jP-te o a* m e zm 4* št-e.w.: 1, Elin.
I»o štii i kč.<* p n v S et i f r»gm
Štetiš 22.
Ljubljana! w -foe^ek 27. f@šst*uag*j& IS23«
bbaja vsak flaa ob 36 pop. razen nedelj in praznike?.
IMgKggn-naa^BiiiMgaM;; .7rnij!iigBi~8i»
Mesečna narečnina:
c* Ljubljano . . . Din 10*—
fiO pošti.............. 121—
i* inozemstvo . .	„	22'—
Oglasi po tarifo.
LJUDSKI
DNEVNIK
Glasilo Hm&m&nm Ljuelsk© Sfmnke-
Leto I.
Kefrankiranih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
Matija Škerbec, župnik:
DR. TAVČAR IN DR. ŠUŠTERŠIČ.
V petek sem bral Slovenčev podlistek „Dr. Ivan Tavčarju v spomin". Lepo posmrtnico mu je napisal g. prošt Kalan; kar se je napisalo o dr. Tavčarju je bilo pač najlepše, kar sta napisala prošt Kalan in — dr. Šušteršič ...!
Ko sem prebral podlistek, sem odložil „Slovenca" in se udal meditaciji in bolelo me je pri srcu... Kako lepo piše predsednik Kat. lisk. društva o (jr. Tavčarju —- a kako grdo je pustil pisati o — dr. Šušteršiču. da je mene kot človeka in duhovnika sram •— ! Kako sta gosp. prošt in dr. Šušteršič ramo ob rami stala skupaj v boju proti dr. Tavčarju. Oba sta se neredko razvnela v političnem boju ter se skupaj veselila zmag — in danes piše g. Ka- ■ lan najlepše o nekdanjem nasprotniku in pusti pisati najgrše o nekdanjem prijatelju, sobojevniku, ki nam ga je nekdaj koval v deveta nebesa!
Dr. Tavčar in dr. Šušteršič! — Bilo je jeseni 1. 1916. Sedeli smo zvečer na vrtu pok. kanonika Grudna. Več prič je še živih in kanonik Gruden je pravil sledeče: „Bil sem pri županu Tavčarju radi Vincencijeve družbe v zadevi revežev in sirot. —-Ko sva o tem razgovor končala, me pridrži in pravi: Kaj pa v vaši stranki delate? Mene sicer razmere v vaši stranki toliko ne interesirajo, ampak v današnjih časih je ta boj proti Šušteršiču narodni stvari škodljiv, on je danes voditelj Slovencev in najbolj zmožen slovenski politik, katerega dr. Krek daleko ne do-sega.“
V tisti dobi je bila nekaka parola slovenske javnosti „Koncentracija slovenskih strank". Dr. Šušteršič in dr. Tavčar sta bila glede njene podlage popolnoma istih nazorov. Fo vem iz pripovedovanja pok. Evgena Lampeta, ki je takrat imel precej opravka z ljubljanskim županom.
Tisti, ki niso svojega spomina zaprli nalašč v kako staro škatljo, se bodo še spominjali, kako so takratni „mladini" delali „štimungo", češ, dr. Šušteršič je proti koncentraciji slovenskih strank.
Pok. Evg. Lampe je pisal dnevnik ; vsak večer je ali kratko napisal ali natipkal, s kom in kaj je govoril in kaj delal tisti dan. Za moralno stran vsega „mladinskega" boja proti tedanjemu načelniku stranke je značilna sledeča notica v Lam-petovem dnevniku:	11. okt. 1916.
„Dr. Tavčar rekel, da je bil pri njem g. N. N. (ime izpustim, da ne bom oseben. Šk.) in ga nagovarjal, naj klerikalna stranka ne pritrdi pogojem koncentracije slovenskih strank, da bo Šušteršič blamiran11.
Na zunaj so agitirali, da Šušteršič noče koncentracije, skrivaj so pa rovali člani vodstva SLS proti delovanju načelnika stranke za kon-centracijo. To je politična morala! Isto postopanje so zagrešili klerikalni nasprotniki dr. Šušteršiča glede kampanje za majniško deklaracijo. Vedeli so, da je on sodeloval pri njeni sestavi, da se je zanjo izjavil in jo podpisal: v začetku so se lagali, da dela proti njej, kasneje, ko jo je že tolikokrat podpisal in se zanjo izjavil, so pa zavijali, češ „v srcu
je proti njej — na zunaj se pa dela za njo". To je politična morala!
Boj proti dr. Šušteršiču je dr. Tavčar takole karakterizira!:	„Da
smo mi liberalci proti njemu, je jasno, ampak tega ne razumem, da njegovi lastni pristaši, za katere je toliko storil, tako proti njemu rujejo. Tudi pri nas nekateri mladi rujejo proti nam, ampak jaz jili že držim nazaj..."
Dr. Tavčar je bil narodnjak prve vrste, kremenit in odkrit značaj — in je bil kot tak Avstriji zvest do konca. Radi tega je moral po prevratu od klerikalnih in liberalnih fanatikov parkrat čutiti, da mu to zelo štejejo v zlo. Saj nam je še vsem v živem spominu, kako so ga bogate-lizirali ob priliki znanih odlikovanj. On je to čutil, a je molčal in se pripravljal, da se počasi umakne iz nehvaležne politike.
V	zvestobi do Avstrije sta bila Tavčar in Šušteršič oba na istem stališču, oba enakih nazorov — in drugače nista mogla, ne smela. A proti Tavčarju so se njegovi „mladini" obnašali taktno in zelo obzirno, tudi SLSarji so ga pustili precej v miru, očitali so mu le znane „srebrne" rogove — a dr. Šušteršiča so pogosto njegove lastne kreature slikale kar največ mogoče črno kot izdajalca in narodnega škodljivca.
Dr. Tavčar tega postopanja ni mogel umeti! Da so bile politične diference, to ni nič čudnega in to je dr. Tavčar dobro umel — ampak besnosti in nemoralnosti v boju proti načelniku lastne stranke tega ni mogel umeti.
V	umevanje načina tega boja samo par dejstev.
G. prošt Kalan se bo morda še spominjal: Bilo je leta 1912., ko je prišel k njemu še živeči dekan N. in mu reke!: Zvedel sem od popolnoma zanesljive osebe, ki je bila poleg, da so na zborovanju nekaterih naših inteligentov sklenili, najprej okupirati gospodarske organizacije, da se potom njih pol asi e politične moči." G. prošt Kalan tega takrat ni hotel verjeti. Kasneje je omenjeni gospod o tej zadevi zopet poročal na zborovanju K. T. D., a ga je g. Kalan zavrnil: „Ti vse črno gledaš". G. duhovniki, ki ste bili poleg, se boste tetra še spominjali.
V	začetku že je bila gonilna sila vsega boja: vsesti se k bogato obloženi mizi, ki sta jo napravila pok. Lampe in dr. Šušteršič in potem igrati „sijajne" vloge narodnih — ljudskih politikov in voditeljev. Kjer pa izvira političen boj iz egoističnih ozirov, tam je najbolj — umazan.
Drugo dejstvo. Pok. Lampe je o tem meni in drugim večkrat pravil in ima stvar tudi zabeleženo v svojem dnevniku. Nekoč ga je poklicala k sebi visoka osebnost, da pojasni vzroke razdora. Med pogovorom mu je ona osebnost rekla: „G. doktor, pojdite včasi v Union in mladim to pojasnite". Lampe je na to odgovoril: „ Za to jaz nimam časa, da bi hodil v Union ...“.
Živel sem 1, 1916.. 1917. in 1918. skupaj z Lampetom in vem, da je posvetil vsako minuto delu za svoj narod. Kolikokrat se je potožil: Midva z dr. Šušteršičem garava, da iztrgava, kar se da iztrgati iz rok nemške soldateske, da ohraniva gospodarstvo našega kmeta, in se celo izpostavljava, da naju obesijo — ti
pa v Unionu sede, zabavljajo m blatijo".
