Staranzana. Zdravniki so ji ugotovili poškodbe na levi roki in po obrazu. Zaprta Ul. Antonini Občinska podjetja v Gorici sporočajo da so zaprli za promet zaradi vodovodne napeljave del Ul. Antonini v Gorici med Ul. Palladio in Ul. Brigata Toscana. Zapora bo trajala približno do konca meseca. Urnik trgovin za veliko noč Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo imele trgovine na Goriškem za veliko noč naslednji urnik: V soboto 28. t.m. Vse trgovine ostanejo odprte do 19.30; mlekarne in pekarne bodo prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan. V nedeljo 29. t.m. za veliko noč: Vse trgovine bodo ves dan zaprte. V ponedeljek, 30. t.m.: Trgovine bodo ves dan zaprte. Izjemo tvorijo pekarne in mlekarne, ki bodo odprte dopoldne za prodajo mleka in kruha ter cvetličarne, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Mestni avtobusi za veliko noč V nedeljo, na veliko noč, bodo tudi letos za dve uri prekinili vožnje mestnih avtobusov v Gorici in sicer od 12.30 do 14.30 ure. Vožnje na vseh progah se bodo torej zaključile na kraju proge ob 12.30 ter bodo začele ponovno isto-tam ob 14.30. Kot smo na kratko že poročali, so v sredo zvečer v dvorani v Ul. Petrarca v Gorici uradno otvorili .......................................................................................................................... Koroška razstava v Gorici vzbudila precej zanimanja Predstavniki oblasti na otvoritvi razstave V TOREK ZVEČER V KLUBU «S. GREGORČIČ* Prijateljsko srečanje med Goričani in partizanskim pisateljem T. Svetino Svetina je analiziral svoj veliki partizanski tekst »Ukana* - V klubu »Simon Gregorčič* bo še nekaj predavanj s partizansko tematiko ob 25-Ietnici osvoboditve Tudi v Gorici, kot prejšnji večer v Trstu, je doživel pisatelj Tone Svetina izredno topel sprejem. Predavalnica kluba oiSimon Gregorčič» je bila ob tej priliki do kraja napolnjena in med prisotnimi smo opazili vrsto bivših partizanskih borcev, ki so prišli da bi slisali svojega nekdanjega sobojevnika, ki je znal v tako obširnem romanu, kot je tUkana», opisati *nkralna dogajanja na naših tleh. Zaradi tega gre zahvala Goričane Slovenski prosvetni zvezi in klubu tSimon Gregorčič», ki sta omogočila obisk tega danes zelo priljubljenega slovenskega pisatelja. Tone Svetina nam je govoril o vzrokih, ki so ga privedli, da je napisal tako obširni tekst, ki ga danes že prevajajo v številne tuje jezike. Govoril nam je o usodi slovenskega naroda, ki je skozi stoletja kljuboval napadom z vseh strani. Govoril nam je o intimni problematiki človeka v naši potrošniški civilizaciji. Ideja o romanu se mu je porodila po odhodu partizanskih čet iz Trsta leta 1945, Želel je napisati protivojni roman o obrambi malega naroda, ki ne more biti premagan, ker ne pozna porazov. Ko je roman pisal je imel stalno pred očmi nujo, da opozori mladino na pretekla dogajanja, da bo lahko mladina bolje pripravljena na morebitne težke čase, če bi do teh prišlo. .Nisem hotel napisati čmo-belega Tomana, kot so delali takoj po voj-ni», je dejal pisatelj. Zaradi tega se je poglobil v pripovedovanje in mojstrsko obdelal vsakega protagonista v svojem delu. Svetinovo pripovedovanje je bilo pravzaprav razgovor, in ta je prišel še bolj do izraza, ko so se k besedi oglasili številni med prisotnimi, ki so hoteli od njega izve deti nekatere podrobnosti o raznih podvigih iz časa vojne. Razgovor sam je dokazal, da se naše občin- tudi nekateri vodilni organi družbe ^ ^ probleme naše zpodovine «Phoenix» ter verjetno povedali kaj več konkretnega o svojih načrtih za tovarno v Tržiču. Upravni odbor bolnišnice je dobil novega člana z imenovanjem Alda Pelizzona od strani občinske podporne ustanove (ECA). Prej so bili že določeni trije zastopniki občinske uprave in sedaj mora še pokrajinska uprava določiti svojih pet odbornikov za bolnišnico