Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2003 070(497.12 Ilirska Bi ^000360,152 (MART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XII - št. 152. - maj 2003 - cena 300 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA Spoštovane občanke in občani! Prvič imam priložnost in prijetno dolžnost, da vam izrečem čestitke ob prazniku Občine Ilirska Bistrica. Občinski praznik je vsako leto priložnost za enoletni pogled nazaj, čeprav župan in izvoljeni svetniki račun v resnici položijo vsake štiri leta na volitvah. Vseeno pa se je nekako ustalila navada, da v času občinskega praznika župan izrazi svoje mnenje in vizijo za naprej. Temeljno vodilo za moje delovanje, je na splošno močno prisotno stališče, da Občina Ilirska Bistrica s svojimi človeškimi, gospodarskimi, kulturnimi in naravnimi potenciali ne more in ne sme več pristajati na povprečnost, razvojno zaostajanje in capljanje za drugimi, ko nas v razvoju in rezultatih po vrsti prehitevajo občine z mnogo manj razvojnega potenciala, ampak mora naša občina hitreje pognati svoje razvojno kolesje in se uvrstiti med boljše v regiji, tako da bo z bolj učinkovitim in uspešnim izkoriščanjem razvojnih priložnosti zagotavljala boljše pogoje za razvoj in bivanje tukaj živečih ljudi. V takšnem okolju pa ni težko snovati in delati in upam, da bodo tudi tista redka okolja in skupine ljudi, ki se jim zdi okvir naše občine pretesen, uvideli tudi potrebe drugih, ne le svoje. Zal občina Ilirska Bistrica danes svojim občanom ne zagotavlja zadostnih pogojev niti za enakovredno dinamiko razvoja, kaj šele, da bi bila med občinami, ki so na čelu zagotavljanja hitrejšega razvoja - tako na področju CERKVENIK NOVO NA PLAČU sveže ribe zamrznjene rii školjke, raki »hlačala in biar konzerve ■HD1W SUME carjeva 26; teL :x05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 gospodarskega razvoja kot tudi na področju zagotavljanja temeljnih pogojev za sodobno kakovost in kulturo bivanja ter razvoj ljudi. Eden temeljnih razlogov za takšno stanje je nezadostno vključevanje razpoložljivih nosilcev razvoja - ljudi naše občine v razvojna prizadevanja ter zapiranje občinskega vodstva v ozke interesne kroge. Žal gre danes mnogo teh priložnosti mimo nas, ker kot lokalna skupnost nismo ustrezno organizirani, da bi jih znali in zmogli usmeriti ali izkoristiti v korist naših občanov. Priložnost naše občine je v angažiranju in povezovanju vseh razpoložljivih nosilcev razvoja tako v občini kot izven nje s ciljem pospešenega vsestranskega razvoja občine in ljudi, ki tukaj živijo in delajo. Ob tem je poleg angažiranja lastnih potencialov ključnega pomena pritegnitev investitorjev ter državne in mednarodne podpore. Vzpodbujati moramo razvoj sodobnega podjetništva in kmetijstva, razvoj sodobnih storitvenih dejavnosti, kar bo ustvarjalo in zagotavljalo dolgoročno stabilna delovna mesta in večjo blaginjo prebivalstva. Vsem občanom je potrebno zagotoviti sodobno komunalno infrastrukturo ter storitve in hkrati ohranjati bivalno okolje pred pospešenim onesnaževanjem. Visoka stopnja nezaposlenosti v našem kraju in širši okolici predstavlja enega od temeljnih problemov, saj vpliva, na vsa ostala področja. Zaradi oslabelosti gospodarstva, ima občina manjše prihodke, potrebni so večji izdatki na področju socialnih transferjev, ki bi jih sider bilo možno vložiti v kvalitetne razvojne projekte. Lokalna skupnost lahko z ustrezno prostorsko politiko, zlasti pa s stimulativno ceno stavbnih zemljišč, vzpodbuja investicije v gospodarstvo, najti mora močne investitorje - tako domače kot tuje. Zelo pomembna je priprava ustreznih razvojnih programov, ki so pogoj za konkuriranje pri pridobivanju namenskih državnih investicijskih sredstev iz proračuna. Posredno imajo takšne investicije ugodne učinke praktično na vsa gospodarska področja, malo gospodarstvo, od trgovine do prometa ter ostalih storitvenih dejavnosti. Prepričan sem, da sem s svojim znanjem in izkušnjami ter skupaj z občinskim svetom sposoben odločilno prispevati k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju naše občine na vseh področjih, ki bodo izboljšala kakovost in kulturo bivanja, ter razvoj ljudi v naši občini. Zato ne zapravljajmo preveč dragocenega časa in energije za neplodne razprave, ampak vsi skupaj vplivajmo na pozitivno spreminjanje miselnosti ljudi, ker želimo skupaj dodati novo vrednost v kakovost boljšega jutri. Zato vsem občankam in občanom Občine Ilirska Bistrica ob prazniku še enkrat iskreno čestitam! \ Župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc Računava ds hi servis Iz ri/< IYM u š c* t vV" 5./?. Vojkov drevored 28, 6250 Ilirska. Bistrica Tel./Bax.: 05-210 Id 99, GSMT: OdO 838 520 BOJO J E TIŠJI KI I -A.H bi v vsakem trenutku radi vedeli: Kdo vam je dolžan? Komu ste dolžni? S kakšnim dobičkom poslujete? Kako zmanjšati davke v okviru zakonskih možnosti? Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. Spoštovane občanke in občani občine Ilirska Bistrica! Dovolj je jamranja, stokanja in negodovanja. Dovolj je prenašanja krivde za neuspehe na druge, dovolj je izgovorov da so za vse naše zablode krivi ljubljanski centralisti. Sami si moramo postaviti jasno vizijo z vidnimi cilji. Kajti le, če bomo videli luč v tunelu, bomo lahko našli pot do cilja. Dokler ciljev ne poznamo, nam luč ne bo svetila in preostalo nam bo le brezciljno tavanje v temi. Verjamem, da si bomo znali in zmogli zastaviti pravilno vizijo naše občine, naravnano v razvoj in v dobrobit vseh njenih občanov. Verjamem, da bomo znali izkoristiti vse naravne potenciale, ki se nam na tem koščku slovenske zemlje ponujajo. Verjamem, da bomo .znali izkoristiti vse človeške ~ vire’ ki 50 na teJ zemlji zrasli. Verjamem, da bo nastopil čas, ko bomo človeka znali ceniti po njegovem delu in dosežkih, ko nas ne bodo bremenile strankarske, verske ali celo narodnostne oziroma kakšne druge barve, ko mladost ne bo več ovira, pač pa vir novih idej in energije. Verjamem, da bo nastopil čas, ko bomo tudi na osrednji občinski proslavi lahko zaslišali mlade glasove. Želim Vam, da bi v to verjeli tudi Vi. Vaš Igor Štemberger, poslanec Državnega zbora Cenjene občanke in občani! Spominski dan na tragedijo naših prvih Sedmih požganih vasi in tolikih Človeških žrtev davnega, 4. junija 1942 je vsa ta leta bil nam vsem poseben vzgib za odločno samodo-kazovanje, da zmoremo premagati uničenje, da je življenje močnejše od smrti, da zmoremo z novo življensko močjo k novim, še večjim dosežkom, za polno in srečno življenje tako posameznika, kot naše skupnosti. Naj nam bodo težave s katerimi se v tem času v občinski skupnosti soočamo, tudi podoben izziv v katerem bomo združili vse naše moči in hotenja, vso dobro voljo in zagnanost ter odločno posegli v spreminjanje vsega, kar nas ovira v še hitrejšem razvoju. V tem smislu vsem občanom iskreno čestitam občinski praznik. SeA< <=* Vojko Čeligoj, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije wamviriti^2mism-ismz iUfc beseda urednika BITI ALI NE BITI No, za prvi maj smo se imeli super! Za obrtniške dneve slišim, da bo prava žurka, seveda, le takrat, ko bodo za več kot trije obrtniki. Nisem še srečala človeka, ki ne bi želel uspeti. Uspeti v službi, družini in v osebnostnem razvoju. Uspeh je sam po sebi tako naraven kot dihanje. Živimo zato, da uspemo. Uspeti pomeni razviti svoje sposobnosti, preseči se, prebuditi, biti srečen, osrečiti sebe in druge. In koliko nas v tem uspe? Pri nas še zdaleč premalo. Problem pri nas ni, da nimamo želje po uspehu, le uspeha se lotevamo z napačne strani. Namesto, da bi sami sebe izboljšali in prisilili, da z lastnim znanjem in sposobnostmi uspemo, uspevajo nekateri le tako, da drugim onemogočijo uspeh. Posledica takšne miselnosti je pa ravno takšno stanje, ki ga imamo danes pri nas. Pred vami je praznična številka Snežnika. V njej so podjetja in posamezniki, ob občinskem prazniku izrazili svoje želje, uspehe ter načrte za prihodnost. Že v naprej se vam opravičujem, ker so tokrat izpadle nekatere izmed stalnih rubrik, prispevkov je bilo enostavno preveč. Apeliram na dopisnike, naj se poizkušajo držati magične meje 3.000 znakov in še enkrat opozarjam vse, ki ste zainteresirani za objavo prispevka, da nepodpisanih prispevkov ali obvestil ne bomo objavljali. Kakšen naj bo prispevek, si lahko preberete v “Navodilih dopisnikom”, ki so objavljena v vsaki številki časopisa. Še obvestilo članom uredniškega odbora, da bo sestanek nekje v začetku junija. Uspeti je v resnici sila preprosto, včasih smešno lahko. Tako je to seveda videti, ko je trud že za nami, le oviram seje treba izogniti ali pa jih odstraniti, energijo usmeriti, investirati v rezultat. Tako želim tudi vam dragi prebivalci občine, da bi si ob občinskem prazniku pomagali vzpostaviti trden most medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Urednica mag. Milena Urh PRIMORSKI SEJEM simobil www.primorski-sejem.fi 10. Mednarodni obrtno podjetniški sejem KOPER 29.5.- 01.6.03 Dvorana BONIFIKA PROST VSTOP URNIK ČETRTEK 15 00-2200 PET-SOB-NED 10 00-22 oo Vsem občankam in občanom voščimo ob občinskem prazniku! IPIL BO UREJAL ZELENO PODOBO MESTA ILIRSKA BISTRICA Ilirskobistriško avtoprevozniško podjetje TIB Transport, d.d., je največje slovensko podjetje za prevoz nevarnega blaga (goriv, kuriv, plinov in kemikalij). Podjetje je od leta 2001 del največje slovenske cestno prevozniške skupine Viator & Vektor, ima v svoji strukturi tudi dve hčerinski podjetji: TIB Storitve d.o.o, ki opravlja tehnične preglede osebnih in tovornih vozil in je nasploh specializiran za logistično podporo tovornemu prometu, in IPIL d.o.o., invalidsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo kovinskih izdelkov in paleto storitvenih dejavnosti. Podjetje IPIL, invalidsko podjetje Ilirska Bistrica d.o.o. so zaradi reševanja pereče problematike zaposlovanja invalidov v ilirskobistriški občini v decembru leta 1997 ustanovili: Občina Ilirska Bistrica, KSP Ilirska Bistrica, TIB Petrol Transport Ilirska Bistrica, Plama-pur Podgrad, Izoterm-Plama Podgrad, Termoplasti-Plama Podgrad in Gozdno gospodarstvo Postojna. Podjetje je pridobilo status Podjetje TIB Transport, d.d., se odlikuje z lepo urejeno in negovano okolico. Zanjo skrbi invalidsko podjetje IPIL, ki bo naslednje leto urejalo tudi zeleno podobo mesta Ilirska Bistrica. namenskega denarja, za kar je v letošnjem proračunu predvidenih 5,4 milijona tolarjev. Med štirimi ponudniki je bilo podjetje IPIL d.o.o. izbrano kot najugodnejše. Sklenjena je enoletna pogodba za košnjo Občankam in občanom občine Ilirska Bistrica ob občinskem prazniku iskreno čestitamo. ljz5!d rffA/vsponr SKUPINA VIATOR & VEKTOR TIB STORITVE jt*> m % mr* Jj—J l f f invalidskega podjetja konec junija 1999. Leta 2000 je podjetje dokapitalizirala družba TIB Transport. S tem se je spremenila struktura lastništva. TIB Transport, d.d., je postal z 91 odstotnim deležem večinski lastnik invalidskega podjetja. Podjetje zaposluje 82 delavcev, od tega 34 invalidov. Svoje poslovne cilje podjetje uresničuje v treh organizacijskih enotah: OE Storitve za TIB, OE Storitve za zunanje stranke in OE Obrat kovinskih izdelki. Glede na potrebe in delazmožnost se premešča posamezne delavce. Zelo dobro sodelujejo z vsemi ustanovitelji invalidskega podjetja in poskušajo pridobiti čim več dela primernega za invalide v kombinaciji z zdravimi delavci. Že dalj časa si prizadevajo pridobiti čim več dela na urejanju okolice stanovanjskih objektov, parkov, igrišč, šol in ostalih površin na področju Občine Ilirska Bistrica in okolice. Pri tem že vrsto let zelo dobro sodelujejo z družbo Stanovanje d.o.o. Ilirska Bistrica, ki je upravitelj stanovanj in površin okrog stanovanjskih blokov na področju Ilirske Bistrice. Novo vodstvo bistriške občine se je v letošnjem letu odločilo, da izvede razpis za »Urejanje zelenih površin v mestu Ilirska Bistrica« v pričakovanju boljše urejenosti okolja. Seveda je tudi pri teh delih obseg dela odvisen od zelenic, obrezovanje grmovnic, čiščenje in postavitev košev, urejanje pešpoti in zasaditev ter vzdrževanje cvetličnih gredic. Urejalo se bo cca. 8 hektarjev parkov in zelenih površin. V okviru razpoložljivih denarnih sredstev in z izdelanim popisom del bodo skrbeli za urejenost Kindlerjevega parka, zelenic na Vidmu, hribu svobode, Vojkovem drevoredu, na otroškem igrišču v Prešernovi ulici, zelenic v Podgrajski in Rozmanovi ulici ter na trgu Maršala Tita in vseh ostalih mestnih ulic, ki imajo zelene površine. Poleg tega bodo zasadili in vzdrževali cvetlične gredice na starih in novih lokacijah. Po besedah direktorja podjetja IPIL d.o.o. Jožeta Franka jih čas že malo priganja, saj so z deli zaradi pozne objave razpisa in izbora izvajalca, pričeli šele v sredini maja. Poleg navedenih površin bodo urejali tudi zelene površine okrog stanovanjskih blokov po izdelanih in sprejetih ponudbah za Stanovanje d.o.o. Urejanje zelenic in parkovnih površin tako postaja ena izmed vidnejših dejavnosti ilirskobistri-škega invalidskega podjetja. Za izvajanje navedenih del je podjetje usposobljeno, dodatno pa je zaposlilo tudi strokovnega delavca, kije že prej skupaj z g. Kindleijem sodeloval pri zasaditvi in negovanju parka. Poleg navedenih storitev podjetje nudi še ostale storitve, ki so še kako pomembne pri vzdrževanju objektov kot so: izdelava in obnova ograj, vrat, podestov, manjša zidarska dela, vzdrževalna in mizarska dela, čiščenje notranjosti stanovanj in poslovnih objektov ter izvajanje raznih selitev v proizvodnih in stanovanjskih objektih. Nanje se lahko obrnejo fizične in pravne osebe ter naročijo izdelavo raznih konstrukcij: nadstreškov, vrat, klopi, reklamnih tabel, kovinskih omar, kartotečnih predalnikov,.... Skratka, njihova ponudba je široka in pestra ter za marsikaterega občana ali poslovneža zelo zanimiva. Izmed osnovnih poslanstev invalidskega podjetja IPIL je poleg skrbi za ohranjanje statusa invalidskega podjetja in ustvarjanja primernih delovnih pogojev za invalide, njihovo izobraževanje in dobro počutje, tudi zadovoljevanje potreb prebivalcev občine Ilirske Bistrice povezanih s kakovostjo bivanja in zagotavljanjem dobrega počutja v okolju kjer živijo in delajo. V tem jih podpirata Občina Ilirska Bistrica in njen župan. V pripravi je tudi odlok o rabi javnih površin, ki predvideva večletno koncesijo za vzdrževanje parkov in ostalih zelenih površin. Izkušnje na tem področju in strokovne delavce IPIL vsekakor ima, kar dokazuje tudi z urejenostjo okolice podjetja TIB Transport in okolice stanovanjskih blokov, ki jih ureja. Prizadevali si bodo izboljšati urejenost in izgled mesta v okviru razpoložljivih sredstev in s tem opravičiti zaupanje za izvajanje del za daljše obdobje. VOŠČILO OB PRAZNIKU Kolektiv Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica želi ob občinskem prazniku vsem občanom veliko zdravja in optimizma! ■ ♦ i cp Plama-pur PLAMA-PUR V LETU 2002 Z rezultati, doseženimi v zadnjih letih, je delniška družba Plama-pur dokazala, da upravlja finančno stabilno podjetje za proizvodnjo mehke poliuretanske pene. Ključna značilnost zadnjih pet let je visoka stopnja rasti in intenzivna naložbena aktivnost. Prihodki iz poslovanja so v primerjavi s količinsko rastjo naraščali hitreje in sicer z 17% povprečno letno stopnjo, količinska prodaja pa po 15%. Ob takem poslovanju je čisti dobiček naraščal povprečno letno po 37%. Za naložbe smo namenjali povprečno letno skoraj 13 % letnih prihodkov iz prodaj e. Poslovna sredstva so naraščala z 20% povprečno letno stopnjo, lastniški kapital pa z 10%. To nam zagotavlja vrsto zadnjih let. Dokončane so bile naložbe, ki so za družbo strateškega pomena. Za naložbe je družba namenila 569 milijonov tolarjev, kar predstavlja 9 % prihodkov od prodaje. Največ sredstev je bilo namenjenih za^razvoj novih tehnologij, s čimer zagotavljamo višjo produktivnost, nižje stroške poslovanja in kakovostnejši in bolj prožen servis do zahtev kupcev. Izpopolnili smo transportno skladiščni in logistični sistem, na novo zasnovali proizvodnjo linijo za izdelavo čistilnih gobic, dopolnili tehnologijo izdelave mehkih poliuretanskih pen in izboljšali logistiko na programu rol. Zaradi zamujanja pri zaključevanju naložb, so bili načrtovani učinki manjši, kar je v Pomembnejši podatki o poslovanju delniške družbe Plama-pur v letu 2002 Postavka Enota 200 i 2002 2002/2001 čisti prihodki iz prodaje v mio SIT 5.945 5.999 101 čisti dobiček leta v tisoč SIT 145 [55I 107 lastniški kapital v mio SIT 2.563 2.678 104 sredstva v mio SIT 5.6! I 5.910 105 Cista dobičkonosnost kapitala v% 6.3 6,3 100 knjigovodska vrednost delnice v SIT 3.732 3900 105 čisti dobiček na delnico v SIT 2I7 224 103 razvoj družbe in s tem pridobivanje in ohranjanje konkurenčnih prednosti, ki so nujno potrebne, saj posredno in neposredno izvozimo na svetovni trg skoraj osem desetin svoje letne proizvodnje. Na evropskem trgu dosegamo cca 1,5% tržni delež. Cilji opredeljeni s strategijo razvoja Plame-pur do leta 2005 se uresničujejo. Ključna značilnost poslovanja delniške družbe Plama-pur v letu 2002 je recesija na trgu, rast cen surovin in dokončanje nekaterih strateških naložb. Na poslovanje je najbolj neugodno vplivala recesija, kije zajela zahodnoevropske trge,. Prav na italijanskem in nemškem trgu, kjer je delež izvoza naj večji, je bilo realizirano le 65 % načrtovanega obsega prodaje. V Sloveniji je bila prodaja stabilna. Pozitivna rast prodaje je bila na trgih bivše Jugoslavije in v Australiji. Družba Plama-pur je v letu 2002 dosegla skoraj 6 milijard tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je za en odstotek več kot leto poprej, sicer pa vrednostno za 12% manj kot smo načrtovali. Tudi letos je bila vrednostna rast prodaje v primerjavi s količinsko hitrejša, predvsem kot rezultat bolj ugodnega asortimana izdelkov iz mehkih poliuretanskih pen.. Družba, kljub slabšemu poslovanju od načrtovanega, ni upočasnila razvojnega ritma, kar je osnovna značilnost poslovanja že direktni povezavi z obsegom prodaje in doseženim poslovnim izidom za leto 2002. Glede na dejstvo, da je obseg poslovanja ostal v glavnem na ravni leta 2001, pa je dosežen vzpodbuden poslovni izid ali dobiček iz poslovanja. Le-ta je bil dosežen v višini cca 300 milijonov SIT, kar je za 26 odstotkov več kot v letu poprej. Čisti dobiček družbe iz' leta 2002 je znašal 155 milijonov SIT, kar j e sicer 7 % več kot leta 2001, vendar manj kot je bilo načrtovano. Čisti dobiček na delnico se je iz 72 tolarjev doseženem v letu 1998 povečal na 224 tolarjev v letu 2002. Dodana vrednost na zaposlenega znaša cca 7,2 milijona tolarjev. Bilančna vsota družbe Plama-pur je na dan 31. 12. 2002 znašala 5, 9 milijarde tolarjev, kar predstavlja 5 odstotkov več kot leto poprej. V poslovnem letu 2002 je bilo v družbi Plama-pur d.d. na podlagi delovnih ur zaposlenih 220 delavcev. Lastniška struktura delniške družbe ostaja v glavnem nespremenjena. Družbe za upravljanje ( Finira, Sivent, Triglav in KD) imajo skupaj skoraj 50 % delež, zaposleni cca 25%, fizične in pravne osebe pa preostalih 25%. Družba Plama-pur čestita vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku. Plama-pur d. d. OBČINA ILIRSKA BISTRICA V sem občankam in občanom Občine Ilirska Bistrica čestitamo ob 4. juniju, prazniku naše občine in vam želimo prijetno praznovanje. ŽUPAN Anton Šenkinc, univ.dipl.ekon. in Občinski svet Občine Ilirska Bistrica BORZNOPOSREDNIŠKA s__________HIŠA D P,_______ Poletje je čas, ko se vsi spomnimo potovanj in lenarjenja ob morju. Pomoč pri tem, kam in kako že tretje leto nudi občanom Ilirske Bistrice ILIRIKA TURIZEM d.o.o. Poslovna enota ILIRIKE TURIZEM d.o.o., med občani bolj znana kot ugodna menjalnica, tvori mrežo turističnih poslovalnic v Sloveniji. Štirinajstim poslovalnicam so se letos pridružile tudi enote na Ptuju, Domžalah in Celju. Preko šestdeset turističnih delavcev skrbi za ugodne počitnice Slovencev. Letos seje mreža poslovalnic turizma razširila tudi v nekatere države bivše Jugoslavije. Poslovalnici v Zagrebu se pridružujejo še nove, v maju pa smo odprli turistično poslovalnico tudi v Beogradu. V vseh državah bivše Jugoslavije pa ima sistem ILIRIKA, h kateremu sodimo, izvrstne ekipe borznih posrednikov, ki so odlični svetovalci pri nakupu vrednostnih papirjev. Poslovna politika ILIRIKE TURIZEM d.o.o. je ponuditi svojim gostom čim cenejše storitve in čim širšo paleto storitev, zato lahko v njenih enotah poleg njenih lastnih programov rezervirate letovanja, izlete ali potovanja vseh renomiranih slovenskih turističnih agencij: Kompasa, Globtourja, Atlasa, Palme, Relaxa, Odiseja, Marca Pola in drugih, ali pa programe tujih agencij, kjer ILIRIKA ILIRSKA BISTRICA cenovno izstopajo predvsem avstrijske Guilet, Neckerman, Tui in vrsta specializiranih agencij za posamezna potovanja. Posebnost pa so Last minut programi, saj predstavlja Ilirikina ponudba obsežen dnevni izbor programov več kot dvajsetih agencij, ki v zadnjem trenutku bistveno znižajo cene posameznih svojih izletov in potovanj. Izleti v Gardaland in Benetke so redna spomladanska ponudba, v letošnjem letu pa je ILIRIKA TURIZEM d.o.o uvrstila tudi izlet v Brkine, kamor meni, da bo pripeljala kar nekaj gostov iz Slovenije, ki bodo lahko spoznali lepote Bistrice, Prema in Brkinov ter obiskali kmetije, ki nudijo storitve kmečkega turizma. Pa še eno novost pripravljamo v ILIRIKI TURIZEM d.o.o. Urejati bomo začeli apartmaje na Sviščakih in jih ponudili našim gostom. Tudi ILIRIKA GOSTINSTVO d.o.o. je močno vpeta v dogajanje v občini Ilirska Bistrica. Občasne razstave umetniških del v Bistroju Baladur so letos bogatejše za razstavo starih fotografij bistriškega dogajanja v času po prvi svetovni vojni, s posebnim poudarkom na dogodkih, ki že malo bledijo: “zlata leta košarke”, obiski znanih državnikov, razvoj mesta med obema svetovnima vojnama, izseljeniški pikniki in prvomajske proslave, znani Bistričani; nadaljujemo pa z zbiranjem slik Sokolov, godbe na pihala in pevskih zborov, proizvodnje in ker brez gostiln v Bistrici ne gre, tudi teh. Ob tej priložnosti vabimo lastnike starih slik, ki bi jih želeli razstaviti, da nam to sporočijo. Naredili bomo kopijo in original lastniku vrnili, če bo tako želel. Vsem občanom občine Ilirska Bistrica čestitamo ob občinskem prazniku ILIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.d. ILIRIKA TURIZEM d.o.o. ILIRIKA GOSTINSTVO d.o.o. IRBIS d.o.o. Koseze 32 c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info<3>irtois.si IRBIS d.o.o., družinsko podjetje, locirano v Kosezah, posluje že 13 let in z zaokroženo ponudbo v okviru svoje dejavnosti nudi kupcem -vrtcem, šolam, domovom starejših občanov, dijaškim domovom, zdravstvenim ustanovam, grosistom, gostilnam, restavracijam, hotelom, čistilnim servisom pa tudi gospodinjstvom in drugim: ekološka IRBIS čistilna sredstva iz lastne proizvodnje - čistilnima sredstva ostalih znanih proizvajalcev - potrošni material s področja čiščenja (pralne praške, dišave za prostore in sanitarije, opremo za sanitarije in kuhinje, papirnate brisače, toaletne papirje in ostalo papirno konfekcijo, profesionalne čistilne pripomočke, sredstva za umivanje, dezinfekcijo in nego rok, IRBIS d.o.o piknik program,....) - izdeluje higienske načrte na osnovah HACCP sistema in usposablja kupce za uporabo higienskih načrtov - svetuje iz področja čiščenja in dezinfekcije; Na sedežu podjetja, v Kosezah 32c, boste v sodobno urejenem prodajnem skladišču na enem mestu nakupili zgoraj naštete artikle, prijazni prodajalci pa vam bodo ob nakupu z veseljem svetovali. Podjetje je eno izmed redkih proizvodno usmerjenih v naši občini, edino na področju Ilirske Bistrice, Postojne in Sežane, ki se kompleksno ukvarja s problematiko čiščenja. S kvalitetnimi čistili in odličnim načinom poslovanja pa promovira občino Ilirska Bistrica tudi daleč izven njenih meja. Poleg tega, da daje kruh štirim zaposlenim in številnim zunanjim sodelavcem, se podjetje vključuje v življenje v občini tudi tako, da z materialnimi in finančnimi prispevki podpira številne prireditve v občini Ilirska Bistrica. Vsem občankam in občanom Ilirske Bistrice ter bralcem Snežnika želimo ob občinskem prazniku veliko osebnih in poslovnih uspehov. Kolektiv podjetja IRBIS EURO MB Z NOVIMI POSLOVNIMI NAČRTI /S. IEURO MB1 NIZKE GRADNJE dc.o Družba Euro MB, nizke gradnje d.o.o. iz Ilirske Bistrice letos praznuje 10. letnico začetka poslovanja. Z lastno gradbeno mehanizacijo (rovokopači, minibagri, buldožerji, valjerji, itd.), voznim parkom in gradbeno skupino nudimo pravnim in fizičnim osebam celovite, kvalitetne in cenovno ugodne storitve na področju nizkih gradenj (zemeljska dela, izdelava cest, dvorišč, vodovodov, kanalizacije, podpornih zidov, itd). Delujemo predvsem na območju naše občine, pa tudi širše, do Ljubljane, Kopra in Nove Gorice. Naše podjetje je vpeto v vse pore življenja v občini. V vseh letih delovanja smo radi priskočili na pomoč raznim športnim društvom (npr. NK II.Bistrica, balinarjem in drugim), pomagamo lovcem in Ribiški družini Bistrica, prav tako pa po svojih močeh tudi ob občasnih humanitarnih akcijah Rdečega križa in drugih. Zelo dobro sodelujemo tudi s krajevnimi skupnostmi naše občine. V letošnjem letu poskusno uvajamo nov proizvodni program izdelave raznih izdelkov iz betona (cevi, robniki, pokrovi, rešetke in drugo). Na žalost pa je te vrste proizvodnja vezana na velik poslovni prostor, tako, da ne more v popolnosti zaživeti. Nove proizvodne površine, prav tako tudi nov poslovni objekt za garažiranje in vzdrževanje mehanizacije, želimo urediti v Obrtni coni Trnovo. Ker bomo s tem bistveno izboljšali pogoje za naše delovanje, pa tudi pridobili kakšno novo delovno mesto, kar v splošni težki situaciji za našo občino ni zanemarljivo, se razume, da pri spremembi ureditvenega načrta in pridobitvi ustreznih površin računamo tudi na pomoč in razumevanje občinske uprave in novega župana občine II.Bistrica. Vsem poslovnim partnerjem, prijateljem in ostalim voščimo ob občinskem prazniku z željo po lepem in še boljšem jutri za vse nas. GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. ČESTITKA Kolektiv Grafičnega ateljeja Alma Zejnulovič s.p. česitita vsem občanom občine Ilirska Bistrica ob občinskem prazniku VOŠČILO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Iskrene čestitke, spoštovanim občanom in občankam občine Ilirska Bistrica, ob občinskem prazniku želi Kulturno društvo Bistr’ške Škuorke milka Pedikerski salon Milka Prosen viš. m. s. Rozmanova 36, Ilirska Bistrica tel. 05/714 12 69 ČESTITKA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom, sodelavcem ter poslovnim partnerjem. Vsem skupaj želimo, da bi med seboj postavili trden most medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Uredništvo KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Komunalno podjetje Ilirska Bistrica opravlja naslednje dejavnosti: - zbiranje, čiščenje in distribucija vode, - zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov, - ravnanje z odplakami, - druge dejavnosti javne higiene, - dejavnost sejmišč in tržnic, - pogrebna in pokopališka dejavnost, - vzdrževanje ulic; Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom Občine Ilirska Bistrica. TV GALEJA LOKALNA TELEVIZIJA TV GALEJA ŽE DVE LETI Prejšnji mesec sta minili dve leti od kar je pričela z oddajanjem lokalna televizija TV Galeja iz Ilirske Bistrice. Že v samem začetku smo se zavedali poslanstva lokalne televizije, ki je informirati prebivalstvo iz področja gospodarstva, kulture, športa, politike in drugih področij družbenega življenja v občini in širše. TV Galeja si je postavila realne cilje, s katerimi želi doseči nadaljnji razvoj televizije in biti uspešna in konkurenčna. Cilji TV Galeja so: - razširitev gledanosti programa TV Galeja na celo občino in širše; - širitev obsega in kvalitete lastnega programa; - stalna skrb za tehnično in tehnološko posodabljanje; - intenzivno trženje produktov TV Galeja; - zaposlovanje strokovnih kadrov in njihovo permanentno izobraževanje in - izmenjava TV programov z ostalimi TV hišami. TV Galeja bo na kadrovskem področju namenila osrednje mesto izobraževanju in oblikovanju novinarskih, tehničnih in marketinškim strokovnjakov, ki bodo aktivno sodelovali pri umeščanju TV Galeja poleg lokalnega tudi v vseslovenski prostor. Pred ekipo TV Galeja so v naslednjih mesecih pomembne naloge. Najpomembnejša naloga je postavitev lastnega televizijskega oddajnika, s katerim bomo razširili območje pokritosti in gledanosti programa TV Galeja. Trenutno poteka zaključna faza pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje za postavitev stolpa za TV oddajnik s pripadajočo infrastrukturo, ki bo realizirano še letošnje poletje. TV Galeja ima lastno produkcijo in po naročilu pravnih in fizičnih oseb izdeluje promocijske filme, reklamne videospote, reportaže ter vrši snemanja pomembnih dogodkov. TV Galeja bo na trgu s svojimi produkti in storitvami med konkurenti vodilna v kvaliteti, kompleksnosti ponudbe steritev in tržno usmerjena. Širina produktov in storitev, ki jih razvitja TV Galeja so za posamezne ciljne skupine zanimivi in ravno tukaj vidi vodstvo TV Galeja priložnost za oglaševanje ter intenzivno trženje svojih lastnih produktov in storitev. Cilji TV Galeja so realni in uresničljivi. Lokala televizija pomeni veliko pridobitev za občino, tako na gospodarskem, kulturnem, športnem in vseh ostalih področjih družbenega življenja. Ekipa TV Galeja želi ob občinskem prazniku vsem občanom in občankam uspešno in prijazno leto. P. P. R. NEPREMIČNINE d.o.o. WWW.PPR-NEPREMICMINE.SI e-mail: info@ppr-nepremicnine.si TRŽAŠKA CESTA 22 Tel.: 05 / 720-20-10 Fax.: 05 / 726-45-83 POSTOJNA PP.R. nepremičnine, Postojna: dinamično in fleksibilno družinsko podjetje, z bogatim znanjem in 10 letnimi izkušnjami na področju posredovanja in cenitev nepremičnin, ki je specializirano za področje Notranjske regije. V podjetju je trenutno 6 zaposlenih in poleg nepremičnin se ukvarjajo tudi z mizarstvom in inženiringom. V letošnjem letu so obnovili že drugi poslovno stanovanjski objekt in s tem pripomogli k lepšem izgledu starega mestnega jedra na Tržaški ulici v Postojni. Na Bistriškem so izvedli vrsto sodnih cenitev za Občinske potrebe in potrebe Ilirije Trgovina d. d. Njihovo osnovno vodilo pri vodenju družbe je stranki ponuditi celovito rešitev pri izvedbi nepremičninskega posla. Sofinancirali so tudi Judo klub Olimpija. Želja podjetja je uspešno sodelovanje na nivoju notranjsko primorske regije tudi v prihodnje. Vsem občanom občine Ilirska Bistrica voščijo ob občinskem prazniku veliko poslovnih uspehov. BEGUNCI PO NOVEM V BREME OBČINE Konec avgusta lanskega leta začel veljati Zakon o dopolnitvah zakona o začasnem zatočišču Po tem zakonu si osebe z začasnim zatočiščem v RS lahko pridobijo status tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje v državi. Odločbo o odobritvi nastanitve in stalnega prebivališča izda Urad za priseljevanje in begunce iz Ljubljane, brez vednosti in soglasja občine, kjer je tej osebi odobreno stalno prebivanje. Na podlagi takšne odločbe imajo te osebe po Zakonu o socialnem varstvu vse