Zadnjič se je v „Slovencu" g. dvorni svetnik Šuklje izrazil, da ni Šušteršič ničesar storil, da je vse napravil dr. Lampe. Smejal sem se tej blamaži „Slovenca" in Sukijeta, ko sem se spomnil na Lampctove besede: „Ce bi ne bilo Šušteršiča, bi jaz ne mogel storiti ničesar". Lampe je bil velik gospodarski talent, a se je večkrat izražal: „Jaz nisem politik — edini politik pri nas je dr. Šušteršič, kadar kaka reč ne gre, pa jo mora vzeti on v roke."
V	Ljubljani je med vojsko na stotine ljudi prejemalo brezplačno aii po znižani ceni meso od deželnega odbora. V Tržiču se je vsak teden poi vola mesa razdelilo zastonj med revno ljudstvo od dež. odbora -— Šušteršiča in Lampeta. Kranjsko živinorejo sta samo ta dva rešila popolnega propada. To jc dr. Tavčar dobro vedel, zato je po pravici rekel: „Jaz te gonje ne razumem."
V	Ljubljano so prihajali pogosto duhovniki iz dežele, ki so me neredko povpraševali, kdaj bu prišel dr. Šušteršič nazaj? „Naj pride nazaj in naj vzame vajeti v roke; današnji voditelji so popolnoma nesposobni, vse so zafurali." Dr. Šušteršič jc prišel v domovino »a prigovarjanje svojih prijateljev; še predno pa jc stopii na domača tla, so ga že blatili. Pozitivno vem, da ni ne on ne mi še bil na jasnem, aii nastonimo politično ali ne in že so lopnili po njem: „Srbski hlapec". Lagaii so se, da je v zvezi s „kmetijaci", da je pisai čez škofa v „Narod" in „Kmetijski list", da jc podkupljen od radikalcev, da je napravil z njimi pakt itd. Pozitivno vem, da so vse to goie laži. G. prelat, kot duhovnik \/as poživljam — v Vaših močeh jc — poskr-
bite, da se v „Slovencu" ne bo več lagalo o nas in o dr. Šušteršiču! Ko ste tako lepo pisali o svojem nekdanjem največjem nasprotniku, poskrbite, da se bo dostojno pisalo o človeku, ki je tvegal svoje življenje in zastavil svoj čas vse svoje življenjske sile za katoliško stvar! Lahko smo si politični nasprotniki - nekateri celo sodijo, da bi bilo koristno, če sta v našli razmerah dve stranki, ki stojita na pozitivno krščanskem temelju — a medseboj se vsaj toliko osebno spoštujmo, kakor sta se kot nasprotnika spoštovala Kalan in Tavčar!
Dr. Lamne je zapisal v svoj dnevnik: „Prej sem spoštoval in cenil dr. Šušteršiča, danes ga spoštujem in cenim še bolj, ko vidim, kako se mu dela krivica in kako on nosi krivico." Pri meni Notranjcu in Krašovcu, ki sovraži hinavščino, je tudi to velik psihološki moment, zakaj grem z njim, dokler bo njegovo delovanje v skladu s katoliškimi načeli. Krivic, ki so se mu delale in umazanega boja proti njemu ne morem odobravati.
Poznam dobro razmere v SLS in mišljeitje vodilnih krogov v tej stranki. Vem, da je ogromna večina poštenjakov, ki gredo iz idealizma za njo. Nobenemu ne zamerim tega. Spoštujte pa tudi Vi nas, dobro voljo in osebnost! Vem, da velika večina v S. L. S. obsoja ta način hoja, a vse terorizira gotov krog, ki je zasedel po znanem receptu ona mesta, raz katera lahko terorizira, ker si nihče ne upa javno nastopiti proti njim. Vrzite te ljudi od sebe, pa bo tomahavka pokopana et pax vobiseum. Potem bomo vsaj tako drug o drugem pisali in govorili, ka-kakor sta pisala o pok. dr. Tavčarju prošt Kalan in dr. Šušteršič.
Kralj podpisal konvencije z Italijo.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Kralj Aleksander je včeraj ob pol 5. sprejel na dvoru zunanjega ministra dr. Ninčiea, ki mu je predložil ratifikacijsko listino o st. margheritskih konvencijah, podpisano od italijanskega kralja dne 22. t. m. Kralj Aleksander je listino podpisal z istim datumom. Poslaniški tajnik Stankovič se je s podpisano listino vrnil v Rim, kjer bo izročena, min. predsedniku Mussoliniju.
Sušak, 26. febr. (Izv.) Semkaj so došli naši delegati, jutri pride naše uradništvo, evakuacija pa se bo izvršila v sredo zjutraj, kakor se zatrjuje. Železniški promet s Sušakom bo vzpostavljen v četrtek.
Dogodki v Porenju in Poruhrju.
PREMAKNITEV ANGLEŠKIH ČET IZ KOLNA.
London, 26. febr. (Izv.) Pariški poročevalec „Westminster Gazette" poroča, da ima vzrok domnevati, da so odločilni krogi jako naklonjeni misli, naj bi se britanske čete pomaknile ob Renu navzgor. Z odstranitvijo svojih čet v Kolnu, bi AvUglija ne samo nehala Francoze ovirati, temveč njene čete bi bile tudi tem manj v nevarnosti, da bi prišle v kak konflikt. Poročevalec se je v britanskih in francoskih krogih informiral in dobil vtis, da se smatra taka rešitev v sedanjem težavnem položaju
Opatija, 26. febr. (Izv.) Snoči je došel sem senator Cjuartieri, načelnik italijanske delegacije paritetne komisije. Z njim je prišel tudi generalni tajni baron Casati. Takoj nato sta se sestala z italijanskim polno-močnim ministrom na Reki, kom. Casteliijem.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne je pomočnik zunanjega ministra Ljuba Nešič sprejel italijanskega poslanika Negrottija, s katerim je razpravljal o izpraznitvi tretjega pasu in Sušaka. Poslanik Ne-grotti je sporočil Nešiču vse ukrepe, ki jih je italijanska vlada odredila v tej zadevi.
za boljšo, nego bi bilo priznanje omejene francoske zasedbe glavnih železnic, ki jih trenotno kontrolira Anglija.
MACDONALD O ODPOKLICU ANGLEŠKIH ČET IZ KOLNA.
London, 26. febr. (Izv.) V spodnji zbornici je stavil Ramsav Macdohaid vprašanje o trenotnem stanju angle-ško-francoskih pogajanj glede zasedbe Poruhrja in ali se misli na od-poklicanje angleških čet iz Kolna. Ministrski predsednik Bonar Law je odgovoril, da se položaj ni v ničemer izpremenil.
ŽELEZNICE V KOLNSKEM OZEMLJU.
London, 26. fvbr. (Izv.) Diplomatski poročevalec „Daily Tele-grapha" poroča, da je Poincare, kakor se objavlja, v soboto večer poslal v London jako nujno poročilo o vprašanju železnic v kninskem ozemlju. Zahteva se odstop nadaljne ozkotirne železnice skozi britanski pas, nekoliko dalje vzhodno.. Poročevalec pravi, da, če bi se tej zahtevi ustreglo, bi pomenilo to nadaljni odstop Velike Britanije. Ta zahteva pa ne more priti v poštev.
NOVA NEMŠKA NOTA.