v Tržiču. V tržiško bolnišnico so sprejeli za dvajset dni na zdravljenje 48 letno Marijo Calligari iz Ronk Ul. Polo- zelo živo zanima, saj so bila vprašanja podana zelo tehtno. Pisatelja je predstavil predsednik kluba Marko \Valtritsch, ki se je uvodoma spomnil dogodkov, ki so se pri nas odvijali pred petindvajsetimi leti, ko je naše kraje osvobodila partizanska vojska. Wal-tritsch je dejal, da je naloga tu živečih Slovencev obuditi spomin na tiste čase in zaradi tega bo v klubu «Simon Gregorčič» v tej sezoni še nekaj predavanj s partizansko tematiko. Podpisana sindikalna pogodba za uslužbence avtoprevoznih podjetij Pred nekaj dnevi so v Rimu za stopniki delodajalcev in sindikalnih central CGIL, CISL in U1L podpisali sporazum za uslužbence avlo-prevoznih podjetij. Na podlagi tega sporazuma so sindikati sklicali v Gorici skupščino vseh delavcev, ki so zaposleni v teh podjetjih, da bi slišali njih mnenje o doseženi pogodbi. Prizadeti delavci so sporazum odobrili ter pooblastili sindikalne organizacije naj stopijo takoj v stik z zvezo industrijcev bodisi za takojšnjo izvedbo določil sklenjene vsedržavne pogodbe kot za nov spo- razum pokrajinskega značaja, ki naj upošteva dejstvo, da dobivajo tu lastniki kamionov precejšnje količine nafte po znižanih cenah proste cone. Vsedržavni sporazum predvideva, da bodo vsem uslužbencem izplačali izredno nagrado 60.000 lir (prvi polovični obrok naj se izplača do 31. marca letos, drugi do 30. junija). Od 1. marca 1970 do 30. septembra 1970 naj dobi vsak delavec 500 lir izredne dnevne nagrade; od 1. oktobra 1970 naj se plače povišajo za 5 odstotkov, istočasno pa bo treba povišati tudi potovalne dnev niče. Ker smo pri sindikalnih vesteh naj omenimo tudi, da so pričeli sindikati pogajanja z Zvezo industrijcev zaradi izplačila produkcijske nagrade v tovarni Safica v Gra-dežu. iiiiuiiinMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiminiiiiiimiiimniiiiiuiiiiiiMimiiiiimii OKRAJNO SODISCE V GORICI 18 mesecev zapora zaradi prometnih prekrškov v pijanosti Občasni delavec ni bil zavarovan Pred okrajnim sodiščem v Gorici je bila včeraj vrata drobnih razprav. Med njimi naj omenimo 29-4efcnega Luigija Conteja, ki se je rodil v Vipavi, živi pa v Vidmu, Ul. G. da Udine 12/11. V. obtožnici je navedeno, da je dne 23. maja lani na trgu pred železniško postajo v Gorici vozil aivto »mini miinor 850» v pijanosti, da ga je upravljal prehitro ter da je prečkal podolžno dvojno črto na cesti; končno je rečeno še, da je sodniku zanikal, da bi dobil plačilni ukaz od okrajnega sodišča v Vidmu. Obtoženec je izjavil, da je v resnici popil nekaj kozarcev vina, ko je bil s prijatelji na večerji, vendar da ni bil pijan. Dodal je, da je plačal globo, ko so ga ustavili karabinjerji ter da ni nikoli videl kakšnega plačilnega naloga, morda tudi zato, ker je bil v tistem času z doma skupaj s svojo družino. Karabinjerji s svoje strani pa navajajo v poročilu, da je biil moz. tako pijan, da ni mogel niti stati na nogah. Sodnik je obtoženca spoznal za NOVI ODBOR TRGOVINSKE ZBORNICE v Gorici je imel preteklo sredo ..večer svojo prvo sejo. Predsednik Delio Pupieri je ob tej priliki imel govor (ki smo ga včeraj objavili) v katerem je začrtal smernice bodočega dela odbora in vlogo Trgovinske zbornice na sploš- no. Poleg predsednika šteje odbor še 11 članov in sicer: dr. Matteo Marsano z kmetijstvo; Ivano Bla-son za kmetovalce, Nilo Forcessini za trgovce; Remo Caselgrandi za industrijo; dr .Antonio Scarano za zunanje trgovino; Elio Zuliani za delavce; Giovanni Grassilli za po- morstvo: Giovanni Marchesan za turizem: Luciano Sacchetti za obrt; Ezio Bianconi za kredit in Bruno Tacchino za prevoze. Na sliki vidimo odbornike med krivega tor ga je obsodil na 18 mesecev zapora, 15 dni pripora in 90 tisoč lir globe. Zagovarjal ga je odiv. L. Ben not. Pri drugi razpravi