pravice do storitev in pomoči socialnega varstva, kot ostali občani. Župan je na 4. seji občinskega sveta podal informacijo, da je dobila oseba s statusom tujca dovoljenje za stalno prebivanje v begunskem centru v Ilirski Bistrici, čeprav ni nikoli prebivala niti se mudila na območju občine. S podelitvijo dovoljenja za stalno prebivanje je tako po zakonu postala Občina Ilirska Bistrica zavezana za plačilo oskrbnine v domu, v katerem je ta oseba nastanjena (stroški oskrbnine znašajo cca 3.000.000,00 SIT letno). Občino bodo bremenili tudi stroški v vseh ostalih podobnih primerih, ki bodo sledili. Občina je prav tako zavezanec za plačilo ali znižano plačilo stroškov vrtcev, šol, prejeli pa so tudi že tri vloge za dodelitev stanovanj. Občina te račune zaenkrat zavrača, ker smatra, da begunci, ki jih je sprejela Republika Slovenija, ne smejo postati skrb in breme občine. Glede na podpisane mednarodne konvencije, na katere se sklicuje Republika Slovenija, je slednja dolžna nase prevzeti finančno breme beguncev, zato je nevzdržno in protiustavno, da to obveznost prenese na lokalne skupnosti brez njihove privolitve. Na državni ravni trenutno ni nobene pripravljenosti, da bi ta problem rešili, saj je od sestanka, kije bil sklican pri ministru R. Bohincu in so se ga udeležili župani občin Črnomelj, Hrpelje - Kozina, Postojna in Ilirska Bistrica, minilo skoraj dva meseca, vendar na vlado ni bila posredovana niti informacija o tem problemu, čeprav je bila dana obljuba ministra. Najverjetneje bodo morale prizadete občine sprožiti ustavni spor za razveljavitev zakona, saj drugače problema, kot kaže, ne bo mogoče rešiti. Občinski svet je tudi sprejel sklep, da se na Vlado Republike Slovenije naslovi zahtevo za razrešitev direktorja Urada za priseljevanje in begunce, Žarka Bogunoviča, zaradi njegovega neustreznega in nestrokovnega pristopa k reševanju problematike na tem področju, saj ob sprejemu spremembe zakonodaje, glede na svojo pristojnost kot direktor vladnega urada, ni predstavil oziroma opozoril vlade, parlamenta ter pristojnih služb na finančne posledice, da bo breme beguncev morala prevzeti lokalna skupnost. SLOVO - Vojku Žnidaršiču Danes, maj obeša raznobarvno cvetje po policah brkinskih. V zraku je visoka pesem ptic in murnov. Vse je uglašeno in intonančno čisto. To je tvoj maj, Vojko! Pozdravil si ga s prvim jokom, ubežal si mu z zadnjim vzdihom. Maj je uspaval svojega pevca. Vse življenje si častil pesem. Bila je tvoja moč, bila je pot in cilj. Bila je v tvojem vsakdanu in prazniku, v jutru in večeru. Pravšnja je bila v stiski in žalosti. Tvoja slovenska pesem! S svojim čistim in globokim glasom si jo častil. S srčnim žarom si jo širil. Nikoli je nisi zatajil in zavrgel, tudi ko je bila huda. Jo boš v snu šepetal? Svojih šestdeset let si podaril zborovskemu petju. Bil si pobudnik in organizator, snoval si nove pevske skupine in zbore. Dolga leta si organizacijsko skrbel za pevske družine. V bistriškem prostoru, na Primorskem in tudi drugod po domovini, si pletel številna pevska prijateljstva, organiziral številne izmenjave gostovanj in pel na številnih odrih doma in na tujem. Pevci, ki smo imeli čast stati ob tebi, cenimo tvoj prispevek h kulturi pod snežniške deželice in se zahvaljujemo za neutrudno delo, saj se temu nisi odrekel do zadnjega. Danes smo se tvoje pevke in pevci poravnali v vrste. Pojemo. Ti kašniš. Kako je mogoče. O, saj vem, prismejal se boš v zadnjem hipu, se tudi ti poravnal in vzravnal, se disciplinirano kot vzgojen pevec glasovno vključil in z vso svojo pevsko vnemo izpel tudi to pesem. Ne!? Ko s pesmijo dogradimo ta dan v večer, dragi Vojko, naj te ljubkuje naša misel. Svojcem in žalujočim izrekamo globoko sožalje! Danica Pardo Ilirska Bistrica 15.05.2003 58 LET POZNEJE Dogodki druge svetovne vojne so postali del naše preteklosti s katero nas povezujejo ljudje, ki so ta strašni in usodni čas živeli. V Domu starejših občanov Ilirska Bistrica živi kar nekaj ljudi, ki so bili aktivni udeleženci narodno osvobodilne borbe. Večine med njimi pa se je vojna, v vseh svojih grozotah, na različne načine dotaknila. Požgani domovi, nasilne smrti bližnjih, taborišča, pregnanstva in nenehni strah, to so bili sopotniki njihove mladosti in odraščanja. Čas je tudi pri njih opravil svoje. Ostali so spomini in zavest, da so nekaj velikega ustvarili za rodove, ki prihajajo. V tem duhu je 28.aprila izvenelo tudi naše srečanje s predsednikom Zveze združenja borcev in udeležencev NOB Ilirska Bistrica, gospodom Jožetom Vičičem in gospodom Francem Godcem, ki sta med drugim opozorila da lahko člani te organizacije postanejo tudi tisti, ki niso udeleženci NOB. To je namreč od leta 1997 splošna domoljubna organizacija, ki ohranja in razvija izročila in vrednote NOB, ter pomaga svojim članom razreševati socialna in zdravstvena vprašanja. Mira Lenarčič NOVE VIDEOKASETE V KNJIŽNICI 1. 40 days and 40 nights = 40 dni in 40 noči 2. Academia de gladiadores = Gladiatorji : prišli, videli ... razprodali kolosej 3. Bless the child = Izbranka teme 4. Bounce = Usojena ljubezen 5. Brat in sestra. O fantu, ki je iskal strah RISANKA 6. Buying the cow = Kravja norost 7. Crossroads = Več kot dekle 8. Čebelica Maja RISANKA 9. The golden bowl = Zlati kelih 10. Harry Potter and the chamber of secrets = Harry Potter in dvorana skrivnosti 11. Torrente. 2 : mision en Marbella 12. Ice age = Ledena doba ANIMIRANI FILM 13. John Q 14. Kiss of the dragon = Zmajev poljub 15. Kissing Jessica Stein = Ko pride ljubezen 16. Kmh in mleko 17. Lilo & Stitch = Lili in Žverca RISANKA 18. Lucija 19. Man who sued god = Mož, ki je tožil Boga 20.. The new guy = Novi frajer 21. Pogumni krojaček. Mojster tat RISANKA LUriade____________________ ROP JE NAŠE SREČE KOVAČ Nekaj gnilega je v deželi slovenski. Ob vseh “evroatlantskih zgodovinskih dosežkih” se tu in tam pojavijo nekatere “napakice”. Vse nekako pridejo do naše vladajoče elite, politikov po domače. Ki so, kajneda, nenadomestljivi. Ker lahko Janša izgubi še deset volitev, pa bo še vedno “vodja opozicije”. Ker se je Drnovšek v monarhičnem slogu umaknil s prestola LDS-a, ker se v Evropi pač ne spodobi, da bi bili predsedniki držav tudi predsedniki strank. Ker se mi nekako zdi, da je Slovenija demokratična država samo zato, ker sta demokratični tudi Avstrija in Nemčija. Če pa slučajno ne bi bili, pa bi mi ravno tako prevzeli “evropski” model. Včasih se politikom malce zalomi, ker j e težko držati masko 24 ur na dan. Tako je Drnovšek ob podpisu pristopa k Evropski uniji brez sramu skušal postaviti predsednika vlade na stranski tir. Seveda, gre logika, saj je možakar zadnjih deset let trdo delal za ta podpis in se ne spodobi, da bi na mestu njegovega imena bil podpisan nekakšen Tone. Ker pa smo parlamentarna in ne predsedniška demokracija, seje moral podpisati tudi Tone. Seveda je imel Drnovšek zelo enostavno možnost, da da svoj podpis na pristopno pogodbo brez kakršnih koli mučk. Lahko bi svoj mandat predsednika vlade dokončal. Preprosto, pristopno pogodbo bi moral podpisati slovenski premier, pa naj se imenuje Tone, Janez ali pa Andrej. Pa kaj bi to, saj smo menda postali parlamentarna in ne predsedniška demokracija zgolj zato, ker se je prvi predsednik imenoval Milan in ne Jože. Nekega dne, ko bo LDS poražena na volitvah, tam nekje okoli leta 2050, se bodo drugi dan začeli socialni nemiri, stavke, časopisi bodo iz provladnih postali opozicijski in skratka videli bomo svoga vraga za napačno izbiro. Do takrat pa smo lahko mirni. Pri nas se namreč na volitvah odloča zgolj o tem, kdo bo v koaliciji z LDS in ali bo Jelinčič prišel “notri” ali ne. Nedavno se je na državni (oni si pravijo sicer “nacionalna”, a nihče ne ve dobro zakaj) televiziji dobro zareklo sicer zelo spretnemu kmetijskemu ministru Butu. Poleg tega, da je uporabil pregovor “dobro blago se samo hvali” in seje, ker ga pač javnost noče, pohvalil kar sam, po mojem mnenju celo zasluženo, je ustrelil eno hudo lovsko, za katero pa stavim, da je nihče še opazil ni. Medijska konkurenca je namreč začela počasi rojevati sadove in nebodijihtreba novinarji postajajo že kar nadležni. Posebej so se lotili požrtvovalnega bivšega šefa veterinarjev Kovača. Najprej so revežu zminirali honorarno delo za kmetijsko ministrstvo, kjer bi bil plačan za to, da bi v Bruslju delal natanko isto, za kar ga plača že Rupel. Potem pa so “banditi” (tako pač privatno pravi novinarjem velik Drnovškov prijatelj Putin) razkrili še, da sije možakar lani za potne stroške izplačal skoraj sedem (!) milijonov tolarjev. Pri njemu denimo 300 kilometrska pot šteje kar 500 kilometrov. To, dragi moji, je relativnostna teorija v praksi. Novinarka je torej Buta vprašala, kaj je s tem v zvezi ukrenil, pa je rekel, da je človeka odpustil. Pa je rekla Korenova, da potnih stroškov ni navedel kot razlog razrešitve. But pa na to, da je on gospod, gentlemen takorekoč in zato tega ni obelodanil. Tukaj moram uporabiti pogost komentar Bernarda Nežmaha -!!!!!!!???? Ma res no, počasi bi jih pa morali imeti poln kufer. Ta keš, s katerim si kupujejo avione kot da so arabski šejki in se potem delajo Francoze, si izplačujejo potne stroške, kot da smo veliki kot Avstralija in gredo za kazen v Bruselj in vzdržujejo lovske koče, kjer lahko počivajo po napornem dnevu, je NAŠ denar, ki ga dajemo zato, da bi imeli poštimano šolstvo, zdravstvo, znanost, socialo, policijo, ceste in železnice in kar je še takega. Se bo torej komurkoli kaj zgodilo za to? Jok brate! Ne da so v drugih državah ljudje bolj pošteni, razlika je v tem, da tam letijo glave (figurativno, seveda), če takšne stvari pridejo na dan. Glave pa letijo zato, ker nadrejeni ve, da je njegova dilema ali glava podrejenega ali njegova lastna. In tako pridemo na začetek današnje basni. Ker so pri nas vsi nadrejeni, zlasti pa politiki, nenadomestljivi, se za svoje glave ne bojijo. Posledično pa tudi tisti malo nižje mimo spijo. Tudi najbolj slaven bivši državni sekretar, naš rojak, je moral le prišepniti novinarjem, da ima marsikaj o marsikom na disketah in o veliki kompcijski aferi ni bilo več ne duha ne sluha. Resnični denarji pa se seveda rolajo drugje. V bankah, zavarovalnicah, insiderskemu trgovanju in monopolnih podjetjih. Načeloma ni nič narobe s tem, da je denar sveta vladar. Če ima ob sebi dva močna pomočnika - delovno etiko in vladavino prava. Tokrat smo predebatirali našo širšo domovino. Tako se zgodi, če pred pisanjem tega sestavka človek gleda Odmeve. Bognedaj, da bi si še naša lokalna televizija omislila kakšna poročila. Če pa že, pa naj se ravna po svetlih vzgledih HTV-ja iz prejšnjega desetletja. Tako bomo lahko bolj mimo spali v naši idilični dolini (in hribih, da ne bo kdo rekel, da tistim iz hribov ne privoščim mirnega spanca), v okna se bo zaganjala burja, nam bo pa toplo pri srcu, ker sicer mogoče bomo res od Boga in države pozabljeni, a po drugi strani bomo pomembno prispevali k temu, da bo Slovenija iz Bruslja izgledala kot država, ki se zavzema za uporabo čiste energije. In ko boste čez leto ali dve gledali kolone tovornjakov tja do Topolca ali Bitnje, ko bo število prebivalcev občine padlo pod 14 tisoč, ko boste hodili avtomobile registrirat v Postojno, se spomnite, da je to le prispevek naše modre matere Slovenije k bratstvu in enotnosti na Balkanu. Prav j e namreč, daje na drugi strani meje od Rupe - luknja. Dejan Ujčič Tretje oko_______________ HOMEOPATIJA NUX VOMICA Center za socialno delo Ilirska Bistrica sporoča_ POMOČ NA DOMU - PREŽIVNINA -UGOTAVLJANJE OČETOVSTVA -UVELJAVLJANJE OPROSTITEV PRI PLAČILU SOCIALNOVARSTVENE STORITVE “Strupeni orešček” vsebuje strup ki deluje na vse važne funkcije v telesu, posebno na jetra. To je stara remedija, ki je zelo uporabna v modernem načinu življenja. Ima močno delovanje na nervni sistem, pacijetnu je slabše od suhega vremena, jemanja stimulansov, dotika, po obedu. Stanje mu poboljša močan pritisk in ko malo zadremlje. Pacient je aktiven, nervozen, iziritiran in mentalno napet. Potrebuje stimulanse, kavo, vino, tobak, alkohol, in zdravila, lahko verjamemo, da pretirava v vsem. Tipičen primer “jet-setter”, pretirava pri hrani in pijači. Pretirano pedantni, hladni ljudje. Nux V. Je najboljša remedija indicirana za detoksifikacijo organizma ob pretiranem pitju kave, alkohola, tobaka in zelo začinjene hrane. Glavobol Nad očmi, vrtoglavica, občutljivost lasišča, izboljšanje s pritiskom - Občutek kot bi glava lebdela Prehlad - Nos se napolni in zamaši ponoči, čez dan pa obilno pušča. - Zamašen nos po izpostavitvi, suhemu hladnemu vremenu. Kašelj in vnetje grla - Grlo je hrapavo, napeto z občutkom da je pretesno. - Rdeče tonzile z zbadanjem v ušesu - Poslabšanje v toplem prostoru, zvečer, poboljšanje na svežem zraku. Abdomen in prebavne motnje - Ni zmožen prebaviti hrane ki jo poje - Slabost z bruhanjem, ki je grenko in kislo - Ne prenaša ozke obleke - Huje mu je v postelji - Remedija “mačkov” Diareja - Po prevelikih obrokih hrene in pijače, poslabšanje zjutraj, takoj po prebujenju - Zastrupitev z konzervirano hrano - Povečana peristatika pred diarejo (kruljenje, premikanje črevesja) Gripa - Hladno mu je v toplem prostoru, ves se pokrije - Jutranje znojenje - Ni lačen niti žejen, je razdražljiv in jokav - Želi si sočustvovanje (da nekdo skrbi zanj) - Bolečine v nogah in v ledjih skupaj z gastričnimi simptomi - Koristna remedija pri krčih Nespečnost - Poslovne skrbi, eksticiran um - Gre spat skoraj spočit in svež, zbudi se utrujen, nespočit Opstipacija (zaprtje) - Pomaga ko neha jemati odvajala. Tudi za ta veliki polikrest bi svetovala, da ga imate pri roki, ko nastopijo zgoraj opisani akutni simptomi. Veliki polikrest v Homeopatiji pomeni, da ima zelo velik in širok spekter delovanja glede na splošne in posebne simptome. Modalitete pa so kjučnega pomena pri predpisovanju, odvisno od primera. Moj nemen je, da vam posredujem tisti del Homeopatije, ki vam bo pomagala pri akutnih nekompkiciranih boleznih. Pa tudi takrat, ko je pot do zdravnika dolga, lahko z Homeopatijo pomagamo in preprečimo najhuje. Za zelo resne stvari pa se le posvetujte s svojim zdravnikom. Neta Vergan 1. POMOČ NA DOMU Pomoč na domu je organizirana oblika socialne oskrbe na uporabnikovem domu za vse tiste, ki so pri opravljanju najnujnejših življenjskih opravil potrebni pomoči druge osebe. V občini II. Bistrica tako pomoč izvajajo tri negovalke z ustrezno strokovno izobrazbo. Socialna oskrba obsega: - gospodinjsko pomoč; nabava živil, priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega prostora z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostor, - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene; pomoč pri oblačenj, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi ortopedskih pripomočkov, - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov; vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodniki, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznostih, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava osebe na institucionalno varstvo. Upravičenci so: - osebe stare nad 65 let, ki lahko z občasno ali nekajurno dnevno pomočjo ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje, Spoštovane občanke in občani! Ali vas je lečeči zdravnik napotil na specialistični pregled v Izolo, Ljubljano ali kakšno drugo zdravstveno središče pa nimate spremstva? V kolikor potrebujete prevoz in strokovno spremstvo pokličite Center za socialno delo Ilirska Bistrica na telefonsko številko 711 01 42 in pomagali vam bomo rešiti vaš problem. Kontaktna oseba: Sonja M AL JE VA C, dipl. so c. delavka tako da jim institucionalno varstvo ni potrebno, - osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb oz. delovni invalidi 1. kategorije, ki so po oceni pristojen komisije nesposobni za samostojno življenje, vendar jim uporaba storitev nadomešča varstvo v institucij, - druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči pri opravljanju večine življenjskih funkcij. - kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida - hudo bolni otrok ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. Storitev finančno zagotavlja občina II. Bistrica, izkazalo pa seje, daje Pomoč na domu kot javna služba organizirana preko CSD zelo pomembna pridobitev v današnjem času , saj uporabnikom omogoča : - možnost odločanja o vrsti in trajanju pomoči. - ohranjanje in doseganje iste ali večje kakovosti življenja - zadovoljitev materialnih in socialnih potreb - samostojnost bivanja v svojem okolju - povezanost z ožjim in širšim okoljem - nudenje različnih informacijah in pomoč pri uveljavljanju določenih pravic Uporabniki morajo storitev plačati.Cena storitve pomoči na domu se določa glede na višino dohodkov uporabnikov in njihovih zavezancev. Občane II. Bistrice pa še obveščamo, da nudimo prevoze k zdravniku oz. specialistu v bolnice. 2. PREŽIVNINE Starši so dolžni preživljati svoje otroke, četudi ti ne živijo skupaj z njimi. Če pa se redno šolajo so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po doseženi polnoletnosti. Ob razvezi zakonske zveze in določitvi preživnine mora tisti roditelj, ki ne živi z otrokom plačevati sodno določeno preživnino tistemu roditelju, pri katerem otrok živi. V primeru, da zavezanec/ka ne plačuje preživnine ima upravičenec -otrok po zakoniti zastopnici/ku možnost izvršbe na sodišču. Ko z izvršbo ni mogoče iztirjati preživnine lahko otroci do 18.leta uveljavljajo državno preživnino na predpisanemu obrazcu na Preživninskemu in jamstvenemu skladu, Ljubljana. Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka. Poleg sodno določene preživnine lahko stranke na sodišču sklenejo, poravnavo ali na Centru za socialno delo dogovor o višini preživnine, ki pa ravno tako predstavlja podlago za izvršbo. Ker na področju preživnine velja vzajemnost so polnoletni otroci po zakonu dolžni preživljati svoje starše, če so ti nesposobni za delo in nimajo dovolj sredstev za življenje. Tudi tako preživnino se lahko določi na sodišču ali pa uredi na Centru za socialno delo z dogovorom o preživljanju. Center za socialno delo vodi evidenco za preživnino za območje občine II. Bistrica in jih vsako leto uskladi na podlagi sklepa vlade. 3. UGOTAVLJANJE OČETOVSTVA Za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, velja mož otrokove matere. Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi Spoštovane občanke in občani! Obveščamo vas, daje s 1.1. 2003 stopil v veljavo nov zakon o izvajanju rejniške dejavnosti(Ur.list RS štev. 110/2002). Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost mora: -imeti stalno prebivališče v republiki Sloveniji -imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo -biti polnoletna. Poleg naštetih pogojev morajo biti zagotovljeni še dodatni pogoji, o katerih vas bomo seznanili na Centru za socialno delo Ilirska Bistrica. Center za socialno delo vabi vse, ki vas to področje dela zanima, da pokličete na Center za socialno delo Ilirska Bistrica, kontaktna oseba Katja Prosen Boštjančič (05)7110145, kjer boste dobili vloge za prijavo in podrobnejše informacije. s sodno odločbo. Oče lahko prizna otroka za svojega pri Centru za socialno delo ali pred matičarjem ali v javni listini, oporoki. Ko matičen urad dobi obvestilo o rojstvu otroka rojenega izvenzakonske zveze, obvesti krajevno pristojen Center za socialno delo. Ta pokliče mater, da poda izjavo, koga šteje za otrokovega očeta. To izjavo lahko da mati tudi brez poziva. Če mati pove otrokovega očeta, ga Center za socialno delo pokliče, da izjavi ali je otrokov oče. Če očetovstvo prizna, se uradno potrjene listine pošljejo na matičen urad in očetovstvo vpišejo v rojstno matično knjigo. Če domnevni oče očetovstva ne prizna, lahko mati v otrokovem imenu vloži tožbo na ugotovitev očetovstva. 4. SPREMEMBE PRI UVELJAVLJANJU OPROSTITVE PLAČILA SOCIALNOVARSTVENIH STORITEV - pomoč na domu in institucionalno varstvo Na področju socialnega varstva je potrebno plačati storitve Pomoči na domu in institucionalnega varstva odraslih (domskega). Plačila storitve pomoči družini na domu je v celoti oproščen vsak upravičenec, ki sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakon in če nima družinskih članov ali drugih zavezancev, nima dohodka ali njegov dohodek ne presega meje socialne varnosti ter ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči druge osebe. Plačilo storitve institucionalnega varstva v obliki celodnevnega bivanja, organizirane prehrane in varstvo v zavodu ali drugi organizirani obliki je v celoti oproščen vsak upravičenec, ki sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakon in če nima družinskih članov ali drugih zavezancev, nima dohodka ali njegov dohodek ne presega meje socialne varnosti ter ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo. V kolikor pa upravičenec ima dohodke je storitev dolžan plačati glede na svoj socialni položaj. Če pa uporabnik plačila ne zmore, ga je dolžan preživljati zakonec in otroci. V primeru, da teh ni ali ne morejo plačati, je plačnik storitev občina, kjer ima upravičenec stalno bivališče. V primeru, da bo namesto upravičenca plačevala storitev občina, upravičenec pa je lastnik nepremičnin mora ta na podlagi 100.b člena Zakona o socialnem varstvu (Ur.list RS, št.41/99) dovoliti zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnin v korit občine. Zavezanec, ki pa je upravičenca do storitve dolžan v celoti preživljati na podlagi pravnega posla, na podlagi katerega je pridobil lastninsko pravico na nepremičnini upravičenca, je oproščen plačila prispevka k plačilu storitve upravičenca le, če se z občino, ki financira storitev dogovori o obsegu in načinu poravnave dolga. Plačila storitev je lahko upravičenec oproščeni delno ali v celoti, odvisno od njegove plačilne sposobnosti. Vlogo za oprostitev plačila storitve pomoči na domu in institucionalnega varstva se vloži na Centru za socialno delo, kjer vam bomo na našo željo posredovali vse dodatne informacije in opravili preračun za vsakega konkretnega primera. PRIPRAVILA Sonja Maljevac, dipl. soc. del. NAVODILA SODELAVCEM SNEŽNIKA Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič se je morda težko odločiti, da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno pa je kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka. Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno pa je, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, kako in zakaj! Nujna vsebinska členitev: NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede dolg. UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga poveže z drugimi obravnavami. JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in formulirati sklepe. ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana v jedru ter združi analize in spoznanja. SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov. PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu društva, organizacije, podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne osebe oziroma imenom osebe, ki je besedilo sestavila. Besedila, ki niso podpisana so avtorstvo uredništva. PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez slikovne opreme. DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brez presledkov) ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12. Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju. Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka. Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in fotograjih. Uredništvo RUSEVSKO JUBILEJNO PRAZNOVANJE ALI... “KAKOR LEPE SANJE, SPOMIN BO NA TE DNI Taborniški dom je s prerezom traku simbolično otvoril gospod Franc Godec ali stric Godec Te vrstice bi bile lahko napisane čisto v stilu novičarskega poročila, pa ne bodo.. .Napisane bodo čustveno, prav tako, kot je bila čustvena proslava ob Ruševskem jubileju. Tega, da taborniški rod Snežniških ruševcev letos praznuje svojih 50 let delovanja, ni treba več posebej poudarjati. Višek tega praznovanja pa je predstavljala slavnostna akademija v dvorani Doma na Vidmu, ki ji je sledila slovesna otvoritev prenovljenega taborniškega doma ob Športnem parku Nade Žagar. Vse pa se je dogajalo 10. maja v popoldanskem času. Dvorano na Vidmu so napolnili taborniki vseh generacij, starši mlajših tabornikov, občinski predstavniki, predstavniki sorodnih društev in klubov, ... Med nami sta bila oba bistriška poslanca v državnem zboru, gospod Vojko Čeligoj in gospod Igor Štemberger, pa načelnik Zveze tabornikov Slovenije Darko Jenko, predstavniki katoliških skavtov iz bistriškega stega, predstavniki prijateljskih rodov iz Slovenije in zamejstva in še marsikdo, ki so mu taborniki blizu. Ko je pevska skupina Sušeč otvorila proslavo s taborniško himno Dviga plamen se iz ognja, in je v ozadju odra gozdovnik Juje dvigoval zastavo Zveze tabornikov Slovenije, prav tako, kot jo vsako jutro dvignemo na taborjenju, je večino prisotnih spreletel srh zadovoljstva in misli sta jim napolnila ponos in veselje, da smo zmogli. Kljubovali smo vsemu, dolgih petdeset let, in naš rod pripeljali do tako pomembnega dne, ko lahko rečemo, da je za nami pol stoletja v Ker se že nekaj časa širijo govorice, da bo država v izpraznjene vojašnice naselila okužene prebežnike je župan na 4. seji občinskega sveta podal naslednjo obrazložitev. Dne 26. aprila 2003 je bil s strani predstavnikov različnih ministrstev opravljen ogled v objektih kasarne v Ilirski Bistrici. Po poizvedovanju so ugotovili, da je bila na obisku gospa Darja Peharc iz uniformirane policije, ki je trenutno vodja Centra za prebežnike, z njo so bili še: vodja Centra za prebežnike v Postojni, predstavniki Slovenske vojske in še nekatere osebe, katerih identitete nam niso želeli izdati. Zupan je še poudaril, da glede na njegovo vztrajno poizvedovanje pri gospe Darji Peharc, lahko pove, da 80 bili njeni odgovori zelo zavajajoči. Najprej je trdila, da ni bila v Ilirski Bistrici, kasneje pa je potrdila, da sije objekt kasarne ogledala za potrebe Schengenske meje. Nato je svojo 12javo ponovno spremenila ter trdila, da ne pozna oseb, ki so bile z njo prisotne na ogledu in da so ogled opravili po nalogu Ministrstva za zdravstvo. Vsled te izjave so poskusili pridobiti informacije na Ministrstvu za zdravstvo, kjer je za to področje nepretrganega dela. Povezovalca prireditve, gozdovnika Martin Rvrosc in Barbara, sta v začetku povedala nekaj o naši zgodovini. Nismo želeli proslave v klasičnem smislu, skoznjo smo hoteli vsem predstaviti tisto pristno, sproščeno vzdušje, ki vlada med taborniki, kljub na trenutke strožji disciplini, ki jo taborništvo tudi zahteva. Da z njeno pomočjo vzgoji ljudi, ki znajo preživeti v naravi, ki naravo ljubijo, tja radi in pogosto zahajajo. Ljudi, ki imajo radi druge ljudi, so pripravljeni pomagati in se znajdejo v vsakršni situaciji. Konec koncev ljudi, ki znajo preživeti v danes marsikdaj krutem svetu. In naša proslava je bila sproščena, simpatična. Skoznjo se je prepletala resnost, ki-je bila potrebna, ko smo podelili jubilejne zahvale tistim, ki nam stojijo ob strani in spominske plakete zadolžena gospa Edita Štok. Najprej je potrdila, da so si ogledovali možne lokacije za večje epidemije, ki bi lahko prizadele državo, nikakor pa ne za bolne prebežnike, drugič pa se je ponovno izgovarjala, da še nima poročila komisije o ogledu objektov in ne more dati odgovora. Župan ugotavlja še, da glede na povedano lahko ugotovimo, da država išče lokacijo za primer zajetja okuženih prebežnikov, vendar se predstavniki ministrstev izogibajo konkretnim odgovorom ter odgovornosti, da bi podali točne informacije, kaj se dogaja v zvezi z navedeno problematiko in kakšne namene ima ministrstvo s kasarno v Ilirski Bistrici. Občinski svet je sprejel sklep v katerem odločno zavrača možnost nastanitve rizičnih in ostalih skupin prebežnikov v prostore izpraznjene vojašnice v Ilirski Bistrici, ker se objekt vojašnice nahaja v samem mestu oziroma strnjenem naselju in bližini osnovne šole in je zato ta lokacija za nastanitev navedenih skupin oseb neprimerna. Zahtevali so še, da so Občina Ilirska Bistrica in občani sprotno ter korektno obveščeni o vseh morebitnih nadaljnjih aktivnostih. tistim, ki so našemu rodu veliko dali. Podelili smo jih organizacijam, skupnostim in trem posameznikom: posmrtno gospodu Francu Munihu, našemu ustanovitelju in prvemu starešini, gospodu Francu Godcu, dolgoletnemu starešini našega rodu in gospodu Milanu Primcu, načelniku rodu v njegovem začetnem obdobju. In skozi proslavo se je prepletala sproščenost in hudomušnost, ko so vse starostne kategorije predstavile svoje točke. Najprej naši najmlajši, murenčki, tisti, ki še niso zakorakali na šolske hodnike. Kako lepo je bilo videti 29 rumenorutnikov, ki so brez najmanjše zadrege na odru prepevali tisto prvo pesmico, ki se jo navadno pri tabornikih navadiš - Mur, mur, mur, murenčki... Veselje je bilo gledati našo prihodnost, tiste, ki bodo rod vodili čez kakšnih 20 let in ki so s svojo številčnostjo dokazali, da se nam za prihodnost roda ni treba bati. S pesmico Prvi spomladanski taborniški izlet so se predstavili medvedki in čebelice. Tudi rdeče rutke so dodobra napolnile odrski prostor. In potem so svoje orientacijsko znanje po dvorani pokazali gozdovniki, ki jim je uspelo določiti strani neba in so našli še večjo skupino zelenih rutk, ki jih je čakala na odru, da so skupaj zapeli gozdovniško pesem. Popotniki z modrimi rutkami so pokazali, kako poteka dan na taborjenju, od vstajanja ob pisku piščalke taborovodje, ki mu sledi telovadba, pa do večernega tabornega ognja s prešerno pesmico. Grče, tisti najstarejši, ki jih krasijo vijola rutke, so o svojem delu posneli kar kratek film, ki so ga premierno predvajali na proslavi in ki je uspel nasmejati vse v dvorani s prikazom delovnih akcij grč, katerih nepogrešljiv del so obilne »marende«. Nekje med točkami je na oder prišel še naš starešina Kovo. Njegov govor je bil tisti, ki je marsikatero oko napolnil s solzami ganjenosti, ker je tako čudovito uspel povedati vse tisto, kar taborniki in taborniško življenje zares dajo človeku. In kar taborniki zares so. Njegovemu govoru je sledil govor podžupana ilirskobistriške občine Zlatka Jenka, ki je našemu rodu prinesel priznanje ob 50. obletnici delovanja ter govor načelnika Zveze tabornikov Slovenije Darka Jenka, ki nam je predal Zlato plaketo Zveze tabornikov Slovenije. Njim so sledili še pozdravni nagovori predstavnikov prijateljskih rodov, katoliških skavtov in Športne zveze II. Bistrica. 