Berlin, 26. febr. (Izv.) Nemški odpravnik v Parizu je dobil od svoje vlade nalog, naj izroči francoski vladi noto z obširnimi prilogami, v kateri se opozarja, da so nasilja fran-
coskih in belgijskih čet proti prebivalstvu Poruhrja grozno množe. Z ozirom na dosedanje postopanje z nemškimi protesti ne more sicer nemška vlada računati, da bo njeno sporočilo nagnilo sedaj francosko vlado k nastopu proti nasilnim či n o m njenih čet. Km at ra pa vseeno za svojo dolžnost, da vedno nanovo opozarja francosko vlado na posamezne slučaje in nezaslišano postopanje čet ter da ugotovi njeno odgovornost zato postopanje. !’ - i tem nikakor noče pozabili ostalih slučajev, za katere bo v primernem trenutku zahtevala zadoščenje. X obširnih prilogah k noti se opisujejo francoska nasilja v Obevliausnu in Bochumu, nadalje nasilja nad prebivalstvom v Reckliughausnu ter dogodki na kolodvoru v Wanneju, kakor tudi francoska preganjanja in izgoni.
loža j in sklep osrednjega odbora od JI. februarja glasujejo zagrebški pristaši Hrvatske zajednice samo za Radičevo stranko. Po izpopolnitvi odbora se je skupščina zaključila.
RAZKOL MED DEMOKRATI.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) Danes dopoldne ima glavni odbor demokratske stranke sejo, na kateri se ho razpravljalo o sporu v topliškem in kragujevskem okrožju. Na zadnji seji odbora je bilo sklenjeno, naj se nosilci razcepljenih list medsebojno sporazumejo. Ker ni došlo v tern pogledu do zaželjenega uspeha, bo bržkone odbor proglasil eno listo za ofieielno ter pozval strankine pristaše, naj se temu sklepu pokore, ker bodo drugače izključeni iz stranke.
KREDIT ZA STRADAJOČO DALMACIJO.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) Vlada je včeraj dopoldne votirala na svoji seji kredit 2 milijonov dinarjev za pomoč stradajoči Dalmaciji in prebivalstvu tretjega pasu.
POVRATEK NAŠIM UJETNIKOV V DOMOVINO.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) Po uradni statistiki notranjega ministrstva se je od zedinjenja do 1. januarja t. 1. vrnilo iz Rusije in Italije 28.000 naših vojakov in 150 častnikov, ki so bili ujeti.
ODPRAVA MINISTRSTVA ZA NOVE POKRAJINE V ITALIJI.
Rim, 26. febr. (Izv.) S kraljevim dekretom je odpravljeno ministrstvo
za nove pokrajine ter preidejo njegovi posli na druga resortna ministrstva.
ITALIJANSKA ZELENA KNJIGA.
Rim, 26. febr. (Izv.) Italijanska vlada je izdala danes Zeleno knjigo o predzgodovini in razpravah antantnih konferenc v Londonu in Parizu.
POLjSKO-LITVANSKI SPOR.
Varšava, 26. febr. (Izv.) Odgovarjajo na noto ruskega ljudskega komisarja za zunanje posle, Čičeri-na, radi spora med Poljsko in 1 it-vansko, je zunanji minister Skrzyn-ski ruskemu poslaniku v Varšavi. Ofaolenskemu, izročil noto, v kateri hvaležno odklanja predlog sovjetske vlade glede sodelovanja pri prijateljski rešitvi poljsko-litva tiskih diferenc in sicer z ozirom na to, ker sta Poljska in Litvanska članici zveze narodov.
KONFLIKT S TURŠKO.
Carigrad, 26. febr. (Izv.) Francoski in italijanski vrhovni komisar sta obvestila Adnan beja, da se njuni vladi pridružujeta izjavi Anglije, po kateri obdrži vsaka država v pristanišču Smirne samo po eno vojno ladjo.
ZAHTEVA ANGORSKIH EKSTREMISTOV.
Carigrad, 26. febr. (Izv.) Ekstremistični elementi v Angori intrigi-rajo krepkeje in skušajo v narodnem zboru doseči sklep, naj se z vojaškimi odredbami pritisne na ali-irance.
Poincare o francoski politiki.
Pariz, 26. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je imel pri sprejemu zveze rezervnih častnikov nagovor, v katerem je izjavil, da hoče Francija samo izvedbo mirovnih pogodb. Francija si je vzela sankcije, ki jih ne da iz rok za prazne obljube. Francija hoče imeti povrnitev škode ter jamstvo za svojo varnost. Mi bomo znali vztrajati v miru. je dejal Poincare, kakor smo znali vztrajati v vojni. Mi ne bomo oni, ki bodo omagali. Častniki bodo znali ohraniti duha države na svoji višini. Poincare se je zahvalil častnikom v imenu republike za dragoceno podporo pri obnovitveni akciji, ki jo hoče izvajati do svoje smrti.
LEFEBROV GOVOR.
Pariz, 26. febr. (Izv.) Odbor zveze rezervnih častnikov je izvolil za svojega predsednika bivšega vojnega ministra) poslanca Andreja Le-febre, ker je min. predsednik Poincare vsled zaposlenosti odložil to mesto. Lefebre je imel na odbor nagovor, v katerem je izjavil: „Jaz žal ne morem verjeti v večno trajanje takozvanega miru ali premirja. Vojna se ni pričela 1. 1914. ter se ni končala 1. 19.18. V resnici se je pričela 1. 1912. na Balkanu. Od tega leta sc vrši boj, ki še vedno traja. Tudi zasedba poruhrskega ozemlja je vojna odredba, četudi se je pri tem prelilo malo krvi.
Politične vesti.
KONFERENCA O ZAKONU ZA ZAŠČITO DELAVCEV.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) Včeraj sc je pričela v ministrstvu za socialno politiko konferenca delegatov trgovskih, obrtnih in delavskih zbornic ter zastopnikov domače industrije na kateri se je v prvi vrsti razpravljalo o pravilniku zakona o zaščiti delavcev ter o določitvi delovnega časa v industrijskih in rudniških podjetjih. Konferenci sta prisostvovala tudi delegat ministrstva za vere radi vprašanja praznikov ter delegat ministrstva za promet. Tajnik industrijske centrale v Bel-gradu dr. Gregorič je izjavil, da stoje industrijski krogi na stališču, da je zakon o zaščiti delavcev slab in da ne odgovarja obstoječim razmeram, vsled česar ga je treba čim prej izpopolniti s sodelovanjem prizadetih industrijskih in obrtnih zbornic. Zastopniki delavstva so izjavili, da se pravilnik, ki ga je predložilo ministrstvo za socialno politiko, ne drži okvira zakona, kar je v škodo delavstvu, vsled česar protestirajo proti temu in zahtevajo, naj se zakon spoštuje. Zastopnik generalne direkcije je izjavil, da spadajo rudniška podjetja v vseh vprašanjih v pristojnost ministrstva za šume in
Hans Dominik:	14
OBLAST TREH.
Roman iz leta 1955.
(Dalje.)
Šlo je za staro, tako težko pojmljivo prerokovanje, na katerem so se poiskušali razlagalci celili sedemsto let. Frik Truvvor je bil mož modernega mišljenja. Obvladal je vedo sedanjosti in poznal kot inženjer p iro-doznanstvo svojega časa. Tako je bil vzel prstan in ogledoval ga je bil s pogledi prirodozanca. Dragulj, neka postranska vrsta krizoberila, lepo brušen aleksandrit, ki ima lastnost, da se blišči pri naravni svetlobi zeleno, pri umetni pa rdeče. Prerokba ... ena onih mnogih temnih napovedi, ki so se ohranile iz preteklih časov in katere se vsako stoletje vsporeja z dogodki časa. Frik Truvvor je hotel zavzeti skeptično stališče, toda ni se mu posrečilo. Preveč so se skladale besede Tzonkape s starimi temnimi pravljicami, ki so govorile o preteklosti in bodočnosti njegovega lastnega
rude ter da je nepravilno, da se zakon o zaščiti delavcev ter pravilnik k temu zakonu uporabljata tudi za rudniška podjetja. Odnošaji rudniških podjetij so v vsakem oziru urejeni k rudarskim zakonom. Po tej izjavi se je prešlo v podrobno razpravo o ureditvi delovnega ča.-a v industriji in rudniških podjetjih. Za tem se je govorilo o pravilniku ter o podaljšanju delovnega časa v mali obrti. Razprave so se udeležili zastopniki delavcev in delodajalcev. Danes se razprava nadaljuje.