se je zagovarjala goriška trgovka s sadjem in zelenjavo 57-letna Giovanna Fi-lato por. Firrincelli iz Ul. Morelli 8. Obtožnica navaja prijavo pokrajinskega inšpektorata za delo, po kateri naj bi obtoženka ne prijavila za zavarovanje in tudi ne plačala socialnih dajatev za uslužbenca Emilija Brunotti/a, kii da je v presledkih delal zanjo v letih od 1964 do 1967. Obtoženka in njen zagovornik dr Battello sto pojasnila, da ni šlo za redno delo ampak le za občasno nekajurno pomoč ter se Brunettija nikakor ne more šteti kot rednega uslužbenca. Sodnik je na osnovi dokazov to u-pošteval in obtoženko ropoinoma o-prostil ker ni napravila kaznivega dejanja. Drž. tož. odv. Cossa: sodnik dr. Laudisio; zap. Magda Massi. Roditeljski sestanek na trgovski šoli Na slovenskem trgovskem zavodu v Ul. Seminario v Gorici so imeli roditeljski sestanek staršev dijakov, ki obiskujejo to šolo. Bil je to letos prvi tak sestanek in na njem so se starši porazgovorili s posameznimi profesorji o učnih uspehih otrok Starši so pokazali veliko zanimanje za učenje njihovih otrok, ter se posvetovali s profesorji, kako izboljšati rede za nekatere predmete, ki povzročajo posameznim večje težave. Vesti iz Števerjana Gradnja parkirišča pri občinskem domu, pri gostilni Dvor in razširitev ter ureditev ceste od Dvora do trga pred cerkvijo je sedaj v polnem teku, ker zadnje dni ne o vira slabo vreme. Če bo teko napredovalo, bodo z deli zaključili v sredini aprila in tako bo za letošnji praznik 1. maja končno urejeno tudi toliko potrebno parkirišče za vozila, ki je bilo doslej glav na ovira pri večjih prireditvah. Letos bo praznovanje 1. maja zaradi 25. obletnice osvoboditve še posebno svečano in temu primeren bo seveda tudi obisk proslave. DEŽURNI LEKARNI GORICA V Gorici je danes ves dan in ponoči, dežurna lekarna PONTONI BASSI. v Raštelu 26 - Tel. 33-49 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Trse jo ko poslušajo govor predsedni | aču odprta lekarna S. Nloolb dr. ka Lupierija. i zicu odpri« leKarna o. nicoio or. I Olivetti, Ul. I. Maggio 94, tel. 73328. razstavo koroške prestolnice - Celovca. Pri otvoritvi sta bila prisotna župan iz Celevca Aussenrwin-kler s svojim spremstvom in ganski župan Martina poleg številnih krajevnih in deželnih predstavnika*. Na sliki vidimo oba župana in soprogo celovškega župana ter deželnega odbornika za finance Tripani ja ob otvoritvi razstave. Razstava ima turistično propaganden značaj ter se omejuje na mesto Celovca in njegovo bližnjo okolico s posebnim poudarkom na lepote in turistične ugodnosti Vrbskega jezera. Med posebnostmi naj omenimo lepak v slovenščini, ki najavlja gostovanje celovškega gledališča v Ljubljani dne 24. maja 1968, ko so nastopili z baletno opero «Wormski orožar*. Večja slika prikazuje zanimive skulpture Evropar-ka pri Celovcu, sledi prikaz športnih in turističnih naprav ob Vrbskem jezeru ter zanimivosti «Mi-nimundusa* svetovne zanimivosti v pomanjšanem merilu po zgledu ameriške Disneyland. Več panelov prikazuje moderno in staro mesto Celovec, ki se je v povojnih letih iz malega mesteca razvilo v moderno vseučiliško mesto s 73.000 prebivalci. V Celovcu imajo najbolj južno nemško univerzo in gledališče ter se v njem stikajo tri kulture: avstrijska, slovenska in romanska. Velika slika prikazuje mesto kot je danes ter so na njej razvidne številne moderne stavbe, med katerimi pa so pustili mnogo urejenega zelenja in široke ceste, ki bodo zadostovale tudi za povečan cestni promet. Razstava je v teh prvih dneh, odprta bo do 2. aprila, privabila žri precej obiskovalcev in verjetno bo marsikoga pripravila za kratek obisk v Celovcu v bližnji poletni sezoni. To pa je tudi njen namen. AK bo odlikoval stare šoferje Avtomobilski klub v Gorici bo tudi letos ob dnevu avtomobilista, ki ga bodo praznovali dne 7. maja odlikoval stare šoferje »pionirje