55 e e e Ko pa je na koncu po dvorani zadonela morda najlepša taborniška pesem Tam ob ognju našem in smo poleg pevske skupine Sušeč na oder prišli še vsi ostali taborniki, oblečeni v svoje uniforme - kroje...takrat nam je bilo spet toplo pri srcu in vsi smo se še enkrat zares zavedli, tudi tisti, ki so nekoč že bili Ruševci, pa jih je življenje popeljalo na drugačne poti, da biti tabornik in tudi Ruševec ni nekaj, kar z leti mine. To je način življenja, to je tisto, kar za vedno nosiš v sebi. Je tisto, kar za vedno si... Dogajanje smo potem preselili pred taborniški dom, ki ga je s prerezom traku simbolično otvoril gospod Franc Godec ali stric Godec, kot mu pravimo pri tabornikih. V njem je bila razstava o rodu Snežniških ruševcev in razstava poštnih znamk s skavtskimi motivi, del bogate zbirke znanega slovenskega tabornika, Toneta Simončiča, starešine ljubljanskega rodu Rožnik. Razstavo o tabornikih si še vedno lahko ogledate v Knjižnici Makse Samse v II. Bistrici. Vsemu temu je sledilo prijateljsko srečanje ob dobro založeni mizi, ki so jo s prigrizki napolnile naše mame, pecivom, ki so ga za nas napekle članice pevskega zbora Aktiva kmečkih žena in seveda ob prepevanju taborniških pesmic s kitarsko spremljavo še pozno v noč. Vsi tisti taborniki in taborniški prijatelji, ki ste dogajanje 10. maja zamudili, vabljeni na še eno prijateljsko srečanje ob 50-letnici roda Snežniških ruševcev, ki bo 30. avgusta 2003 v Črnem dolu. Za RSR, Iris Skrt - Dina BREZ Stekla žvižg se čuje ko zareže v noč se zareže v lice belo da se solza pordeči. Dlan razmaže kri in sluz prste lima tanke več ni sonca ne neba modrine zdaj poljubi jo oko. Kdaj že tu ljubezen ugasne nekdaj je rodila dete zdaj za vrati prisluškuje trpke sanje sanja budno. Novi dan zori nad mestom a modrina ga ne išče oblači nebo in sonce vedno krive so stopnice. Ta modrina nekdaj bo poiskala si nebo in sonce kdo pa bo zacelil rane srca vse razpoke vrasle. Matjaž Vrh PROSLAVA OB 60. LETNICI USTANOVITVE ISTRSKEGA ODREDA V torek 22. aprila je bila, v dogovoru z vodstvom skupnosti borcev Istrskega odreda Ajdovščina in Glavnim odborom ZZB-NOB Slovenije ter županom občine g. Antonom Šenkincem, prva seja Prireditvenega odbora za proslavitev 60. letnice ustanovitve Istrskega odreda. Proslava naj bi bila 20. septembra 2003 na Pregarjah. Na sejo so bili povabljeni: J. Vičič, B. Štembergar, F. Gombač, I. Valenčič, D. Dujc, Z. Jenko, F. Godec, M. Tomič, I. Maljevac, D. Bonano, M. Renko, A. Bubnič, E. Babič, J. Jelinčič, S.Koman, L. Maslo, Z. Kovačevič, V. Mihelj, G. Cesar, T. Firm in župan Anton Šenkinc. Najprej so izvolili častni in operativni odbor. Predsedovanje častnega odbora je prevzel župan g. Anton Šenkinc, predsednik operativnega odbora pa je po dolgemu nagovarjanju udeležencev sestanka postal g. Jože Vičič, ki je tudi v nadaljevanju vodil sejo. Vsi prisotni so se z imenovanji strinjali, ter poudarili, da bo proslavitev 60. letnice ustanovitve Istrskega odreda največje praznovanje od leta 1995 v naših krajih. Načrtovana proslava bo potekala v več delih. Dan pred glavno proslavo bodo položili venec k spomeniku Istrskega odreda na Kozini, drugi dan bo pohod iz Padeža do bolnice Zalesje v Ostrožnem borštu, kjer bo potekalo tudi odkritje nove spominske plošče bolnici Zalesje. Osrednja prireditev s kulturnim programom pa bo 20. septembra na Pregarjah. PRIBEZNIKI NA MILO ALI S SILO? V DOBROPOLJAH SMO PRAZNOVALI SHOD V Sloveniji imamo blizu 3000 cerkva. Ker se le-te nahajajo v naseljih, navajamo za boljšo primerjavo še podatek, da je v Sloveniji trenutno 5996 naselij. V povprečju ima torej cerkev vsako drugo naselje, v resnici pa to izgleda tako, da imajo večja naselja po več cerkva, mnoga manjša so pa brez njih. In vsaka izmed teh cerkva ima svojega zavetnika - svetnika ali svetniški par ali celo skupino svetnikov. Godovi teh svetnikov so pogosto praznični dan za kraj, v katerem se nahaja njim posvečena cerkev. Nekoč so bili to verjetno še bolj izraziti krajevni prazniki, kot so danes. Ta praznik nekje imenujejo ‘semenj’ drugod ‘žegnanje’, na bistriškem ‘shod’ ali ‘opasilo’ (v jugozahodnem delu občine) ali kar po svetniku, npr. ‘na ‘margaretino’ ali ‘anino’ (v jugovzhodnem delu občine). Ena izmed Florjanovih cerkev je tudi v Dobropoijah. Po imenu vasi sodeč je morala biti to znana poljedeljska vas. In predstavljamo si kmete nekoč: v svojih lesenih hišah, kritih s slamo brez kakršnekoli zaščite. Požar jim je bil uničujoč sovražnik. To je bil verjetno razlog, da so Dobropoljci svojo cerkev posvetili ravno sv. Florjanu. Pod njegovo varstvo spada tudi Zarečica in zahodni del Rečice. God sv. Florjana oz. nedelja po njem je bila v Dobropoijah vedno pomemben praznik. Sedaj, v času, ko postaja moderno obujanje starih navad, smo pa domačini pomen praznika hoteli razširiti še čez meje naše podružnice. Začelo se je leta 1997, ko smo na praznovanje prvič povabili bistriške gasilce, ki so se z veseljem odzvali povabilu in prišli v goste v uniformah in z gasilskimi vozili. Potem pa je praznovanje kar nekako spontano iz leta v leto postajalo večje in bolj slavnostno. Postalo je že tako veliko, daje bila za organizacijo prireditve potrebna dobra organiziranost. Tako se je rodila ideja, da se tudi formalno registriramo v Društvo sv. Florjan Dobrepolje. Praznični dan sv. Florjana je bil letos neobičajno sončen, celo malo moteče vroč. Praznovanje smo začeli s procesijo skozi vas, na čelu katere so bili gasilci. Sledila je maša, ki smo jo v veliki meri sooblikovali laiki, zato je bila malo drugačna od običajnih nedeljskih maš. Maši je sledil blagoslov gasilskih vozil in opreme, da bo v naslednjem letu vse skupaj dobro služilo, ko bo to potrebno. Spretni gasilci so nam pokazali in komentirali uporabno vajo -reševanje ponesrečenega avtomobila, ki povrhu vsega še gori. Izgledalo je kot v filmu. Preselili smo se nazaj na klopi na razgretem igrišču ali si poiskali senco pod bližnjim drevesom in prisluhnili še kulturnemu programu. Začeli so ga stalni gosti - pevska skupina Vasovalci, za njimi je na oder prišel etno kvartet družine Batista, ki sicer živi na koprskem, izhaja pa iz Zarečice in ima shod ob godu sv. Florjana tudi za svoj shod. Njihov nastop, s pomočjo že pozabljenih glasbil, je prikazoval dogajanje na pašnikih in ob vaških vodnjakih nekoč. Uradni del prireditve seje pa zaključil s pravo gledališko predstavo - s slavno harijsko tragikomedijo ‘Kri nej uoda’. Sledilo je druženje ob kapljici ruj nega, dobrotah pridnih gospodinj in seveda ob prijetni glasbi. V družabnem delu prireditve in kot odmev nanjo smo slišali mnogo pohval. Hvala vam zanje! Gotovo nam bodo v spodbudo za delo naprej. Deležni smo bili tudi dobronamernih pripomb. Tudi te bomo upoštevali pri nadaljnjem delu. Radi bi se še zahvalili vsem, ki se (z delom ali sponzorstvom) pomagali pri organizaciji prireditve in vsem, ki ste seje udeležili! Katja, Alenka, Tjaša DOPOLNJENA PONUDBA V KVIST-U KVIST zdravstvo in storitve d.o.o. iz Ilirske Bistrice oziroma zasebna internistična ambulanta dr. Krste Milevskega je obogatila svojo zdravstveno ponudbo z novim aparatom, prvim takšne vrste v Sloveniji. Svoj obstoječi program obravnavanja bolnikov je ambulanta dopolnila z najsodobnejšo ultrazvočno aparaturo za diagnostiko osteoporoze. Prednosti pred dosedanjo denzitrometrijo, ki je rendgenska metoda, je v tem, de je nova ultrazvočna metoda najbolj množična preiskava, saj se z njo lahko poslužuje celotna populacija - otroci, odrasli in starostniki, ker ni škodljiva. Pričujoča metoda je neštetokrat Holter monitoring - računalniško vodeni aparat za 24 urno merjenje krvnega pritiska' ponovljiva in na ta način omogoča lažje preverjanje uspešnosti terapevtskega zdravljenja. V ambulanti so vam na voljo tudi 24 urni merilec krvnega pritiska in ultrazvok za preiskavo trebušnih Ultrazvočna aparatura za diagnostiko osteoporoze organov. Zvišan krvni pritisk je največji rizični faktor za možgansko kap, srčni infarkt, srčno odpoved in vse žilne bolezni. Za pravilno terapijo in dobro regulacijo krvnega pritiska je predhodno potrebna kontinuirana 24 -uma meritev krvnega pritiska po časovnem zaporedju vsakih 20 minut, ki daje naslednje parametre: sistolični krvni tlak, diastolični krvni pritisk, srednje vrednosti, štetje utripov srca - pravilni in nepravilni utripi srca. Ultrazvok za preiskavo jeter, žolča, žolčnih vodov, ledvic, sečevodov, sečnega mehurja, trebušne slinavke, prostate ter povečanih bezgavk v trebuhu in krvnih žil. Obstoječe preiskave so na razpolago vsak dan po predhodnem dogovom v specialistični ambulanti: dr. Krste Milevski, Župančičeva ulica 5, Ilirska Bistrica, tel.: 05/710 13 50 ali 05/710 13 48. Ultrazvok za preiskavo trebušnih organov DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ V prostorih Minoritskega samostana na Ptuju je tudi letos potekala tradicionalna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki so jo pripravili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj in mestna občina Ptuj. Na ocenjevanja v različnih kategorijah se je prijavilo 650 kmetij z 972 dobrotami, razstavljeni pa so bili samo izdelki, ki so prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja. Iz naše občine se je na ocenjevanje prijavilo osem kmetij z osemindvajsetimi izdelki. O odlični kakovosti izdelkov iz naših kmetij pričajo številna priznanja, ki so jih prejeli: - Darinka Brožič iz Jablanice tretje zaporedno zlato priznanje za orehovo potico in s tem tudi ZNAK KAKOVOSTI ZA OREHOVO POTICO,bronasto priznanje za pšenični kruh z dodatki in bronasto priznanje za češpljevo marmelado, - Družinska kmetija Štemberger iz Vrbice pet zlatih priznanj: za kozjo skuto z dodatki česna in peteršilja, kozjo skuto z dodatki oliv, sirarsko kozjo skuto, mehki kozji sir in poltrdi kozji sir, - Srečko Sanabor iz Harij dve zlati priznanji - za suhe slive in jabolčne krhlje, tri srebrna priznanja - za slivovec, tepkovec in jabolčni kis, ter dve bronasti priznanji - za jabolčni sok in žvižgouc ( jabolčno vino), - Vilko Škrab zlato priznanje za slivovec in srebrno priznanje za jabolčno žganje, - Milenko Oblak zlato priznanje za slivovec, - Matjaž Miše iz Sabonj dve bronasti priznanji - za jabolčno žganje in jabolčni kis, - Mojca Brožič iz Jablanice bronasto priznanje za orehove rogljičke in - Marika Mikuletič iz Male Bukovice bronasto priznanje za sadni kruh. Vsem nagrajencem iskrene čestitke! Mirjam Furlan Kmetijska svetovalna služba TABORNIKI IN SKAVTI ZBIRALI STAR PAPIR Taborniki roda Snežniških ruševcev so v sklopu praznovanja svoje 50-letnice delovanja izvedli akcijo zbiranja starega papirja. Na pomoč so jim priskočili tudi bistriški katoliški skavti. Po predhodnem izdatnem opozarjanju občanov Ilirske Bistrice, naj hranijo vsa star papir, so akcijo izvedli v soboto, 26. aprila. Že dopoldne se je velikanski kontejner, kije bil pripeljan iz Ljubljane prav v ta namen, hitro polnil. Star papir so prispevale razna bistriška podjetja, občinska stavba in posamezniki. Skavti so papir zbirali v okoliških vaseh, taborniki pa v Bistrici po blokovskih naseljih in v mnogih samostojnih hišah. Že v zgodnjih popoldanskih urah je bilo papirja toliko, da je bil kontejner popolnoma napolnjen. Po nekaj dneh so iz Ljubljane sporočili, da so na akciji taborniki in skavti zbrali kar 8 ton starega papirja ali povedano z drugačnimi številkami: od zbranega papirja so dobili kar 125.000,00 tolarjev, ki jih bodo namenili v sklad za obnovo otroških igral v Bistrici. P.S.: Akcija zbiranja starega papirja bo ponovno v septembru, zato pozivamo vse, da do tedaj hranite papir. Iris Skrt-Dina JEZIK Tole zgodbo sem prebrala v knjigi “Temna stran iskalcev svetlobe,” avtorice Debbie Ford. Mislim, da je primerna prav za ta čas, ko politični jeziki opletjao in spletajo niti naše usode v dobrem in zlem.. Zgodba Vladar cvetočega kraljevstva je poslal po enega svojih slov. Ko je sel prispel, mu je kralj naložil, naj poišče najslabšo stvar na svetu in mu jo prinese v nekaj dneh. Sel je odšel in se po nekaj dneh vrnil praznih rok. Kralj ga je vprašal začuden:”Kaj si našel? Nič ne vidim.” Sel je odgovoril: ”Prav tukaj je, vaše veličanstvo,” in izplazil jezik. Zbegan ga je kralj zaprosil, naj mu zadevo pojasni. Sel je rekel:” Najslabša stvar na svetu je moj jezik. Ta lahko povzroči številne grozljive reči. Lahko seje zlobo in laži. Lahko mu preveč popuščam - to me bo izčrpalo in prineslo bolezen. Lahko izreče marsikaj, kar bo prizadelo druge. Moj jezik je najslabša stvar na svetu.” Kralj je bil zadovoljen in naročil mu je, naj spet odide, in mu tokrat prinese najboljšo stvar na svetu. Sel se je hitro odpravil in po nekaj dneh znova prišel praznih rok. “Kje je?” je zakričal kralj. Spet je sel izplazil jezik. “Povej mi,” je rekel kralj, “kako je to mogoče?” Sel je odgovoril: “Moj jezik je najboljša stvar na svetu, ker je sel ljubezni. Samo z jezikom lahko izrazi neustavljivo lepoto poezije, Uči me prefinjenosti okusov in me vodi, da izbiram hrano, ker mi dovoljuje, da prepevam božje ime.” Kralj je bil zelo zadovoljen in ukazal, naj postane dotedanji sel najodličnejši med njegovimi osebnimi svetovalci. Vsi smo nagnjeni k temu, da stvari vidimo črno in bele. Toda dobro in slabo, čmo in belo, je v vsem. Če to zanikamo nekje zanikamo povsod. Ničesar ni, kar ne bi bilo božje, in če bomo to videli v sebi, bomo to lahko prepoznali v vsakem. Neta Vergan GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 4. SEJA OBČINSKEGA SVETA Za stanovanja, oddana v najem PRED uveljavitvijo metodologije za obiskovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, se najemnine do konca lesa 2003 določijo v naslednji višini: 1. ) za stanovanja, zgrajena iz družbene lastnine, ki jih zasedajo prejšnji imetniki stanovanjske pravice ter starejša stanovanja, oddana v najem po letu 1991: a) najemnina v Vitini 3,0% {stanovanje, staro do 66 let * neamortizirano) b) najemnina v višini 2,50% {stanovanje, staro nad 60 let - amortizirano) 2. ) Za stanovanja, zgrajena in oddana, v najem po let« 1991, se zaračuna najemnina v višini 4,0(1%, socialnim upravičencem pa 2,38%. Vrednost točke pod I.) in 2.) je 2,63 EUR. 3. ) Socialnim upravičencem, ki zasedajo starejša stanovanja, a) najemnina v višini 2,16% (stanovanje, staro do 60 let, neamortizirano) b} najemnina v Vitini 2,45% (stanovanje, staro nad 60 let * amortizirano) Vrednost točke je 1,92 EUR. II, Z& stanovanja, oddana v najem PO uveljavitvi metodologije m oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, se najemnine do konca teta 21303 določijo v naslednji višini: 1} za stanovanja, zgrajena ali v celoti prenovljena tn oddana v najem po uveljavitvi metodologije: a) najemnina v višini 4,50 % od vrednosti stanovanja b) najemnina v višini 2.6033, žeje najemnik socialni upravičenec, 2. ) KI stanovanja v Ulici 7.maja v fltrsM Bistrici: a) najemnina v višini 4,00% od vrednosti stanovanja, b) najemnina v višini 2,60%, če je najemnik socialni upravičenec, 3. ) za Starejša stanovanja: a) najemnina v višini 4,00 % od vrednosti stanovanja oz. 2,60% od vrednosti stanovanja, če je najemnik socialni upravičene« (stanovanje, staro do 60 let - neamortizirano) b) najemnina v večini 3,71 % od vrednosti stanovanja oz, 2,58%, C« je najemnik socialni upravičenec (stanovanjc, staro nad 60 let - amortizirano}. Vrednosti točke je 2,63 EUR. Oblikovanje najemnin neprofitnih stanovanj SVETNIŠKI PORTRET: RUDI CELIN Rojstni podatki: 14.01.1945 Izobrazba: univ.dipl.kmetijski ing.živinorejske smeri Poklic: upokojenec Zakonski stan: poročen, oče Politična pripadnost: SLS Politični cilji: kvaliteta življenja ASTROLOŠKO ZNAMENJE: KOZOROG NAJLJUBŠA KNJIGA: JULES VERNE,DVAJSET TISOČ MILJ POD MORJEM NAJLJUBŠI FILM: ŽIVLJENJE JE LEPO (LA VITA E BELLA) NAJLJUBŠA GLASBA: EVERGRINI NAJLJUBŠA HRANA: OBARA NAJLJUBŠI KOS GARDEROBE: TERMO PULOVER NAJLJUBŠI HOBI: SAM SVOJ MOJSTER DOMAČA ŽIVAL: PES TOMI IN MAČEK ČIHO AVTO,KI BI GA ŽELEL IMETI: GA IMAM OSEBA,KI BI JO ŽELEL SPOZNATI: HELMUT KOHL KRAJ, KI BI GA ŽELEL OBISKATLGALAPAŠKI OTOKI NAJLJUBŠI DAN ALI PRAZNIK: VELIKA NOČ ŽIVLJENJSKI MOTO:KAR LAHKO STORIŠ DANES, NE ODLAŠAJ NA JUTRI OBISK UČENCEV GLASBENE ŠOLE NA MADŽARSKEM V četrtek 24. aprila je bila v OŠ Antona Žnideršiča 4. seja OS Občine Ilirska Bistrica. Po ugotovitvi sklepčnosti in določitvi dnevnega reda je bila na vrsti predstavitev osnutka proračuna Občine za leto 2003. Za razliko od prejšnjih let je župan uvedel novost in predstavil osnutek proračuna svetnikom in ostalim uporabnikom proračuna kot informacijo, tako da bodo imeli vsi možnost podati svoje pripombe in predloge, do oblikovanja končnega osnutka proračuna, ki bo predvidoma konec meseca maja. Župan je v izčrpnem uvodu obrazložil novosti in najbolj pomembne točke proračuna za letošnje leto, nato pa so svoje predloge podali še: Ester Juriševič v imenu Aktiva ravnateljev osnovnih šol, Zdravko Debevc v imenu Športne zveze Ilirska Bistrica, Vojko Mihelj za Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, Saša Boštjančič v imenu Zveze kulturnih društev, Milan Dekleva - kot ravnatelj OŠ Podgora Kuteževo in g. Delost v imenu Gasilske zveze Ilirska Bistrica. Vsi ostali - svetniki in uporabniki proračuna, so imeli možnost podati svoje predloge v sedem dnevnem roku. V nadaljevanju je Irena Raspor iz Projekta Nova Gorica, podala pojasnila k točki Obravnava Programa priprave LN za Vetrno elektrarno Volovja reber in povezovalni 110 kV daljnovod ter mrliške vežice v Knežaku. Začetna polemika se je vrstila o tem ali je sploh potrebno to točko obravnavati, saj ima župan zakonsko osnovo, da omenjeni lokacijski načrt sprejme sam -brez vnaprejšnje potrditve občinskega sveta. Župan je v pojasnilo obrazložil, da je želel slišati razpravo in mnenja svetnikov, tako da bi projekt vetrnih elektrarn tekel brez zapletov in prikrivanj, ki mu jih očitajo nekateri posamezniki in društva. Po izčrpni debati so svetniki s 16-timi glasovi sprejeli informacijo o lokacijskem načrtu za Vetrno elektrarno Volovja reber in povezovalni 110 kV daljnovod Po potrditvi zapisnikov in pregledu realizacije sklepov s 3. seje so sledila vprašanja in pobude svetnikov. Tako svetnik Z. Jenko predlaga, da se začne postopek, da se KS Ilirska Bistrica razdeli na novi dve KS - KS Ilirska Bistrica in KS Trnovo. Župan mu je takoj pojasnil, da občinski svet nima te pristojnosti in da mora pobuda priti iz sedanje krajevne skupnosti. I. Batista predlaga, da občinska uprava uredi vse potrebno, da lastniki lahko uredijo svoje parcele ob cesti Lesonit - križišče pri Mikozi, saj služi le-ta v prihajajočih poletnih mesecih, kot obvoznica in ni prav, da je tako neurejena. J. Lavrenčič apelira, naj se poizkuša rešiti problem parkiranja v Mikozi. Svetnika F. Lipolta zanima zakaj ni bilo nobenega iz naše občine na predstavitvi programa IN PRIME v Postojni. M. Štemberger Pojasnjuje, da je v Strategiji razvoja občine prebral, da se bodo morali združiti vsi vaški vodovodi v enotno vodovodno omrežje. Misli, da se Posamezni vodovodi, ki so jih vaščani sami delali ne bodo hoteli združiti in da to lahko postane problem. Svetnica J. Mršnik opozarja na novo nastalo območje vrtičkarjev ob vstopu s Topolske strani, ki kazi videz kraja in sprašuje ali je možno urediti naselje ali pa vsaj zasaditi zeleno mejo. I. Štemberger opozarja, da ima glavna pošta v mestu izredno skromno ponudbo bistriških razglednic, na voljo pa imajo Postonjske razglednice. Misli, da nikjer v Postojni ne moreš kupiti naše razglednice in da naj zato tudi pri nas umaknejo njihove. Svetnica B. Počkaj apelira, da bi bile poštne uslužbenke bolj prijazne. V. Tomšič predlaga, da se čim prej pristopi k izdelavi zazidalnega načrta za Sviščake. Predlaga tudi, naj se uvede posebna turistična taksa za Sviščake, ki naj bo primerljiva z drugimi podobnimi turističnimi kraji po Sloveniji, in naj bo namenjena za razvoj Sviščakov. Podal je tudi zanimiv predlog, da se čim prej pristopi v spremembo namembnosti zgornjega jezera in se ga končno začne uporabljati in tržiti v turistične namene. Svetnika S. Prosena zanima zakaj niso izplačane odškodnine po katastrofalni lanski toči. J.Čeligoja zanima sestava novoimenovane komisije za srednjo šolo. M. Uljan sprašuje koliko časa je potrebno za izdelavo izvedbenega prostorskega akta za novo šolo v Jelšanah. Svetnik S. Miše predlaga, da se v proračunu predvidi plačilo škode po lanski toči. Zanima ga tudi, kdo je prevzel vzdrževanje zgornjega jezera po stečaju Hidra. R. Celin opozarja, da bi bilo potrebno čim prej rešiti problem stare šole v Kuteževem, ki je nevarna in kazi okolje. Svetnik R. Šircelj predlaga, da se začne s postopkom za pridobitev nove lokacije za bistriško pokopališče in predlaga tudi spremembo odloka o upravljanju s pokopališči. N. Dolgan sprašuje ali je res, da z avtobusi prevažajo otroke iz ene šole v drugo ter opozarja na problem železniškega prehoda na Mali Bukovici. Svetnik V. Jeršinovič predlaga, da se začnejo izvajati nepristranske meritve kakovosti .zraka pri Lesonitu. Predlaga tudi, da se preuči možnost o financiranju političnih strank glede na Zakon o lokalni samoupravi in ne le po Zakonu o financiranju političnih strank. Naslednja točka je obravnavala stanovanjske zadeve. Svetniki so potrdili sklep za oblikovanje najemnin neprofitnih stanovanj. Višine najemnin si lahko preberete v tabeli. Sledila je obravnava projekta za rekonstmkcijo ceste Bridovec - Smrje in Rečica - Zarečje. Po tesnem glasovanju so sprejeli že narejene projekte in zavrnili predlog, da se naredi nov projekt za 1 meter širšo cesto. Zadnjo točko - informacijo o izvajanju komasacije Vrbovo, so umaknili z dnevnega reda, ker ni bilo prisotnega poročevalca, g. Branka Celina, načelnika Upravne enote Ilirska Bistrica. Na koncu je župan podal še informacijo o počitniškem domu v Njivicah, ki ga imata v lasti Občina in podjetje Ilirija. Ilirija, ki je lastnica polovice doma se je odločila svoj del prodati. Občina ima predkupno pravico, Ilirija pa zahteva 20 mio SIT za 160 m2 doma. Župan je opozoril svetnike, da se bo potrebno do sprejetja proračuna odločiti kako naprej s počitniškim domom. V gradivu za sejo je bila priložena tudi peticija bistriških trgovcev v zvezi z odprtjem novega Sparovega centra, ki pa je svetniki niso obravnavali. Svetniku Uljanu se opravičujem, ker sem narobe zapisala njegovo pobudo s 3. seje, ki se pravilno glasi: Za ureditev dokumentacije igrišča v Knežaku je bil predviden 1 mio SIT. Poskrbi naj se za ureditev tega igrišča. Ali naj za to poskrbi šola? Še opravičilo svetnici Mršnikovi, ker sem napačno zapisala začetnico njenega imena. Ravnatelj bistriške glasbene šole je gospod Laszlo Balazs, madžarskega rodu, torej ni nič neverjetnega, daje navezal stike z eno od glasbenih šol na Madžarskem. Seveda pa to ni kar tako. Kecskemet je mesto na Madžarskem s 110 tisoč prebivalci. Ljudje so urejeni, kulturni in ponosni na svojo glasbeno šolo, ki vzgaja v glasbenem duhu otroke od prvega razreda pa do gimnazijske mature. Tu je glasba pojem. Šolo so poimenovali po, tu rojenem, velikem skladatelju Zoltanu Kodalju, ki je bil tako kot njegov sodobnik in prijatelj Bela Bartok, velik ljubitelj in zapisovalec ljudske glasbe. Naše gostovanje na Madžarskem je bilo namenjeno predvsem kulturni izmenjavi dosežkov na glasbenem področju Vrhunec gostovanja je predstavljal nastop petnajstih učencev naše šole v prečudoviti, izredno akustični dvorani glasbene šole. Na naš koncert je prišlo okoli 100 ljudi in vsi so bili izredno zadovoljni z nastopi, saj so večino nastopajočih s ploskanjem vsaj dvakrat pozvali na oder. Madžarska gostoljubnost nas je spremljala na vsakem koraku. Učence so prevzeli na dom naši gostitelji. Nudili so jim vse najboljše. Tudi nam odraslim so vsak dan pripravili popotnico, da ne bi bili lačni. Ves čas bivanja na Madžarskem, nas je spremljala ravnateljica glasbene šole gospa Erzsebet (po naše Elizabeta). Okusili smo vse njene organizacijske sposobnosti, saj je imela vse pod kontrolo. Prvi dan bivanja v Kecskemetu smo si najprej ogledali mestno središče, nato pa še predstavo znamenitih madžarskih jezdecev z biči. Ob 17h. smo pripravili nastop naših učencev. Četrtek je bil dan za kopanje v termalnem zdravilišču, mimogrede pa smo si ogledali še mednarodni muzej čipk. Gospa Erzsebet je otroke pogostila z odličnim sladoledom. Četrtkov večer je bil nepozaben, saj smo prisostvovali poslovilni prireditvi maturantov Glasbene gimnazije. Spoznali smo, da so odnosi med učenci in profesorji na tej šoli izredno čustveni, saj ob slovesu ni šlo brez solza. V petek so nas peljali v madžarsko prestolnico. Budimpešta nas je očarala s svojo evropskostjo, predvsem pa s cenami. Naša glavna gostiteljica nam je omogočila ogled budimpeštanske opere, kjer se predstave vrtijo vsak dan in so razprodane tudi za dve leti vnaprej. Budimpešta ima namreč dva milijona prebivalcev. Ogledali smo si tudi akademijo Franza Lista, kjer so vsi koncerti stalno razprodani. Na specializacijo sprejmejo le tri do štiri študente od, denimo sto prijavljenih. Povzpeli smo se tudi na grajsko četrt v Budimu, od koder se lepo vidi Pesta. Sledil je ciganski golaž v Tanyacsarda-čardi, z imenitno cigansko muziko v sestavi čimbali, violina in kontrabas. V soboto zjutraj smo se poslovili in polni lepih vtisov odšli ob Blatnem ježem (Balaton) proti domu. Za naslednje letu smo že dogovorjeni. Gojenci glasbene šole Kodaly iskola bodo naši gostje. Janko P o ki ar Predsednik sveta Zavoda GŠ IL. Bistrica KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica 8. VSESLOVENSKI PODJETNIŠKI FORUM VODA Snežnikom in Slavnikom). Pravo nasprotje pa predstavlja severni, iz bolj čistega apnenca sestavljen del planote. Tu so studenci redkeje posejani in ob suši hitreje presahnejo. Poleg površinskih voda je pomembna tudi količina padavin, ki ponikne v tla in napaja podtalnice, lete pa predstavljajo pomembno količino dotokov rek. Tudi zimske snežne padavine so zanimive, saj s počasnim taljenjem zagotavljajo postopno in dolgotrajno odtekanje in namakanje tal. Za oskrbo z vodo pa ni pomemben samo snežniški masiv. Južno in nižje se do državne meje raztezajo gozdovi Dletva. To je 784 m visok vrh in na njegovem SV pobočju izvira reka Reka ali kot jo nekateri imenujejo Velika ali Vela voda. Njen povirni del, ki znaša 3 km2, se nahaja na hrvaškem. Velika voda ima veliko število pritokov, a so v glavnem zelo kratki in vodnati le v času jesenskih in spomladanskih padavin, kar se odraža na režimu same reke, katere nivo se tekom leta precej spreminja. Ena izmed zanimivosti v gozdovih pa so razni zbiralniki vode in napajalna korita. Človek že od nekdaj gospodari z gozdovi. Poleg napornega ročnega dela je za spravilo in prevoz lesa uporabljal domače živali, predvsem konje. Po nekaterih podatkih, je konj za delo v gozdu dnevno porabil preko 50 litrov vode. Zato so kmetje ob studencih postavljali korita in napajališča, ki so še danes marsikje vidna. Kjer pa tekoče vode ni bilo, so prestrezali deževnico. Na propustna tla so polagali les in nanj ilovico, kije zadrževala padavine. Novejši pa so objekti, ki so jih gradili italijanski vojaki v obdobju med obema vojnama. Za obrambo in nadzor meje, ki je potekala na tem območju so potrebovali večje število vojakov. Zgradili so številne zgradbe, poleg njih pa vodnjake in večje zbiralnike. Zraven so speljali napajališča za oskrbo živali. Marsikateri vodnjak je tudi po odhodu vojakov ostal v uporabi za oskrbo poznejših gozdarskih nastanb. Še danes je marsikatero zajetje polno vode, žal pa se tudi na njih pozna zob časa. V času, ko čista voda pomeni vedno večje bogastvo, se le malokdo zaveda, kako srečni smo lahko, da živimo na območju, ki je padavinsko bogato. Skrbimo, da ne onesnažujemo okolja, ne oviramo vodotokov in jih ne zasipamo, saj s tem škodujemo samo sebi. Vsi ljudje, posebno pa tisti, ki smo v službi narave, bi se morali zavedati, da je voda eden izmed najpomembnejših virov za preživetje. Torej pazimo nanjo! SIMON ŽELE Zavod za gozdove KE Ilirska Bistrica Skupina mladih podjetnikov iz OŠ Jelšane je predstavitev poslovnega načrta izvedla v kombinaciji s plesno koreografijo, rap izvedba, z besedilom vpetim v delovanje podjetniškega krožka na šoli ter zahvalo svojemu mentorju Marijanu Čeligoju za ves vložen trud pri delu in prijetne petkove popoldneve. Bralce naj spomnimo, da so mladi jelšanski podjetniki svojo podjetnost izkazali z izdelovanjem in uspešno prodajo modnih obeskov na svoji stojnici ob praznovanju materinskega dne. Stroga strokovna komisija je ocenila poslovne načrte, predstavitev poslovnih idej in poslovne kotičke s kratko predstavitvijo trženja poslovnih idej. Tako je lahko prišlo v celoti do izraza pridobljeno podjetniško znanje mladih podjetnikov. Med štirinajstimi zmagovalnimi skupinami na regionalnih podjetniških forumih, dve skupini sta nastopali izven konkurence, si je podjetniška skupina iz OŠ Jelšane prislužila delitev četrtega mesta. Najboljše tri skupine pa so bile iz OŠ Dobravlje s predstavitvijo trženja storitve televizijskega intervjuja, OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice z organizacijo predstave lutkovnega gledališča ter OŠ Šmarjeta z izdelavo razglednic domačega kraja. Slovo je bilo težko, saj je bil dan za vse udeležence foruma poln dogodkov in prijateljskih srečanj. Bil je prijeten zaključek delovanja podjetniških krožkov v letošnjem šolskem letu. Poleg naših spominov bomo imeli tudi video posnetke, saj je dogajanje celega dne spremljala in beležile poleg ostalih TV hiš tudi TV Galeja Ilirska Bistrica. Da smo lahko to doživeli in s seboj odnesli poleg lepih spominov tudi bogate izkušnje, so nam omogočili Občina Ilirska Bistrica, OŠ Jelšane in Regionalni razvojni center Koper s svojo enoto v Ilirski Bistrici. Njim velja velika zahvala, mladim podjetnikom pa srečno! Marijan Čeligoj Gornja Radgona, 24. maj 2003. dan, ki se ga bodo mladi podjetniki radi spominjali in jim bo ostal trajno v lepem spominu. Predstavitev podjetniških idej najboljših skupin podjetniških krožkov v Sloveniji se je namreč začela že v zgodnjih dopoldanskih urah. Še prej pa je bilo potrebno na prireditvenem prostoru urediti poslovni kotiček, se nekoliko aklimatizirati ter izvesti psihične priprave za sam nastop. Po prijaznem sprejemu osebja podjetja SUN Gornja Radgona in OŠ Gornja Radgona, kjer je vseslovenski podjetniški forum potekal, se je začelo. Učenci, mladi podjetniki so hiteli kot mravlje. Vsak je opravljal svoj del naloge in skrbno pazil, da bi bilo vse tako, kot j e bilo na pripravah doma dogovorjeno. Čas je hitro tekel, še zadnje korekture in začelo se je z uradno otvoritvijo. 8. vseslovenski podjetniški forum mladih so počastili s svojo prisotnostjo visoki gostje, predstavniki gospodarskega in političnega življenja v Sloveniji. Tako je v pozdravni besedi ogovoril udeležence foruma predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, g. Jožko Čuk. Poleg nagovorov sekretarke Ministrstva za šolstvo in šport, namestnice direktorja PCMG-ja, podpredsednika Turistične zveze Slovenije, župana občine Gornja Radgona ter še nekaterih drugih, je zbrane mlade podjetnike pozdravil tudi predsednik stranke SMS, g. Dominik S. Čemjak, ki je navdušen nad podjetniškim delovanjem mladih. Mladi podjetniki so predstavili svoje poslovne ideje, vsaka skupina na sebi svojstven način, tako, da so bile predstavitve poslovnih načrtov zelo dinamične in zanimive. Zadnji teden v mesecu maju (26. 