HRVATSKA ZAJEDNICA ZA RADIČA.
Zagreb, 26. febr. (I zv.) V nedeljo dopoldne je imela zagrebška organizacija Hrvatske zajednice svojo glavno letno skupščino, ki jo je otvovil predsednik organizacije dr. Srkulj, nakar je tajnik Ivan Peršič prečital poročilo o poslovanju organizacije. Odboru je bil izročen absoluten j. Nato je dr. Ivo Laškovič poročal o političnem položaju in stališču Hrvatske zajednice pri sedanjih volitvah z ozirom na sklep, da naj pristaši Hrvatske zajednice glasujejo povsod za Radičevo stranko. Nato je skupščina soglasno sprejela sklep, da z ozirom na politični po-
rodu. Preveč tudi so zadele te besede v njegovi duši na struno, ki je pela, če si se je le iialahko dotaknil. Že enkrat je baje rod Truvvorjev pred več kot tisoč leti dal narodom prostranih ruskih planjav vladarja. Toda preko le zgodovinske ugotovitve se je vzdržala pripovedka, da se to ni zgodilo zadnjič. Temno, nejasno polje se je odprlo. Spojitev sive preteklosti z daljno bodočnostjo.
Frik Truvvor bi se smehljal, če bi ne videl na daljnem vzhodu stvari, ki niso pripustile smehljanja. Stvari, za katere se je zdelo, da ne velja železni vzročni zakon, Dogodki, pri katerih je čas in prostor izgubi! svoj pomen in meje. Ali je bil le slep slučaj ali je bila kaka višja predvidev-nost, da so morali sedaj vsled prisiljene izognitve voliti najkrajšo smer in prispeti od tečaja naravnost iz polnoči v svojo domovino?
„Iz polnoči pride oblast", je stalo v stari prerokbi. Spomnil se je sedaj vsake besede.
„V začetku kroga volja." To je kazalo na Afmo, na daljnem vzhodu rojenega, ki je ime! svojstvo hiptno-
T Kaj »Slovenec« vsega ne ve.
Ko se jezi nad našim dobro uspelim shodom v Borovnici, pravi, da so se za ta shod s pijačo že tedne preparirali komunisti-železničarji, da bi za,si gurali shod. Da se bo shod vršil v nedeljo v Borovnici, je bilo sklenjeno šele v soboto in sicer tako pozno, da shoda potom »Dnevnika« niti sklicati nismo mogli. »Slovence«, ki skozi svoje naočnike vidi že tedne naprej, je pa videl, kako so se komunisti že pred tedni pripravljali za ta shod, da nam ga zasigu-rajo. Ne gre nam v glavo, kako more »Slovenec« komunistom prisoditi tako vlogo, ko so vendar komunisti koali rani s SLS. Na vse-zadnje so komunisti morda že izpre-gledali, s kom so se pajdaših?
+ »Slovenec« govori o vsem mogočem, samo stvarnega odgovora ne dobimo od njega. Kolikokrat smo ga že pozivali, da naj nam stvarno odgovori na naše obtožbe, pa vedno trdovratno molči. Nemci pravijo: »Kcine AntwotT ist auch eine Ant -wort“. „Slovenec" že ve. zakaj molči — mi pa tudi.
+ Češkoslovaško-jugoslovenska konferenca v Ljubljani. V Ljubljani se vrši konferenca delegatov češkoslovaške in naše vlade v svrho za-
tizma, telepatičnega vplivanja v nadčloveški meri.
„Na koncu spoznanje."
To se nanaša gotovo na moža, ki je spal mirno tam na stolu in je izumil iznajdbo tako dalekosežnega pomena.
„iz polnoči pride oblast." Dobesedno je kazalo prerokovanje na vse
tri...
Krmar e nje letala je postajalo vsako minuto bolj negotovo. Krmilno krožilo, ki je na vsaki točki zemlje kazalo točno proti severu, je stalo sedaj navpično.
Frik Trmvor je pogledal skozi steklo navzdol. Kjer so oblaki dopuščali pogled na zemljo, so se kazala neizmerna snežena in ledena polja. Letalo se je nahajalo baš nad severnim tečajem. Kamorkoli se obrne sedaj, moralo bo odleteti proti jugu in priti iz polnoči.
S trdno roko je prijel Šved za krmilo. V velikem loku je zavilo letalo v kotu petinštiridesetih stopinj in vzelo smer proti vzhodnemu kotu Spitzbergov. Krmilno krožilo se je polagoma postavilo pošev. Automa-
ključenja konvencije o medsebojni pravni pomoči. Češkoslovaško delegacijo tvorijo: sckcijski načelnik v pravosodnem ministrstvu dr. Emil Spira, višji sodni svetnik dr. Josip Prohazka in tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Karel Wendl. Češkoslovaški delegati so v nedeljo došli v Ljubljano in so nastanjeni v „Unionu". Našo vlado zastopata na tej konferenci predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Janko Babnik in dr. Dragoljub Arangje-lovič, vseučiliški profesor v Belgra-du. Konferenca se vrši v justični palači.
+ Shod S. K. S. v Narodnem domu. V nedeljo dopoldne je sklical min. na razpoloženju Pucelj v veliko dvorano Nar. doma shod pristašev S. K. S. iz ljubljanske okolice. Glavni govornik na precej dobro obiskanem shodu je bil sklicatelj sam, ki je predvsem poudarjal važnost dela v bodoči skupščini, ki se bo pečala osobito z ustavo. Ta je sicer v splošnem dobra, pomanjkljiva pa v toliko, da ne nudi posameznim, zlasti večjim stanovom primernega stanovskega zastopstva. V prejšnji politiki je bila glavna smernica slovanskih zastopnikov narodna, danes pa mora prevladati stanovska korist naših državljanov. Tudi druge države prehajajo polagoma do stanovske organizacije. Kmetje, ki tvorijo močan steber države.
lično krmarenje je pričelo zopet delovati in Frik Trmvor se je lahko črnil k brezžični brzojavni postaji.
A trna je molče pokazal na papirni trak, katerega je prilezlo medtem že več metrov izpod pisalnega kolesa ... Razburljive vesti iz Amerike. Vojna z Anglijo toliko kot gotova. Hladna poročila iz NVashmgtona. Potem zopet besne vesti amerikanskega časopisja. R. F. c. 1 je igralo v njih glavno vlogo.
Arnerikanski izvidni letalci so baje opazili njegov pristanek na Škotskem. Eter je bil poln nevarnih poročil.
Frik Trmvor je bral in ure poleta so se vrstile. Končno so prišli nad odprto morje. Zagledal je severni ihč. Gorovja, fjorde, prostrane planjave ... vse še zakrito v modrikasto meglo. Letalo se je sedaj spustilo strmo navzdol. Njegova hitrost se je zmanjšala, ko je prispelo v gostejše zračne plasti. Potem se je spustilo s stoječimi stroji v drsalni polet in končno pristalo na z grmičevjem porasli planoti.
(Dalje prih.)