avtomobilskih voženj* z zlato značko. V poštev pridete šoferji, ki so dobili vozno dovoliente pred 31. de-cemhrom 1918. Odlikovali hod o tudi šoferje člane AK ki imajo vozno dovoljenje najmanj 40 let. Prizadeti šoferji, ki še niso dobili takega odlikovanja do sedaj, naj sporočijo svoje osebne podatke na sedež avtomobilskega kluba v Gorici, Tržiču ali Gradežu odnosna Krminu najkasneje do 6. aprila. Urad za informacij « na velesejmu v Milanu Trgovinska zbornica obvešča prizadete, da bo za časa trajanja velesejma v Milanu od 14. aprila dalje odprt v prostorih tega velesejma poseben urad zavoda za trgovino z inozemstvom (ICE), ki bo na razpolago prizadetim za vse informacije in pojasnila s tega področja. CORSO. 16.30: «1 glrasoli*, Sofl* Loren in Marcello Mastroianni. Ital. barvni film. VERDI. 16.30—22.00: «Pensdero d’»-more», S. Dionisio in Mal det Primitives Italijanski kinemaako-pe v barvah. MODERNISSIMO. 17.30, 19.45 in 23: «Queimoda»( Mariom Bramdo in E. Marguez. Ameriški barvni film. VITTORIA. Danes zaprto. Jutri: 17.15: «La etonna Lnvisdbile*, G. Ralli in C. Gravina. It*, lijanski kinemaskope v bar-vab; mladini pod 18. letom pr*, povedan. CENTRALE. 17.00—21.30: Anderaen; «L’acciarino magico*. Danska barvna slikanica. / rsrid AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. Zaprto. PRINCIPE. Zaprto. Voeu Uttricu SOČA (Nova Gorica): «Nun* li Monze« (ital. barv.) ob 18. in 30. DESKLE: «Vaba za morile** (Mn* rlSld) ob 20. uri. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: ti Peterica za peket* (M*| i barv.) ob 20. uri. SVOBODA: »Nun* iz Monze* (tt*l 1 barv.) ob 19. in 21. url. PRVAČINA: Danes zaprto. PRI INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE MENIJO Glavni problemi sveta s stališča ZDA in SZ Strah pred «velikim spopadom ima velik pomen pri ocenjevanju vsakega problema, pa naj se to gleda iz v/ashingtonskega ali moskovskega zornega kota Včeraj so se v Berlinu sestali predstavniki štirih velikih —- SZ, ZDA, Francije in Velike Britanije — da bi razpravljali o položaju bivše nemške prestolnice. Te dni se med Moskvo in Washingtonom sporazumevajo glede začetka razčiščevanja zadeve na Bližnjem vzhodu. seveda v zvezi z vojno med Izraelom in arabskim svetom. Prav gotovo bo medtem govor tudi o celem osišču, ki nastaja v bivši lnaokini. Iz tega moremo sklepati, da obstaja med velikimi silami in se posebej med SZ in ZDA, močna napetost, ki ni prav nič piijetm, vendar pa beležimo hkrati tudi dobro voljo, da ne bi prišlo do najhujšega. Glede tega bo morda zanimivo, kako je posamezne probleme, ki obstajajo med dvema supersilama, prikazal list «Internationa’ Herald Tribune». Jasno je, da ne moremo s tem pisanjem soglašati, vendar pa je zanimivo, kako gledajo v določenih krogih na te tako pereče in mučne probleme. List, ki smo ga pravkar omenili, daje o stališčih ZDA in SZ do najbolj perečih problemov naslednjo sliko: . NADZORSTVO NAD OROŽJEM ZDA Po letih superiornosti nad vami in to taico glede števila kot tudi vrste jedrskega orožja, priznavamo, da nam tovrstna superiornost, ki je zelo draga, ne bo prinesla v bistvu nikakršne varnosti. Čemu bi se ustavljali pri tistem, glede česar smo bolj ali manj na enaki ravni? Zadovoljni smo, ker se eksp.orativni razgovori tako dobro razvijajo. Vaši in naši koncepti o ctnejitvi flporoževalne tekme so bolj ali manj podobni .Toda nas močno skrbijo vaše superrakete, ki jih od lani že množično izdelujete. Te rakete vam niso potrebne, za uničenje naših mest. Po vsej verjetnosti vi nameravate onemogočiti naša raketna oporišča, kar pomeni, da se skušate najti v položaju, kako bi opravili z našimi povračilnimi močmi, preden bi mi mogli vrniti vaš napad. Zaradi vsega tega moramo delati na tem, da pridemo do protiraket in do raket z več glavami, ki bi uničile vaše rakete. Toda tudi če je sporazum tehnično in tudi