5. - 30.5.) je v Sloveniji razglašen za teden gozdov. Generalna skupščina združenih narodov pa je letošnje leto razglasila za mednarodno leto celinskih voda, med katere uvrščamo vse površinske stoječe in tekoče vode razen morja. Prav zaradi teh dveh dogodkov sem se odločil, da ju predstavim kot neločljivo povezana sistema. V nadaljevanju želim prikazati pomen naših snežniških gozdov, ki predstavljajo neprecenljiv vir vode. Pomen vode odseva že v mitologijah najrazličnejših narodov. Ni pripovedi o nastanku sveta in življenja, v kateri ne bi bila omenjena tudi voda. Človek se je od vseh začetkov zavedal njene potrebnosti za preživetje in se hkrati bal njenega pomanjkanja ali preobilja, ki je mnogokrat pisalo zgodovino človeštva. Vendar pa smo se planetarnih razsežnosti vodnega elementa zavedli šele pred kratkim - v času vse neznosnejšega onesnaževanja našega planeta. Pitna voda iz zbiralnika na Sežanju V nasprotju s splošnim prepričanjem, voda ni obnovljiv, ampak končen vir, ki pa se kakovostno obnavlja v velikem vodnem krogu. Zanimiv je podatek, da je od vse vode na planetu le 2,5 odstotka sladke, preostala pa je slana, od tega poltretjega odstotka kar 95,5 % predstavlja voda, vezana v ledu, ter podtalnica. Svetovna poraba vode skokovito raste in prav nič ne kaže, da se umirja v določeno trajnostno stanje. Tako je poraba v svetu leta 2000 znašala že skoraj 5500 km3, medtem, ko je bila pred 100 leti le 500 km3. V naših geografskih razmerah prav gozdovi ugodno vplivajo na hidrološki režim. Gozdovi zmanjšujejo območju snežniških gozdov, ustvarja to področje tako pestro in zanimivo. Zaradi različne kameninske sestave in različne količine padavin, se vodne razmere od kraja do kraja močno razlikujejo. Zanimivo je, da na samem vrhu Snežnika pade letno tudi preko 4200 mm padavin, planota Gomance s širšo okolico pa s 3000 mm letno spada med najbolj namočene predele v Sloveniji. Na tem južnem delu snežniškega masiva se prepletajo skladi bolj ali manj čistega apnenca z dolomiti. Tukaj najdemo gosto posejane studence, ki izvirajo na meji nepropustnih in propustnih kamenin in že po nekaj metrih svojega toka poniknejo. Na območju Grde drage, Črne drage, Grčevca, v Črnem dolu, Andrejev studenec v Ždroclah — po legendi je v njem »moška voda« Zbiralnik vode iz časov italijanske okupacije površinsko in povečujejo globinsko odtekanje vode, s tem pa preprečujejo nastanek in razvoj erozijskih pojavov. Zaradi velike prepustnosti gozdnih tal padavine hitro poniknejo v tla in podtalje, s čimer se učinkovito polnijo zaloge talne vode in podtalnice. Velika količina padavin, ki pade na na Mašunu, Gomancah, Padežnici in drugod najdemo studence skoraj povsod na področju dolin in travnih površin. Voda tu presahne, zlasti v večjih studencih, le ob večji suši, kar je bilo v preteklosti zelo pomembno za oskrbo ovac in pastirjev, ki so se zadrževali na teh območjih. Pomembnost studencev nam kažejo že njihova imena, npr. Bukova voda vzhodno od Starih ogenc, Sladka voda med Mašunom in Leskovo dolino, prav značilno je tudi ime Kujavič, kije eden najmočnejših studencev vzhodno od Velikega Snežnika - izvira na pobočju, na kameninah podobnih flišnim in po kakih trideset metrov dolgem toku ponikne na dnu doline (vir: Klemenčič V., Pokrajina med TEDEN GOZDOV - GOZD IN UREDBA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA MEDNARODNI MEJNI PREHOD JELŠANE SPREJETA Vlada Republike Slovenije je na svoji seji, dne 8. maja sprejela Uredbo o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Jelšane. Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe. Na javni obravnavi je bilo podanih kar veliko pripomb na osnutek lokacijskega načrta, ki pa žal niso bile upoštevane in je sprejeta uredba enaka osnutku le-te. V nadaljevanju si preberite katera območja zajema gradnja, katere objekte bodo zrušili in kakšne so obveznosti izvajalca. Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel v naslednji katastrski občini: a) območje mednarodnega mejnega prehoda z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami: k.o. Jelšane: 461/9, 465/1, 465/3, 467,468,469,470,471,472/2,473/1, 474/1,475/1,476/1,482/2,483/2,484/ 1,485/1,485/2,485/3,486,487,489/1, 489/2,490/1,491/3,501/3,502/1,504, 506/1,506/2,506/3,507/1,507/2,508/ 1, 508/2, 508/3, 512/1, 512/3, 513/1, 513/4,513/5,514/1,514/4,515/1,515/ 3, 516/1, 516/2, 517/2, 518/1, 528/1, 528/7, 528/8, 3294/3, 3294/4, 3302/2, 3302/3,3302/4,3303/2,3303/4,3304/ 3,3304/4,3311/2,3312/1,3312/3,3312/ 4,3312/5,3312/6,3312/7,3317,3318/ 1,3319,3320,3321/1,3321/2,3322/1, 3322/2,3322/3,3322/4, 3323/1,3324/ 2,3324/3,3326,3328/1,3328/2,3329, 3330/1,3330/2,3331, 3332/1,3332/2, 3333/1,3333/2,3334,3336/1,3336/2, 3336/3,3336/4,3336/5, 3337/1,3338/ 1,3338/2,3341/3,3342/1,3342/2,3342/ 3,3342/4,3346/2,3348/2,3352/2,3354/ 2,3354/3,3355/1,3356/1,3356/3,3358/ 1,3358/2,3359/1,3359/2,3360/1,3360/ 2,3360/3,3360/4,3360/5,3360/6,3360/ 7,3360/8,3361/1,3362/1,3363/1,3363/ 2,3364/3,3366/3,3366/5,3367/2,3368, 3369,3370/2,3370/3,3371/2,3372/3, 3373/2,3524/3,3524/11,3525/3; b) območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture, ki ga zahteva gradnja mednarodnega mejnega prehoda: k.o. Jelšane:528/2 (priključitev na obstoječi vodovod), 3346/1, 3348/1, 3402, 3404 (za elektro priključek -zemeljska kanalizacija). Objekti v sklopu mejnega prehoda so namenjeni kontroli in pregledu oseb in blaga potniškega in blagovnega prometa v in iz države in spremljajočim dejavnostim. To so objekt policije, carine, veterinarske, fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije, špedicije, sanitarni objekt in menjalnica. Vstopni in izstopni plato za potniški in blagovni promet je razširitev obstoječe glavne ceste G6/ 0343 na cca 45 m na severni oziroma na cca 28 m na južni strani. Na severni strani mejnega prehoda je na platoju predviden srednji, dvignjeni ločilni °tok dolžine cca 85 m, širine 1,25 m. Vstopni plato za potniški promet obsega tri steze. Prva steza (ob objektu JI) je širine 6,35 m, ostali dve pa širine 3,00 m. Med stezami so prometni otoki s kabinami dimenzije 2,00 x 2,00 m. Vstopni plato za blagovni promet obsega dve stezi za kamione širine 3,50 m, vmesni ter stranski (ob objektu JI) prometni otok višine 0,90 rn s kabinama za carinsko in policijsko kontrolo. Na začetku steze je portal za ugotavljanje morebitne radiacije, na vzhodni stezi pa je vgrajena tehtnica za kontrolo teže vozil. Za stezama je predvidena steza za vračanje vozil, za njo pa plato za parkiranje kamionov (36 parkirnih mest) ter ločen plato z 2,00 m visokim zidom za parkiranje kamionov (6 parkirnih mest) z nevarnimi snovmi. Izstopni plato za potniški promet obsega štiri steze, od katerih j e skrajno desna namenjena avtobusom in je širine 3,50 m, ostale tri so širine 3,00 m. Med stezami so prometni otoki s kabinami dimenzije 2,00 x 2,00 m. Izstopni plato za blagovni promet obsega 19 parkirnih mest za kamione z obojestransko cesto in direktno stezo širine 3,50 m za prevoz kamionov do kontrole carine in cesto za vračanje kamionov, izvozno stezo za kamione širine 3,50 m, prometni otok višine 0,90 m s kabinami za carinsko in policijsko kontrolo ter parking za službena vozila. Južno od platoja je parking za osebna vozila zaposlenih (41 parkirnih mest). V sklopu objekta za veterinarsko službo so 3 parkirišča za vzvratno parkiranje kamionov hladilnikov in dva pasova za vzdolžno ustavljanje kamionov. Pred izvozom iz platoja je objekt carine, fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije s 7 čelnimi parkirnimi mesti za službena vozila in objekt za detajlni pregled vozil. Med objektoma je nadstrešnica s tremi stezami za kamione širine 3,50 m z vmesnim prometnim otokom višine 0,90 m s kabino za carinsko kontrolo. Na vstopnem platoju je predvidenih tudi 6 vzdolžnih parkirnih mest za potrebe carine in policije. Izven ograjenega območja platoja je na severovzhodni strani ob obodni cesti, ki hkrati služi dovozu in dostopu na sosednje parcele, predvidenih 10 čelnih parkirnih mest ob objektu J20 ter 27 vzdolžnih parkirnih mest za zaposlene (skupaj 37 parkirnih mest). Vse prometne steze so ustrezno varovane z rampami ter opremljene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo. Relief bo oblikovan v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozd, živice, posamezne skupine dreves, kmetijske površine). Gozdni robovi morajo biti sanirani s primemo višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije s predčasno premeno drevesnih vrst in načrtnim preoblikovanjem pasu širine 6-8 m. Zaradi gradnje mednarodnega mejnega prehoda se vodni režim na vplivnem območju ne bo poslabšal. Investitor bo na obravnavanem in kontaktnem območju izvedel potrebne ukrepe za spremljanje vplivov gradnje in obratovanja na kraške vode: - preučevanje kraškega površja, ki se razkrije med gradnjo, - preučevanje epikraškega dela vodonosnika, - preučevanje zgodovine izrabe kraškega površja, - preučevanje kraških voda. Za odvod odpadnih vod in odvodnjavanje je treba zgraditi ločen kanalizacijski sistem za odpadne (fekalne) vode, meteorne vode iz streh objektov in iz utrjenih prometnih površin. Visokonapetostni vodi - za potrebe oskrbe obravnavanega območja z električno energijo se zgradi srednjenapetostni elektro priključek iz obstoječega 20 kV daljnovoda na zahodu. Od tega daljnovoda se mora zgraditi zemeljska kanalizacija, v skupni dolžini cca 150 m, do nove transformatorske postaje. Predvidena transformatorska postaja z oznako 22 bo severno ob objektu JI, moči 400 kVA z možnostjo povečave na 630 kVA. Na mednarodnem mejnem prehodu ni obstoječega plinovodnega omrežja. Za energetsko oskrbo objektov (ogrevanje, prezračevanje, priprava sanitarne tople vode) se mora zgraditi interno plinsko omrežje. Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S prometnih in gradbenih površin se mora preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico. Mora se predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah. Investitor mora zagotoviti dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in v času obratovanja. V ta namen je po vzhodnem in zahodnem robu mednarodnega mejnega prehoda predvidena gradnja poljske poti širine do 4,00 m v makadamski izvedbi. Investitor mora v času gradnje zagotavljati čim manjše poseganje na kmetijske površine. Po končani gradnji mora investitor zagotoviti izvedbo kmetijsko prostorskih in ureditvenih operacij na prizadetih kmetijskih zemljiščih, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo. Zaradi gradnje mednarodnega mejnega prehoda se ruši naslednje objekte: - stanovanjsko poslovni objekt (gostišče) na parceli št. 3341/3, k.o. Jelšane, sedemnajst objektov mednarodnega mejnega prehoda, obstoječa nadstrešnica in obstoječa TP na parcelah št.: 470,476/1,482,483, 484/1,485/1,485/3,489/1,3361,3362, 3363/2, 3364/1, 3366/3 in 3369, k.o. Jelšane. Za odlaganje odpadkov, nastalih pri rušitvah in odstranitvi obstoječih objektov in naprav, mora investitor pridobiti dovoljenje za odlaganje gradbenih odpadkov na komunalni deponiji oziroma pridobiti dovoljenje za odlaganje gradbenih odpadkov na drugi ustrezni deponiji. Gradnja mednarodnega mejnega prehoda je možna v več etapah ali v celoti. Posamezna etapa gradnje mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto. Etape gradnje mednarodnega mejnega prehoda se določijo skladno s predvideno tehnologijo gradnje, v skladu z okoljevarstnenimi določili te uredbe ter skladno s potrebami obratovanja mednarodnega mejnega prehoda. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo - Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje, na Upravni enoti Ilirska Bistrica ter na Občini Ilirska Bistrica. - naložbeno življenjsko zavarovanje je novost na slovenskem zavarovalniškem trgu i združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje v investicijskih skladih ■ poleg varnosti vam ponuja donosno naložbo ■ zavarovalnica v imenu zavarovalca kupuje enote investicijskih skladov ■ vaš denar obračajo strokovnjaki KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST | triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, o i s prevzemom naložbenega tveganja lahko pričakujete višje donose kot pri klasičnem življenjskem zavarovanju i z naložbenim življenjskim zavarovanjem vaš denar ves čas dela za vas www.zav-triglav.si Mednarodni mejni prehod Jelšane danes ... Poenotene spletne strani upravnih enot Vabimo vas, da si na internetnem naslovu http://upravneenote.gov.si/ ogledate enotne spletne strani upravnih enot v Republiki Sloveniji. V portalu je predstavljena vloga upravnih enot, vsebuje vodnik po upravnih storitvah, ponuja poenotene obrazce vlog z navedbo potrebnih prilog, takse oz. drugih stroškov, navedena je vsa zakonodaja, na podlagi katere izvajajo naloge upravne enote... Skratka na enem mestu boste s pomočjo t. i. kataloga življenjskih situacij našli vse potrebne informacije o upravnih postopkih in drugih upravnih storitvah, ki jih opravljajo upravne enote na zanimiv in enostaven način, npr.: ... Ustanovili smo društvo. Želeli bi ga registrirati. Kaj potrebujemo? ... Selim se. ... Rodil se je otrok. Kaj moram storiti?... Sodeloval sem v vojni. Kakšne so moje pravice? ... Želim graditi pomožen objekt. Kaj potrebujem? ... Rad bi se ukvarjal z gostinsko dejavnostjo. ... Kmetija ima status zaščitene kmetije. Ali lahko to spremenim? ... Spletne strani so oblikovane enotno za vse upravne enote, ob tem pa je posebej predstavljena še vsaka upravna enota. Tako lahko preko zemljevida R Slovenije ali poimenskega seznama upravnih enot pridete do spletne strani Upravne enote Ilirska Bistrica, kjer se boste seznanili z organiziranostjo upravne enote, s poslovnim časom in: uradnimi urami, aktualnimi novicami itd. Hkrati vas obveščamo, da vaše pripombe, predloge in pohvale sprejemamo tudi na elektronski naslov Upravne enote Ilirska Bistrica ue.ilirskabistrica@gov.si, ob uporabi vašega osebnega digitalnega potrdila SIGEN-CA pa na ta način lahko zaprosite za nekatere listine. ... Potrdila, izpiski ... papirji in poti »Dostaviti morate še izpisek iz rojstne matične knjige ter potrdilo o stalnem prebivališču ... Prinesite še zemljiškoknjižni izpisek in potrdilo o državljanstvu ...« Tako nekako se je doslej glasilo »navodilo« referenta, ki je reševal vašo upravno zadevo. In potem ste se odpravili na pot: iz urada na urad, iz pisarne v pisarno, od prijaznega k malo manj prijaznemu uslužbencu, da o čakanju v vrstah in porabljenem času sploh ne govorimo... Marsikatera pot vam je odslej prikrajšana. Eden od ukrepov racionalizacije uprave in načela usmerjenosti uprave k uporabniku je namreč zaveza upravnih organov, tako državnih kot tudi občinskih, da sami pridobivajo oz. posredujejo podatke o dejstvih o katerih vodijo evidenco. To pomeni, da strankam k vlogi ni več potrebno prilagati raznih potrdil o družinski skupnosti, o stalnem prebivališču, o državljanstvu, zemljiškoknjižnih izpiskov ... . Te podatke si mora namreč upravni delavec pri vodenju postopka pridobiti sam. Zadeve so tako opredeljene v določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, Uredbe o pridobivanju in posredovanju podatkov med organi javne uprave za potrebe upravnih postopkov in Uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami. S povezovanjem računalniških evidenc pa je v vse večji meri omogočen neposreden dostop pooblaščenih delavcev do podatkov, ki jih potrebujejo pri reševanju zadev. Vzpostavljene so recimo povezave med Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Centrom za socialno delo na eni strani s Centralnim registrom prebivalstva, na to povezavo pa se pripravlja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, na upravni enoti imamo neposreden dostop do centralne baze zemljiškega katastra, ... Vse evidence pa na žalost še niso oz. so samo delno informatizirane (matične knjige, zemljiška knjiga), zato si podatke iz teh evidenc dostavljajo državni oz. občinski organi še vedno v pisni obliki. Torej, ne pustite, da vas pošiljajo od vrat do vrat zaradi pridobitve razno raznih potrdil in izpiskov. ... Kako čez državno mejo v RHrvaško Prebivalce obmejnega območja (kamor spada 37 naselij naše občine), obveščamo, da od 01.04/2003 dalje velja režim prehajanja meje z R Hrvaško v skladu z določili SOPS (Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju), kar pomeni, da je prehajanje meje: • na mednarodnih mejnih prehodih (Starod - Pasjak, Jelšane - Rupa) možno z osebno izkaznico, potnim listom ali prepustnico, • na mejnih prehodih za obmejni promet možno le s prepustnico. Dokler mejna prehoda Novokračine - Lipa in Starod I - Vele Mune ne bosta zgrajena, je prehod preko njiju možen le z vidirano prepustnico, na prehodnih mestih (v naši občini sta predvideni dve prehodni mesti: Sušak - Lisac in Veliko brdo -Brdce) vedno možno le z vidirano prepustnico. Obmejno prepustnico izda Upravna enota Ilirska Bistrica tistim državljanom, ki imajo stalno prebivališče na obmejnem območju Občine Ilirska Bistrica. Stranka poda vlogo na predpisanem obrazcu (kar trenutno stane 2.000,00 SIT), priloži dve fotografiji velikosti 3,5 x 4,5 cm in osebni dokument. Obmejna prepustnica velja 5 let, možno jo je podaljšati do skupne veljavnosti največ 10 let. Na Upravni enoti Ilirska Bistrica smo doslej izdali skupaj 651 prepustnic. Imetnik obmejne prepustnice, ki ima upravičen interes za prestopanje meje izven uradno določenih maloobmejnih prehodov ali izven določenega uradnega časa na teh mejnih prehodih (zaposlitev, šolanje...), pa lahko prestopa mejo na t. i. prehodnih mestih le z vidirano prepustnico, kar pomeni, da je vpis prehodnega mesta v prepustnici potrdil pristojni organ sosednje države in da ne uveljavlja zadržkov, da določena oseba prestopa mejo na določenem prehodnem mestu. Tako smo doslej na Upravni enoti Ilirska Bistrica v vidiranje poslali 312 prepustnic, v vidiranje pa smo prejeli 42 prepustnic, ki so jih izdali pristojni organi R Hrvaške. Z obmejno prepustnico se boste v prihajajočih poletnih dneh izognili kolonam in zastojem na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane in/ali Starod, zato Vam priporočamo, da si pravočasno pridobite omenjeno listino. ... Ocena zadovoljstva strank V mesecu marcu smo na upravni enoti v okviru letnega ugotavljanja kakovosti storitev pričeli z izvedbo projekta »Ocena zadovoljstva strank s ponujenimi storitvami«. Namen ugotavljanja zadovoljstva strank je predvsem ugotoviti razkorak med pričakovano ter doživeto oz. prejeto storitvijo. V daljšem časovnem obdobju se bo na ta način ugotovil trend zadovoljstva strank ter določilo tiste segmente delovanja, ki jih bo potrebno v prihodnje še izboljšati. Anketiranje strank je potekalo na osnovi pripravljenih vprašalnikov. Na ravni upravne enote smo zbrali 203 anketne vprašalnike. In kakšni so rezultati? Pri ocenjevanju kakovosti storitev so anketirane osebe lahko izbirale med naslednjimi vrednostmi: 1-zelo slaba, 2-slaba, 3-povprečna, 4-dobra, 5-zelo dobra. Analiza dobljenih odgovorov kaže, da znaša povprečna ocena kakovosti storitev na ravni Upravne enote Ilirska Bistrica 4,04 (na oddelku za upravne notranje zadeve 4,11; na oddelku za občo upravo 3,98; na oddelku za gospodarstvo, okolje in prostor pa 3,96). Nadalje so anketirane stranke ocenjevale posamezne sestavine kakovosti, kjer so najnižjo vrednost na ravni upravne enote pripisali urejenosti prostorov, opreme in okolja (3,01), najvišjo vrednost pa pripravljenosti zaposlenih pomagati uporabniku (3,83). Večina anketiranih uporabnikov od zaposlenih na prvem mestu pričakuje strokovnost, sledijo pa korektnost, prijaznost, pozornost in urejenost. Na ravni upravne enote so anketirane osebe v povprečju najnižjo vrednost pripisale urejenosti zaposlenih (3,91), z najvišjo vrednost pa ocenile prijaznost zaposlenih (4,19). Tako ste nas ocenili Vi, spoštovani občani - uporabniki naših storitev. Mi pa se bomo še vnaprej trudili, da bomo učinkovita, prepoznavna, do sodelavcev ter uporabnikov prijazna upravna enota. 05/36 90 363 + 36 90 351 primorje www.primorje.si Razvojni center Ilirska Bistrica Predstavitev programa VAVČERSKEGA SVETOVANJA... Program vavčerskega svetovanja predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore države, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem (MSP) in vsem potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za podjetniško pot. Osrednji storitvi v programu sta splošno in specialistično podjetniško svetovanje, nudi pa tudi druge oblike podpore kot so informiranje, skupinsko podjetniško svetovanje in usposabljanje ter usmerjanje pri uresničevanju poslovnih zamisli, projektov, načrtovanju rasti ali reševanju poslovnih problemov. Naročniki programa so Ministrstvo za gospodarstvo (MG), Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) oziroma Zavod RZ za zaposlovanje (ZRSZ), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Ministrstvo za informacijsko družbo (MID), kot partnerji pa se izvajanju programa pridružujejo tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Dostop do programa vavčerskega svetovanja zagotavlja Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) v sodelovanju z mrežo izbranih Lokalnih in Regionalnih podjetniških centrov, ki v programu nastopajo kot izvajalci programa in predstavljajo mesta, kjer se potencialni uporabniki storitev lahko vključijo v program in koristijo njegove storitve po subvencioniranih cenah. Neposredne storitve svetovanja v okviru programa pa nudijo na javnem razpisu oziroma pozivu izbrani visoko strokovno usposobljeni svetovalci, kar dokazujejo s pridobljenimi referencami, strokovnim znanjem in izkušnjami. Cene storitev programa in kvota sredstev, do katerih je upravičen podjetnik... Z vključitvijo v program vavčerskega svetovanja so cene storitev programa brezplačne ali subvencionirane: Brezposelnim osebam, prijavljenim na ZRSZ, in ostalim ciljnim skupinam potencialnih podjetnikov ceno storitve programa v celoti (100 %) pokriva PCMG. - Delujočim podjetjem do 50 % cene storitve programa pokriva PCMG, ostalih 50 % pa pokrivajo podjetja sama. Kvota nepovratnih finančnih sredstev, do katerih je upravičena brezposelna oseba, prijavljena na ZRSZ, po pogodbi o vključitvi v program vavčerskega svetovanja, sklenjeni za obdobje do 6 mesecev od datuma realizacije samozaposlitve (najkasneje v 6 mesecih po podpisu pogodbe), znaša do dveh minimalnih mesečnih plač na dan sklenitve pogodbe o vključitvi v program vavčerskega svetovanja. Kvota nepovratnih finančnih sredstev, do katerih je upravičen potencialni podjetnik po pogodbi o vključitvi v program vavčerskega svetovanja, sklenjeni za obdobje do 1 leta od datuma realizacije samozaposlitve ali sklenitve obveznega ali prostovoljnega kmečkega zavarovanja (najkasneje v 6 mesecih po podpisu pogodbe), znaša do 3 minimalne mesečne plače na dan sklenitve pogodbe o vključitvi v program vavčerskega svetovanja. Kvota nepovratnih finančnih sredstev, do katerih je upravičeno delujoče podjetje po pogodbi o vključitvi v program vavčerskega svetovanja, sklenjeni za obdobje 2 let, znaša do 300.000,00 SIT z vključenim DDV. Kontaktne osebe: Razvojni center Ilirska Bistrica Razvojni.center@siol.net tel. 05/710 13 85 r \ Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Temperature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo se je ) - 8.00 Poročilo OKC - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in dragih prireditev - 9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J &. M - 15.00 Informativna oddaja RGL - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti fratti - 19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje -10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) -16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba...z glasbenim gostom - 19.05 Virgo od acta, mlad. odd. Petek:ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo se je - 8.00 Poročilo OKC -8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - 13.45 Glasbene želje 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna - 19.05 V soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik — 8.35 Zgodilo seje - 8.45 Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix i j IZ POSLANSKIH KLOPI... V Stranki mladih Slovenije smo že ob sprejemanju zakona o vračanju vlaganj v javno telekomu-| nikacijsko omrežje nasprotovali načinu in obsegu vračanja pred desetletji v slovensko telefonijo vloženega denarja, dela in materialnih sredstev, kot ga je predlagala vlada. Kot vemo, so ta denar morali odšteti vsi tisti, ki so želeli doma imeti telefon. Bolj, ko je bil njihov dom oddaljen od večjih centrov, več denarja so morali prispevati. Vlada v zakonu vseh teh vložkov ni primerno vrednotila. V Stranki mladih Slovenije smo prepričani, daje potrebno vsem, ki so vlagali v slovensko telefonijo njihove vložke v celoti vrniti. Veseli nas, daje dobila ta rešitev večinsko potrditev tudi na predhodnem zakonodajnem referendumu. S tem so državljani zavezali tudi vladne stranke, ki so tej rešitvi nasprotovale, da morajo najkasneje v enem letu od izvedbe referenduma uporabiti referendumski izid s potrditvijo v državnem zboru. Vendar je minister po referendumu izjavil, da se vladi ob takšnem referendumskem izidu ne bo več mudilo prodati Telekom, kar pomeni, da upravičenci denarja še dolgo ne bodo prejeli. To ocenjujemo kot nedopustno sprenevedanje vlade, ki želi državljane zopet pripeljati žejne čez vodo, kot je to že storila na mnogih drugih področjih. V Stranki mladih Slovenije smo ob sprejemanju zakona opozorili vlado, da bo Slovenija drugo leto postala članica Evropske unije, ki pa privatizacijo Telekoma zahteva. Zato upamo, da bo naša vlada, če že ne upoštevala voljo državljanov, upoštevali vsaj zahteve Evropske unije. Na zadnji seji Državnega zbora smo se ukvarjali tudi s poskusom zakonskega urejanja področja delovanja humanitarnih in dobrodelnih organizacij, a žal brez uspeha. Določiti je treba, katere so njihove pristojnosti in območja delovanja. Dogodki, ki smo jim bili v zadnjem letu priče v en takih organizacij (Rdeči križ), nas opominjajo, da naziv humanitarna ali dobrodelna organizacija ne pomeni nujno ekonomičnega delovanja, prej poslovanje na meji legalnosti, ki ni bilo vedno usmerjeno v dobro tistih, za katere so bile te organizacije ustanovljene. Pod krinko dobrodelnosti in pomoči tistim, ki so je potrebni, so se izvajali posli z namenom okoriščanja posameznikov. Vendar škoda ni bila povzročena samo tej organizaciji, z afero se je omajalo tudi zaupanje ljudi v dobrodelnost in pošteno naravnanost vseh ostalih humanitarnih organizacij. Ne smemo pozabiti, da za delovanje Rdečega križa državljani plačujemo tudi obvezne prispevke ob nakupu poštnih znamk in avtobusnih vozovnic. Torej ta organizacija ne posluje samo s prostovoljnimi prispevki, ampak tudi z obveznimi dajatvami državljanov. Zato je še toliko bolj pomembno, da se pripravi sistemski zakon, ki bo to področje tudi uredil, vendar ne le zaradi velikih organizacij, kot je Rdeči križ. Prav je, da bi imele možnost do enakopravnega financiranja iz sredstev FIHO tudi manjše organizacije, ki skrbijo za pomoč specifičnim, pomoči potrebnim posameznikom. Prav je, da izenačimo vse te-organizacije in j im omogočimo, s pomočjo sredstev, ki so namenjena vsem invalidom, bolnikom in dmgim, da delujejo na jasen in pravičen način. Na odboru za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide je vlada opozorila, da pripravlja zakon, ki bo urejal to področje, kar je pohvalno, vendar prepozno. To področje vendarle potrebuje sistemski zakon, in to čim prej, saj se lahko kaj hitro zgodi, da bo v času, ko bo vlada pripravljala svoj zakon, zaradi zakonske praznine na tem področju slovensko javnost neprijetno presenetila še kakšna dobrodelna afera. Poslanci Stranke mladih Slovenije smo zato zakon podprli, žal pa je parlamentarna večina odločila drugače. Poslanci SMS smo z velikim ogorčenjem sprejeli mnenje vlade o predlogu zakona o postopni zamenjavi azbestno cementnih cevi v vodovodni infrastrukturi z oskrbo s pitno vodo, s katerem predlog zakona zavrača, ker po njihovem mnenju zdravstvena škodljivost uporabe azbestnih cementnih cevi za distribucijo pitne vode ni strokovno dokazana. V mnenju je vlada navedla, da dosedanje študije, ki so raziskovale povezanost splošnega onesnaževanja okolja z azbestom in izdelki, ki vsebuje azbest, niso nedvoumno dokazale, da obstaja neposredna vzorčna veza s pojavom rakavih tvorb med prebivalstvom ne glede na medij preko katerega bi azbest lahko prišel v človekovo telo. Vlada se izgovarja na pomanjkanje nedvoumnih, neposrednih vzorčnih zvez, ne zanika pa, da obstajajo posredne zveze in z njimi povezani škodljivi vplivi azbesta na veliko večino državljanov, ki jim priteče voda po azbestnih ceveh. V Stranki mladih Slovenije ne sprejemamo takšnega sprenevedanja in odločno podpiramo predlog zakona, katerega namen je, da se v Sloveniji, ki ima v svojem omrežju za oskrbo z vodo visok odstotek azbestno cementnih cevi, ki so že dotrajane in škodljive, le-te zamenjajo s cevmi, ki zdravju in okolju niso nevarne. Kot vemo, je država do sedaj že sprejela zakone in uredbe, ki so zaščitili delavce, ki so bili izpostavljeni azbestu, medtem, ko odškodnin, ki jim pripadajo v veliki večini, še vedno niso prejeli. V Stranki mladih Slovenije menimo, daje mnenje vlade do predloga zakona takšno kot je, predvsem zaradi višine sredstev, ki bi jih morala nameniti za realizacijo postopne zamenjave azbestno cementnih cevi, saj lokalne skupnosti same ne bi zmogle financirati celotne investicije. Če na koncu omenimo še predvidena sredstva, ki bi bila porabljena vidimo, da bi investicija, znašala približno 15 milij ard za celoten projekt oziroma približno 3 milijarde na leto, če bi zamenjavo cevi končali v petih letih. To pa so sredstva, ki jih vlada očitno ne želi nameniti za ta projekt. Cena je očitno za vlado še zmeraj previsoka, navkljub temu, da bi zakon na daljši rok zagotovo pozitivno vplival na zdravje velike večine naših državljanov. Zato smo v poslanski skupini Stranke mladih Slovenije zakon podprli, ker menimo, daje zdravje tista prva vrednota, ki jo tudi ustava zagotavlja in znesek teh sredstev, mislim da ne bi smel biti problem. V poslanski pisarni v Ilirski Bistrici se je v zadnjem obdobju oglasilo več občanov, ki prejemajo hrvaške pokojnine. Seznanili so me s težavami oziroma socialnim stiskami, s katerimi se srečujejo. Njihovi prejemki znašajo vključno s slovenskim dodatkom približno 78.000 SIT, vendar le za polno delovno dobo. Veliko jih je, ki tega pogoja ne izpolnjujejo in ne dobivajo slovenskega dodatka. Problemi so še toliko hujši, ker hrvaška stran svojih obveznosti ne poravnava pravočasno. Zanima me, ali je možno tem ljudem na kakršenkoli način pomagati? V mislih imam pritisk naše strani na hrvaško, da bi svoje obveznosti poravnavala pravočasno. Ali bi bilo možno z naše strani tem ljudem zagotoviti vsaj regres ali kakšne druge dodatke, kot jih prejemajo naši upokojenci (dodatek za rekreacijo, dodatek za nego invalidom...)