Domače vesti.
zahtevajo od nje tako politiko, da bodo oni. ki nimajo dnevnega zaslužka, življenju in tržnim razmeram primerno prodajali svoje pridelke. V to svrho se mora združiti dolinsko kmetijstvo s hribovskim. S. K. S. ima z marsikako stranko mnogo skupnega, z nobeno pa ne tega, da naj pride v državi kmet do veljave, ki mu gre po delu in številu. Govornik je ugotovil, da ne dela krnet draginje, zakaj draginja se je začela tam, kjer kmet kupuje, ne pa tatu, kjer prodaja. Zahteva carinsko in tarifno politiko v kmetskem interesu, proste meje in možnost nad-prodiikcijc. — Rudi tega S. K. S. tudi ni prišla do nobenega sporazuma s kako napredno stranko, dasi je napredna in odločno odklanja klerikalni monopol nad kmetskim iiudstvom. 30 let je bila pri klerikalcih pred volitvami vedno vera v nevarnosti. Komunisti pa so sedaj vero rešili in klerikalci so zajahali avtonomijo, da mečejo ljudstvu pesek v oči, — Pa tudi io ne drži, saj smo jo imeli več kot danes, ko je namreč dal dr. Korošec naš „gnmtek Beogradu č;z“ in se je šele sedaj spomnil, da si je pozabi! izgovoriti kot. Sicer pa klerikalcem v resnici ni prav nič za avtonomijo, potrebujejo le krogljic. Pri tem pa delajo še vedno po svoji stari intrigantski navadi. V raznih svojih listih, pišejo različno in doživeli smo, da so dali sočasno dve interpelaciji in sicer eno za in drugo proti izvozu. Nove Narodne ljudske stranke, pravi govornik, da še ne pozna tako dobro, da bi jo kritikoval in je do sedaj tudi nikakor še ne more obsojati. Socialistične stranke, ki so Zal tako mIho ra/ccljene, zastopajo delavstvo, radikalna stranka pa, ki se je popolnoma preobrazila in pozabila, kaj je bila, ima drzno čelo, da nam nudi za kandidata bankirja Stojadinoviča, ker ga Srbija ne mara in ga pošilja v Slovenijo kot v kolonijo po mandat. Kmetska stranka naj gre torej v boj sama za svoj program, za staro pravdo. Govoril je nato še Komar, ki je poudarjal, da kmetje nočejo biti tlačani, vendar pa tudi nikogar ne marajo sleči, ter priznavajo meščanskim strankam le toliko, kolikor jim gre. Odklanja veleagrarno sircmljenje in svari pred starim klerikalizmom, ki se laska kmetu samo tedaj, kadar nm gre za volilce, da pride zopet na krmilo.
lii©zemske
Poskus zbližania Vatikana in oli cijel ne Italije. Uradni organ Vatikana „Osservatore Romano11 prinaša članek, da utegne priti do zbliža-nja med Italijo in cerkvijo, ako vlada izpolni svoje obljube glede uvedbe verskega pouka v šole in ako ne bo ovirala izvrševanja verskih dolžnosti.
*	Tildi Švica v zadregi radi pomanjkanja premoga. Radi razmer v Porithrju se je dobava premoga Švici znatno zmanjšala. Generalna direkcija švicarskih zveznih železnic se je že resno pečala z mislijo, da omeji promet na najskrajnejše.
4 Dc-icasse je dovolil interviev, in izvajal: Od trenotka, ko smo stopili na ruhr-i>ko ozemlje, sem poleg tudi jaz in vsi Francozi morajo biti z vlado. Vendar pa je Po-luhrje samo epizoda; treba bo priti do zaključka. — Za versajsko pogodbo nisem glasoval, ker nam ne daje najmanjših jamstev. Potrebovali bi pogodbo, ki nam bi zagotovila reparacije (povračilo) in varnost. Versajska pogodba nam ne nudi ne prvega ne drugega. Treba bi bilo, da plača Nemčija 'v kratkem roku in zasesti nemške banke. Angleži so čudovito dobro uravnali mirovne pogoje:	prevzeli so vse nemške
kolonije in mornarico. Francija pa samo svojo zemljo: Alzacijo in Loreno. — Druge rešitve ni, kakor da preide Porenje iz nemške pod francosko kontrolo. Preostali pa perspektiva nove vojne, še strašnejše kot ta.
*	Ironija usode. Povod, da so posegle Zedinjene države v vojno, kar je odločilo usodo Nemčije, je bila potopitev velikega prekomorskega parnika ,.Lvisitante“. Silno ogorčenje nad nemškim barbarstvom je vzplamtelo. Nemci so sicer trdili, da je ladja vozila orožje, toda nihče jim ni verjel. Sedaj pa je dognala preiskava, da je „Luisi-tania“ res prevažala orožje iz Amerike v Anglijo. Nemci seveda hite kovati iz tega zase kapital, češ da so bili krivi vojne pro-tivniki Nemčije, ki so iskali pretvezo, da jo uničijo.
4 Protest Rusije proti dodelitvi Memela Litvanski. Čičcrin je pri zaveznikih potom radiobrzojavke protestiral proti temu, da je poslaniška konferenca dodelila Memel Litvanski, ne da bi se bila ozirala na Rusijo.
— Čruomejlski kaplan g. Vinko Zor sc ne obotavlja napisati na „Ljudski dnevnik1, ki ga pošiljamo na diiis naslov — ne »a njegov — „Marš, nazaj v Sodno ul. 5. Ne pošiljajte več!:!" G. kaplan lahko napiše na list, ki bi ga poslali njemu, kar hoče, to pravico mu priznamo. Da bi pa „eksereii ai11 „Ljudske dnevnike11, ki niso naslovljeni nanj, te pravice mu pa ne bomo priznali in mu bomo, če bi si to še kdaj dovolil, stopili na prste, da ga bo zabolelo.
— Ljubljanski župan dr. Perič — potrjen. N j. Veličanstvo kralj Aleksander je potrdil izvolitev dr. Periča za ljubljanskega župana.
— Usposobijenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole se pri eno na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 27. aprila 1923 ob 8. mi zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bo najpozneje do 18. aprila v rokah izpraševal ne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Iz-praševalna komisija za obče ljudske in meščanske šole v Ljubljani.
— Revizija stanovanjskega zakona. Iz Belgrada poročajo, da se ministrstvo za socialno politiko bavi z revizijo stanovanjskega zakona zlasti onega dela, ki govori o posredovanju policije. Ministrstvo je zahtevalo od stanovanjskih sodišč podatke. Ko se ti podatki zbero, se bo sklicala konferenca, na kateri se ho zakon izpopolnil in boljše stiliziral.
— Smrt novinarja. V Sarajevu je umrl 24. t. m. Čedomil Borojevič, urednik »Večernje Pošte«.
— Službena potovanja. V finančnem ministrstvu je oiisovana komisija, ki naj izdela načrt za ureditev dnevnic državnim uradnikom v času službenih potovanj.
— Ponarejeni tisočlirski bankovci. V Celju je bil zaplenjen ponarejen 1000 lirski bankovec. Javnost sc svari pred temi bankovci, ker se upravičeno sumi, da se jih nahaja še več v prometu.
— Strahopetnost Žebota. Pred okrajnim sodiščem v Mariboru bi se imela vršiti danes v torek razprava, o tožbi dr. Reismana in štirih akademikov proti Žebotu, uredniku mariborske »Straže«. Žebotu je bilo \T soboto vabilo k razpravi po sodnem slugi dostavljeno. Žebot pa ni imel poguma stopiti pred sodnike in je poslal sodišču dopis, s katerim vabilo hvaležno vrača z motivacijo, da je kot bivši poslanec in namestnik v finančnem odboru še vedno imun. Lahko bo torej še vedno lagal in natolceval, ne da bi ga mogla doseči roka pravice.
— Strašen zločin v Jarenini. V noči od srede na četrtek je vlomil neki lopov v hišo samskih sester Marije in Terezije Vajngrl tik pod .farenino. Gnal ga je poleg zverinstva gotovo pohlep po denarju. Zaklal je obe ženski in iskajoč. denar je po hiši vse prevrnil in prebrskal. Ena sester je ležala umorjena vznak na postelji, glavo ovito v ruto. Druga 'e ležala v mlaki krvi zaklana na tleh. Obe žrtvi sta bili oblečeni, kar priča, da se je strašni roparski umor izvršil ali zvečer ali zgodaj zjutraj.