drugače možen, bi nihče v naši vladi ne imel zaupanja v vas. Sporazum bi bil zelo zapleten, ker bi morali rra «pogledati* v vaše rakete z več glavami, vi pa ste nezaupljivi za sleherno inšpekcijo. Potemtakem skušajmo doseči tisto, kar se doseči da — enostavno pogodbo, ki bi omejevala #b-seg protiraketne obrambe ter število nosilnih raket. ZSSR Prijetno nam je, da ste končno priznali, da smo na tem področju enaki in da se moremo zato pogajati o sporazumu, v katerem bi se vi ne bahali ali šopirili kar tako na račun neke vaše prednosti. Toda, kot vam je znano. moramo še nekaj storiti, kar zadeva jedrske podmornice ter kar zadeva rakete z več glavami, glede česar ste nas vi nekoliko prehiteli. Vi si razbijate glave zaradi naših superraket, toda mi opaža mo, da vi skušate razširiti svoj protiraketni sistem ne da bi počakali. da bi se naši razgovori sploh začeli, hkrati pa govorite tudi o izgradnji bombnikov in raket z več g avami, ki bi se mogle izstreljevati tako iz morja kot tudi s kopnega. Če smatrate, da nimamo zaupanja v vas, da smo nezaupljivi do inšpekcij, kaj bi šele morali misliti mi o vašem vojaško ndustrijskem kompleksu, ki se z vsakim omejevanjem stroškov na področju oboroževanja čuti ogroženega? BLIŽNJI VZHOD ZDA Če ne bomo previdni, bi nas mogli Arabci in Izraelci vplesti * vojaški konflikt, ki si ga nihče od nas ne želi. Ne oporekamo temu, da imamo svoje interese na tem področju, vendar si ne želimo, da bi vi izkoristili takšno stanje in nam s tem preprečili sleherno prijateljstvo in sleherno trgovsko zvezo, ki bi jo mogel Zahod imeti z arabskim svetom. Mi smo začasno odložili obljubo, da bi Izraelu dobavljali več letal. Ko smo predlagali kompromisne oblike za rešitev tega vprašanja, smo imeli precej težav z Izraelom in njegovimi prijatelji. Sedaj pa ste vi na vrsti, da tudi vi vplivate nekoliko na Kairo. ZSSR Napetost na Bližnjem vzhodu nam je omogočila, da ponovno razširimo svoj vpliv nad Arabci, odkar so bili poraženi po šestdnevni vojni. Mi si ne želimo spopada med velikimi si ami. Skušali bomo pomagati v iskanju rešitve, toda pod pogojem, da se zagotovi umik Izraelcev z zasedenih ozemelj. Podpirali vas bomo v tem, da izsilite več koncesij, da bi tudi mi mogli nato laže razpravljati s Kairom. JUGOVZHODNA AZIJA ZDA V Parizu smo ponudili določene koncesije, hkrati pa začeli postopno umikati svoje čete iz Južnega Vietnama. Toda vi niste niti malo skušali nam pomagati, da bi se našla neka častna rešitev tega mučnega vprašanja. Govorimo to vam, ki dobavijete orožje Hanoju. To, očitno, vpliva na stanje, gledano v celoti. Ali ne bi mogli vplivati na Severni Vietnam, da naj se ne vpleta toliko v zadeve v Laosu, kar še bolj komphrira vprašanje ameriškega angažiranja v Jugovzhodni Aziji. ZSSR Sedaj, odkar ste prenehali bom bardirati Severni Vietnam, nismo več tarča neposrednega napada in vojna nas stane le toliko, kolikor nas stane orožje. Zaradi tega ne morete pričakovati od nas, da bi se spuščali v še večje nevarnosti, da bi namreč izgubili vodilni položaj v komunističnem svetu s tem, da bi prisilili svojega zaveznika, da se odpove tistemu, kar je v vojni, v samem boju resnično dosegel. KITAJSKA ZDA Veliko nam je do tega, da bi imeli z vami mir. Toda mi nimamo nerešenih problemov s Kitajsko. Zaradi tega je že skrajni čas, da se Peking ojunači, sedaj ko si morda želi kakega prijatelja, da bi mogel iz svojega oklepa in da bi odigral aktivnejšo vlogo v svetovnih političnih dogajanjih. Če se bojite, da bi se Peking in Washing-ton združila proti Sovjetski zvezi, boste morda bolj previdni v drugih zadevah. Življenje namreč ni vedno enostavno. ZSSR Glede na milijardo ljudi, kolikor jih živi za ogromno mejo na Vzhodu in glede na izpopolnjevanje jedrskega orožja, bi bilo bolje, če bi na drugih področjih uskladili svoje medsebojne odnose, tako da bi v prihodnjih