? S tem dejanjem bi rešili marsikateri socialni problem in tem državljanom omogočili kolikor toliko dostojno preživetje. Odgovor na to poslansko vprašanje s strani ministra Dimovskega pričakujem v naslednjih dneh. Na šolskega ministra pa sem ponovno naslovil pobudo o ustanovitvi srednje šole v Ilirski Bistrici. V občini Ilirska Bistrica že dalj časa potekajo prizadevanja po ustanovitvi srednje šole oziroma pridobitvi srednješolskih programov v obliki dislociranih enot. Ustanovitev srednje šole bi za obmejno občino s približno 14.500 prebivalci nedvomno pomenila veliko pridobitev za občino, za občane pa znatno pocenitev šolanja. Omeniti velja, da sta najbližji srednji šoli v Postojni in Sežani odmaknjeni 40 oziroma 50 kilometrov, za še bolj oddaljene srednje šole (Ljubljana, Koper, Nova Gorica...) pa je potrebno bivanje dijakov v domovih, kar pomeni za družine šolajočih še dodatni strošek. V septembru leta 2002 je bil na občini Ilirska Bistrica izdelan elaborat o ustanovitvi srednje šole v Ilirski Bistrici in poslan na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. V njem so bile predstavljene potrebe po določenih šolskih programih ter kadrovski in prostorski pogoji za izvedbo le teh. Največji problem so takrat predstavljali prostorski pogoji. V mesecu aprilu 2003 so se sprostili prostori obširnega kompleksa ilirsko - bistriške vojašnice. Ti prostori so bili pred kratkim obnovljeni, lokacija pa je v neposredni bližini športne dvorane. Menim, da bi bilo z minimalnimi sredstvi te prostore mogoče prilagoditi potrebam srednješolskega izobraževanja. Zanima me, kakšno je stališče Ministrstva za šolstvo, znanost in šport do navedenega predloga rešitve problema srednješolskega izobraževanja v Ilirski Bistrici in kdaj lahko pričakujemo ponovno oživitev nekdanjih srednješolskih programov v Ilirski Bistrici? Igor Štemberger Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300.00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40. 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320. fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@sioi.net Ustanovitelj: Boristav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40. 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Boristav Zejnulovič Jjfednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj. Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic. Ksenija Montani. Jožko Stegu. Ivica Smajla. Jožef Šlenc. Igor Štemberger. Heda Vidmar. Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje. Alma Zejnulovič s p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 347. POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1.ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3.ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. V___________________________________________ Ob izgubi dragega moža in tate Štemberger Antona - Tineta, se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjem trenutku stali ob strani, iskreno zahvaljujemo za vso pomoč. Žalujoči žena Marija ter sinova Igor in Klaudio z Nedo. * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Galerija in preddverje galerije v Državnem zboru Novokračine so deloma obcestno, deloma gručasto obmejno naselje in ležijo v skrajnem jugovzhodnem delu Brkinov, na severnem robu razvejene slepe doline, v katero priteče več potokov: Smrdejski, Sušaški, Breški in še več manjših, občasnih. Združeni ponikajo južno od vasi. Travniki in njive so na mokrotnih tleh v dnu doline, pobočja pa prekrivajo obsežni listnati gozdovi. Dolina je odročna, najbližja povezava je prek flišnega hribovja - Šušnjak do Jelšan, naravna povezava pa je prek roba slepe doline na Hrvaško priti Rupi. Novokrajski dolini pravijo tudi “Dolina ljubavi”. Zakaj? Nihče vam ne do dal prav natančnega odgovora, se pa vsi nekako namuznejo in nasmihajo in smehljajo, tako da takoj opaziš, daje le nekaj na tem. Tudi, ko vrtaš in vrtaš dobiš odgovore, ki pa so le blizu resnice - baje, ker se takoj zaljubiš ko prideš tja ali pa, da je v vasi veliko nezakonskih otrok... No kakor koli že, so novokrajci dobrosrčni, gostoljubni in sposobni ljudje. Anekdota o imenu vasi Nekoč, pred davnimi časi, so živeli ljudje v vasi, ki ni imela imena. Ljudje so bili zelo prijazni in radi so imeli kralja iz sosednje vasi. Za zahvalo jim je dal veliko kokoši. Naslednji večer so se vsi vaščani zbrali. Kokoške so spekli in ljudje so se najedli mesa. Najboljše so jim bile krače. Po obedu so kralja prosili za še nekaj novih krač. Kralj jim je z veseljem ustregel. Ljudje so se tega veselili. Vas so poimenovali Novokračine. V geografskem pomenu pogledu je to prehodno območje na stiku Hiša in apnenca in nima skupnega zemljepisnega imena, zato domačini rečejo, da živijo v novokrajski dolini ali kot dejal F. Bevk, da je to del brezimenega gričevja. Prav zaredi take strukture tal je vas prepredena spotoki, ki močno narastejo ob deževju, posebno Sušaški in Smrdejski potok. Ko priteče voda do apnenca ponikne. Vse vode se združujejo pod Novim mostom, ki je bil na novo zgrajen leta 1997 in kmalu Vaščani Novokračin so vpeljali tradicijo praznovanja vsakoletnega praznika Sv. Katarine z versko slovesnostjo, združeno z družabnim piknikom na gradišču, ki je postalo zadnje čase tudi sicer izletniška točka številnih obiskovalcev. Del Novokrajske jame. Vaščani vsako leto za shod organizirajo izlet za obiskovalce in jih s čolni popeljejo po jezeru v jami. Otroci leta 1957 v šoli v Novokračinah Italijani so v začetku 40-tih leti izselili vso vas. Namestili so jih v severni Italiji in jih čez 15 dni pripeljali nazaj. Seveda so jim v tem času pobrali vso živino. Po pripovedovanju, naj bi jih izselili zato, ker so sumili, da sodelujejo s partizani. Vaščani sami delajo novo balinišče. Zemljišče jim je poklonil pokojni Emil Šuštar, dela pa lepo napredujejo, seveda bi jim bilo lažje ob pomoči sponzorjev. poniknejo pod sv. Katarino. Ta voda pride na dan v Preluki. V vasi imajo kar 9 manjših in večjih mostov, tako, da so kakor neke majhne Benetke. V vasi živi 195 ljudi, naj starejša vaščanka je stara 91 let, najmlajši pa le nekaj mesecev. Vsakega novorojenca so zelo veseli in upajo, da bo vas v prihodnosti štela kaj več ljudi kot danes. Če pogledamo malo v preteklost, so imeli v letu 1864 - 364 prebivalcev, največ pa leta 1945, ko jih je bilo kar 431. Med vojno in za časa ekonomske krize se je veliko vaščanov izselilo večinoma v Ameriko in Avstralijo. Mladi tudi danes odhajajo in se več ne vračajo, kar je vzrok v slabi prometni povezavi, da ni zaposlitev in oddaljenosti od centra. Hišnih števil je 74, gospodinjstev pa 71. Na novo je bilo zgrajenih 16 hiš, kar 17 hiš pa je praznih. Nekatere se rušijo in predstavljajo za vas nevarnost in težko rešljiv problem, saj lastnikov ni več ali pa so raztreseni po svetu. Nad vasjo je tudi mogočno gradišče. Kaj o gradišču na sv. Katarini piše Franc Poklar v knjigi Jelšane skozi čas pa si preberite v nadaljevanju: Gradišče na sv. Katarini je nastalo zaradi potrebe po obvladovanju in varovanju veliko širšega prostora z ene same višinske točke, glede na strateške zahteve, nastale s pojavom količinsko številnejših in kvalitetno zahtevnejših ofenzivnih orožij ter spremljajoče vojne tehnike v železni dobi - stroka datira nastanek gradišča v zadnje obdobje prve polovice železne dobe. Z novo, mogočno zavarovano ključno postojanko, je bil dosežen popoln nadzor nad celotno jelšansko kotlino na južni strani, nad važnim prelazom na vzhodni strani ter nad novokrajsko dolino, s tamkajšnjim prehodom na vzhodni strani gradišča. Obenem je postala to važna odskočna točka za prodor v smeri Kvarnerskega zaliva in naprej proti vzhodu. Z višje ležečo lokacijo je bilo doseženo tudi znatno izboljšanje vizualne komunikacije v kriznih situacijah, podnevi z dimom, ponoči z ognjem, z ostalimi sorodnimi ali prijateljskimi gradišči. Izredna ohranjenost gradišča nudi tudi izredno, redko priložnost za neposredno proučevanje tedanje obrambno-gradbene tehnike in strukture zidu. Strokovno in načrtno izbran višinski, strateško važen prostor, mojstrsko izkoriščena velika strmina na zapadnem pobočju hriba, ki je že sama nudila dokaj uspešno naravno obrambo. Preseneča obvladovanje zidave v tehniki Kapelica ob vhodu v vas suhozida, ker vezivne mase še niso poznali. To pomanjkljivost so uspešno premagovali z večjo višino in širino zidu, na občutljivejših, bolj izpostavljenih mestih so pa za utrditev in vezavo uporabljali hrastove hlode, ki so jih vodoravno in navpično vgrajevali v zid. Navpični deli hrastovih vložkov, ki so štrleli na površini zidu, so pa obenem služili za utrditev lesenih palisad, izza katerih so zavračali napade oblegovalcev. Na Sv. Katarini se lepo vidi, kako so si v veliki strmini pomagali s tehniko podzidave, s katero so dosegli trden temelj, na katerega so naslonili, odnosno nadzidali glavni zid. Igrišče pod Zadružnim domom Cerkev je posvečena sv. Jožefu, vendar praznujejo shod na Margaretino - 13. julija. V cerkvi je kip sv. Katarine, ki je bil prenesen iz stare cerkve na sv. Katarini, ki pa so jo porušili Turki. Spominik padlim Zadružni dom je bil od nekdaj središče kulturnega in družabnega življenja v Novokračinah. Vaščani so ga sami naredili leta 1947. V njem je bila nekoč Kmetijska zadruga, šola, trgovina, gostilna in kino. V njem so prirejali tudi veselice. Oder so naredili iz košev za gnoj in jih prekrili z deskami. Tako so uredili tudi dvorano in zunanji oder. Samo skrb vaščanov je pripomogla k temu, da je dom še do danes uporaben. Zdaj je dom prazen, v njem imata sedež krajevna skupnost in vaška mladina. Dolžina nasipa je 670 m širina v bazi je tudi do 30 m. Višino je težko ugotoviti, glede na razsutost zidu; sicer je pa zelo različna, glede na prilagojenost zidu terenski konfiguraciji. Gradišče ima 2 vhoda: na jugovzhodni in na severozapadni strani. Glavni vhod je bil očitno na jugovzhodni strani. Oba sta dodatno zavarovana z na zunaj speljanim lijakastim hodnikom, katerega ostanki so lepo vidni predvsem na južnem delu gradišča. Tu je v predelu vhoda močno pojačan tudi nasprotni krak zidu, kar daje slutiti, daje bil vhod še dodatno zavarovan s stolpom. Na severozapadni, notranji strani gradišča, je globoka dolina, v obliki amfiteatra, ali lijaka, z lepo poravnanim dnom. Ker v gradišču in neposredni bližini ni vidnih virov vode, oblika in lega doline navaja na domnevo, da gre za naravni zbiralnik vode, za potrebe v kriznih situacijah. Naravnih vodnih izvirov v notranjosti gradišča in neposredni okolici ni, pač pa je v normalnih okoliščinah nudil dovolj ne količine vode potok V dolini, tik pod gradiščem, na severni strani. Potok, ki v deževni dobi naraste v močan hudournik, se zgublja pod zemljo, v obširno votlino pod hribom, na katerem stoji gradišče. Zanimive so v tem oziru pripovedi starejših domačinov, ki trdijo, da so pri varovanju živine na gradišču, V bližini številnih naravnih vdornih jam, razločno slišali žuborenje vode, ki se je pretakala v votlini. Iz tega j e možno sklepati, da je bil nekoč dostop do votline in vode možen tudi neposredno iz notranjosti gradišča, skozi že omenjene jame, ki so zdaj zasute in močno obraščene z drevjem in grmičevjem. V krogu akropolskega Mladinska soba v Zadružnem domu prostora, kjer so gradiščarji imeli verjetno tudi svoj kultni prostor, je bila nekdaj kapelica, ali cerkvica, o kateri pa zdaj pričajo le še lepo obdelani komadi belega kamna v parcelnem zidu bližnjega “dolca” ter delno razmetani po okolici. Cerkvica je bila posvečena svetnici iz prve dobe krščanstva, sv. Katarini mučenki, kar je značilno tudi za zavetnike svetišč na drugih gradiščih. Domačini ne vedo veliko povedali o času izgradnje cerkve, niti o vzrokih opustitve in propada. Iz rokopisnega poročila o vizitaciji iz beta 1689 (G. B. Francol - Arh. Slov. Lj. - fond Dolski arhiv), je razvidno, da je tedaj še obstajala in da je bil v njej oltar posvečen sv. Katarini, kar navaja na domnevo, da je bila zgrajena v času po prestanku turških vpadov, kot številne druge cerkve v naših krajih. Pozneje je bil na istem mestu postavljen hrastov križ, od katerega je bilo pred nekaj leti, ob ponovnem “odkrivanju” gradišča, opaziti le še del zidanega kamnitega podstavka in trohneče deblo križa v travi. Leta 1994 so vaščani iz Novokračin postavili prav tam nov visok križ, na zidanem kamnitem podstavku, ki je bil dne 15. maja istega leta slovesno blagoslovljen, ob številni udeležbi domačinov in vernikov iz sosednjih župnij. Še pred tem so pa vzorno očistili gornji del gradišča in dostopne poti, ki so bile prej že dokaj zapuščene in zaraščene. Dostop do gradišča je možen z dveh strani: z vzhodne strani z vrha klanca, na cesti Novokračine -Rupa, po lahko se vzpenjajoči nekdanji poti, v 20 - 25 minutah, brez posebnega napora. Z zapadne strani, prav tako z vrha klanca, tokrat na cesti Novokračine - Jelšane, po kolovozni poti, v dobre pol ure hoda, skoraj v celoti po ravnini, do podnožja gradišča. Načrtnih izkopavanj in raziskovanj na gradišču, žal, še ni bilo. Poskusno je izkopaval tržaški raziskovalec naših krajev, prof. Karel Moser (1845 - 1918) okrog leta 1901 na akropolskem prostoru in na platoju gradišča. Na prostoru nekdanje kapele naj bi bila že prej najdena železna sulica in kačasta fibula. No, na površini gradišča, predvsem pa med razsutim kamenjem obzidja, so še danes pogoste najdbe grobe prazgodovinske keramike, predvsem ostankov znanih podstavkov za posodo pri kuhanju na ognjišču. Najzanimivejši podatek o najdbah nam je pa prav gotovo zapustil nestrokovnjak, preprost kmečki človek, domačin iz Novokračin. Poglejmo, v dobesednem prevodu, del poročila, ki gaje v zvezi s to najdbo leta 1884 objavil takratni kustos Deželnega muzeja v Ljubljani, K. Deschmann: ‘‘Dne 8. maja 1883 je pripotoval možakar iz Čičarije na Primorskem, po imenu ANTON JISKRA, doma iz Novokračin, h. štev. 54, v Jelšanski fari, ki spada v sodni okoliš Castelnuovo/Podgrad, in s seboj v mali vrečki prinesel nekaj razdrobljenih, skrbno zdrgnjenih in zloščenih bronastih okraskov, predstavljajočih pretežno fragmente zapestnic, ki jih je izkopal na hribu, z ledinskim imenom Sv. Katarina, na katerem se nahaja mogočno gradišče. Ubogi vrag (dobesedno: Der arme Teufel), v prepričanju, da so najdeni predmeti iz čistega zlata, se ni ustrašil 3-dnevnega potovanja do Ljubljane, misleč, da je v svojem dolcu našel zlati zaklad. ” V Novokračinah je bila nekoč tudi šola. Po podatkih šolske kronike, ki jo je napisala Albina Bedenk, je bila tu 1910. ustanovljena najprej ekskuredna šola k Jelšanam. Leta 1918 pa je bila odprta v vasi redna šola, ki je L 1920 imela še dva oddelka. Prostore je imela v zasebni hiši št. 40, nato seje preselila v hišo št. 36. Prva učitelja sta bila Anton in Ivan Benčič. Malo naprej je zapisano še, da šolski okoliš obsega vasi Novokračine, Sušak, Fabci i Novo vas. Vseh učencev je v šoli leta 1956/57 81 za dva oddelka. Prostore ima v zadružnem domu, kjer sta v spodnjih prostorih trgovina in gostilna. Med NOB se je pričel slovenski pouk 15. 10.1943 in je trajal o aprila 1944. Učil je tov. Dušan, za njim Fran Kalčič. KLO je po osvoboditvi odprl šolo v cestarski hiši; poučevali sta Albina Bedenk in Ivanka Samsa, vpisanih je bilo 125 učencev. V šolski kroniki je zanimivo pisanje tudi o uporu - demonstraciji prebivalstva na pepelnico v letu 1920 (t.j. pred Rapallom. Takrat je v povorki okoli 1000 oseb iz Novokračin, Lipe in Rupe odšlo z rdečo zastavo v Jelšane pred orožniško kasarno in nato v Dolenje ter Rupo. Tam jih je čakalo 15 karabinjerjev, ki so hoteti povorko razpršiti. Veliko zanimivega se lahko o vasi prebere tudi v kroniki Jelšanske župnije, najzanimivejši pa je mogoče: Leta 1907, 20. oktobra je bil za Novokračine dan strahu in groze. Popoldne se je nad vasjo utrgal oblak in naenkrat v nekaj minutah so bili vsi potoki tako polni, da je voda prestopila bregove in z grozno naglico drvela po vasi. Voda je poplavila vse Trgovina v vasi polje, ker jama ni mogla požirati. Poplavljene so bile posebno hiše pod cesto. Voda je segala do stropa. Seveda so bili vsi poljski pridelki uničeni. V hiše in v cerkev je poplava nanesla veliko blata. Novokrajce je najbolj prizadela meja, saj so bili vezani predvsem na Reko, kjer so bili skoraj vsi zaposleni. Proti Reki je vozilo kar pet avtobusuv in to večkrat na dan v bistrico pa le dva. Po osamosvojitvi so ljudje ostali brez dela, brez dohodkov in tudi šole niso mogli več nadaljevati na Reki. Novokrajci pravijo, da se država do zdaj ni kaj dosti zmenila za njih, so pa sedaj postali malo bolj zanimivi zaradi mejnih prehodov. Upajo, da bo vložila kaj več sredstev, predvsem za ureditev infrastrukture, da ne bodo delali sramote Evropi. Tudi v Novokračinah so si vaščani vse kar imajo naredili s pretežno lastnimi sredstvi in z lastnim delom. Tako so naredili tudi vodovod. Nekoč so hodili z brentami in siči po vodo v Bozoljak, dokler niso 1957 leta začeli delati vodovod. Končali so leta 1959. Vodovod deluje še danes, vendar z velikimi izgubami zaradi dotrajanosti. Zadnja štiri leta so uporabljali vodo iz javnega vodovoda dokler niso letos obnovili kritičen del vaškega vodovoda pri Sušaku, tako da danes koristijo svojo vodo, je pa vprašanje do kdaj bo tako. V prejšnjem mandatu jim je bil obljubljen projekt sanacije vodovoda, vendar ga še dandanes ni. Vaščani mislijo, da je mogoče čas, da se izpolnijo nekatere predvolilne obljube. Vaščani so sami s samoprispevkom in s pomočjo štirih podjetij, v 80-tih letih, asfaltirali cesto proti Rupi. Na tej cesti bo kmalu mejni prehod. Vaščani so tudi ogorčeni zaradi težav pri izgradnji nove šole in tudi zaradi tega, ker bo prehod odprt le v določenih urah. Do danes jim meje niso zaprli ne Avstrici, ne Italijani, ne Jugoslovani, jih pa v kratkem čaka ravno to. Težave imajo tudi s signalom mobilnega omrežja. Kljub težavam pa so Novokrajci veseli in družabni z izjemno pustno in pevsko tradicijo. Za pomoč se zahvaljujem predsedniku KS Novokračine Alešu Rutarju in Zorki Žigrnan Tukaj bo kmalu nov mejni prehod DNEVI SLOVENSKE OBRTI Dnevi slovenske obrti, ki so potekali letošnjega 15. in 16. maja v Portorožu, so nekakšna nadgradnja strokovnega posvetovanja, katerega sta Obrtna zbornica Slovenije in Društvo ekonomistov Ljubljana pripravili že šestkrat zapored. Žal se število udeležencev te zelo zanimive in koristne prireditve ni nikoli uspelo povzpeti čez sto, kar je brez dvoma velika škoda. To pa je bil tudi poglavitni vzrok, da se je poskušalo letošnje dneve slovenske obrti zastaviti nekoliko drugače. Srečanje seje začelo z zasedanjem skupščine Obrtne zbornice Slovenije, na kateri so poslanci začrtali prihodnje poslanstvo obrtnozborničnega sistema. Istega dne je potekal obrtniški forum z naslovom »Slovenska obrt in gospodarska politika Republike Slovenije«. »Vročega« dialoga o naj večjih problemih, ki tarejo obrtnike, so se udeležili ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin, minister za finance dr. Dušan Mramor in minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski. Večer prvega dne je bil letos prvič namenjen slavnostni razglasitvi obrtnika leta. Laskavo priznanje si je prislužil Anton Škrabi, eden najbolj znanih izdelovalcev in restavratorjev orgel na svetu. V desetih letih delovanja sije s svojim 32 - članskim kolektivom prislužil številna priznanja. Svojo življenjsko pot mizarja, glasbenika in mojstra orgel pa je opisal v knjigi Zvoki in harmonija. Drugi dan so se udeleženci organizirali v manjše skupine in na štirih ločenih delavnicah obravnavali naslednje teme: • obrt in njeno opredelitev ter organiziranost v Evropski uniji in Sloveniji, ■ gospodarjenje v globalnih razmerah in obrt, • davčne in druge zakonske pogoje gospodarjenja za obrt v letu 2003 in • kadre v obrti za prihodnost. Najbolj je bila obiskana delavnica »Davčni in drugi zakonski pogoji gospodarjenja za obrt v letu 2003«, ki jo je vodila Milica Gostiša, vodja službe za gospodarski sistem OZS. O bližajoči davčni reformi je prisotnim spregovorila Milojka Kolar, za davke zadolžena državna sekretarka v ministrstvu za finance. Udeleženci delavnice so se ponovno dotaknili finančne nediscipline, na katero opozarja Obrtna zbornica Slovenije že od leta 1993 dalje. Stališča Obrtne zbornice Slovenije so ves čas jasna: • spremeniti zakonodajo v smeri maksimalnih plačilnih rokov v dolžniško-upniških razmerjih , • zagotoviti informacije o boniteti udeležencev v dolžniško-upniških razmerjih, • zagotoviti izvajanje obstoječih zakonov, ■ kršitve pa sankcionirati in skrajšati reševanje izvršilnih predlogov na sodiščih. Besedaje tekla tudi o analizi stanja podjetij, ki zaidejo v težave. Ne glede na status, slednja predolgo »umirajo«, kar posledično vpliva na rast dolgov do države in poslovnih partnerjev. Za samostojnega podjetnika pomeni takšno zavlačevanje tudi dodatno obremenitev zasebnega premoženja in ogrožanje socialne varnosti družine. Novela zakona o gospodarskih družbah, kije bila sprejeta v letu 2001, je s 1.1.2005 predpisala dvostavno knjigovodstvo za vse zasebnike, ki opravljajo dejavnost. Dejstvo je, da v večini držav EU enostavnega knjigovodstva ne poznajo več, vendar imajo mali podjetniki druge možnosti za enostavnejše vodenje poslovnih knjig. Zbornica ocenjuje, da bo moralo v letu 2005, ob ukinitvi enostavnega knjigovodstva, preiti na dvostavno knjigovodstvo še dodatnih 10.000 samostojnih podjetnikov. Zato bi bilo ob uvedbi predlaganega načina obdavčevanja, vsaj v prehodnem obdobju potrebno postaviti ugodnejše kriterije za predlagani način obdavčevanja. V delovni verziji novele zakona o dohodnini, ki jo je ministrstvo za finance posredovalo junija lani, je sicer predviden način obdavčevanja po normativno določenih odhodkih, vendar so kriteriji za določitev takega načina obdavčevanja postavljeni izjemno nizko. Obrtna zbornica Slovenije se tudi zavzema za oblikovanje dolgoročnih rezervacij za izplačilo odpravnin delavcem ob zapiranju dejavnosti (gre za novost, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih). V zvezi s tem se predlaga, da bi v novem zakonu o davku na dohodek pravnih oseb uvedli določilo, da so take dolgoročne rezervacije možne in davčno priznane v določeni dogovorjeni višini že ob oblikovanju v posameznem koledarskem letu. Problem lastništva nepremičnin v dejavnosti je znan tako vladi kot parlamentu. Gre za davčno vprašanje priznavanja amortizacije in investicijske olajšave davčnega zavezanca v primeru, ko za potrebe dejavnosti vlaga v nepremičnine (zemljišča, gradbene objekte), pri tem pa ni lastnik zemljišča ali nepremičnine v katero vlaga. Obrtna zbornica Slovenije je uspela problem le delno rešiti in to tako, da je bil na njeno pobudo ob spremembi splošnih računovodskih standardov (konec leta 2001) z uporabo od 1.1.2002 dopolnjen SRS 2. Trenutno so možna vlaganja v tujo nepremičnino za dejavnost na podlagi zakupne pogodbe. V tem primeru j e možno pri vlagatelju obračunavati amortizacijo. S tem je bil obstoječi davčni problem delno rešen in sicer v primeru, ko gre za lastnika nepremičnine, ki je po statusu gospodarski subjekt (pravna oseba). Na tem mestu je zakupna pogodba smiselna. V primeru, ko gre za vlaganje v nepremičnino, ki je last občana, pa je na podlagi zakona o dohodnini taka vlaganja potrebno obdavčiti z dohodnino v tistem poslovnem letu , ko so bila vlaganja opravljena. Obrtna zbornica Slovenije si prizadeva, da bi morala novela zakona o dohodnini vsebovati tudi določilo, da se v primeru vlaganja za dejavnost na podlagi zakupne pogodbe na tuji nepremičnini opravi poračun dohodnine s strani lastnika, ki je z vlaganji v njegovo lastnino pridobil na premoženju. Alenka Penko Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 225 C-J to JV .. 52 52 52 3 G 52 3 G 52 3 ir OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica i tel./fax: 05/71-10-242 52 ^73G^73GN73GX73G^ZDCx7DGn;73”73GX73” JUBILEJ BISTRIŠKIH OBRTNIKOV Ob 25 letnici ustanovitve OBRTNEGA ZDRUŽENJA II. Bistrica, so se v začetku maja ponovno zbrali in obudili spomine takratni iniciatorji oziroma ustanovni člani bistriškega Obrtnega združenja, sedanje OBRTNE ZBORNICE. Na slavnostnem jubileju, kije bilo organizirano v gostišču POVODNI MOŽ na Topolcu, so bili zbrani obrtniki najrazličnejših dejavnosti, ki so že pred 25. leti uvideli, da lahko le ustrezno organizirani, pridobijo status v družbi ki jim pripada. Srečanja so se udeležili člani organov takratnega združenja, ki so najprej z minuto molka počastili spomin na preminule člane ustanovitelje. V nadaljevanju so prisotni nanizali spomine na aktivnosti pri ustanavljanju organiziranega obrtništva v občini II. Bistrica, na pomoč, ki sojo bili deležni pri Cerkniškem Obrtnem združenju oziroma pomoči in nasvetov g. LAMPIČ Antona in Korošec Vilija. Kmalu po konstituiranju in registraciji združenja so uvideli, da za kvalitetno in obširno dejavnost potrebujejo lastne prostore. Tako so imeli najprej poslovne prostore pri Hodniku »na placu«, a ugotovili so, da so premajhni. Sledil je nakup Možinove hiše, kar je omogočilo razmah dejavnosti več strokovnih sekcij v okviru združenja. Značilnosti tistega obdobja so bili, velika zagnanost, veselje in entuziazem članov, tako na strokovnem področju, kot tudi na ostalih področjih. Kdo se ne spomni organizacije turistično kulturne prireditve BISTRIŠKI DNEVI OBRTI, ki je privabila množico obiskovalcev od blizu in daleč. V tem času so obrtniki razvili tudi svoj prapor. Organizacijsko so se aktivirali pri ustanavljanju Notranjske regije obrtnikov, posledično tej odločitvi pa so delovali tudi pri ustanavljanju obrtniškega pevskega zbora Notranjske regije. Obrtniki športniki so sodelovali na republiških in regijskih tekmovanjih obrtnikov. Tudi za družabno življenje oz. sprostitev svojega članstva je bilo preskrbljeno. Leta 1985 je bilo kupljenih 6 kamping prikolic, ki so bile postavljene ob morju ali v gorah, tako da so lahko zainteresirani preživljali dopust na morju ali na snegu v Alpah. Leta 1987 pa so bile kupljeni tudi dve počitniški hišici, ki so bili postavljeni na SVIŠČAKIH. Tega leta so bila bistriškim obrtnikom podeljena tudi jubilejna priznanja za večletno delo v obrtništvu. Na srečanju je bilo videti mnogo znanih in zanimivih obrazov, najzanimivejši pa so bili tisti, ki jesen življenja preživljajo v drugih krajih. Razprava prisotnih je bila zelo živa in sproščena tudi emocionalno, kako tudi ne, saj je 25 letni jubilej primeren trenutek za obujanje spominov. In res, spomini so spomini, a tudi preteklo delo je pustilo neizbrisan pečat delovanja obrtnikov tega časa. Zaželimo jim nadaljnjih uspehov. F. Novak r — —------------------------— —-------------1 VELIKA IZBIRA MATKO VINCENC s p. Dvojna dioptrija______ SKRITI ZAKLADI “Joj, kam plove ta dežela !” mi je očitajoče zaklical eden mojih znancev, ki meje našel, ko sem se ravno spravljal iz avta. Nisem se utegnil niti zravnati in obrniti, da bi ga povprašal, kaj imam jaz osebno pri tem, ko me je že zasul z novim besednim rafalom v hrbet. “Sama korupcija in finančne goljufije vsepovsod! Kradejo pri belem dnevu in nihče nič ne ukrene!” “Pa kaj to meni pripoveduješ, saj nisem javni tožilec !” sem postal nervozen, ker se mi je mudilo po opravkih. A se ni pustil motiti. "'Vsaj to napiši v Snežnik”, je povzdignil svoj glas, “kakšna čudna občina smo, da nimamo niti svojega glasila, ampak nekakšen samostojen časopis, ki si ga moramo kupiti, če ga hočemo brati. dvorišču. Na njegove stroške seveda, da ne bo pomote, da gre za isti števec. Očitno se je naša občina odločila šparati na napačnem koncu, posebej še v turistični vasi, za katero nas proglaša, ko morajo obiskovalci in pogrebci gledati ter vohati tisto gnijočo nesnago blizu vhoda na pokopališče. Kaj si mislijo ob tem, ni težko uganiti... Če se ne motim, je naš Biirgermeister na predvolilnih shodih nekaj obljubljal, da vasi ne bodo prikrajšane na račun centra za nobeno od komunalnih uslug, a je verjetno medtem že pozabil, sicer ne bi dal blagoslova za podražitev komunalnih storitev brez vsake razprave, ali je bila sploh potrebna in predvsem komu... Pa ni vse tako temno v naši občini, kot izgleda. Dosti svetlih zvezd j e med nami, ki pa jih ob dnevni svetlobi zaradi zamegljenosti z malodušjem ne opazimo. Eno takšnih sem srečal na DELU ČAST IN OBLAST ! Pa kje si še kaj takega videl, kot samo v Bistrci ?” je še kar naprej silil vame. Kaj sem mogel, kot previdno molčati na te grenke resnice in mu obljubiti, da bom napisal, kar mi je naročil. Bom pa na svojo pest pripisal tudi tisto, kar mi ni nihče naročil, namreč, kako skrbi komunala po podražitvi svojih storitev za odvažanje odpadkov z našega (premskega) pokopališča. Mislim, da ne bom kaj dosti pretiraval, če bom rekel, da čaka kontejner najmanj že en mesec na odvoz. Ko sem ga prvič posnel prvega maja, je bil že lepo zvrhan (glej prvo sliko), kar pomeni, da je poteklo vsaj pol meseca od zadnjega praznjenja. Podobno seje dogajalo s pokopališko vodovodno napeljavo, ki jo je poškodovala zimska zmrzal in je mrknila. Prvega maja je bila pipa še zmeraj suha. Ob mojem drugem obhodu 18. maja pa je iz pipe začuda tekla voda, a do tedaj so uporabniki lepo točili župnikovo vodo s pipe na trnovski pošti. Ko sem prišel k njim po opravkih, mi je poštarca (če sem prav prebral na okencu, je bila tisti dan v službi gospa Elizabeta), prijazno pomolila svečo, ki sem jo pred mesecem dni kupil pri njej in v naglici tam tudi pozabil. Ne morete si misliti, kako sem bil ganjen nad njeno zavzetostjo, da je tisto svečo cel mesec hranila zame...Prav je, da takšna osebna doživetja tudi javno povemo, da ne bomo živeli v zmotni miselnosti, da je človečnost odpovedala na celi črti in da nas povsod gledajo samo skozi denar in tudi, da takšna dejanja ostanejo neopažena. Nikakor! Drugo podobno presenečenje sem doživel tam, kjer ga sploh nisem pričakoval, namreč na Transportu, kjer so me fantje, ko sem prišel na vrsto za tehnični pregled avta, prijazno opomnili, da ga moram kmalu peljati k mehaniku zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki so jih odkrili in dodali, da če ne mislim napisati o njih kaj dobrega, naj raje molčim. Držal sem besedo. Torej fantje, imejte vedno nasmeh na ustih, pa bomo tudi mi lažje prenašali vaše pripombe o napakah na naših jeklenih konjičkih... Vam pa, dragi bralci, ni treba zaradi tega preveč blagohotno gledati na nepravilnosti, ki se dogajajo okoli vas. Tudi te je treba povedati, sicer ne moremo pričakovati, da bo kdaj bolje. Pa boh do prihodnjič Jožko Stegu TRIJE POPOTNIKI Spomladanska razstava treh domačih likovnikov je pravšnji trenutek, da se dokončno prebudimo iz zimskega spanja in lenarjenja. Končno v tem času obnovljamo fizično in duhovno moč, ki jo prinaša ciklično prebujanje narave. Primavera, neizčrpen vir navdiha je očitno vspodbudila tudi naše tri avtorje; Rajka Kranjca, Romea Volka in Jožeta Roso, k predstavitvi svojih svežih ustvarjalnih dosežkov, od katerih so nekateri še dišečih po barvi. Vsi trije avtorji, ki sicer tudi generacijsko niso veliko narazen, začenjajo svoje zamisli s svinčnikom. Nakar iz tako skrbno načrtovane kompozicije rastejo barvna polja, nekje strogo v kontekstu in podpori zgodbi (Volk), drugje v liričnem zanosu (Rosa), kar se pri Kranjcu pokaže v nekoliko bolj hladni barvni paleti, osamelih dušah ali živalih, povzdignjenih v svojem dostojanstvu. V prikazovanju stvarnega sveta so si avtorji precej različni, ravno tako, kakor pri vsebinskih izhodiščih svojega ustvarjanja; v podtonu pa jih vseskozi povezuje snovnost - temperament neproblematične, ljudske, podeželsko dišeče idile, kjer so stvari še vedno