Mariborska kronika. Smolo v ljubezni je imel V. I. v gostilni Marek v Mlinski ulici, kjer je popival ves dan z njemu iu drugim znano žensko. Ko je vstopil v gostilniško sobo neki gospod, ga je dekle zapustilo in prisedlo k novemu gostu. To seveda prvemu ni bilo všeč; zato je vstal, ;topil k mizi in držeč v roki trd predmet, je udaril svojega tekmeca po glavi. Predstavo je zaključil stražnik in odredil, da sc bo ista v doglednem času nadaljevala pri okrajnem sodišču. — 19 let stara Marija Pongarčič je bila najdena v snegu pri žei. mostu v nezavesti. Policija je takoj obvestila rešilno postajo, ki jo je prepeljala v bolnico. Imela je močne krče v želodcu, vsled česar se sumi, da je zavžila strup v samomorilnem namenu. — Žaberl Alojzij, ubežnik 40 pp. v Ljubljani, je bil od tukaj-
šnjib policijskih detektivov v gostilni Maribor aretiran. V tujski knjigi, oz. na policijski iKiNŠusnici sc je podpisal kot Mirko Potočnik, pozneje je rekt.1. da se piša Slavko Žagar, potem pa Lempl Ladislav. Sele na policijski komisiji je povedal pravo ime, tv: je vide:, da sc mu pripravlja brezplačno stanovanje. Oddan je bil vojnemu okrugu v Mariboru. —^ Ogenj pri sušenju kruha bi bil kmalu nastal včeraj pri peku Robavsu na Koroški cesti. Ko je pekovski pomočnik sušil stari kruh in se odstranil po drugih poslih, je naenkrat začel kruh goreti. Ognie-gasci so ogenj takoj pogasili. Zgorel je samo kruli, druge nesreče ni bilo.
— Osebna vest. Jz Ljubljane v Celje je prestavljen kot učitelj telovadbe na državno realno gimnazijo g. Stanko Jurko. Dosedanji učitelj prof. Gorečan je zaprosil za bolezenski dopust.
— Za prvo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju so dosedaj razpisani sledeči porotni slučaji: 5. marca: Bene Karel, umor; predseduje predsednik okrožnega sodišča dr. Kotnik. 6. marca: Matija Lapornik in Ivan Suhodolčan, uboj; predseduje višji sodni svetnik dr. Friderik Bračič. 7. marca: Janez Vizjak, umor; Janez Pilih, umor: predseduje višji sodni svetnik dr. Ivan Premšak. 8. marca: Martin Petan, uboj; Valentin Herci, uboj; predseduje sodni svetnik Val. Levičnik. Nadalje prideta pred to poroto Alojzij Zorčič, uboj in Ivan Strgar, umor.
— iO skrinjic bo stalo na voliščih mariborskega volivncga okrožja. Izmed 11 vloženih je zavrnjena samo gospodarska lista Zagorskega.
— Društvo najemnikov z.a Slovenijo opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 28. februarja 1923 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
— Vojaške vesti. Za rezervne pod-poručuike so imenovani dijaki-nared-niki: Alojzij Mandelj, Anton Podver-šnik, Fran Ravnik, Rudolf Hofer, Josip Šušteršič, Fran Ven ta, Fran Men-cej, Josip Kristan, Andrej Miško, Peter Bravčar, Rihard Burja, Fran Mervar, Rudolf Završnik in Fran Hofner.
— Nova naša trgovska ladja.
Parobrodske društvo „Boka11, si je nabavilo v Nemčiji nov parobrod, ki so ga krstili „Vojvodina11. V Nemčijo je te dni odpotovalo potrebno strokovno osobje, ki prevzame novi jta-robrod.
Povišek potniškega tarifa na brzovlakih. Potniške cene za prvi razred se bodo na brzovlakih s 1. aprilom povišale za 25 odstotkov.
— Izgnani zagrebški komunisti.
Prejšnji teden je izgnala zagrebška pblicija v rojstni kraj dva komunistična novinarja in nosilca komnistične kandidatne liste za zagrebško, bjelovarsko in varaždinsko županijo.
— Subvencija za univerzo v Zagrebu odobrena. Prosvetni minister je nakazal rektoratu zagrebške univerze vsoto 300.000 dinarjev. 8 tem je odstranjena nevarnost stavke, ki se je že pripravljala.
— Diplomiranje na tehnični fakulteti v Belgrada. Pred par dnevi so se vršile na belgrajski tehnični fakulteti diplomski izpiti. Od 22 pri-javljenilt kandidatov lili je prestalo izpit samo jiet
Lastno palačo dobi češkoslovaško poslaništvo v Belgradu. Zidana bo v ulici kralja Aleksandra in bo baje pravi kras prestolice. V palači se ne bo nahajalo samo poslaništvo, marveč tudi stanovanje poslanika in vseh nameščencev.
— Volkovi v Dalmaciji. Splitski „Jugoslovenski narod11 poroča, da so se v okolici Grizdavca v Dalmaciji pojavile velike črede volkov, ki stalno napadajo pasočo se drobnico. Volčja nadloga je zelo opasna tudi ljudem in so se oborožili prebivalci večilt vasij, da uničijo nevarne zverine.
— Odklonjene kandidatne liste. Sodišči v Osijeku in Mitroviči sta odklonila kandidatni listi neodvisne delavske stranke. Sodišče v Kumanovu je odklonilo republikansko kandidatno listo, v Virovitici in Skoplji! pa je bila odklonjena zcmljoradniška kandidatna lista.
- Stavka v Arkovi tovarni sodov v Zagrebu. V tovarni sodov Vladimirja Arka v Zagrebu stavkajo delavci, ki zahtevajo 8urni delavnik, odpravo akordnega dela in povišanje plač.
Brezplačna vožnja beguncev ukinjena. Pokrajinske uprave so prejele naredbo ministrstva saobraćaja, po kateri se za begunce ukinja kreditirana vožnja po železnicah in na iuujah. Veljavna so edino ona dovoljenja, ki so bila izdana pred L februarjem.
— Mesto na shode — na pokopališče. Lista Hamudije Karamehmedovi-ea je kandidirala nekega namestnika okoliškega kandidata, ki je umrl baš v hipu, ko je bila imenovana lista na pristojnem mestu vložena. Na mesto kandidata se mora v roku 5 dni imenovati nov kandidat.
— Vtihotapljenje svile. Preiskovalni sodnik okrajnega sodišča v Novem Sadu je odredil aretacijo Židov Ka.lefa in Israela, ker sta vtihotapila za neko tvrdko velike količine svile in vsled tega oškodovala državo za 45.000 dinarjev.
— Dvanajstletni ubijalec. Vuk Obra-dovič, 12 letni dečko iz Novega Ikizara, je v prepiru ustrelil s puško svojega tovariša Vukašina Trifunoviča.
— Pozabil je, da ni v Avstriji. Nekemu tovarniškemu ravnatelju v Osjeku je obolela žena. Ker ni zaupal domačim zdravnikom, ie pozval z Dunaja nekega profesorja ondotne klinike. Profesorju se je zdravljenje res posrečilo, ravnatelj pa je debelo gledal, ko mu je bil predložen račun v znesku 220.000 naših kron.
— Otvoritev kavarne. V prostorih novozgrajene palače Ljubljanske kreditne banke nasproti glavne pošte je otvoril gospod Fiala kavarno, opremljeno z vsem modernim komfortom. G. Fialo, ki je znan po svojih strokovnih sposobnostih, toplo priporočamo vsem Ljubljančanom, kakor tudi posetnikom z dežele, g. kavaranarju pa želimo najlepših uspehov. (Glej današnji in-serat!)