desetih ali dvajsetih letih mogli drug z drugim kolikor toliko mirno shajati. Ni izključeno, da bi moglo priti do neposrednega spopada na Vzhodu. Mi pa ne bi želeli, da bi Američani ali Nemci ali pa kdo drug izkoristil to v svoje namene. ' - v 'm aS- v. / M & - , : svetovni vojni je Silvestra Godina spoznala širša javnost. In ne ‘e slovenska. Začel je leta 1948 razstavljati v okrilju umetniškega krožka A. Lonza (v Ul. Torrebiam ca). Potem pa še naprej v galerij' Rossoni, dvakrat je razstavljal. * Gorici, v Tržiču in celo v NeaplP' kjer je prejel tudi dve nagradi- Kolikokrat je razstavljal, vam Silvester Godina ne ve točno povedati. Toliko je bilo tega, da je dovitemu slikarju kar odveč, da ?! vodil točno evidenco. Zdi se, kot ?! hotel dohiteli, kar ni mogel doseri v mlajših letih. In je še ves mladosten in poln zanosa. Ta zanos m pogum je izpričal letos 1. januarja, ko je odprl v galeriji Rossoni prav na svoj 86. rojstni dan eno izmea svojih številnih razstav. V Kulturnem domu je Silvester Godina priredil svojo osebno razstavo 1965. leta, pred dvema letoma pa je pripomogel k proslavljanja stoletnice škedenjske čitalnice, ko je sodeloval skupno s škedenjskimt rojaki černetom, Lukežičem, Kravosom in Martinuzzijem na jubilejni razstavi. Ob škedenjskem eI tempore pa je bil nagrajen z zlato kolajno. Silvester Godina spada med slikarje klasične smeri in mu je modernizem tuj. Svoje pokrajine ’n tihožitja doživlja in njegova platna zažive z njegovim občutjem. Zel° širok je krog občudovalcev, ki razumejo njegovo umetniško govorico. To izpričujejo tudi številni bitelji umetnosti. Vladimir Ražem Manj kot Silvester Godina )e znan Vladimir Ražem. Saj ni čudno, ko je šele pred tremi leti po dolff1 življenjski odisejadi pristal na do. mači obali in se z ženo naselil pr> Sv. M. Magdaleni. V razgovoru z Ražmom sem moral biti seveda bolj radoveden. Pripovedoval mi j*: Orleansu. V Ameriki je tudi slikarstvo komercializirano. Organizatorjem razstav predložiš svo;e slike. Ta izbere nekaj slik in jih tudi takoj plača. S tem se slikar od slike po slovi in nič več ne ve za njeno usodo. Na izrecno vprašanje mi Ražem pove, da je dosege' najvišji honorar za sicer zelo veliko sliko 1S00 dolarjev. Domači svet spoznava Ražma še le sedaj. Prvič je v Trstu razs‘av-Ijal v kolektivni razstavi januarja 1966. Potem se je pojavljal na kolektivnih razstavah še večkrat, v Trstu decembra 1968. in maja 1969. Tudi v Neaplju je razstavljal in bil nagrajen s kolajno. Prvo osebno razstavo je priredil preteklega novembra v Gorici. Uspeh razstave je bil nepričakovan. Oddal je večino razstavljenih slik. pa še so se javili interesenti, ki so slikarju naročili nove slike. Kritiki Amadei. Bambič, Monte-nero. Milič in Sofianopulo so izrekli o Ražmovem slikarstvu zelo ugodne ocene. Sprejema pa ga tudi široka publika. Nedvomno imamo v Ražmu tre‘jega odličnega marini-sta. poleg Sirka in Klodiča. Godina in Ražem razstavljata te dni v škedenjskem prosvetnem društvu. Razstava bo odprta do 2. aprila. Način njunega slikarskega izražanja je razumljiv vsakomur, zato pričakujemo, da si razstavo ogleda veliko ljubiteljev umetnosti. d.p. in narodnosti (narodnih manjšin (1) sta po obračunu z birokratsko - e-tatističnimi in unitarističnimi pogledi in prakso na TV. plenumu CK ZK Jugoslavije prihajala vse bolj v ospredje družbene pozornosti in postajala vse bolj predmet razprav, tudi polemičnih, na raznih posvetovanjih, v člankih in sestavkih, objavljenih v dnevnih listih in revijah. (2) O tem govori XIX. amandma k zvezni ustavi, v maju 1969 pa je zvezna skupščina sprejela še posebno resolucijo o uresničevanju ustavnih načel o enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti Jugoslavije v zveznih predpisih in v delu zveznih organov. (3) Čeprav nekoliko pozno, smo se tudi v širšem jugoslovanskem okviru zavedeli in