okolju prijazne. Ponorele množice in ubijajočega mestnega ritma sploh ne pogrešamo. Kranjec sicer zapade v to skušnjavo s portreti ljudi iz javnega življenja; ter je seveda aktualen. Vendarle; kdo si ne bi želel živeti v svetu brez velikih pretresov, vojn in pomanjkanja vitaminov? Verjetno redki. Ravno zaradi tega so njihove stvaritve pomembne; ker nas na nevsiljiv način opozarjajo: na M (medium) življenjski stil, ki je vedno nekoliko sumnjičav do vseh novotarij in trendovskih vrednot. Nekaterim ga je vredno živeti. Kajti ..., moderen človek po meri XXL je vse preveč na robu zdrsa v udobje, koder se spreminja v nemega opazovalca življenja okrog sebe; udobje in komotnost pa je moderen “gift”, zaradi katerega, čudeč se, tudi umira. Rosa je že dolgo obdobje prepoznaven po svojih liričnih, vendar še vedno realističnih vedutah pokrajine in nostalgiji, ki jo vzbujajo v nas drobni fragmenti in osamele kamnite hiše . Nekje nam da slutiti, da se bo spremenilo vreme, kar nam da misliti. Ko se bo na njegovih slikah še bolj pooblačilo (menda mora biti takrat „fajn“ jezen), začelo grmeti, deževati, in bo naposled posijalo sonce; boš postal spodoben impresionist. A očitno vreme še ne vpliva v tolikšni meri na tvoje zdravje, da bi se resneje zamislil nad njim. Zdrav duh v zdravem telesu. Miniature iz ljudske zakladnice, s katerimi se povsem upravičeno postavlja Romeo Volk, so svojevrstni fragmenti z izredno dokumentarno vrednostjo, kot pravi sam. Romeo izhaja iz natančno strukturirane risbe, izvedene zgolj s svinčnikom, drugje pa nadgrajene v temperi ali celo akrilu. V njih nam odkriva že pozabljene šege in običaje ob praznikih, darove sodeče zdraven, bajeslovna bitja, noše in pokrivala, vse skupaj postavljene v Rajko Kranjec, Jože Rosa in Romeo Volk kontekst domačega okolja. Pred nami se začne na trenutke odvijati prava fabula; naj si bo mitološkega ali ljudsko-religioznega izvora. V nas prebuja radovedno otroško dušo, vedenje o nas samih, že domala arhetipske podobe naših prednikov. Izvedba s fdigransko natančnostjo ter dognana barvna paleta le še dodatno podkrepita vsebino, ki pomeni vsaj v etnološkem in zgodovinskem smislu pravi biser. Ali bomo to kulturno bogastvo prinesli v kovčku kot popotnico v EU ali ga bomo mimogrede odvrgli v pozabo modernega vsakdanjika, je odvisno od nas. Rajko Kranjec ostaja zvest realističnemu izrazu v akrilu, ki mu je motivno še vedno blizu domačijska romantika, kjer seveda ne moremo mimo portretirancev; konj šimeljna in prama, Upajmo, da bodo dobili tvoji konji do poletja pravšnjo linijo in nam jih boš nekoč razkril cele, od kopit do glave. Da nas dandanes fascinirajo in uročujejo „zvezde“ iz javnega življenja, naj si gre za politike, filmske ustvarjalce, glasbenike, menedžerje, je jasno slehernemu opitežu z mediji vseh sort. Sploh ne razmišljamo o tem, kako se nenasilno naseljujejo v naše življenjske zgodbe. Zdi se, da imaginacija podobe iz namišljenega sveta preplavlja naše domove. Smo še gospodarji svojih življenj? Nasvet: pravočasno izklopite svoj televizor! Naključni portretiranci bi bili lahko mi sami; nebogljeni, bledi, za 10 minut slave pehajoči se modeli, ki so le še številke. Modrina, ki jih obkroža ni njihova avra ali znak karizme modreca, je le neukrotljivi duh časa, spuščen iz majhne stekleničke. Smo to res mi v ogledalu? Roman Gustinčič GLASBENA ŠOLA NA GOSTOVANJU Učenci in učitelji Glasbene šole Ilirska Bistrica bodo v tem šolskem letu verjetno zabeležili rekordno število gostovanj in povezovanj z drugimi glasbenimi šolami. Vsekakor je najpomembnejše (ne samo letos, ampak v celotni zgodovini šole) petdnevno gostovanje v Madžarski, pri Glasbeni šoli Zoltan Kodaly v Keskemetu. V pripravljalnem obdobju, nekaj tednov pred to mednarodno preizkušnjo pa so mladi glasbeniki in njihovi mentorji obiskali tudi Piran in nastopali v dvorani znamenite Tartinijeve hiše, v kateri je bil rojen ta veliki violinist in skladatelj. V uro in pol trajajočem programu so se predstavili pianisti, harmonikarja, trobentač, saksofonist, violinistki, violončelist, solo pevka in baročni kvartet. S podobnim programom je Glasbena šola Ilirska Bistrica že gostovala v Slovenj Gradcu v okviru tradicionalne strokovne izmenjave z njihovo glasbeno šolo. Naj omenimo, daje pred mladimi glasbeniki ob koncu tega šolskega leta še eno mednarodno gostovanje, ko se bodo z nekaj izbranimi točkami udeležili skupnega nastopa na Reki z »Muzičko školo Darinke Jug Matič«. B. G. Mladi glasbeniki in njihovi mentorjiso obiskali Piran in nastopali v dvorani znamenite Tartinijeve hiše BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE Bistriški gasilci smo končno dočakali, da se je prizidek k gasilskim garažam v novem gasilskem domu postavil pod streho. Izposojena denarna sredstva, ki so bila potrebna za to investicijo društvo računa vrniti z prodajo starega gasilskega doma na Plaču. Gasilci smo pričakovali denarna sredstva iz proračuna občine, vendar kot že vrsto let nazaj te denarne pomoči ni. Pa tudi predlogu, da bi občina kupila star gasilski dom ter ga namenila za mestni muzej in galerijo ne kaže dobro. Upam da bo prišel dan, ko bodo gospoda v občinskem svetu in župan spoznali, da oni potrebujejo usposobljene gasilce, solidno nastopali pevska skupina Vasovalec, etno skupina Batista, Hrušiški fantje, g. Lado Žnidaršič ki je predstavil Dobrepoljsko cerkev in igralska skupina iz Harij z odlomkom Kri nej uoda. Veliko število obiskovalcev je dokaz, da si je prireditev vredno ogleda, zato je prihodnje leto (2. maj) ne zamudite. Naše društvo je 8. maja organiziralo in izpeljalo že 5. spominski -operativni- organizacijski in kondicijski pohod na Kozlek, ki se ga je letos udeležilo 50 pohodnikov in sicer: DVD Opatija, Škalnica, Viškovo - Halubljan, Klana, PGD Materija pridružilo pa se nam je tudi nekaj občanov. Pot nas je kot vsako leto vodila preko Ahca, Golega vrha, Sopila na Kozlek, kjer je bil krst za vse, ki so se pohoda prvič udeležili. Vsi gasilsko orodje in opremo ter objekt, v katerem ne bo spravljena samo gasilska tehnika. Novi gasilski dom bo služil za vzdrževanje gasilskih vozil in opreme, servis gasilnikov in izolirnih dihalnih aparatov, v njem bodo prostori za izobraževanje, pisarne, arhiv, muzejska soba in drugo, služil pa bo tudi Gasilski zvezi II. Bistrica. Gasilci srčno upamo, da ne bo prišel dan, ko se bomo gasilci začeli na enak način obnašati, do vodilnih občinskih mož, kot se oni sedaj do nas. Kljub problemom, kijih imamo, pa uspešno izpolnjujemo podpisano pogodbo z županom o zagotavljanju požarne varnosti v občini saj prostovoljno gasimo, pridno koristimo letne dopuste za usposabljanja in opravljamo še mnoga druga dela za izboljšanje požarne varnosti v občini. Da ohranimo prostovoljno delo v društvu pa mora delovati tudi družabno življenje. Tako smo seje že sedmič zapored na povabilo Društva sv. Florjan Dobropolje udeležili in sodelovali na praznovanju skupnega zavetnika vasi Dobropolja, Rečiče, Zarečja in nas gasilcev sv. Florjana. Praznovanja so se udeležili gasilci iz Knežaka, Koritnic, Vrbovega in Podgore. Skupaj z domačini in številnimi gosti smo se v procesiji odpravili k sv. maši, ki jo je daroval ilirskobistriški župnik Bogdan Brce, ki je po maši blagoslovil gasilce in gasilska vozila. Desetina bistriških gasilcev je izvedla pokazano vajo reševanja ukleščenih oseb v prometni nesreči, v kulturnem programu pa so udeleženci so prejeli priložnostne priponke z obeležjem 5. vzpona na Kozlek. Priponke je sponzoriral naš gasilski kolega iz DVD Škalnica -Viškovo tov. Zoran Kontič. Naš pohod in druženje smo zaključili na Vrbiških dolinah z okusnim «pasuljem«, ki nam ga je pripravil Bojan Šenkinc iz Šembij. Udeležili smo se volilnega občnega zbora Gasilske zveze II. Bistrica, na katerem so delegati vseh društev v GZII. Bistrica znova izvolili za predsednika Antona Delosta, za poveljnika pa Antona Franka. Obširna poročila vseh organov zveze so pokazala uspešno delovanje zveze v 5. letnem obdobju. Naši pionirji s6 se z 3. ekipami (2. ekipi sta zaradi sv. obhajila ostali doma) udeležili 4. srečanja članov društev mladi gasilec iz osnovnih šol Obalno - kraške regije. Ekipe so se pomirile v teoretičnem delu, ki je vseboval splošne in preventivne pisne teste na temo Osnove varstva pred požarom ter vprašanj iz prve pomoči. Praktični del pa je vseboval vajo z vedrovko, metanje vrvi v krog, vezanje vozlov in pravilna izbira gasilnega aparata glede na vrsto požara. Pionirji so zasedli odlično 3,4 in 7 mesto. Žal pa imamo gasilci tudi žalostne dogodke. Na zadnji poti smo se skupaj s številnimi gasilci, prijatelji, sodelavci Transporta poslovili od gasilca Delost Staneta, enega najaktivnejših članov PGD Knežak in člana predsedstva GZ II. Bistrica. Janko Slavec PGD II. Bistrica KO SE LJUDSKA PESEM USTAVI MED LJUDMI... Pevska skupina Bistr’ške Škuorke deluje že dobrih osem let. Šest deklet je iz osnovnošolskih in kasneje srednješolskih klopi zaromalo v študentska leta in sedaj kot študentke nadaljujejo z ohranjanjem ljudskih pesmi iz okolice Ilirske Bistrice. Namen njihovega delovanja je od samega začetka isti: ohranjanje starih ljudskih običajev, zlasti pa ohranjanje pristnega, ljudskega, nezborovskega petja. Dekleta so zelo ponosna na to, da že pet let pojejo brez umetniškega vodje in da ne pojejo po notah ampak na podlagi ustnega izročila starejših. Da bi še dodatno prispevale k pristnosti in izvirnosti, pojejo v »pražnjih« nošah, narejenih po modelih, ki so jih nosile naše babice in prababice iz začetka 20. stoletja. Lani so tudi ustanovile Kulturno društvo Bistr’ške Škuorke. Nastopale so že skoraj povsod po Sloveniji, bile so pa tudi pri zamejskih Slovencih v Rupi pri Gorici. So vsakoletne udeleženke revije Primorska poje, na kateri so tudi že zmagale. Na letošnji Primorski poje, KULTURNO DRUŠTVO GRAD DOLNJI ZEMON sponzorstva predvsem v materialu. V načrtu za letošnje leto imajo tudi ureditev treh starih vaških vodnjakov in obnovitev pip v vasi. Z ureditvijo vasi in oživitvijo kulturnega dogajanja so pričeli že v mesecu decembru 2002, ko so s pletenimi kitami iz smrečja praznično okrasili ceste v starem delu Dolnjega Zemna ter začeli s pripravami na oživitev grajskega načina življenja vasi v srednjem veku. Prvi prikaz so pripravili na pustnem karnevalu v nedeljo 02.03.2003, naslednji dan pa zaključili s smrtno obsodbo čarovnice Bertule, ki je bila kriva za številne nepravilnosti v domačem kraju. Nastopili so preoblečeni v grajsko gospodo in podložnike, k sodelovanju pa so povabili tudi grajsko gospodo iz Jablanice. Kulturno društvo Grad se zahvaljuje g. Milanu Dolganu, kije sponzoriral prevoz in glasbo ob pustnem karnevalu, g. Andreju Primcu za okrepčitev ter g. Janezu Rojcu, ki je pomagal pri organizaciji. Pred člani kulturnega društva Grad Dolnji Zemnon pa so že na novi izzivi, kijih prinašaj o novi prazniki in delovni dnevi. Raziskovanje in ohranjanje sledov naše preteklosti je enako odkrivanju zakladov, ki bogatijo dušo in le z razumevanjem dejanj naših prednikov lahko gradimo boljšo prihodnost. PS REJCI IN LJUBITELJI KONJ DOBILI SVOJE DRUŠTVO Napočil je čas, ko so naše sanje postale resničnost. 25.4.2004 smo na ustanovnem občnem zboru ustanovili društvo rejcev in ljubiteljev konj GRAŠČINA s sedežem na Baču 144. Društvo bo delovalo na območju celotne Slovenije in se zavzemalo za vse, kar je povezano s konji. Razdeljeno je na tri dele: KMETIJSTVO - Pod tem imenom bomo skrbeli, da bi naši rejci prišli do kakovostne in poceni krme, veterinarskih storitev, tre omogočili rejcem, da bodo lahko konje prepeljali s klubsko prikolico. KONJENICE- Veliko nas je, ki si želimo potovati na konjskem hrbtu. Pod to rubriko se bomo zbrali vsi ki nas ježa veseli, obiskovali tekmovanj a, prireditve... INFORMATIVNI DEL - Točka za vse, ki konja nimate, pa bi radi postali naš član. Pripravljali bomo različne razstave na temo konj, organizirali razna predavanja, seminarje... Organizirali razne avtobusne izlete, za ogled večjih kobilarn, kmetij in zavodov doma in na tujem. Društvo je razdeljeno na tri dele, a kljub temu eno samo. Razdelili smo ga, da ne sitnarimo našim članom s temami, kijih ne zanimajo! Izjemoma letos v prvem letu našega delovanja, vpisujemo člane celo leto. Z 1.1.2004 in naprej pa bomo sprejemali člane, le v obdobju 1.1.-1.2. za tekoče leto in na občnem zboru. Z morebitnimi vprašanji in nejasnostmi se obrnite na sedeš društva. Predsednik društva Matjaž T. Konec leta 2002 je na Dolnjem Zemnu ponovno oživelo Kulturno društvo Grad, ki je tu delovalo že v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Prirejalo je razne prireditve, proslave in številne gledališke igre. Po približno 15-ih letih premora pa se ponovno prebuja. Nova generacija članov se je zbrala z namenom, da bi aktivno in ustvarjalno preživljala svoj prosti čas in naredila nekaj dobrega tudi za skupnost. Njihov glavni cilj je ohranjanje naravne in kulturne dediščine vasi in bližnjih krajev. Vas Dolnji Zemon z okolico ima zelo bogato kulturno preteklost. Tu najdemo sledove življenja še iz rims dobe (pokopališče s številni: najdbami). Najvidnejša pa sta grac katerem so sedaj stanovanja konjušnica, ki je do sedaj služila 1 dvorana le za občasne prireditve volitve. Prva naloga društva bo ured prostor dvorane najprej za delovat društva. Za začetek bi morali zagotov vsaj zamenjavo oken, sanir; električno napeljavo in postav stenske obloge ter zasilno ogrevan Pri projektu obnove sodelujejc Krajevno skupnostjo, upajo pa ti na pomoč Občine ter prosijo Na sliki z leve proti desni: Mojca Klanšček, Nastja Zirnstein, Jride Mršnik, Tanja Jenko, Kristina Boštjančič, Andreja Martinčič. pa so Bistr’ške Škuorke prejele, za njih še posebej pomembno, Priznanje za ohranjanje ljudskega izročila. Dejale so, da je vsako novo priznanje ali pohvala, ki jo prejmejo, spodbuda za nadaljnje delo, ki kot same pravijo še zdaleč ni končano. Svoj cilj so poimenovale Ko se ljudska pesem ustavi med ljudmi in ga bodo skušale uresničiti v bližnji prihodnosti. Rade bi posnele kaseto in zgoščenko ter tako svoje delo za vedno obeležile na ta način. Rade bi si tudi izdelale nove noše, saj so jim stare že premajhne in precej obrabljene. Skupini Bistr’ške Škuorke ob letošnjem priznanju čestitamo, hkrati pa tudi želimo še obilo uspehov v prihodnosti in čimveč pevskih užitkov! FEISTRITZ MOTO KLUB PANORAMSKA VOŽNJA 'ipjilfi ‘■s. v t. 38i Dne, 10.05.2003 smo člani moto kluba FEISTRITZ organizirali celodnevno skupinsko panoramsko vožnjo po Sloveniji. Povablilo je veljalo za vse Bistr'ške motoriste. TAKO SE NAS JE V SOBOTO, 10.05.2003 OB 8.00 ZBRALO 12 MOTORNIH KOLES TER 17 MOTORISTOV- SKUPAJ S SOPOTNIKI. ŽAL SE NAS JE ZARADI DELOVNEGA DNE ZBRALO NEKAJ MANJ KOT SMO PRIČAKOVALI, PA VENDAR DOVOLJ ZA LEPO PANORAMSKO VOŽNJO. Na vožnjo smo se podali po stari cesti preko Postojne čez zavite ride po Planinskem polju do bele Ljubljane. Od tu smo se skozi Trzin prikotalili do Kamnika, od koder smo se čez zeleno pokrajinoTuhinjske doline-prelaz Črnivec prepeljali v Savinjsko dolino. Ustavili smo se v muzeju motociklov na Vranskem, kjer nam je lastnik Grom razkazal bogato zbirko motorjev svetovne zgodovine, med katerimi j e nekaj edinih primerkov na svetu . Sledila je vožnja preko Trojan, čez hribe in doline do Izlak, kjer smo se v gostišču Vidrgar ustavili, ter si privoščili nekaj za pod zob. Po kosilu smo odpeketali na GEOSS- geometrično središče Slovenije v Spodnji Slivni, kjer smo naredili nekaj skupinskih fotk, nato pa čez Litijo, mimo gradu Bogenšperk do Ivančne Gorice.Tu smo se razdvojili, od koder seje nekaj članov odločilo za obisk srečanja motoristov v Krškem, katerega je organiziral moto klub RODEO RIDERS. Ostali smo pot nadaljevali preko Suhe krajine do Žužemberka, od koder smo čez Dvor prešli na Kočevsko. Ustavili smo v Stari Cerkvi, kjer smo si pri tamkajšnjem gostišču ob cesti, z navdušenjem ogledali mini ,a izredno zanimiv živalski vrt z medvedi, pavi, pritlikavimi kozami, ricastimi golobi ter drugimi živalmi. Vožnjo smo nato nadaljevali preko Ribnice skozi Čufarijo do Postojne, od koder smo se počasi, polni vtisov s celodnevne vožnje prikotalili nazaj v domače kraje. Na placu smo popili še zadnjo pijačko, kjer smo spoznali, da ima naša domovina posebno v tem, pomladnem letnem času čarobno lepoto pokrajin, katerih pa kljub sodobnemu načinu življenja, premalo spoznavamo in opazujemo. Tako smo se v upanju, na naslednjo skupinsko panoramsko vožnjo (verjamem v večjem številu) poslovili, vsak proti svojemu domu. Tomaž Gombač ■IJHggVrbovo 22 '625i0jJlirska Bistrica TIo-O-710 TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41-920 e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net PE Hrušica, Hrušica 101, 6244 Podgrad tel.: ++386(0)5/783-54-12 5» Z //) zv // ■r n v ZV /\ / w Z>. 4 i IINO IMLMVIUC A • ‘KovačičStojan sp. --J Koseze 69a Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370 fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 KROVSTVO majla decra* MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s p Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 Pisani svet živali_____________________ MUFLON Tokrat bomo pobliže spoznali divje ovce ali muflone, katere imamo tudi v naši občini sicer ne v naravi ampak pri rejcih v oborah. Tako imamo tudi pri nas v Podbežah letos prvič mladiče, samička je v začetku aprila skotila enega mladiča. Postovka- posebnež med ujedami. Muflon je podvrsta divje ovce oz. edina gozdna divja ovca. Tudi po postavi je podoben ovci, le da je bolj tršat. Spada v družino goved in je v redu sodo kopitarjev. Povprečna plečna višina je okoli 100 cm, povprečna teža odraslega muflona se giblje okoli 50 kilogramov , ovce pa malo manj.. Dlaka je pozimi črna do temnorjava, poleti pa rjava. Posebnost je ‘sedlo’ - na hrbtu ima namreč belo liso v obliki sedla, prav tako pa belo masko na glavi. Oven nosi močne, polžasto zavite rogove - polže, kateri lovcem predstavljajo trofejo. Za razliko od srnjaka so poroženele kožne tvorbe, ki jeseni ne odpadejo, ampak vsakoletno rastejo.Njihovo naravno okolje so polsuhe skalnate pokrajine v gorah in listnatih gozdovih. Pari se od začetka oktobra do začetka decembra, brejost traja pet mesecev in pol, samica skoti enega ali dva mladiča. Prehranjujejo se pretežno z travo, zelišči, mladimi listi, gozdnimi sadeži in drugim. Življenjska doba j e 15 do 18 let. Mufloni živijo v tropih - praviloma so ovni v svojem, ovce z mladiči pa v svojem. Toliko za tokrat več pa kot ponavadi na naši spletni strani http:// users.volia.net/kinkelazoo. Pripravil Kinkela Goran KDO SO SVILENKE? Svilenke so ena izmed najstarejših, najlepših in edinstvenih pasemskih pritlikavih kokoši, ki izvirajo iz starodavne Japonske in Kitajske. Njihova zgodovina je zelo zanimiva. Na prvi pogled izgledajo kot animirane ženske pudrnice, ki skakljajo po dvorišču. Naj starejše zapise najdemo že v knjigi čudes beneškega pustolovca Marka Pola, katero je napisal v letih 1298-99 na poti iz Kitajske. To majhno a nad vsem zanimivo čudo je opisal takole, »ima dlako kot mačka, je črno in leže najboljša jajca!« To je Svilenka. Leta 1599 je izšla prva knjiga o kokoših pisatelja Aldrovandija Bologna imenovana Omitology v kateri je opis zelo nenavadne kokoši, ki pravi, »bela kot sneg z volneno dlako!« To je Svilenka! Zaradi njenega nenavadnega svilnato volnenega perja so na dan prišle tudi smešne čenče. Nemara naj bi bila to žival, ki j e nastala z križanj em zajca in kokoši! Poimenovali so jo zajčja perutnina. Vse to je daleč od resnice, res pa je, da je Svilenka zelo nenavadna in prelepa pasma kokoši. Pritlikava Svilenka je ljubezniva, zelo ljubeča, ubogljiva in zaupanja vredna pasma. Njihova edinstvenost ni samo »kosmato« perje, ki ji daje bolj podobo angora muce kot pa kokoške, temveč tudi temno modra ali črna koža pod perjem. Še ena lepa in nenavadna posebnost so turkizno modre ušesne mečice in pet prstov na modrih nogah. Glavo jim krasi roža prijetne temno roza barve in značilna majhna, okrogla, pernato- kosmata kronica. Poznamo več variacij barve:bela, črna, rjava, svetlo rjava in jerebičasta ter bradate in ne bradate pasme. Ker Svilenke nimajo navadnega perja tudi ne morejo leteti kot ostale kokoši in jih zlahka držimo na nizko ograjenih dvoriščih. Zaradi svoje mirne in ljubeče narave pa so tudi odlični hišni ljubljenčki otrok in odraslih. Primerne so tako za podeželje kot tudi nestrjene mestne soseske, saj so čudovit okras na zelenih tratah. Njihova življenjska doba je zelo dolga, tudi več kot 10 let in skozi vsa leta ohranijo svojo lepoto perja. So tudi zelo dobre nesnice, saj jajca nosijo tudi pozno v zimo, ker jih njihov kosmati plašč ščiti pred mrazom. So skrbne in zelo zaščitniške mamice. Nikoli ne zapustijo svojega zaroda in ga branijo neizprosno pred vsiljivci. Danes, po uveljavitvi inkubatorjev so seveda izgubile vlogo najboljših valilk in jih gojimo predvsem za okras. Za več informacij o belih in črnih Svilenkah pri nas se lahko oglasite na tel.: 041-846-837 ali e mail katia.karaiic@siol.net. izlegli so se že prvi kosmatinčki in tudi kanadski divji purani! Pripravila dipl. ing. bio. A. OTROKOM SMO V KNJIŽNICI UPRIZORILE LUTKOVNO IGRICO BARA BARA Osmošolke osnovne šole Jelšane smo za projekt pri slovenščini uprizorile lutkovno igrico Ferija Lainščka z naslovom Bara Bara. Same smo igrale, pele, režirale, naredile sceno, izbrale glasbo. To je bit res naš projekt. Naša uprizoritev omenjene igrice je bila všeč učiteljici, slovenščine Gabi B. Blokar in otrokom našega vrtca, zato so sklenili, da bi bilo škoda, če se ne bi predstavile še drugod. 17. aprila smo se z učiteljico odpravile v Ilirsko Bistrico z namenom, da bi otrokom, ki obiskujejo ure pravljic v knjižnici Makse Samse zaigrale lutkovno igrico. Igrica, ki govori o čarovnici Bari Bari, lončarju Jančiju in zaljubljencema Ilojci in Blatku, je bila zelo všeč vsem otrokom. Ko je Bara Bara čarala, je bilo nekatere strah, večini pa je bilo zelo lepo, ko sta se Ilojca in Blatko končno poročila. Z velikim aplavzom in sijočimi obrazi mnogih otrok je bil naš trud poplačan. Po igrici smo šle še na sladoled in tako je minil še en zelo zanimiv dan... Tina Turkovič, 8. raz. OŠ Jelšane MLADI PODJETNIKI NA FORUMU 24. marca je v Novi Gorici potekal 8. podjetniški forum. Mladi podjetniki so morali izdelati poslovni načrt in turistični kotiček. V poslovnem načrtu so predstavili potek dela, priprave, prodajo in turističnem kotičku so predstavili Jelšane in okoliške vasi. Komisija je bila navdušena nad njihovo sproščenostjo in prijaznim načinom pogovora. Po dolgem premisleku so -preden so poudarili, daje vseh 16 zaslužek, v turističnem kotičku pa vse skupaj povedali bolj “enostavno”, predstavili skupino in kraj, zraven pa še povedano snov povezali s predmeti v turističnem kotičku. Podjetniki iz Jelšan so izdelovali modne obeske, ki sojih pozneje (vse!) prodali na materinski dan v šoli. V skupin iz Notranjske on S Primorske zelo dobro opravilo svojo nalogo-razglasili dve zmagovalni skupini.Ena izmed obeh zmagovalnih ekip so bili tudi “Ješjvci” , ki so se zmage veselili še dolgo časa. 24. maja gredo v Gornjo Radgonjo na vseslovenski podjetniški forum.Srečno! Astrid Maljevac <§PPIama-pur PLAMA-PUR d.d., 6244 Podgrad tel.: 05/71 49 100, fax: 05/71 49 299 e-maii: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE V ponedeljek, 12.05.2003 smo se učenci od 1. do 4. razreda OŠ Podgora odpravili na ogled nekaterih znamenitosti Prema in okolice. Predvsem nas je zanimalo, kako so živeli ljudje nekoč. Najprej smo si na Premu ogledali grad in Kettejevo rojstno hišo, kjer je bila včasih osnovna šola, potem pa smo se odpravili v Gornjo Bitnjo. Tu smo si ogledali sedlarsko delavnico. Gospod Janko Vičič nam je predstavil poklic sedlarja, ki izumira. On se gaje naučil od svojega očeta. Predstavil nam je komate, ki so velika dragocenost delavnice, in številno orodje, ki ga uporablja pri svojem delu. Peljal nas je tudi v rastlinjak, kjer nam je nazorno pokazal, kaj vse je treba narediti, preden pride solata iz njihove kmetije na prodajne police. Od tu smo šli v Novakov mlin. Gospa razredničarka nam je že v šoli povedala, da bomo prečkali reko Reko po brvi.Tega smo se nekateri bali, vendar je bil sprehod po brvi pravo doživetje. Gospod in gospa Dolgan, lastnika mlina, sta nam povedala, da v mlinu ne meljejo, da pa bi lahko. Pri Novakovih imajo tudi črno kuhinjo. Učenci smo se posedli okrog ognjišča, sredi katerega je visel kotel. Pod njim je gorelo nekaj polen. Bilo je zelo prijetno toplo. Tudi zunaj nas je dobro ogrelo, zato nam je gospodinja postregla s sokom. V tem popoldnevu smo izvedeli veliko o življenju naših prednikov. Najbolj sta nas navdušili domačiji, ki smo si ju ogledali. Vičičevim in Dolganovim se zahvaljujemo za gostoljubje in prijaznost. Tadeja Logar 3. razred OŠ Podgora Zanimivosti BRKINSKI NUMULIT NAJDEN TUDI V PIRENEJIH V novemberski številki »Snežnika« leta 2001 smo poročali o praživali iz rodu numulit, ki spada v skupino luknjičark ali foramini- fer. To fosilno vrsto, ki je živela pred približno 50 milijoni let, so prvič ugotovili in opisali iz flišnih plasti pri Podgradu. Vsaki novi, prvič najdeni vrsti, je treba dati ime. Skupaj z Mujiburjem Rahmanom Khanom iz Bangladeša, ki je raziskoval fosile v širši okolici Ilirske Bistrice, sva leta 1975 to vrsto poimenovala po Brkinih z latinskim imenom Nummulites brkiniensis. Dobili so jo še pri Ustju v Vipavski dolini in pod Vremščico nad Zgornjimi Ležečami. Leta 1998 sta to fosilno vrsto našla v južnih Pirenejih v Španiji znana raziskovalca fosilov Josep Tosquella in Josep Serra-Kiel, oba z univerze v Barceloni. Omenjena raziskovalca sta brkinski vrsti pripisala že znane primerke iz Buttria v Furlaniji, ki so bili že prej opisani pod drugim, napačnim imenom. Brkinskemu numulitu sta prištela še nekaj primerkov iz raznih španskih nahajališč. Tako sta doslej znani predvsem dve področji z brkinskim numulitom, to sta Slovenija in sosednja Furlanija, ter španski Pireneji. Pričakujemo lahko, da jo bodo našli še drugje. Španska raziskovalca Tosquella in Serra-Kiel v svoji razpravi primerjata španske fosile s fosili iz Švice, Avstrije, severne Italije, Krima, Turčije, Pakistana, Hrvaške in Slovenije. Med drugim sta v španskih Pirenejih ugotovila tudi vrsto, ki so jo leta 1974 prvič našli pri Vipolžah v Goriških brdih in so ji takrat dali latinsko ime Nummulites quasilaevigatus. Rajko Pavlovec OBIŠČITE NAS Naša hiša se nahaja v Oriju - 18 km od Splita, proti jugo-vzhodu. Od morja je oddaljena 200 m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. Informacije na telefon: 00385 21 734138 ali na e-mail: leana.vavzik@st.hinet.hr Dobrodošli!!! Dom na Vidmu O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 SS¥g2) ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 1Q 1. MOTHMANOVA PREROKBA - triler 2. NEZVESTA-triler 3. NEVIDNO ZLO - grozljivka 4. POT V POGUBO - triler 5. VLADAVINA OGNJA ■ pustolovski 6. BILI SMO VOJAKI ■ vojni 7. VSE O FANTU - drama 8. TO SLADKO BITJE ■ komedija 9. LAHKI DEKLETI komedija 10. FOTO STUDIO- drama Wk x NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. kembelj, 9. dolg, ploščat splavarski čoln, 14. žila odvodnica, utripalnica, 15. ime francoskega igralca Delona, 16. gradivo iz peska, cementa in vode, 17. vseučilišče, 19. slovenska igralka (Bernarda), 20. nemški arheolog (Max, 1879-1929), 21 .janičarski poveljnik v Alžiriji, 22. koloidna, poltrdna razstopina, 23. kraj pri Tolminu, 24. nemški psiholog (Otto, 1881-1943), 25. osebni zaimek, 26. velik bogataš, 27. tekočina v obliki kroglice, 29. tibetanska različica budizma, 32. kraj nad Vipavo, 33. potepuh, ki se priložnostno tudi zaposli (v amer. okolju), 34. afriška država z glavnim mestom Abuja, 38. olje iz maščobnega tkiva kitov, 40. reka v Rusiji, ki teče skozi Sankt Peterburg, 41. neubranljiv servis pri tenisu, 42. glavno mesto Zahodne Samoe, 44. prizorišče, 46. pripadnik staroitalskega plemena, 47. reka v Angliji, tudi Nene, 48. obrazec, Mali oglasi vzorec, 49. ime slovenske pesnice Muser, 50. film Igorja Pretnarja iz leta 1974, 52. ameriška gledališka in filmska igralka (Jean, 1873-1953), 53. sekretar, 54. zdravilišče in letovišče v severovzhodni Sloveniji, 56. znamenita mošeja v Jeruzalemu, 57. ime nekdanjega sovjetskega politika Mikojana. NAVPIČNO: 1. štorklja, 2. napovedovalec vremena, 3. benediktinska opatija na Bavarskem, 4. žlahtni plin, 5. gora v Posočju, 6. samoglasnika, 7. čustvena navezanost, 8. začimbna in zdravilna rastlina, 9. slovesen sprejem, družabna prireditev, 10. angleško svetlo pivo, 11. hrvaški skladatelj (Mario), 12. slovenski politolog (Boris), 13. romarsko mesto muslimanov v Saudski Arabiji, 18. Država v Aziji z glavnim mestom Bagdad, 20. mesto v Turčiji ob izlivu REŠITEV APRILSKE KRIŽANKE 1. DIAFRAGMA, 10. ARTIKEL, 17. OSTROŽNICA, 19. KVARTANA, 20. STRAN, 21. OTOR, 22. KROKI, 23. TOM, 24. ERIK, 25. OJE, 26. BERANE, 28. BATA, 29. GA, 30. ZLIV, 31. AROV, 32. KLAMA, 34. NARVAL, 37. OKAČ, 39. ODA, 40. STO, 41. OSSA, 45. EMBRIO, 48. STINA, 50. KASA, 52. ABRI, 53. L(JUBO) S(IRC), 55. RTAČ, 56. BORAKS, 58. BES, 59. KOMI, 61. AAR, 62. KATAR, 63. TAAL, 65. AASEN, 66. METRONOM, 68. ANTARKTIKA, 70. AL ARGON, 71. TERITORIJ. Marice, 23. star, razmajan voz, 24. tros, 26. kmečka soba, 28. makedonska herojinja (Vera), 30. jutranja prireditev, 31. gosta zelenjavna juha, italijanska narodna jed, 35. ime ameriškega plesalca Kellyja, 36. jasen kos, del neba, 37. človeška glista, 39. podobnost, sorodnost, 42. ime švedske igralke Ekberg, 43. nogalnik, stopalka, 45. divja mačka, 46. moški lik z dvignjenimi rokami k molitvi, 48. mesto v Dalmaciji blizu Splita, 49. grško odporniško gibanje, 51. četrti rimski kralj, 52. ime italijanske književnice Negri, 55. začetnici dramatika in pisatelja Novačana. Dimitrij Grlj SLOVARČEK: ŽVENKELJ - KEMBELJ, LAMAIZEM - TIBETANSKA RAZLIČICA BUDIZMA, ALAKSA - ZNAMENITA MOŠEJA V JERUZALEMU, EDES - GRŠKO ODPORNIŠKO GIBANJE, EBERT -NEMŠKI ARHEOLOG (MAX), SELZ - NEMŠKI PSIHOLOG (OTTO, 1881-1943) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. junija 2003, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za aprilsko križanko prejme: MARIJA MUHA Strma pot 2, 6250 Ilirska Bistrica j ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! j I-------------------------------------------------------------------1 VESELJE DO ŽIVLJENJA TLI V VSAKEM OD NAS ZBUDIMO GA Dan brez smeha je podoba izgubljenega kamenčka v mozaiku človekovega bivanja. Zveza slovenskih društev za telefonsko pomoč v stiski in Društvo Tvoj telefon iz Postojne v letu VESELJA DO ŽIVLJENJA - 080 22 23, 05/720 17 20 V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V PRODAJNEM CENTRU TRNOVO, V TUŠU, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU. V PAPIRNICI "POD LIPO", NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL V AGRO TRGOVINI KOSEZE V OIC Trnovo - Vilhaijeva 25, oddamo dve opremljeni pisarni 15 m2 in 35 m2. Podrobnejše informacije na tel.: 041/ 616-411 Andrej Bergoč; Stare razglednice krajev (vasi, mest) kupim; Inf. na tel.: 05/ 788 00 33; V Prešernovi ulici 25/a prodam trisobno stanovanje 74 m2, Inf. na tel.: 714 53 97; Prodam ali oddam poslovni prostor 33m2 v mikozi v Ilirski Bistrici, Inf. na tel.: V najem vzamemo poslovni prostor površine 60 -80 m2 primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Inf. na tel: 041/ 446-009 ali v videoteki v Domu na Vidmu. Prodam rabljene usnjene fotelje - dobro ohranjeni; Inf. na tel.: 041/ 890 515; V II. Bistrici dam v najem neopremljeno, 2 sobno stanovanje; lahko tudi kot poslovni prostor; Inf. na tel.: 00384 91 703 093; Knjigo Uporni svet pod Snežnikom kupim; tel.: 05/ 788 00 33; Prodam 3-sobno stanovanje na Prešernovi ulici; tel.: 031/407 620; Upokojenec - osamljen želim spoznati gospo, da bi si skupaj krajšala življenje; Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; V ILIRSKI BISTRICI PRODAMO: Poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750 m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/7145053 PRODAMO stanovanje v Trnovem, I. nadstropje, 64 m2; Informacije na tel.: 00385/51 703 093 Inštruiram angleščino in nemščino; Informacije na tel.: 031/ 329 416 Iščemo stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici; tel.: 041/ 269 059 V Ilirski Bistrici PRODAM zazidalno parcelo, 856 m2 z delno urejeno dokumentacijo; Informacije na tel.: 041/901 284 Prodam BIO- jabolka za ozimnico ali za sok; prodajam tudi domačo slivovko in sadjevec; Informacije na: Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; Oddamo garsoniero v Ilirski Bistrici, III. nadstropje, opremljeno s CK - vseljivo takoj! tel.: 041/422 009 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Informacije na tel.: 040/ 640 429; Oddam enosobno stanovanje v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored 8; tel.: 00385 51 637 942 V Ilirski Bistrici PRODAM stanovanje -poslovni prostor; tel.: 00385 51 703 093 Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda; Informacije na tel.: 040/805 266; Hišni ljubljenčki - prodajam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom, Informacije na tel.: 05/788 51 72 ali 041/477 109; V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure; V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10 100; GSM 041 616 411 IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar /250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/ 796 610; Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/ 423 666; V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritličju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Infonnacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER 1. IN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 040/609 759 INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/ 71 00 511 Male oglase zbiramo do 20-teea v mesecu! OPRAVLJANJE ŠOLSKIH IZPITOV V petek 25. aprila, so se zatresla kolena še tako močnih karateistov. Po približno enem letu rednih treningov in priprav, je karate klub Sokol organiziral v telovadnici OŠ Dragotina Ketteja opravljanje šolskih izpitov in sicer za stopnje od 6. do 3. KYU-ja, to pomeni za bele, rumene, oranžne, zelene in modre pasove. 