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na^ debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	i2
Dopisi.
d S Posavja nam piše duhovnik: Dobro jo je pogodil Vaš gorenjski dopisnik, ko je ožigosal lažnjivo, hinavsko in obrekljivo pisavo „Slovenca11 in „Domoljuba11, ki se bijeta zadnje čase tolikrat sama sebe po zobeh. Neizpodbitno je dokazal, kako ti ljudje zatajujejo svoj tridesetletni program, ki so ga leto za letom ponatiskovaii iti razpošiljali nam duhovnikom v koledarju „Katoliškega tiskovnega društva11. Silno boli in peče to ostudno počenjanje zlasti nas starejše duhovnike, ki smo bili priče vsem dogodkom, ker smo stali pred 50 leti ob zibeli „Slovenca11, pred 43 leti ob zibeli „Katoliške bukvarne11, pred 40 leti ob zibeli „Katoliške tiskarne11, pred 35 leti pa ob zibeli „Katoliškega tiskovnega društva". — Ne gre nam v možgane, če pomislimo, kako so voditelji uzurpirane SLS z nekako mrzlično naglico delali ob prevratu za centralizem, za tisti centralizem, ki nam sedaj tako preseda. Dokazov za to trditev imamo več kot dovolj, zlasti pa so izvajanja gorenjskega dopisnika tako jasna, da jim ni kaj dostaviti. — Ker je pa potrebno, da zlasti mi duhovniki — osobito pa mlajši gospodje, ki osebno niso bili priče vseli označenih dogodkov — moremo do dobrega presoditi ves položaj, naj dodam še jaz en dokaz, ki z bengalično lučjo osvetljuje pehanje današnje SLS za sedaj obsovraženi centralizem. Preden pa to storim, naj omenim še presenetljivo „iznajdbo", ki sem jo odkril, ko sem kontroliral dokazila dopisnika z Gorenjskega. — Pokojni župnik Jožef Jerič je umrl dne 12. julija 1888. Ko je bil še živ, mi je pravil, da je izroči! oba zavoda: „Katoliško buk-varno" in „Katoliško tiskarno11, ki jih je ustanovil s pomočjo požrtvovalnih duhovnikov, na novo ustanovljenemu „Katoliškemu tiskovnemu društvu11. Sedaj pa čujte in strmite!
Po koledarju „Kat. tisk. društva"
ta dva zavoda še sedaj nista last tega društva, kajti v koledarju za leto 1922. čitam na str. 59. v nedatiranih pravilih „Kat. tisk. društva11 paragraf 3., ki se glasi: „V dosego tega namena bo skrbelo društvo pridobiti si že obstoječo katoliško knjigarno v Ljubljani.11 Torej leta 1922. „Katoliško tiskovno društvo11 še ni bilo lastnik „Kat. tiskarne in knjigarne11, čeprav ju je župnik Jerič že pred 35 leti istemu izročil! Kaj naj porečemo k temu dejstvu? Kako naj si ga razlagamo? Ali si je mogoče misliti, da sedanji absolutistični društveni predsednik tako dobro pozna pravila KTD, da jih —- vkljub temu, da načeluje društvu že blizu 20 let — še prebral ni? — Stvar pa se glasi še bolj zagonetno in naravnost smešno, ko stoji v pravilih še vedno odstavek, „da si bodo skušali pridobiti že obstoječo „katoliško tiskarno in knjigarno11, katerih pa več ni. — Zakaj pa jih ni? — Čujte in strmite! — Tisti, ki sedaj z avtonomijo krošnja-rijo po prodani Sloveniji, so vrgli centralizmu v žrelo najdražje, kar so imeli: Katoliško tiskamo in Katoliško bukvarno. Mudilo se jim je neizmerno, hitro in korenito izbrisati in zabrisati vsak spomin na preteklost, hiteti v centntm ter temu maliku Molohu vreči v nenasitno žrelo svojo drago deco: Katoliško tiskarno in Katoliško bukvarno. Zdelo se jim je namreč nujno potrebno, pred celim svetom dati spričevanje svojemu iskrenemu centralizmu! — Šli so namreč in so tisto „Katoliško tiskar-no“ in tisto „Katoliško bukvarno11, ki jih glasom pravil še imeli niso, prekrstili v „Jugoslovansko tiskarno11 in „Jugoslovansko knjigarno11. V večje potrjenje tega veledržavniškega centralističnega akta so vrgli s strešnega pročelja na poslopju „Katoliške tiskarne11 velike težke črke, ki so značile besedo „Katoliška14 ter jih nadomestili z drugo, naravnost nemogočo — ali če hočete značilno -besedo, da čitate sedaj na veličastni stavbi doslovno: „Jugoslov tiskar-naM!! — S tem napisom so žalostno ovekovečili svoj goreči centralizem. - Tako so hkrati poteptali z nogami pieteto do rajnih ustanoviteljev, ki so upravičeno upali, da bo njih ustanova vedno ohranila častno katoliško ime, in kruto v srce zadeli mnogoštevilne še živeče ustanovnike, dobrotnike in ude „Katoliškega tiskovnega društva". O, ko bi rajni župnik Jerič vstal in videl to razdejanje na mestu, posvečenem krščan-skemu(!) tisku, ko bi videl in čital, koliko nekrščanskih laži se pošilja v svet iz tega zavoda, ki si ga je zamislil kot neprestan vrelec resnice... vidim ga, kako bi mrklo pogledal in v sveti jezi s „korobačem11 pognal lažnjive kljukce iz uredništev „Slovenca44 in „Domoljuba44!
Narodno gledališče.
DRAMA.
Torek, 27. februarja — zaprto.
Sreda, 28. februarja: Idijot. Red C.
Četrtek, 1. marca: Za pravdo in srce.
Red P.
OPERA.
Torek, 27. februarja: Madame Butterfly. — (Gostovanje gospe Ade Poljakove.) — Red D.
Sreda, 28. februarja: Gorenjski slavček. — (V prid Udruženju gledaliških igralcev.) Izven.
Četrtek, 1. marca: Vrag Ln Katra. Red E.
gl Adit Poljakova v Prodani nevesti. Slišal sem Poljakovo v ulogi Bntterfly, nežne Ibletne Japonke, slišal na koncertu, kjer je pretresljivo pela otožne rnske, šegave staroitaljan-ske, francoske in nežne otroške pesmi Musorgskega. Na teh dveh večerih sem spoznal njen naturel, njeno karakteristično signaturo, ki je do skrajne intenzivnosti stopnjevano notranje ob-čutevunjc in skrajne ekonomije z zunanjimi izrazili. Njena tragika je prisrčna, neposredno jo občuti še tako preprost človek, prisrčna njena otroška šegavost. Teatralne poze in geste se ogiblje, njene kretnje so bolj notranje, na zunaj samo nakazane. Radoveden sem bil, kakšno Marinko nam us-
Gospodarstvo.
tvari v Prodani nevesti. Da nam poda živo organsko bitje, kreacijo, ne konstrukcijo, mi je bilo jasno v naprej, ker sem videl v Poljakovi na omenjenih večerih resnično doživljajočo umetnico. Kajti, kdor je le enkrat na noter intenzivno doživljal, le enkrat občutil omotični drget stvarjanja, se ne bo udal zunanji, puhli teatralki, še več: postavil se ji bo po robu in ji stopil v sovražno opozicijo. Navajeni smo bili doslej rdečeličnih, več ali manj bokalih in košatih, resolutnih Marink, ki so jim bila subtilnejša srčna vznemirjenja precej tuja, kakor se spodobi zdravemu kmečkemu dekletu. Zato sem bil tem bolj radoveden, kaka bo Poljakove Marinka, kako spravi Poljakova, svoj naturel z Marinčinim v sklad. — Presenetila me je nova Marinka in popolnoma prepričala, česar od nekaterih prejšnjih ne morem trditi. Vse nežnejša je, bolj vase vgrez-njena, pasivnejša; dozdevna Jankova nezvestoba ji gre mnogo, mnogo bolj k srcu kakor nekaterim prejšnjim, ki jim je bila Marinčina uloga le pretveza za glasovno briljiranje in več ali manj teatralno agiranje. Kar povedo druge Marinke z emfatično v bok postavljenimi rokami, pove Poljakova z napol-kretnjo (kljub temu čudovito karakteristično), a s tem globljim notranjim, glasbenim izrazom. Pojmovanje Marinke kot skozinskoz pasivne figure se mi zdi popolnoma pravilno. Tudi v duetu zadnjega dejanja (grožnja, da vzame Vaška) je le navidez aktivna, saj si je sama v svesti, da. govori neresnico in za nobeno ceno ne vzame vaškega tepčka. — Doslej se je pretvorila ta scena še vedno v več ali manj energičen prepir (malo manjka, da si parček ne skoči medsebojno v lase), morda vsled ostro ritmizirane melodije, ali pa ker je situacijo čas poro-bustil in pobrutalil. Tudi recitativni del naslednje scene bi moral izzveneti con tutta forza e con dolore. Pri Poljakovi je. Prejšnje Marinke bodo Jankom dobre gospodinje, nova Marinka dobra žena in mati. Volite, na izbero so. — Janka je pel Kovač, Ke-eala Zathey, oba sta bila dobra, prvi celo nenavadno živahen v igri. Bratuž (Vašek) je zabaval. Orkester se mi je zdel nekoliko prebojevit. — N.