spoznali, kot je rečeno v že omenjeni resoluciji, da je enakopravnost jezikov in pisav sestavni del in bistven element resnične enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in da sta v »sistemu družbenega samoupravljanja enakopravnost jezikov in pisav ter pravica občana do svobodne rabe svojega jezika in pisave bistven pogoj za uresničevanje enakopravnega položaja delovnega človeka v samoupravnih in drugih odnosih*. V vseh teh razpravah, še zlasti pa z že omenjenim ustavnim amandmajem in z resolucijo, je bilo razčiščeno mariskatero vprašanje in u-trjeno prenekatero zelo pomembno stališče oziroma načelo glede položaja in rabe jezikov narodov in narodnosti v naši jugoslovanski zvezni državi in socialistični skupnosti. Tako danes ni nobenega dvoma glede načela enakopravnosti jezikov in pisav narodov Jugoslavije v delu zveznih organov in je bil v tem pogledu že tudi dosežen očiten napredek, čeprav je, na drugi strani, to načelo v praksi marsikdaj in marsikje še malo uresničeno, tudi mani, kot bi to bilo objektivno možno. (4) Tudi glede načela enakopravnosti jezikov narodnosti z jez'ki jugoslovanskih narodov na narodnostno mešanih območjih je danes že vse jasno, čeprav tudi to načelo še ni v celoti uresničeno. Pravzaprav lahko ugotovimo, da so z že omenjenim amandmajem in resolucijo rešena vsa bistvena vprašanja, tudi vprašanja, glede katerih v predhodni razpravi še marsikaj ni bilo razčiščeno. Šlo je predvsem za vprašanje o položaju in rabi jezikov narodov in narodnosti v organih federacije o-ziroma za vprašanje, ali ima okolišema, da so narodi Jugoslavije konstituirali skupno federativno državo, kak vpliv tudi na poseben formalno pravni položaj njihovih jezikov in pisav v organih te skupne države. Kljub temu pa menim, da je treba o tem še spregovoriti, kajti v razpravi oziroma v nekaterih člankih so bile v zvezi s tem vprašanjem razvite takšne teze, da ne rečem teorije, ki ne morejo ostati brez odgovora oziroma jih je treba idejno - politično in teoretično razčistiti, pa čeprav gre za politično dokaj občutljiva vprašanja. Pri tem gre v prvi vrsti za temeljno vprašanje: ali je med narodom in narodnostjo - nacionalno manjšino kaka razlika in kakšna je, in če razlika je, kakšne so posledice za njihov ustavnopravni položaj nasploh in za položaj njihovih jezikov še posebej. Da je to vprašanje pereče in še vedno ne dovolj razčiščeno, ne dokazujejo samo že omenjeni članki, ki bolj ali manj odločno zanikajo kakršnokoli pomembno razliko med narodom in narodnostjo, (5) marveč tudi dejstvo, da v naši družbenopolitični praksi ta dva pojma, tu- vse manj razlikujemo oziroma vse bolj deklarativno izenačujemo. Narodi in narodnosti, ki so narodne manjšine, so zgodovinski pojav, so zgodovinske in družbene kategorije. Narodne manjšine so nastale hkrati in v zvezi z nastankom narodov in nacionalnih držav. To pomeni, da so ene in druge nastale v zgodovinskem razvoju, ali kot je za nacionalne manjšine rečeno v sklepih IK CK ZKJ o problemih nacionalnih manjšin iz leta 1969, (6) tv procesu zgodovinskega razvoja dogodkov, v katerem je prišlo do premikov in razmejitve posameznih narodov*. Vzroki za to pa so bili, seveda, zelo različni in imajo lahko zgodovinski, geografsko - ekonomski, politični ali kak drug značaj, kot so: selitev narodov, prisilna preselitev, mešanje prebivalstva mejnih območij, nemožnost določiti med državami meje, ki bi se skladale z etnično, mejo, ali takšne razmejitve na temelju pogodb, zaradi strateških in drugih vzrokov. (7) Seveda, med narodi in narodnostmi (kot deli narodov) ni nobene notranje, bistvene, kvalitativne razlike. Eni in druge imajo etnične in druge nacionalne izvirne značil nosti nacionalnih skupnosti (kolek tivov). Vendar se te skupnosti, ko gre za pravico do samoodločbe, med seboj razlikujejo. Če namreč, kot pravi Lenin, «z zgodovinsko - ekonomskega stališča samoodločba narodov v programu marksistov ne more pomeniti nič drugega kot politično samoodločbo, državno samostojnost in ustanovitev nacionalne države* (8), potem ne more biti nobenega dvoma, da imajo narodi, ne pa njihovi večji aii manjši deli, praviloma in v normalnih okoliščinah pravico do samoodločbe v smislu pravice do ustanovitve svoje lastne samostojne države. (9) To seveda ne pomeni, da deli narodov, ki ne žive v svoji nacionalni državi, to je narodne manjšine, niso družbenopolitični subjekti, ki imajo oziroma bi morali imeti soodločujočo besedo v vseh vprašanjih, ki se tičejo njihovega položaja in usode. Taki deli torej niso in ne smejo postati samo objekt neke politike. In v tem smislu tudi ne bi smelo biti dvomov glede pravice narodnosti oziroma njenih pripadnikov, da svobodno izrazijo svojo voljo, ali želijo živeti ali ne v okviru drugonacionalne države. V istem smislu in čeprav, kot je za risam v že omenjenih sklepih IK CK ZKJ, »vprašanja nacionalnih manjšin ne smemo obravnavati kot vprašanja meje*, se lahko »v določenih okoliščinah pojavi v nekih oblikah tudi kot takšno, kar zatem zahteva demokratičen način reše-vania in soglasje vseh zainteresiranih*. (10) V tem smis'u tudi Lenin razlikuje med »enakopravnostjo narodov in zagotovljenimi pravicami nacionalnih manjšin*. (11) 10/68, ki ga je prav tako napisal že omenjCD-i G. Zajmi. 3. Resolucija je bila objavljena v «Uradnem listu SFRJ«, St. 20/69. 4. To velja zlasti za JLA, carino, diplomatsko in konzularno službo, JAT, železnioo itd. Seveda pa za ■taikšno stanje niso krivi samo drugi, marveč tudi Slovenci (oziroma Makedonci) sami. Nemalokrat smo v tem pogledu vse preveč potrpežljivi in vse premalo odločni in dosledni. Premalo pa se tudi potrudimo. da bi, kolikor je to odvisno od nas (n.pr. s potrebnimi kadri), ustvarili pogoje za uresničitev tega načela. V tem smislu je gotovo težko razumljiva praksa mnogih slovenskin in makedonskih zveznih funkcionarjev oziroma članov zveznih organov. ki tud: takrat, ko je zagotovljeno simultano prevajanje, govorijo v srbohrvaščini, kar je, kolikon mi je mo, z eno samo to jemo, celo pavilo, ko ti funkcionarji predsedujejo sejam ali nastopajo kot poročevalci. Res je sicer, de, enakopravnost ne pomeni, d® marajo svoj jezik obvezno uporab Ijaiti, pač pa zagotavlja možno® za uporabo, toda v sedanjem ob tiobju, ko gre še za to, da se dejansko uveljavi ta enakopravnost, bo bolj dosledna raba svojega jezika nedvomno veliko prispevala K tej uveljavitvi. Pripomogla pa bi tu-di k temu, da bi tudi drugi čutih potrebo, da se vsaj pasivno nauc? slovenščine oziroma makedonšči-ne, s tem pa bi bili dani pogoji za to, da bi v zveznih organih vsakdo lahko govoril v svojem jeziku in bi se brez prevajanja v® razumeli. To bi moral biti naš cilj-šele s tem bi bila zagotovljena dejanska enakopravnost jezikov narodov Jugoslavije v delu zveznih organov in samo s tem bomo preprečili, da dejansko in v praksi srbohrvaščina ne postane tako imenovani občevalni jezik ali na)Prl' memejši jezik za medsebojno r3' zumevan.je. 1. Vse do nove zvezne ustave, ki je bila sprejeta leta 1963, smo v naših ustavnopravnih in pOlitdčno-programskih dokumentih uporabljali skoraj samo izraz narodna oziroma nacionalna manjšina, in sicer v smislu manjšinskega dela nekega naroda, ki živi zunaj mej države naroda, ki mu ta del etnično pripada, in znotraj maja druge nacionalne države Ta izraz, ki sicer v celoti ne ustreza in ne opredeljuje bistva te družbene in zgodovinske kategorije, vendar še da- 5. V tem pogledu ,ie zlasti značilen tale odlomek Iz članka tov. Zajmija v »Borbi* z dne 2.UJ*’8: «Ali se lahko katerikoli nacdonauu skupnosti («kolektmtetu»), ki J”? v skupnosti Jugoslavije, pri katen je poleg tega težko govoriti o V-f gajih prirodne handikapiranosti, * kateremkoli pogledu načelno oP