Štev. 165. POLITIČEN SLOVENSKI NDROD. Leto XXXII. rSirodnlitvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 (vbod čez dvorISčc nad tiskarno). * uradnik om je mogoče govoriti lo,—12. ure dopoldne. S.ksplii se ne vračajo; nefrankirana ae ne sprejemajo. ^^ Vtedniikega telefona iter. 74. ICV. M. ■ le od I pisma I V Lijubljatii, V petek, 22. julija 1904. Uhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa cel« leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravnistv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej. --- Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 1. ^ Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij«. — I a • e r at I 8« računajo enostopna petltvrsta (dolžina H milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, ta trikrat 9 ta, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah »lane enostopna garmondvrila 9« b. — Pri večkratnem objavljen|u primeren popntl, Vprarnlikega telefona iter. 188. t Tržaške bombe. Zabeležili smo suho dejstvo, da so v prostorih italijanskega telovadnega društva v Trstu našli bombe, ne navadne češnjeve peške, kakor bi nas rada prepričala irreden-tovska glasila, marveč prave bombe. In sedaj ugiblje svet: Z-akaj in proti komu ? Da se z bombami, ki so napolnjene z melini-tom in dinamitom, ne igrajo šolski otroci, o tem so sodbe soglasne Različna pa so mnenja, kaj so bombeži nameravali s to nevarno igračo, ker bomb ne devajo mladit, kakor nezrela jabolka. Ljudje, ki vladi takoj uganejo vBako željo na obrazu, so tudi isti dan uganili, da so bile bombe namenjene vladi za strašilo, ker v Tratu ne dovoli italijanskega vseučilišča. Gromovito treskanje bomb naj bi odmevalo do Dunaja, do lno-mosta, pa tudi preko morja v Italijo, koder naj bi se spominjali svojih neodrešenih bratov. Bombe naj bi opozorile vlado, da tržaška irredenta ne pozna šale. Mogoče, da so imele bombe ta namen, mogoče pa tudi ne, ker dokazano to še ni. Sicer pa bi bilo ravno to sredstvo najslabše, s katerim bi se vlada mogla prisiliti, da v Tratu ustanovi italijansko vseučilišče.. Drugi zopet trdijo, da so bile bombe namenjene tržaškemu namestniku. To pa naj verjame, kdor hoče, mi ne. Grof Goejs je nasproti Italijanom tako pohlevna duša, da pač ne zasluži take jeze, in ko bi se v tržaškem telovadnem društvu zbirali sami Ober-danki. Raznesla se je tudi govorica, da so za rotniki hoteli v zrak pognati »Narcdni dom«. Tud> ta utegne biti bosa, pač pa bi govorica mogla imeti namen, da v milejši luči pokažejo protidržavne in protidinaške nakane onih življev, katerih podplate žgo avstrijska tla. Dognano toraj ni ne to, ne ono, in policija včasih naredi iz komarja medveda, kakor so Bvoj čas pisali strašne romane o praški omladini. Morda pa se ne motimo, ako trdimo, da to dejstvo kaže protiavstrijski značaj in so bile bombe sploh namenjene v nepri|eto«i pozdrav onim slojem v Trstu, ki slepo ne služijo irredenti, katera dobiva moralno in gmotno podporo izza meje in se skriva pod okriljem telovadnega društva, oumljivo jo gotovo to, da je takoj v blaženo Italijo odnesel pete vodit jlj velikolaških demonstracij, občinski učitelj Fummis. Ko bi imel čisto vest, gotovo bi ga noč ne vzela. In to dokazuje, v kakem duhu tržaški »patriotje« vzgajajo mladino v tržaških ljudskih šolah, katere mora obiskavati tudi slovenska deca. To je ista rana, vsled katere trpi vsa uprava na Primorskem; tu je gnezdo onih gadov, ki jih goji državna uprava rada ali nerada. To dejBtvo v bengalični luči osvetljuje avstrijski zistem, ki s kruto roko tlači k tlom ob Adriji vsak narodni pokret primorskih Slovanov. Sedanja vlada le žanje, kar so predniki sejali. In če vlada uniči najdene bombe in petarde ter spravi pod ključ nekaj zlikovcev, s tem ni še zatrla duha, ki oživlja in pr; spešuje krtovo delo »pipčarjev in ponočnih vitezov«. To ne zboljša razmer, ki so se ustalile in udomačile tekom desetletij. Dokler ostane v Trstu in sploh v Primorju stari vladni zistem, tako dolgo se bodo ponavljale demonstracije z bombami. Naša naloga pa ni, da bi vodo nosili