Naša skrinjica (NLS) v mestu Ljubljana je peta - 5.
g 7% posoilio. Za izplačilo tretjih kuponov 1% državnega posojila je prejela Narodna banka od direkcije državnih dolgov 17,200.000 dinarjev.
g Nove cigarete „Drava" in tobak .Neretva" pridejo v kratkem v promet. Cigarete bodo po 15 para, zavitek tobaka pr 6 Din.
g Dohodki državnih železnic. Finančno ministrstvo je izdalo poročilo o dohodkih državnih železnic od julija do konca decembra 1922. Po tem poročilu je bilo v juliju 125,204.219.95 dinarjev dohodkov, v avgustu 115,122.444.47, v septembru 124,037.438.09, v oktobru 116,937.730.85, v novembru 114,762.374.11, v decembru 111,295.292.48 dinarjev. Skupno je bilo v teh mesecih 708,360.890.60 dinarjev dohodkov. Za celo leto je bilo proračunano 1,250.000.000 dinarjev, za pol leta torej 625 milijonov dinarjev. Torej je bilo v navedenih šestih mesecih za 82 milijonov več dohodkov, kakor je bilo proračunano.
g Važni sklepi gospodarsko-finan-čnega komiteja. Iz Bclgrada poročajo, da je gospodarsko-finančni komite ministrov sklenil 24. t. m., da se zaklani prešiči carinijo namesto po 4 Din od kg po 3 in pol dinarja. Glede izvoza hrastovih pragov je sklenjeno, da dobi na vsake 4 prage, izvožene na tuje, država enega. Glede prodaje živine v naši državi je določena uradna lista krojev, v katerih se bo kupovala in prodajala živina iz inozemstva. Končno so bili tudi odobreni neki krediti za prometno ministrstvo.
g Izvoz preko Solun*. Tekom preteklega tedna so izvozili iz naše države preko Soluna 4 vagone desk, 2 vagona ječmena, 1 vagon lesnega oglja, 3 vagone fižola, 1 vagon konj in ovac ter 1 vagon sira.
g Stinncs v Jugoslaviji. Hrvaški listi poročajo, da je kupil Stinncs preko Austo-amcriške banke večjo množino delnic Trboveljske premogokopne družbe. Enako da namerava odkupiti akcije društva Steinbeiss v Drvaru in Tipografije. Dalje da snuje organica-cijo zračne plovbe med Južno Rusijo, Balkanom in Nemčijo. — Kaj je resnice na. tem, je težko reči.
g Dovoljenja za izvoz deviz. Generalni inšpektorat ministrstva financ je odločil, da bo najenergičnejše nastopil proti onim osebam, ki so dobila dovoljenje za izvoz deviz, pa niso odstopilo tretjine deviz Narodni banki, da ž njimi razpolaga pri prodaji deviz
•na belgrajski borzi. Takih oseb je bilo do konca decembra 1561, ki bodo zdaj pozvane, da izvrše svoje obveznosti, ker bodo sicer kaznovane.
g Povišanje takse na ležarino. Ker ne dvigajo adresati dlje časa svojega blaga, promet pa trpi na pomanjkanju vagonov, odloča prometni minister, da je povišana ležarina od 10 na 30 dinar jev za uro in vagon.
g Fiasko na ogrskih svinjskih trgih se vzdržuje že par dni. Na eksporinili tržiščih sc je nabralo na stotine prašičev, kupčij pa ni bilo sklenjenih nobenih. Peščica inozemskih kupcev odide, ne da bi kaj iztržila,
g Finančna pogajanja med Ogrsko hi Čehosiovaško so zaključena. Pogodba določa subskripcijo obojestranskih terjatev in dolgov v predvojnih kronah in ukinitev vseh iz tega zaglavja nastalih pravnih sporov. Že prej pa je bila parafirana pogodba o zasebnih zavarovanjih.
g Nov italijanski denar. Koncem meseca bodo prišli v promet dve)irski novci iz niklja, Ti novci nosijo na eni strani podobo kralja in na drugi lik-torski sveženj.
g Novi nemški zakladni papirji notranjega zlatega posojila se bodo obrestovali PO' 6% in bodo izdani s 100% tečajem. Najmanjši kosi bodo znašali 20.000 papirnih mark.
g VVoilersdorfer A. G. sklicuje občni zbor v svrho likvidacije.
g Nove funt-note izda angleška banka. Tiskane bodo na novi vrsti papirja in z vsr-ločncjšinti vodenimi vtiski.
g Velika steklarna se ustanavlja na G. Avstrijskem. D. d. „Rudolfshiitte" ima 1600 milijonov aK delniške glavnice in je ustanova Braun-Stammfest-Koncvrna. Tovarna je v VVelsu in je že dograjena.
BORZA.
Curili, 26. febr. (Izv.) Berlin 0.02S6, Newyork 532.25, London 25.06, Pariz 32.50. Milan 25.62, Praga 15.7750, Budimpešta 0.18, Bukarešta 2.60, Belgrad 5.1250, Sofija 3.10, Varšava 0.0105, Dunaj 0.0075, avstr, krone 0.0075.
Zagreb, 26. febr. (Izv.) Devize: Dunaj 0.1465 - 0.1470, Berlin 0.460 — 0.475 Budimpešta 3.46-3.50, Bukurešt 30.50. Milan 498 — 500, London 488 — 491, Nevv-York ček 103.25 — 104, Pariz 628 — 630. Praga 309 — 309.50, Švica 1915 — 1960, Varšava 0.225 — 0.235, valute:	dolar
101.50 — 102.25, avstr, krone 0142 — 0.143. češke 304 — 306, madžarske 3.30, funt 480, frank 620, lire 490 — 492.25.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 27. febr. (Izv.) 1 dolar 102 do 103.25 Din, 1 funt šterl. 491 Din, 100 fr. frankov 630 Din, 100 švic. frankov 1955 Din, 100 mark 0.47 Din, 100 avstr, kron 0.147, 100 č. sl. kron 309.50 Din, 100 lir ital. 498 Din. 100 ogr. kron 3.40 Din.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Rhtsniku nasl. v Ljubljani,
Pisalni stroji i. t. d.
Mehanična delavnica
Ltfici* Baraga?	Šelenfccrgova S L
V ■-'■k^
.*****,. "X
občinstvu ter znancem, prijateljem in go-stom z dežele vljudno naznanjava, da odpreva 28. februarja opoldne
n HEii palsči LjHbljšnifiB mmrn feanlss, nsipp. gl&s. pešt*
prvovrstno Movorno
EMONA-
opremljeno as vsem komfortom.
Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava Cenj. goste s solidno m skrbno postrežbo
v vsakem oziru zadovoljiti ter se
priporočava za naklonjenost.
1
RESTAVRACIJA se pozneje in se bo to sl. občin-
X.
Kati ^0!

fiala.
X

odpre nekaj dni stvu naznanilo po časopisih.
;