40 karateistov zelo različnih starostnih skupin, si je po najboljših močeh (glede na svoje znanje) želelo uspešno opraviti preizkus znanja. Komisija v sestavi: Sergej Štoka (Zgonik, Italija), Krisofer Štembergar in Špela Muha je strogo in nepristransko ocenjevala znanje karateistov. Večina je izpit kljub izpitni tremi uspešno opravila. Med njimi so bili najmlajši karateisti stari komaj 5 let in tudi starejši člani »Oldersi«. Za veliko mero poguma in samozavesti (predvsem za »Olderse« in njihovega trenerja Kirn Leopolda) iskrene čestitke. YESS! KKSOKOL V ZNAMENJU RUMENE ŽOGICE ®LMN ILIRSKA BISTRICA Rezultati tekem 14. kroga MAJDA BAR : ŠD CARINIK 4:9 (1:3) KOČANIJA-VET : ŠPORT BAR 1:11 (1:5) ŠD ZLATOROG UTD : KOČANI JA 2 : 5 (2:2) BRKINI : KIRN neodigrano SLADKI BAR : PRASLOVAN 4:2 (2:1) Ekipa Kirn v spomladanskem delu tekmovanja ne nastopa. Lestvica po 14. krogu mesto ekipa krogov zmag neodl poraz dali prejeli točk got razi. 1. ŠPORT BAR 14 12 0 2 79 : 33 36 46 2. ŠD CARINIK 14 10 0 4 62 : 44 30 18 3. BRKINI 13 8 1 4 44 : 28 25 16 4. MAJDA BAR 14 6 2 6 50 : 39 20 11 5 KOČANIJA 13 5 3 5 38 : 27 18 11 6 KIRN 9 5 1 3 40 : 34 16 6 7. SLADKI BAR 13 4 2 7 36 : 58 14 -22 8. ŠD ZLATOROG UTD 13 4 O 9 32 : 56 12 -24 9. PRASLOVAN 14 3 1 10 31 : 68 10 -37 10. KOČANIJA VET. 13 2 2 9 37 : 70 8 -33 Športna zveza Ilirska Bistrica 11. RIJEKA CUP V KARATEJU Igralna sezona: Teniška sezona z nastopom toplih dni prehaja v poln zamah. Igrišča so pripravljena in vas čakajo. Članom kluba in ljubiteljem tenisa podajamo nekaj kratkih informacij. Za člane kluba veljajo članske ugodnosti, zato vas pozivamo, da čimprej poravnate članarino in tako pridobite možnost igranja pod ugodnejšimi pogoji. Priporočamo pa, da si nabavite letne karte, ki omogočajo neomejeno igranje skozi celo sezono. Igralni pogoji so prikazani v tabelah: Vabimo vas, da se po napornem delovnem dnevu ob teniški igri prijetno sprostite in nabirate novih moči, posebej priporočamo igranje v prijetnem hladu poletnih noči pod razsvetljavo. Na igriščih pričakujemo v dopoldanskem času šolsko mladino, ki jim nudimo res ugodne pogoje. Zaradi problemov z oskrbništvom igrišč velja režim rezervacij na razporedu igranja, ki je objavljen v klubski omarici. Tečaji: Razpisujemo začetne 12 -ume tečaje za odrasle in otroke (termini po 2 uri). Pričetek tečaja bo, ko bo zbranih dovolj prijav. Klub organizira tudi nadaljevalne tečaje in individualno poučevanje za vse, ki bi želeli izpopolniti svojo igro oziroma pridobiti osnovna znanja teniške igre. Podjetjem in dmgim ustanovam: Nudimo vam možnost reklamiranja vaše firme, organiziranega, cenejšega igranja za vaše zaposlene, nabavo letnih kart, organizacijo turnirjev in srečanj s poslovnimi partnerji. Informacije, prijave: dodatne informacije dobite v klubskem prostoru, vsak dan od 18 - 19 ure, kjer zbiramo prijave za tečaje, interno ligo, vpisujemo nove člane in kjer lahko nabavite letne karte. Informacije dobite tudi na tel. 7101 063,7144 555, 7101201. ŽUPAN NA OBISKU PRI SOKOLIH Obilica trofej, ki jih člani karate kluba SOKOL osvajajo na tujih in domačih boriščih, nikakor ne ostaja v bistriškem utripu brez odmeva in nikogar ne pušča ravnodušnega. Dokaz za to je obisk bistriškega župan gospoda ANTONA ŠENKENCA. Tokrat je bil glavni razlog osvojitev članskega državnega naslova ŠPELE MUHA, kar je njena že peta zmaga zapored. Zupan je SOKOLE obiskal kar na njihovem treningu. Uvodoma se je sestal z upravnim odborom kluba, na katerem mu je vodstvo kluba predstavilo delo in pa problematiko vezano na karate v naši občini, kakor tudi v širšem prostoru. V nadaljevanju je gospod Šenkinc čestital ŠPELI za osvojitev naslova državne prvakinje, ravno tako pa so bile čestitke namenjene tudi mlajšim karateistom in njihovim dosežkom. Na obisku je Župan pokazal obilico zanimanja za delo v klubu in nam zaželel še naprej uspešno delo, veliko lepih rezultatov v nadaljevanju sezone in nam obljubil, da nas v klubu kmalu spet obišče. I. TEKMA LIGE ZRD PRIMORSKE BISTRIČANI Z NOVIM SPONZORJEM DO 1 ZMAGE Ribiška družina Renče je dne 11/ 5-2003 na akumulaciji Vogršček organizirala 1 tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki šteje za ligo ZRD Primorske. Ekipa ribiške družine Bistrica je na tekmovanju nastopila z novim pokroviteljem PEKARNO JURE iz Postojne. Z osvojenim 1 mestom med 7 ekipami se je tako svojemu sponzorju že v začetku sezone na najlepši način oddolžila za finančno pomoč. Tekmovanje posameznikov je organizirano tako, da se tekmuje v 5 sektorjih v katerem je iz vsake družine po en predstavnik, ki zastopa ekipo, ostali pa tekmujejo le v posamični konkurenci. Na tekmi je tokrat tekmovalo preko 40 ribičev. Posamezne uvrstitve Bistričanov pa so bile sledeče: sektor A Zlatan KOVAČEVIČ 3 mesto, sektor B Boris VASLE 4 mesto, sektor C Niko RETAR 4 mesto, sektor E Vlado KORPAR 5 mesto in sektor D Bora ZEJNULOVIČ 1 mesto. Naslednjo tekmo lige bo organizirala domača ribiška družina na akumulaciji Mola pri ribiškem domu pod Sozami 1/6-2003 ob 09.00 uri. Ribiči vabijo vse, kijih ta šport zanima, da si tekmovanje ogledajo. Z.K. Na Reki je v soboto 26. 04. 2003 potekal tradicionalni pokal mesta REKA v karateju za vse kategorije. Pokala so se udeležili tudi tekmovalci karate kluba SOKOL, ki sta jih vodila trenerja Kristofer štembergar in Špela Muha. Na turnirju so mali Sokoli naravnost blesteli, saj so osvojili kar tri zmage, eno drugo mesto in štiri tretja mesta. Z odličnimi predstavami pa so pritegnili dobršen del pozornosti, tako hrvaške strokovne javnosti, ki je bila prisotna na turnirju, kot tudi publike v dvorani. Po posameznih kategorijah so bili dosežki sledeči:. - v kategoriji mlajših deklic je imela svoj krstni nastop za svoj novi klub TAMARA KOVAČEVIČ, ki pa je svoje nastope izvedla z odliko in prepričljivo zmagala. - posebno pozornost je v klubu poleg nastopa Tamare, pritegnil tudi nastop povratnice v klub MATEJE HRVATIN, ki je klub hudi tremi, ki jo je imela na začetku tekmovanja dobro nastopila in na koncu osvojila tretje mesto, ki ga je delila s sotekmovalko DORIS BRNE, četrto uvrščena pa je bila še ena bistričanka in sicer SAŠA ŠTEFANČIČ. - pri mlajših dečkih je TILN MUHA imel obilo smole pri žrebu, saj se je že v prvem kolu pomeril z najboljšim hrvaškim tekmovalcem v tej kategoriji in kljub dobremu nastopu izgubil. V nadaljevanju pa je po dveh zmagah osvojil 5.-8. mesto. - pri starejših dečki pa sta kraljevala TINE MALJEVAC in DARJAN SMAJLA. TINČE je ponovno potrdil staro resnico o sebi, da ko ima dan in je dobro razpoložen, ga ni moč premagati in v Reki je imel enega takih dni in je prepričljivo slavil. DARJAN, ki bi lahko edini resno ogrozil Tineta v njegovem pohodu na vrh, pa je tesno izgubil polfinalni 'dvoboj in na koncu osvojil tretje mesto . - kankurenca kadetinj je postregla še z enim uspehom Sokolov, saj je ANJA ČEKADA osvojila drugo mesto. V popoldanskih nastopih, ko so bile na sporedu športne borbe, so si Sokoli priborili še dve novi odličji: - v kategoriji -55 kg je Doris Bme uprizorila še eno zmagoslavje za tabor Sokolov saj je v svoji kategoriji zmagala. Posebno draž Dorisini zmagi daje dejstvo, da so v športnih borbah na tem turnirju Slovenci odnesli samo dve zmagi. Eno od teh je dobila Doris Bme . kategorija +55 SAŠA ŠTEFANČIČ tretje mesto. Pred natanko letom dni je na istem turnirju SAŠA debitirala v športnih borbah. Svoj prvi dvoboj je sicer gladko izgubila in prisegala, da v športnih borbah ne bo več nastopila. Leto kasneje seje v Reko vrnila dmga Saša, z izkušnjami z nekaj res težkih dvobojev in z veliko osvojenimi medaljami. Skupaj z Doris Brne pa verjetno med najperspektivnejšimi slovenskimi borkami. 20 KIMON SOKOLOM Rezultati, kijih člani karate kluba Sokol dosegajo na domačih in mednarodnih turnirjih so bili povod za nevsakdanji dogodek, ki seje zgodil 18.04. v telovadnici OŠ Dragotin Kette. Člane karate kluba sta z nakupom 20 kimon in podelitvijo le teh tekmovalcem razveselila državni svetnik in občinski poslanec ZLATKO JENKO in občinski svetnik ROK JENKO, ki je tudi sam član karate kluba SOKOL. Kimone, ki so bile namenjene predvsem tekmovalcem, sta kupila iz lastnega žepa. ZLATKO JENKO je v krajšem nagovoru poudaril upanje, da bo ta njegova gesta spodbudila tudi podjetja in druge ustanove, da bodo kot sponzorji več prispevali za razvoj športa v naši občini. Seveda so bili v klubu nepričakovanega darila izjemno veseli. Vodstvo kluba pa se v imenu vseh članov karate kluba obema donatorjema prisrčno zahvaljuje . VABILO Rokometni klub II.Bistrica organizira me 6. in 8 junijem Mednarodni rokometni turnir Ilirska Bistrica 2003 za ženske ekipe. Letošnji turnir bo po udeležbi mednarodno pester in zelo kakovosten, saj bo nastopilo kar 26 ekip v treh kategorijah - mlajše deklice A, mlajše deklice B in kadetinje. Prav v tej kategoriji bodo recimo nastopile tudi letošnje državne prvakinje Krim Eta Koteks, imele pa bodo močno konkurenco v slovenskih ekipah (med drugimi RK Olimpija, ŽRK Celje), iz Italije pride TOP Hand Udine, iz Hrvaške pa bodo prišle RK Omišalj, RK Rab, RK Rovinj in RK Matulji. Gre za enega najmočnejših turnirjev v tej kategoriji, zato se ljubiteljem rokometa v II.Bistrici obeta zanimiv vikend. Organizatorji so poskrbeli tudi za spremljevalni program, tako da obiskovalcem ne bo dolgčas, celotno dogajanje pa se bo odvijalo v športni dvorani in igrišču pred OŠ Antona Žnideršiča v 11.Bistrici. Vabljeni k ogledu. Cena ure ierania: ČLANI NEČLANI ____________________________(s plačano članarino) Odrasli od Id - in ob vikendih 600 SIT S00 SIT dopoldne (med tednom) 400 " 600 " Šolska mladina dopoldne (med tednom) 300 " 400 " Imetniki letne karte ra dodatne ure (razen vikendov in praznikov) 500 " Dodatek za igro pod razsvetljavo 300 " 300 " Letne karte: Navadna:, 15.000 SIT Družinska: 20.000 " Študentska i mladinska: 8.000 Šolska (dopoldanska, v časti Sol. poč. do IČ): 3.000 Abonma (10 ur) __________S.000 11 7.000 v Šport II. POKAL POSTOJNSKE JAME V Postojni je v soboto 10.05. potekal mednarodni turnir v karateju. Na turnirju je nastopilo 380 tekmovalcev iz 48 klubov, ki so prva tri mesta pa so zasedle TAMARA KOVAČEVIČ prvo mesto, MATEJA HRVATIN drugo mesto in DORIS BRNE tretje mesto. prišli iz štirih držav. Ttirnirja so se udeležili tudi člani karate kluba Sokol, pod vodstvom trenerja Kristoferja Štembergarja. V kategoriji deklic letnik 95 in mlajše si je tretje mesto, priborila ANITA JANEŽIČ, ki je ravno v Postojni praznovala svoj šesti rojstni dan. Kategorija dečki 95 in mlajši. V tej kategoriji je nastopilo kar šest malih Sokolov, za nekatere od njih je bilo to prvo tekmovanje. Svoje nastope so vsi odlično izpeljali, najbolje pa sta se uvrstila r LUKA GEREČNIK in ŽIGA TURK in sicer na 4.-8. mesto. V kategoriji mljaših dečkov letnik 93 in 94, je odlično nastopil TONI ŠIRCELJ. V močni konkurenci j e Toni osvojil tretje mesto. V isti konkurenci je DOMEN SAFTIČ osvojil 4.-8. mesto. V konkurenci deklic rojenih v letu 90-92 pa smo bila priča popolnemu triumfu bistričank, ki so dobesedno deklasirale konkurenco, saj je med prvimi osmimi kar pet članic KK SOKOL. Na četrto do osmo mesto sta se uvrstile SAMANTA MUKULETIČ in MONIKA TOMAŽIČ. Kategorija letnik 90-92 dečki. V tej kategoriji sta barve kluba branila DARJAN SMAJLA in TILN MUHA, ki sta se med seboj pomerila v polfinalu, kjer je nekoliko presenetljivo a zasluženo zmagal TILN, ki pa mu je v finalu zmanjkalo moči in je na koncu zasedel drugo mesto, Darjan pa je bil tretji. Pri dečkih letnik 88-89 je TINE MALJEVAC osvojil drugo mesto. Še en dober dosežek TINETA. V popoldanskem času, ko so bile na sporedu športne borbe so nastopih Darjan SMAJLA, Tine MALJEVAC, Saša ŠTEFANČIČ in DORIS BRNE. Oba fanta sta sicer dobro nastopila, a po višjih uvrstitvah nista uspela poseči. DORIS in SAŠA sta nastopih v kategoriji deklic +47 kg. Doris BRNE je po dobrih predstavah osvojila tretje mesto. Saša Štefančič pa je zasedla 5,- 8. mesto. V skupnem Seštevku točkovanja klubov za Prehodni pokal Postonjske jame pa se je karate klub SOKOL uvrstil na 7.-8. mesto v konkurenci 48 klubov kar je še en odličen mednarodni dosežek kluba . PRIPRAVE NA KRKU Pred prvomajskimi prazniki so se člani karate kluba SOKOL odpravili na tridnevne priprave na otok Krk v mesto Njivice. Priprave, ki so potekale pod vodstvom trenerjev Kristoferja Štembergerja in Špele Muha so bile izredno naporne, saj so Sokoli trenirali trikrat dnevno. Treningi so potekali na prostem in pa v telovadnici osnovne šole OMIŠALJ na KRKU. Sokoli so v Njivicah nastanjeni v počitniški hiši družine Bme, ki jo je za to priložnost odstopila na uporabo karate klubu SOKOL. Za kuhinjo in dobro počutje pa so poskrbele kar klubske mame in sicer Jana in Helena ob Pomoči Mojce Štembergar. Kljub napornim treningom, ki so ga bili deležni vsi tekmovalci, so po oceni obeh trenerjev priprave odlično uspele in se za dobre rezultate tudi v nadaljevanju sezone ni bati. PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV ZA MESEC JUNIJ ŠPORTNA REKREACIJA - NOGOMET Srede, četrtki in petki v juniju od 19. do 21. ure OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2002-2003 17. in zadnji, 18. krog spomladanskega dela Igrišče pri OŠ D. Ketteja v II. Bistrici Informacije: ŠZ II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA NA MIVKI vsak dan do 21. ure REKREACIJA vsak dan po 21. uri REKREACIJA POD ŽAROMETI Igrišče na ŠC Trnovo v Ilirski Bistrici Informacije, rezervacije igrišč: ŠZ Il.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA NA MIVKI Sobota, 7. junija od 12. ure dalje 3. TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI OB OBČINSKEM PRAZNIKU 4+2 igralci / ločeno moški in ženske Igrišče na ŠC Trnovo v Ilirski Bistrici Informacije in prijave: ŠZ Il.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA - GORSKO KOLESARJENJE Nedelja, 8. junija med 09. in 13. uro KOLESARSKI IZLET OB OBČINSKEM PRAZNIKU smeri od 25 do 40 km glede na sposobnosti udeležencev, Start med 9.00 in 9.30 uro v Mladinskem šp. parku N. Žagar v Ilirski Bistrici Informacije: ŠZ Il.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA NA MIVKI sobota, 28. junija od 16. ure dalje POLETNA LIGA (L turnir 2003 - po razpisu) Igrišče na ŠC Trnovo v Ilirski Bistrici Informacije in prijave: ŠZ Il.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Opomba: Organizirane prireditve se izvajajo pod določenimi pogoji, ki izhajajo iz pravil in določil organizatorja ali javnih objav razpisov za posamezno aktivnost ter pogojev v skladu s pristojno zakonodajo za udeležbo posameznikov (udeležba v cestnem prometu, udeležba na lastno odgovornost, itd). Športna zveza Ilirska Bistrica MARIJANA JULARIČ PRI SOKOLIH 17. in 18. maja je karate klub SOKOL gostil v svojih vrstah najuspešnejšo slovensko karateistko zadnjih let v športnih borbah, večkratno državno prvakinjo in peto uvrščeno na nedavnem evropskem prvenstvu v karateju (Bremen), šampionko Marijano Jularič. Marijana se je odzvala na klubsko povabilo, da preko vikenda trenira s tekmovalno skupino Sokolov. Marijana je s skupino Sokolov izvedla v dveh dneh tri naporne treninge v športnih borbah. S svojo šarmantnostjo in odličnim pedagoškim pristopom, je Marijana v teh dneh druženja s Sokoli osvojila simpatije cele skupine. Navdušeni so po zadnjem nedeljskem treningu novo prijateljico obdarili z veliko bombonijero. Marijana, ki skupaj s Špelo Muha tvori vrh slovenskega karateja (obe sta tudi dobri prijateljici), bo tudi v jesenskem delu gost v taboru SOKOLOV. KK SOKOL OD ŠOLSKE KOŠARKARSKE LIGE DO LIGE NBA - PRIMOŽ BREZEC Primož Brezec je eden tistih redkih slovenskih košarkarjev, ki se mu je uspelo povzpeti v sam vrh profesionalne košarke in sicer v ligo NBA. Primož jev Združenih državah Amerike že eno leto in pravkar se je po dolgem času vrnil domov, v Slovenijo. Po prvi sezoni v klubu Indiana Pacers si je privoščil krajši počitek doma in pa seveda nabral moči za vstop v novo sezono. Kljub temu, da ima Primož zelo malo prostega časa oz. je tudi med svojimi ‘počitnicami’ zelo zaposlen, si je z veseljem vzel čas in mi pripovedoval o življenju v ZDA in ligi NBA. Za to se mu prav posebno zahvaljujem in mu želim, da bi novo sezono kar najbolje začel ter dosegel vse želene cilje. Vam ŠKL-jevci pa predlagam, da si preberete naslednji intervju. 1. Kako se je stopnjevala tvoja košarkarska kariera? Kakšna je bila pot do NBA? Moram poudariti, da se je moja košarkarska pot začela iz popolne ničle. Košarko sem začel igrati v Sežani. Po uspešni sezoni pri Kraškem Zidaiju sem kmalu podpisal 4 letno pogodbo s košarkarskim klubom Union Olimpija. Tu sem ostal 3 leta, poleti pa sem bil izbran na izboru za NBA igralce. Tako sem postal igralec v profesionalni ameriški ligi in sicer pri košarkarskem klubu Indiana Pacers. 2. Kaj si pričakoval od lige NBA? So bile s tem uresničene tvoje največje želje in sanje? NBA liga so bile vedno moje sanje in želje. Kar sem pričakoval od te lige, to se je tudi zgodilo. Znan pa je in o tem sem se tudi sam prepričal, da liga NBA ni samo igra oz. košarka, temveč velik ‘biznis’. 3. Si v ZDA izpolnil svoja pričakovanja? Kako si zadovoljen s svojo igro te sezone? V Ameriki sem na začetku sezone prav gotovo izpolnil svoja pričakovanja in zadovoljen sem bil z igro. Kasneje pa so se začele vrstiti poškodbe, vse manj sem igral in se poskušal čim bolje pozdraviti in pripraviti za drugo sezono. 4. Kako se razumeš s svojimi soigralci? Se morda zgleduješ po kakšnem igralcu iz lige NBA? S svojimi soigralci se razumem. Smo prijatelji in med nami ni nekih nasprotovanj, čeprav se včasih temnopolti in beli igralci družijo bolj posebej. Vsekakor je zame največja legenda košarkar Reggie Miller, ki je dvignil klub na noge in je hkrati vsestranski človek. 5. Imaš morda kakšne posebne želje glede klubov v katerih si želiš zaigrati? O odhodu v kakšen drugi klub sploh ne razmišljam, saj te odločitve niso nič odvisne od košarkarjev samih. Naj ponovim, daje liga NBA le posel in da resnično velja to, da mora imeti vsak igralec doma pripravljene kovčke za hiter odhod, ko ga pokličejo iz kluba. 6. V čem se razlikuje liga NBA od evropske košarke? Ja, razlik je kar nekaj. Evropska in ameriška košarka se ločita predvsem po številu tekem. V ligi NBA imamo tri do štiri tekme na teden, ni časa za treninge... 7. Kako si se navadil na življenje v Ameriki? Kaj je bilo zate najtežje in s katerimi težavami si se moral soočiti? Sprva mi je bilo malce hudi in sem imel domotožje, vendar sem se s časoma privadil na tamkajšnje življenje. Ves čas sem imel ob sebi punco, tako da ni bilo tako težko. Pomembno je to, da ti klub sicer nekaj pomaga, vendar moraš za večino stvari poskrbeti čisto sam. 8. Kdo so bili tvoji favoriti za letošnjo sezono v NBA? Moji favoriti skozi vso sezono so bili in bodo, letošnji zmagovalci L. A. Lakersi. 9. Imaš kaj časa tudi za spremljanje slovenske košarke oz. Evrolige? Kako bi komentiral razplet letošnje sezone? Vse kar spremljam slovensko in evropsko košarko je to, kar zasledim in vidim na internetu. Pa starši mi velikokrat pošljejo kakšen časopis. Razplet letošnje sezone v slovenski košarki pa se mi zdi popolnoma pričakovan. Sam menim, da bo Union Olimpija, kljub trenutnim finančnim težavam, še lep čas kraljevala na prestolu slovenske košarke. 10. Kako pa kaj tvoje poškodbe? Teh j e bilo letošnjo sezono kar nekaj. Najprej sem si v Detroitu zvil gleženj, nato sem si poškodoval palec - imel sem pretrgane ligamente... Nisem in nisem se mogel pozdraviti. 11. Kako pogosto se vračaš domov, v Slovenijo? Domov na žalost pridem le enkrat na leto, po koncu sezone. 12. Si ohranil stike s svojimi bivšimi soigralci iz Union Olimpije? V kontaktu sem ostal predvsem s Sanijem Bečirovičem, Jurico Golemcom ... pa tudi drugimi. 13. Koliko časa boš imel počitnice? Kdaj se vrneš v Ameriko? Doma sem že cel mesec in pol in čez en teden se vračam v ZDA. 14. Kakšne so tvoje želje za prihodnost? Kakšne načrte imaš za naslednjo sezono v ligi NBA? Moja prva in edina želja je zdravje. Upam na zdravje, kajti če bo zdravje, bo vse. Seveda pa še vedno nameravam ostati v ligi NBA. Tvoje sporočilo bralcem... Mladim svetujem, da svoj prosti čas zapolnijo s športom, pridno trenirajo in sledijo svojim sanjam. Vsak trud je enkrat poplačan! Boris Komen SŠ Srečka Kosovela Sežana Policija svetuje ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) VIL del POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15. 04. 2003 DO 15. 05. 2003 Na področju kriminalitete je PP Ilirska Bistrica v navedenem obdobju obravnavala skupno 26 kaznivih dejanj, od tega 4 vlome, 6 tatvin, 6 poškodovanj tuje stvari, 2 ogrožanja varnosti, 3 nasilništva, 1 zatajitve, 1 krivo ovadbo in 3 nedotakljivost stanovanja. Obravnavalo seje še 2 požara v garažah. V podjetju Lesonit se je obravnavalo delovno nezgodo. Na področju varnosti cestnega prometa so delavci PP Ilirska Bistrica obravnavali skupno 13 prometnih nesreč. Vse prometne nesreče so bile z materialno škodo. V enem primeru je povzročitelj s kraja pobegnil, vendar je bil kmalu prijet. Policisti so obravnavali še 12 primerov o drsanj vozil na parkirnih prostorih. Zgodil se je še prometni dogodek s smrtnim izidom. Policisti so obravnavali 8 kršitev javnega reda in miru na javnem kraju in 2 kršitvi javnega reda in miru v zasebnem prostoru. Kršitelje so predlagali v postopek sodniku za prekrške. Policisti so obravnavali 10 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo. Prišlo je do petih travniških požarov. Obravnavali smo še primer pokola ovac. Imetnike obmejnih prepustnic, ki živijo ob državni meji in imajo upravičen interes, da prestopijo mejo zunaj za to določenih mejah prehodov ali zunaj uradno določenega časa obveščamo, da se na Upravni enoti v Ilirski Bistrici uredijo ustrezna dovoljenja, kot je to navedeno v SPORAZUMU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O OBMEJNEM PROMETU IN SODELOVANJU. DNE 07.06.2003 OB 10.00 URI BO NA PARKIRNEM PROSTORU ZA TOVORNJAKE NA TIB TRANSPORTU V ILIRSKI BISTRICI POTEKALO DRŽAVNO PRVENSTVO DELAVCEV POLICIJE V SPRETNOSTNI VOŽNJI Z MOTORNIMI KOLESI. PRVENSTVA SE BODO UDELEŽILI TUDI POLICISTI PROMETNIKI IZ ITALIJE, AVSTRIJE IN HRVAŠKE. v________________________1_____________________/ Novosti iz naše knjižnice_______________________ KNJIŽNE NOVOSTI Prehitevanje 31. člen (1) Prehitevanje je dovoljeno po levi strani. (2) Po desni strani je dovoljeno prehiteti: - vozilo, ki zavija levo; - vozilo, ki vozi v naselju po smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni skrajno desno; - tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča. (3) Vozilo, ki zavija levo, je dovoljeno prehiteti po desni strani, če je voznik tega vozila dal predpisani znak in zavzel na vozišču tak položaj, da se da zanesljivo sklepati, da bo zavil levo in je na njegovi desni strani dovolj prostora za prehitevanje. (4) Tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča, je dovoljeno prehiteti le po desni strani, če je med tirnim vozilom in desnim robom vozišča prometni pas. Na enosmerni cesti gaje v takem primem dovoljeno prehiteti tudi po levi strani. (5) Prehitevanje po desni strani ni dovoljeno na avtocesti in cesti rezervirani za motoma vozila. (6) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (7) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. 32. člen (1) Voznik sme začeti prehitevati, če ima na cesti dovolj prostora. (2) Pred prehitevanjem mora dati predpisani znak, zapeljati na levo stran prehitevanega vozila in ga na primerni bočni razdalji naglo prehiteti. Po končanem prehitevanju se mora čimprej vrniti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem. (3) Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča. (4) Na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma, sme voznik, ki je prehitel vozilo in želi prehiteti še dmgo vozilo ali udeleženca v cestnem prometu, ostati na prometnem pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira hitrejših vozil, ki se približujejo od zadaj. (5) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. 33. člen (1) Voznik ne sme prehiteti drugega vozila : 1. če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati; 2. če je voznik, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, že dal znak, da bo začel prehitevati; 3. pod vrhom klanca, pred ovinkom in v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma; 4. v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev; 5. po odstavnem pasu; 6. če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem; 7. če smemo vozišče za vožnjo vozil z nasprotne smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje; 8. po prometnem pasu za počasna vozila; 9. vozila, ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem, ali ob katerem so pešci; 10. ob zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma; 11. vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi razmer v prometu. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s 3., ali 4., ali 9. točko prvega odstavka tega člena. (3) Z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s 7. točko prvega odstavka tega člena. (4) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo L, ali 2., ali 5., ali 6., ali 8., ali 10., ali 11. točko prvega odstavka tega člena. 34. člen (1) Voznik ne sme prehitevati, razen enoslednih vozil: 1. v krtztscu; 2. na prehodu ceste čez železniško progo; 3. na prehodu za pešce. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v križišču dovoljeno prehiteti: - vozilo, ki zavija levo v skladu z 31. členom tega zakona; - vozilo, ki zavija desno, pri čemer ni dovoljeno zapeljati na del vozišča, ki je namenjen za promet vozil z nasprotne smeri; - vozilo, ki vozi po prednostni cesti; - vozilo, ki pri zeleni luči vozi preko križišča, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki. (3) Z denarno kaznijo 15.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. (4) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. Vožnja mimo 35. člen (1) Voznik, ki hoče peljati mimo vozila, ovire ali objekta na vozišču, sme to storiti po levi ali desni strani, pri tem mora dati prednost udeležencem, ki prihajajo iz nasprotne smeri. Če mora pri tem zaviti, mora paziti na promet za seboj in spremembo nakazati s predpisanimi znaki. (2) Če je voznik svojo namero, da bo zavil na levo, nedvoumno nakazal in se postavil v takšen položaj, iz katerega se da nedvoumno sklepati, da bo zavil na levo, lahko drugi vozniki peljejo mimo po desni. (3) Vožnja mimo ustavljene kolone na cesti je prepovedana, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel vključiti na prometni pas, ki je namenjen vožnji vozil v smeri vožnje. (4) Če je dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila na desnem prometnem pasu s primerno hitrostjo in pazljivostjo pelje mimo ustavljenega vozila ali kolone po desni strani, razen kadar so se morala vozila ustaviti pred križiščem ali zožanjem ceste. (5) Pri vožnji mimo ustavljenega vozila pred prehodom za pešce veljajo ista pravila in kazenske sankcije kot pri prehitevanju. (6) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (7) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Razvrščanje pred križiščem 36. člen (1) Pri zavijanju se mora voznik razvrstiti pravočasno pred križiščem: 1. pri zavijanju v levo čim bližje levemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v levo; 2. pri zavijanju v desno čim bližje desnemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v desno; 3. kot določajo prometni znaki, če je razvrščanje določeno z njimi. (2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Obračanje 37. člen (1) Obračanje z vozilom je prepovedano: 1. na ozkih in nepreglednih odsekih cest; 2. na mostovih, viaduktih, predorih in drugih nevarnih odsekih cest; 3. ob veliki gostoti prometa; 4. ob zmanjšani vidljivosti. (2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. (3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Srečanje 38. člen (1) Pri srečanju mora voznik pustiti na svoji levi strani zadostno razdaljo med svojim vozilom in udeležencem v cestnem prometu, s katerim se srečuje, če je potrebno, pa se tudi umakniti na desno stran vozišča, zmanjšati hitrost ali ustaviti. (2) V križišču se srečuje voznik, ki zavija levo, z vozilom, ki prihaja iz nasprotne smeri in zavija levo, tako da ga pusti mimo s svoje desne strani. (3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. 39. člen (1) Na ozki cesti, zoženem delu ceste ali cesti z velikim vzdolžnim nagibom (gorske in druge ceste) veljajo naslednja pravila: 1. voznik vozila, ki to lažje stori, mora ustaviti in po potrebi zapeljati vzvratno ter omogočiti varno srečanje; 2. na strmih cestah ustavi praviloma tisti, ki vozi navzdol razen kadar je tistemu, ki vozi navkreber, zaradi prometnih okoliščin to lažje storiti. Prav tako je dolžan zapeljati vzvratno tisti, ki to lažje stori in omogoči varno srečanje; 3. kadar mora na cesti iz prejšnje točke tega odstavka eno od vozil pri srečanju zapeljati vzvratno, mora to storiti: - tisti, ki se srečuje z vozilom, ki vleče priklopno vozilo; - voznik vozila, ki se srečuje z avtobusom; - vozilo, ki ga je lažje upravljati pri vzvratni vožnji (2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. 1. MALI, Franc. Razvoj modeme znanosti : socialni mehanizmi, (Knjižna zbirka Teorija in praksa). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002. 2. KOROŠEC, Tomo, KALIN GOLOB, Monika, ZATLER, Simona, POLER, Melita, JOGAN, Maca, TOMC, Gregor. Razžalitve v tiskanih medijih, (Zbirka Znanstvena knjižnica, 48). Ljubljana: Fakulteta za dmžbene vede, 2002. 3. SIMON, Philippe, BOUET, Marie-Laure. Podobe izumov, (Zbirka Podobe). Ljubljana: Otroška knjiga Oka, 2003. 4. CODD, Clara M.. Skrivnost življenja kot jo razkriva teozofija. Izola: samozal. M. L., 2002. 5. GRUN, Anselm. Mala knjiga o pravi sreči. Celje: Mohorjeva družba, 2003. 6. NAIK, Anita. Samozavest, (Modri priročniki). Ljubljana: Educy, 2003. 7. PANTLEV, Elizabeth. Otroško spanje - brez joka v sanje. Radovljica: Didakta, 2003. 8. SAVAS, Georgia Routsis. Knjiga prerokb : odgovori na življenska vprašanja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 9. VAN EKEREN, Glenn. 12 preprostih skrivnosti do sreče : poiščite veselje v vsakdanjih razmerjih. Ljubljana: Tuma, 2002. 10. AUGUSTINUS, Aurelius. Izpovedi, (Zbirka Cerkveni očetje, 4). Ponatis izd. iz leta 1991. Celje: Mohorjeva družba, 2003. 11. GOLOB, Berta. Bodi svetloba : krščanstvo - izročilo in sporočilo. Ljubljana: Dmžina, 2003. 12. HAUER, Gerhard. Hrepenenje po nežnosti : odgovorna ljubezen pred poroko. Ljubljana: Župnijski urad Dravlje, 2003. 13. HUTCHISON, Robert A.. Opus dei : njihovo kraljestvo prihaja, ([Zbirka Vera in politika], 2). Ljubljana: Orbis, 2002. 14. NADRAH, Anton. Leto rožnega venca : šmarnice za leto 2003. Ljubljana: Dmžina, 2003. 15. VANIER, Jean. Hodim z Jezusom. Celje: Mohorjeva dražba, 2003. 16. FINK-HAFNER, Danica (ur.), LAJH, Damjan (ur.). Analiza politik, (Knjižna zbirka Politični procesi in inštitucije), (Knjižna zbirka Profesija). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002. 17. VESELINOVIČ, Draško, HAUC, Aleš, JAZBEC, Saša, KONČINA, Miroslav. Denar, bančništvo in vrednostni papirji. Piran: Gea College, Visoka šola za podjetništvo, 2003 18. DOBRAVEC, Mira. Tudi jaz znam. Ljubljana: Družina, 2003. 19. KOTNIK-DVOJMOČ, Igor. Preoblikovanje oboroženih sil sodobnih evropskih držav, (Zbirka Znanstvena knjižnica, 49). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002 20. KRAŠOVEC, Alenka. Oblikovanje javnih politik : primer kulturnih politik v Sloveniji, (Zbirka Znanstvena knjižnica, 50). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002. 21. KRESAL, Barbara, KRESAL ŠOLTES, Katarina, ŠENČUR PEČEK, Daija. Zakon o delovnih razmerjih : s komentarjem in stvarnim kazalom. Ljubljana: Primath, 2002. 22. PAVLIHA, Marko, GRBEC, Mitja. Abeceda pomorskega prava in začasna zaustavitev ladje = The ABC of maritime law and arrest of ships in Slovenia. 1. izd. Ljubljana: Gyras, 2002. 23. BAVCON, Ljubo, AUBELJ, Branislava (ur.). Pravo : [leksikon], (Leksikon Cankarjeve založbe). 2., razširjena in spremenjena izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2003. 24. ROMIH, Neža. Delajmo pirhe : priročnik o gradivih, tehnikah in napotkih za izdelovanje pirhov. Maribor: [samozal.] N. Romih, 2003. 25. KOVAČIČ, Bojana (ur.). Predpisi s področja kulture. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2003. NOVE PODRAŽITVE KOMUNALNIH STORITEV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA V 27. št. PN z dne 4.03, smo v rubriki Pisma bralcev prebrali članek A. Tomšiča glede drastičnih podražitev komunalnih storitev v občini Ilirska Bistrica, ki bodo začele veljati s prvim majem. Predlog za dvig cen je na predlog direktorja Komunale in njenega upravnega odbora dal na dnevni red 3. seje OS novi župan. In sicer : vodarina se bo dvignila za 11,87 %, ostale storitve pa za 18, 92 % + davek na dodano vrednost. Cene komunalnih storitev so pod nadzorom vlade RS in jih ni možno dvigovati brez njenega soglasja. Dne 8.3. ob 15 uri, je minister za finance dr. Mramor na TV SLO 2 izjavil, da bo vlada v letošnjem letu sprostila cene le v okvim načrtovane inflacije. Vsi prisotni občinski svetniki, razen svetnika N.Si pa so na 3. redni seji bistriškega OS v 8. točki dnevnega reda strumno glasovali za maksimalno povišanje cen svojim volivcem brez KVALITETA -UGODNE CENE- NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 vsake razprave in mnenja odbora za komunalo. Direktor Komunale I. Maljevac ni podal nobenega finančno-bilančnega stanja obč.svetu, zaradi česar so se svetniki odločali kar na pamet. Komunala je monopolno neprofitabilno občinsko podjetje, kar pomeni, da bi občina morala imeti javen pregled nad njenim finančnim poslovanjem in gospodarjenjem z našim denarjem. Pri dvigu cen so najbolj prizadeti upokojenci z nižjimi pokojninami, ki so se jim v dveh letih povečale komaj za cca 8% in seveda delavci z nizkimi dohodki ter socialno ogroženi. Novoizvoljenemu obč. svetu in županu se prizadeti občani za njihovo veliko skrb za našo socialno varnost, še posebej svetnikoma Janševe SDS, ki se celo v javnosti (izgleda, da samo verbalno) zavzemata za socialno varnost v družbi, lepo zahvaljujemo. V opomin svetnikom in županu, predvsem mladim nadobudnežem, ki so na predvolilnih tribunah imeli AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 marsikaj pikrega povedati na račun slabega stanja v občini, naj se zavedajo svoje odgovornosti do volivcev (predvsem socialno najšibkejših), da jim s tako lahkomiselnim dviganjem rok za dvigovanje cen ne pomagajo iz slepe ulice. Občina Ilirska Bistrica je v poraznem gospodarskem stanju, saj ima okrog 1000 nezaposlenih. Cene komunalnih storitev pa nam dvigajo kot najbolj bogatim Slovencem in celo uporabljajo razne komparacije z najbolj razvitimi občinami... Prizadeti občani pričakujemo, da se bo občinski svet in župan v zaupanem mandatu ukvarjal predvsem z razvojnimi programi, ki bodo naši občini prinašali nova delovna mesta in s tem kakšen žarek upanja za mladi rod, da ne bo odhajal s trebuhom za kruhom. Za Civilno Združenje in Nadzor nad Institucijami Alojz Bajc OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 fax: 03 / 542 10 70 e-mail: ogis@siol.net Trgovina TARSEL d o o Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 Sprejemamo naročila za delovne zr ezke. Ugodne cene: šolskih nahrbtnikov, zvezkov, peresnic, barvic... kopalk - otroških in odraslih ČEBELARSTVO TERSEL Gozdni in cvetlični med Cvetni prah Propolis Hjjjjiff FIZIOTERAPIJA M TRGOVINA Rozmanova ul. 1, 6250 Ilirska Bistrica ,V, TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 PERILO MpO. V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si l»ol4 DIX!E D.O.O. Vilharjeva 2 6257 Pivka imn05/7571304 fax:i0577574^§^ email: bole@siof.net * SORRISO »MII - svetovanje arhitekta, - kratek dobavni rok, - brezplačen-prevoz in montaža; ■ - bela tehnika vsphJolagovniti zty8Wk> jjdarilo ob nakupu kuhinje^'" p:medAO. in^, uro oto med 9. in 12. uro. ^GOSTILNA s prenočišči St|frPCTCI\ Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 KOSILA IN MALICE UGODNO!!!! L : BE J) KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA /NEDELJA /PRAZNIKI ZAPRTO Lekarn]a|llirskaBistrica „ Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki - od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Zaprto Dežurstva |. Delavnik Sobota Nedelja in prazniki" od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 12:00 in od 18:00 do 19:00 ■Butar; m~- OBVESTILO ryyi CIVILNO ZDRUŽENJE VnfclTiI ZA NADZOR INSTITUCIJ N CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31 Napovedi in objave 31. 05. 2003 Snežnik stran - VOPEXd o o Pekarna Jure PE Market Balasty Ilirska Bistrica POSTOJNA AKCIJA TESTENINE 500 g.................95,00 SIT KEKSI ITALIJANSKI (2 VRSTI)....219,90 SIT SMOKI MAMBO KIDS 125 g.......... 99,90 SIT ČIPS MAMBO KIDS 200 g.......... 199,90 SIT DEXAL DET. ZA POM. POSODE 1,5 L.199,90 SIT Vsem občanom voščimo ob občinskem prazniku! OBRATOVALNI Ponedeljek - Petek Sobota Nedelja ČAS 7.30 - 19.00 7.30 - 17.00 8.00 - 12.00 PE Market Trnovo, Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/710-10-00 esimifc 0©dkjD©Q©gE7 0c=gj<9®firm] 8m (pcsfižjaAsdJmOGi dL®o©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teleta 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si OKULISTIČNA AMBULANTA dr. Mario Ragus Ordinacija JU BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek 700- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14°°- 2030 in sreda 700- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© A V MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71 00 780 fax: 05/71 00 781 ‘PRODAJA VOZIL SEAT ‘TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO ‘KLEPAR-LIČAR-VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV ‘PREPISI VOZIL , BažoviširaJl9;05/714-20-7,7 HM.a.Mi 11~ i n ■ f* ^ 'l —;->» •» i « l^ii •_ d « rt.:« ‘Al Velika izbira: - šolskih potrebščin, - pisarniškega materiala, - daril za vse priložnosti, - čestitk, - darilne embalaže... Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občanom Ilirske Bistrice /// fZ\ RENAULT ^ Avtoservis Smrdelj Valter s P Bazoviška 44, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-760, fax: 05/71-00-761 ‘PRODAJA VOZIL RENAULT ‘PRODAJA RABLJENIH VOZIL •PREPIS VOZIL ‘ NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava avtoplaščev) ' PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME ‘AVT0VLEKA ‘ NUDIMO KLEPARSKE IN UČARSKE USLUGE ' ZAVAROVANJE VOZIL Zavarovalnica MARIBOR POPUST 200.000,00 SIT ZA ZAMENJAVO STARO ZA NOVO 041/811 593 ^SPLOŠNO ZIDARSTVO | SAFTIČ VALTER s p. JELSANE 73, tel. 05/78-85-545 j Videokasete koncerta ob 20 letnici Snežnika | lahko naročite na št. 031 649 2 77 (TV Galeja). v.__________________V \ OGLAŠEVANJE V ] j ČASOPISU SNEŽNIK j Lokalni časopis Snežnik izhaja že enajsto leto na območju ILIRSKE i i BISTRICE. V tem prostoru ima vaš in naš časopis prav posebno vlogo, i . saj izhaja v 1500 izvodih in ima razvejano distributivno mrežo. Časopis redno izhaja enkrat mesečno, v formatu A3. Časopis Snežnik je zasnovan tako, da so ljudje obveščeni o I I pomembnih lokalnih dogajanjih, o lokalnih dogodkih. Ne podvajamo se I I z večjimi časopisi, ker bi tako postali nezanimivi. Naše vsebine se lahko usmerijo bolj specifično, kar ima veliko | | prednosti. Poleg tega, da spremljamo domače dogodke, se na naših I i straneh pojavljajo obrazi iz soseske, kar seveda pritegne še večje število i i bralcev. Kot lokalni časopis hitreje dobimo “feed back”, torej pozitivne i ■ in negativne kritike na vsako izdajo, kar je zelo pomembno za kvaliteto , ■ časopisa. Možnosti predstavitve v vašem in našem časopisu so neomejene. ' I Vašo dejavnost oziroma blagovno znamko ali izdelek, lahko predstavimo I I na vam najbolj primeren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, I I tako z nasvetom, kot tudi z izdelavo oglasa. Za vas pa smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite | I za enoletno oglaševanje, vam poleg 20% nižje cene nudimo tudi enkratno I i brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi. C1 v •i ■ ofsezmk Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo -| Bazoviška 40, 6205 Ilirska Bistrica; tel.: 05/71-00-320, fax: 05/714-11-24 | CENA OGLASOV JE: | 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT | 10,7x7,6 cm - 11.250,00 SIT | V4 STRANI - 22.500,00 SIT 1/2 STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@siol.com V______________________________________________J koUSter Rubimo veliko j; - zavornih sišt &alu-platiščin - servisneush Dolenje 2a 6254 Jelšane OPEL.1B 5gWiiRj - v .^3 j - Pooblaščeni servis Prodaja vozil Originalni rezervni deli Dodatna oprema 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 >E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 as od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. PRO-IOM Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV-TOM +0% RAZVIJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 Koledar prireditev za mesec junij Prireditev Kraj Datum Ura Organizator Informacije Razstave prodajna razstava slik Jožeta gostilna-pizzerija stalna razstava 10.00-22.00 I i 05/7141 332 bajna Škorpijon 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca pivovarna in gostilna stalna razstava 10.00-22.00 Rajko Kranjec 05/7885029 Pek .Dolenje 05/7145 360 razstava fotografij -Ilirska v bistroju Baladur stalna razstava 8.00-23.00 Ilirika ilirska Bistrica 05/7141 935 Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Il.Bistrici) prodajna razstava slik Jožeta Okrepčevalnica grill stolna razstava 9.00-23.00 Jože Šajn 05/71459 70 Šajna Danilo ll.Bistrica 05/7141 517 razstava »olje na platnu«, Marko RC in TIC cel mesec 8.00-16,00 Marko Renko 05/714 59 83 Renko. Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica Naravna In kulturna - dediščina • ogled gradu Prem s stalno grad Prem vsak dan po dogovoru TIC 05/710 1 384, razstavo prazgodovinskih Mojca Memon 05/7147400 gradišč ogled muzejsko urejene Prem vsak dan po dogovoru TIC 05/710 1 384 spominske sobe Dragotina Marija Dolgan 05/7147 374 Ketteja ogled muzejsko urejene Harije vsak dan po dogovoru Alenka Penko 05/7100360 pomožne pošle »Pri poštarjevih« TIC 05/710 1 384 v Harijah ogled učne poti »na Goliče«, Jelšane vsak dan po dogovoru OŠ Jelšane 05/788 50 01 učne delavnice za skupine TIC 05/710 1 384 ogled Hodnikovega mlina Ilirska Bistrica vsak dan po dogovoru TD Ilirska Bistrica 05/7144 564 031/585 602 Rekreacija Bridge vsak ponedeljek v Ilirski Jadran, Po, šport bar izmenično ob 18.00 Bridge klub Ilirska 05,7145280 Bistrici izmenič no v Postojni ll.Bistrica Bistrica Kultura • , ' XXII.Občinska revija pevskih Osnovna šola Rudolfa 1.junij 2003 ob 17.00 Pevska skupina 05/7100 260 zborov Ukoviča Podgrad kmečkih žena 05/71 41 941 XXII.Občinska revija pevskih Osnovna šola Podgora S.junij 2003 ob 17.00 uri Ženska pevska skupina 05/711 0090 zborov Kuteževo Prem 05/7147 365 predavanje Franca Poklarja na cerkev sv.Joahima 20,junij 2003 ob 20.uri ZKD Ilirska Bistrica 05/710 11 35 temo"Ahec od prazgodovine do Jasen 05711 0090 Antike" "Ahec vabi" Jasen, Ahec 25.junij 2003 ZKD Ilirska Bistrica 057101135 pohod iz Jasena proti Ahcu ob 14.00 uri 0571100 90 srečanje s sv.mašo na Ahcu ob 16.00 uri Tradicionalna 17.Premska grad Prem 29,junij 2003 ob 18.00 uri JSKD.ZKOin 05/71011 35 srečanja Prem Združenje književnikov 05711 (K) 90 primorske Šport ’ ' Košarka Športna dvorana OS 15.junij.2003 ob 11.30 Košarkaški klub 05/7144 090 lO.krog Plama-pur: Kraški zidar Antona Žnideršiča II.B. Plama-pur 031/644 305 Društvena srečanla ' Srečanje Primorskega Ptzzerija Pič boy 22.junij 2003 od 9.00-12.00 Primorsko 05/71 42 639 numizmatičnega društva ll.Bistrica numizmatično društvo Vabimo organizatorje prireditev in drugih dogodkov , da nam sporoč ite podatke, bi jih želite objavili v »koledarju prireditev■< najpozneje do 18.v mesecu za naslednji mesec.Informacije sprejemamo v Turistič no informacijskem centru na telefonski številki 05/710 1 384. Lep pozdrav do prihodnjič ! Svetovalka v turi slino informacijskem centru Mojca Mcmon r \ OTVORITEV RAZSTAVE “BISTRICA NA STARIH FOTOGRAFIJAH” V počastitev občinskega praznika vabijo, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, Zveza kulturnih društev in Ilirika gostinstvo d.o.o., na otvoritev razstave “Bistrica na starih fotografijah” v četrtek 5.6.2003 ob 19. uri v Bistroju Baladur. Na sliki: Povorka ob priliki priključitve | Primorske Sloveniji 18.9.1947 leta. Foto Vlastja Simončič. ■ _________________________________V HRVAŠKA biser med turističnimi deželami Najbolj obiskana turistična dežela za Slovence je Hrvaška. Bistričani nismo nikakršna izjema, zato je Last minute center Ilirike turizma v Ilirski Bistrici pripravil vrsto ugodnih počitniških aranžmajev. Center nudi počitnice vseh slovenskih organizatorjev potovanj, v njegovem programu pa izstopa skupna ponudba z znanim nemškim organizatorjem potovanj, specializiranim za Hrvaško - ID Riva tours. V tem ekskluzivnem programu nudi Last minute center Ilirike turizma v Ilirski Bistrici veliko ugodnosti in posebnih ponudb; poglejmo le nekatere. Last minute center Ilirike turizma v Ilirski Bistrici ima v svojem lastnem katalogu vključene hotele in apartmaje na celotni hrvaški obali od Umaga do Tučepov. Ker so nekateri hoteli tudi na otokih, so se organizatoija in posamezni hoteli na Cresu, Lošinju, Rabu in Pagu dogovorili, da poklanjajo svojim gostom brezplačno trajektno vozovnico. Prihranek, ki ni zanemarljiv. Ker so tudi hotelirji ugotovili, da je bolje zasesti ceneje hotele tudi pred glavno sezono in po njej, nudi Last minute center Ilirike turizma v Ilirski Bistrici v celem letu 10.000 brezplačnih dni. V posameznih hotelih in določenih terminih je namreč sedmi dan brezplačen. Posebno pozornost pa sta Last minute center Ilirike turizma v Ilirski Bistrici in ID Riva Tours namenila družinam z otroki. V vrsti hotelov sta se dogovorila, da popusti za otroke veljajo tudi za starejše od 12 let, v mnogih primerih sta uspela zagotoviti brezplačno bivanje otrokom do 7 leta in celo do 12 leta starosti. Pri dmžinskih popustih pa vsekakor izstopa značilna FORTUNA PONUDBA. Skupaj s posameznimi hotelirji namreč vsak dan znižajo cene družinskega aranžmaja do 30%. Seveda so to časovno in količinsko omejene ponudbe, zato zahtevajo hitro odločitev za določen hotel v določenem terminu. Poleg klasične hotelske in apartmajske ponudbe nudi Last minute center Ilirike turizma v Ilirski Bistrici posebno ponudbo, imenovano ZELENA ISTRA. Med obiskovalci morja je namreč vse bolj popularno letovanje v mirnejšem okolju, kakršnega nudijo kmetije v Istri, nekoliko oddaljene od morja in turističnega vrveža. Preko sedemdeset hiš lahko najamejo naši gostje in v skupini do osem oseb preživijo nekoliko drugačne počitnice v romantični Istri in blizu motja. In ne nazadnje, Last minute center Ilirike turizma v Ilirski Bistrici nudi svojim gostom ugodne plačilne pogoje. Tistim, ki so počitnice rezervirali dovolj zgodaj celo deset mesečne plačilne pogoje, ostalim pa plačilo na obroke do konca leta, v sodelovanju z Banko Koper d.d. pa njenim komitentom tudi na daljše obdobje, z enostavnim in ugodnim mini kreditom z rokom vračila tudi do dveh let. PE Ilirska Bistrica NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minut center, Ilirike turizem in Snežnik, vam podarjata 9-dnevno potovanje za eno osebo na grški otok Krf od 27.6. do 6.7.2003. Krf eden od najbolj zelenih grških otokov, je bil zadnja postaja Odiseja pred povratkom v rodno Itako. Panorama Krfa bogata z bori, cipresami, sadovnjaki limonovcev in pomarančevcev, je očarala že Goetheja in Napoleona, zato naj s svojimi idiličnimi zalivi in stoletnimi oljčnimi gaji prevzame še vas. Aranžma vključuje: Avtobusni prevoz iz Sežane, ladijski prevoz s palubno vozovnico na relaciji: Trst-Krf-Trst, prevoz do hotela, 7 x nočitev v hotelu B-kategorije v mestu Benitses, nezgodno zavarovanje. Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike Turizma, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. junija 2003. Ime nagrajenca bo objavljeno v julijski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. Otok Krf je v: a.) Grčiji b.) Španiji c.) Egiptu Ime in priimek: Ulica, hišna številka:_ Poštna številka, kraj:_ Podpis:_ Davčna št: — j BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ostaja na ravni iz prejšnjih mesecev. Trenutno je celotni trg v pričakovanju skupščin, na katerih se bodo podjetja oziroma njihovi lastniki odločali o višinah izplačanih dividend. Vse to bo verjetno Vplivalo na trgovalne nivoje v prihajajočih tednih. Slovenski borzni indeks, SBI20, je ob koncu meseca aprila beležil podobno vrednost, kot jo ima danes. Vmes je prišlo do kar velikega povečanja, najverjetneje zaradi prvih sklepov skupščin in poprazničnega vzdušja. Vrednost indeksa se je tako od konca aprila pa do 9. maja povzpela iz 3.170 točk na 3.220 indeksnih točk. Vrednost indeksa pooblaščenih investicijskih družb, PIX, se je ravno tako gibala podobno kot SBI indeks. Vrednost PIX-a se je tako iz vrednosti 2.620 točk koncem aprila, povečala na 2.700 indeksnih točk v začetku maja. Na borznem trgu se je največ trgovalo z delnicami Pivovarne Laško. V zvezi s prevzemom Pivovarne Union, je Urad za varstvo konkurence pod določenimi pogoji odobril prevzem ljubljanske pivovarne laščanom. Ti so zdaj pred dilemo. Ali bodo sprejeli pogoje prevzema ali pa bodo ostali brez ljubljanske pivovarne. Omenja pa se seveda tudi še ena možnost in sicer, da bi se Interbrew in Pivovarna Laško »povezali« in skupaj vodili Pivovarno Union. Po mnenju nekaterih, pa je to bolj malo verjetno. Tudi z delnico Krke, pri kateri tečaj ni bistveno zanihal in se še vedno giblje pod psihološki ravnijo 42.000 SIT, in Droge je bilo ustvarjenega kar precej prometa. Enako se je godilo tudi delnici Droge. Kolinska, katere tečaji ostajajo na podobnih nivojih kot v aprilu, je objavila, da se zanima za tri tovarne v Rusiji, za katere namerava odšteti 30 milijonov evrov. V teh tovarnah bi izdelovali Cockto, otroško hrano, v eni tovarni pa bi bila polnilnica vode. Družba vsekakor dobro posluje, na kar kaže tudi to, da se tečaji kljub temu, da je Kolinska izgubila partnerja Nestle, niso zavihteli navzdol. Nesporen tečajni zmagovalec pa je bila družba Gradbeno podjetje Grosuplje, pri kateri seje enotni tečaj povečal kar za 16,6%. Na PID-ovskem trgu smo bili priča preoblikovanju družbe Maksima 1 d.d. na tri nove družbe in sicer na Maksima Holding, d.d., Maksima ID in PID Maksima. Delnice vseh treh družb že kotirajo na Ljubljanski borzi. PID Capinvest 2, KS-sklad 2 in KS-sklad 4 so se preoblikovali v redne delniške družbe. Največ so pridobile delnice Atena PID s skoraj 11 odstotno rastjo tečaja. Sledila sta ji Nika 1 s 5,26 odstotki in KD PID s 2,93 odstotnim porastom tečaja. Med obveznicami so ponovno prevladovale republiške obveznice in obveznice Slovenske odškodninske družbe, SOS2E. Republiška obveznica 42. izdaje je pridobila 5,34 odstotka vrednosti in NLB3 skoraj 2 odstotka. Z obveznicami se na splošno na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev trguje precej več, kot pa z delnicami. NLB je postala večinska lastnica Montenegro banke. Za 91,5 odstotni delež so odšteli 11,1 milijona evrov. Mercator je na osnovi prodajne opcije podpisal pogodbo za svoj 20 odstotni delež v Šparu Slovenija. Kupnina naj bi znašala dobrih 945 milijonov tolarjev. Petrol in naftna družba MOL se bosta skupaj potegovala za nakup večinskega deleža srbske naftne družbe Beopetrol. Največja oglaševalska agencija Pristop in DZS se dogovarjata o kapitalski povezavi, po kateri bo DZS v Pristopu pridobil manjšinski delež. Jaka Binter Ilirika, borzno posredniška hiša, d.d. jaka.binter@ilirika.si SARS - OBVESTILO POTNIKOM Na področju jugovzhodne Azije se je pojavila bolezen, ki jo imenujejo težak akutni respiratorni sindrom ali z angleško kratico SARS (= Severe Acute Respiratory Syndrome). Poročila o primerih so iz Hong Konga, Kitajske, Singapurja in Hanoia v Vietnamu. Bolniki zbolijo nenadoma z visoko vročino ( preko 38 stop.C), kašljem in težkim dihanjem. Preiskave kažejo, da je povzročitelj virus. Inkubacijska doba je kratka, verjetno od 2 do 10 dni. Za prenos tega virusa je potreben tesen stik z bolnikom, zato obolevajo osebe, ki z bolnikom živijo in zdravstveni delavci, ki bolnike negujejo. Potnikom, ki so namenjeni v Hong kong, v provinco Guangdong, Shanxi, Taivvan, Beijing(Kitajska), Hanoi(Vietnam), Singapur in Toronto (Kanada), se svetuje ,da potovanje odložijo, dokler ne bodo na voljo bolj natančne informacije. Če potovanja ne morejo odložiti, naj se v primeru pojava bolezenskih znakov na potovanjuTAKOJ oglasijo pri zdravniku. Po vrnitvi domov, svetujemo,da spremljajo svoje zdravstveno stanje. Ob pojavu vročine, kašlja, težav z dihanjem, naj se TAKOJ posvetujejo z osebnim zdravnikom oziroma z zdravnikom na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja' v Ljubljani. obvestilo je pripravil Center za nalezljive bolezni pri Inštitutu za varovanje zdravja republike Slovenije glasbena^/šola Ilirska^ Bistrica BO VPISOVALA NOVE UČENCE VSOLSKOLETO l 2003/2004 V SREDO, 4. 6. 2003, OD 15.00 DO 18.00 URE vprostorih šole, Jurčičeva 1. VPISOVALI BOMO V VSE I INSTRUMENTALNE ODDELKE, I I I I I J BALET, PETJE, PREDŠOLSKO GLASBENO VZGOJO, GLASBENO IN PLESNO PRIPRAVNICO. VLJUDNO VABLJENI. VABILO V soboto, 14. 6. 2003, ob 10. uri 3. turnir ABAKOŠ v trojkah pri »KRAJCARJU« v Podskrajniku pri Cerknici Igrajo moške in ženske ekipe (3+1) Prijavnina 5.000 SIT. Število ekip je omejeno. Prijave sprejema Miha 041362 675. Nagrade za ekipe kot tudi za posameznike (met trojk, najdaljši Abakoš, metanje balona v koš...) 5. KNEŠKI TEK T£K!SOBOTE SOBOTA, 14. JUNIJ 2003 ^ ORGANIZATOR: Društvo »PIŠKOTEK« Knežak Društvo Prijatelji Informiranja, Športa, Kulture, Okolja, Turizma, Ekologije Knežak START IN CILJ*. Gozdna pristava MAŠUN ****************************************** TEK ŠOLSKE MLADINE KATEGORIJE: Letnik Oznaka Dolžina proge 19% D96/F96 SOOin 1995 D95/F95 500m 1994 D94/F94 lOOOm 1993 D93/F93 lOOOm 1992 D92/F92 lOOOm 1991 D91/F91 !590m 1990 D90/F90 1500m 1989 D89/F89 I500m 1988 D88/F88 t50«m START TEKA ob 11.00 uri STARTNINA ZA ŠOLSKO MLADINO 200 SIT - Vsak tekmovalec dobi napitek. - Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje. - Med tekmovalce bomo izžrebali Številne praktične nagrade. PREDŠOLSKI OTROCI (do 7 let) 150m STAR I PRI GRADU OB 12.uri. - Startnine ni. vsi udeleženci lega teka dobijo medalje, prvi trije pa šc lepo darilo. ****************************************** ČLANI IN ČLANICE START TEKA ob 13.00 uri DOLŽINA PROGE: 12 km OSNOVNA STARTNINA 1500.- SIT (Krožna makadamska cesta, senca, KATEGORIJE: razgibana proga, 2 okrepčevalnici) ČLANI 1988 do 1980 A 1979 do 1974 B 1973 do 1969 C 1968 do 1964 I) 1963 do 1959 E 1958 do 1954 F 1953 do 1949 G 1948 do 1944 H 1943 do 1939 I 1938 in starejši J ČLANICE 1988 do 1979 K 1978 do 1969 L 1968 do 1959 M 1958 do 1949 N 1948 in starejše O - Vsi tekmovalci prejmejo majice in topli obrok - Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje. - Absolutna zmagovalca v ženski iti moški kategoriji prejmeta pokal. a SLOVENIJA TEČE ZA ZDRA VJE * “-“f" Ker želimo čim bolj množično aktivno udeležbo, lahko netektnovaki izberejo tudi progo 3 km (po startu Članov ob c ca 13.10 uri) ali pa hojo po »Mašunski gozdni učni poti«, cca 2 km. Če želite plačate startnino 1.500 SIT in prejmete spominsko majico in bon za topli obrok. PRIMORSKI SEJEM! simobil e www.prirnorski-sejem.ri 10. Mednarodni obrtno podjetniški sejem KOPER 29.5.- 01.6.03 Dvorana BONIFIKA PROST VSTOP URNIK ČEIRIEK 15 °°-2200 PET-SOB-NED .,- 10.00-22.00 POHOD PO E6: IZ IŠKEGA VINTGARJA CEZ SNEŽNIK, ILIRSKO BISTRICO, SLAVNIK V KOPER Iz Iškega Vintgarja se je konec aprila 2003 v okviru slovenskega geografskega društva podala na pot proti morju četa v kateri nas je bilo pet Slovencev, dva Nizozemca, dva Nemca in en Kanadčan. Mimo brzic in tolmunov Iške smo se vzpeli na kraško planoto pri Krvavi peči ter nadaljevali pot po Blokah, kjer smo prvič prenočili. Zjutraj smo v daljavi ugledali cilj tistega dne - Snežnik. Med postankom v senci gradu Snežnik seje Nemka pritožila, da s strani Slovencev obljubljenih medvedov še vedno ni na spregled. Kosmati šali je sledila kosmata resničnost. Medvedka z dvema mladičema. V oddaljenosti okoli dvajset metrov je nervozno postopala pod jelko, na katero sta splezala mladiča. Pa smo se vendarle sporazumeli in odkorakali vsak v svojo smer. Tisoč metrov vzpona iz Leskove doline na notranj sko-primorski Snežnik smo težko premagali iz dveh razlogov: fizične utrujenosti z žulji seveda ter gostoljubnosti fanta v Leskovi dolini, ki nam je ponudil vabljivo prenočišče ob njegovi hiši. Pa smo se vseeno odpravili proti trem uram oddaljenemu vrhu Snežnika. Po okoli 35 km dolgi hoji, delno v temi in ob orkanskem vetru pod vrhom, smo kar popadali po posteljah. Sviščake smo prečkali L maja ter po nadaljnjih petih urah hoje prispeli v Ilirsko Bistrico. Civilizacijo smo dodobra okusili ob kozarcu mrzlega piva pri oštirju Danilu, ki nam je pripravil odlično večerjo v gostilni na robu Ilirske Bistrice. Še več, povabil nas je na veselico v Dobropolje ter nam pomagal pri iskanju prenočišča tam. Da so asfaltirane ceste neprijazne do pohodnikov, se je pokazalo pri hoji do Dobropolj, ko je dva izmed nas skoraj povozil avto (z novomeško registracijo, da ne bo nesporazuma). Večer smo preživeli na veselici, noč pa pod streho skavtinje Katje, kjer smo se lahko po treh dneh hoje prvič stuširali. Že na začetku četrtega pohodnega dne, ko nas je pot vodila čez Brkine, smo imeli precej težav. Domačini so nam s ponudbo domače slivovke vztrajno otežkočali nadaljevanje hoje. Polovici ure hoje je navadno sledil uro dolg počitek v senci sadnega drevja. Počasi in težko smo zapustili gostoljubne Brkine in se podali preko Podgrajskega podolja na Slavnik. Sonce je žgalo in poti gotovo ne bi mogli nadaljevati, če nam ne bi domačini neprestano polnili praznih plastenk z vodo. Ker je evropska pešpot od Snežnika proti morju res slabo označena, smo se kar nekajkrat izgubili. No, niti ne izgubili, šli smo le po drugačni poti, bi dejal geograf. Še skok po pobočju navzdol in že smo morali prenočiti nad Kraškim robom. Petega dne smo bili najbolj veseli, saj nam je preostalo le še pičlih dvajset kilometrov hoje do moija. Lačni in utrujeni smo pod pripekajočim soncem, razbeljenim asfaltom in ob koloni vozil proti notranjosti Slovenije ob petih končno prispeli do Kopra. Ni potrebno posebej poudaijati, da nam je čofotanje v sicer mrzli vodi po petih dneh hoje pošteno ugajalo. Razmišljate tudi vi o podobnem izzivu? Morje imate navsezadnje bližje kakor mi, ki študiramo v Ljubljani. Potrebujete le dva dni prostega časa in nekaj poguma. In kam potujemo mi geografi naslednjič? Po E6 v obratno smer: iz Ljubljane do Radelj ob Dravi. Greste z nami? Mitja Prelovšek