v Savo ali celo vladi pomagali loviti zločince, dokler ima sto gluhih ušes in slepih očes. Državnozborske volitve ? Na Tirolskem so okrajna glavarstva naročila občinam, da naj predlože občinske volilne imenike. KršČansko-socialni listi skle pajo, da rabijo imenike politiške oblasti za nove državnozborske volitve. Drugi nemški listi zanikujejo, da bedo v kratkem državnozborske volitve, najbrže zato, ker se boje novih volitev. Nemška jeza na nadškofa v Olomucu. Ves nemški takor je zopet kvišku in meče ognjene strele na novega nadškofa v Olomucu, dr. Bauerja. Storil je pa tudi v cčeh nemških kričaiev grozno hudodelstvo. V njegovi nadškefiji prebivajo skoraj izključno Čehi in v mestih nekaj Nemcev ; nadškof je zaukazal zato, da paj vprihodnje nadškofijski uradi uradujejq v češkem jeziku. Vsled tega vik in krik v taboru nemških neodre-šencev. Ogrski državni zbor. Po posredovanju grofa Apponyja so včeraj v ogrski zbornici zaključili razpravo o zvišanju civilne liste in danes bode glasovanje, pri katerem bode brez dvojba sprejet vladni predlog, da naj se zviša vladarjeva civilna lista. Prvi je govoril L e n g y e I. Za stvar, ki ne obstoji, se ne more dovoliti denarja. Ogrske dvorne uprave ni in avstrij. dvorna uprava je za Ogre brezpomembna. Kjer se gre za plačilo, je Ogrska samostojna, a če se gre za pravice, pa smatrajo Ogrsko za del države. Sploh bi pa dvor tudi lahko shajal s sedanjimi dohodki. — Dvorni maršal dobi vsako leto 4000 Bveč vkljub temu, da imajo v vsah dvornih poslopjih upeljano elekrično razsvetljavo. Na dvornih plesih se lahko nese domov 10 steklenic šampanjca, ako so daruje slugi 10 kron. Lengyel napada voditelje ne odvisne stranke, ker sa ne udeležujejo razprave, in izjavi, di bode glasoval proti proračunu. Poročevalec Kammerer odgovarja opozicionalnim govornikom. Po zakonskih določilih iz leta 1526. se je ogrska dvorna uprava spojila z ono rimsko nemškega cesarja in 1. 1804 z ono avstrijskega cesarja in tako je ostalo tudi I. 1867. — Kammerer graja nenavadno odurno razpravo o zvišanju civilne liste. Govornik pobija trditev, ki postavlja civilno listo v vrsto s plačami uradnikov in z dnino delavcev. Košutovec R a k o z y ostro napada poročevalca Kammererja, češ, da ne pozna zgodovine. Grof Appony naglaša, da dvorna uprava ne ustreza svojim namenom, ker ne označuje dostojanstva ogrskega kralja. Taka naprava se ne more podpirati z višjimi izdatki. In zato je predlagal na kralja adreso. Sedanje stanje dvorne uprave sicer ne nasprotuje pozitivnim zakonom, a duh zakonov in suvereniteta ogrske krone zahtevata samostojno ogrsko dvorno uprave. Govornik ugovarja Danielu, češ, da opozicija ne nosi nikake odgovornosti. Tudi opozicija se zaveda svoje odgovornosti, ki pa res ni tako velika, kakor je ona ministrskega predsednika. Nasproti poročevalcu izjavi, da je dostojno, ako opozicija kralju pove resnico, ker resnica in odkritosrčnost tvorita temelj harmonije med kraljem in narodom. Govorili so še R a t k a y , P a p in B a k o , nato grof Tisza izjavi, da hoče govoriti o rečeh, ki se pred vsem tičejo civilne liste. Sreča za Odrsko je, da sedi na prestolu vladar, ki je z očetovskim svojim srcem našel pot, po kateri je rešil kraljestvo iz zagate in nevarnosti, v katerih je bila dežela vsled obstrukcije. Zvišanje civilne liste niso povzročile osebne potrebščine vladarjeve ali pa potreba zvišanja apanaž nadvojvodam. Stvarni razlogi so, ki so povzročili kakor pri vsakem gospodarstvu, tako tudi pri dvorni upravi zvišanje izdatkov. Poleg tega pa moramo tudi upoštevati, da so potrebne pri dvorni upravi ravno zato nekatere premembe, ker se bode dvorna uprava tako preosno-vala, da pride do veljave samostojnost Ogrske tudi pri dvorni upravi. O nujni potrebi, da pride sijaj ogrske krone do prave veljave, so vse stranke edine, le v tem je raz-| loček kako to doseči. Na podlagi zakona iz 1. 1867. se mora delati nadalje. Potrebno je, da se dvigne dežela, a to se ne doseže s frazami, ki le razburjajo narod. Končno priporoča, da naj zbornica odobri vladno predlogo. Slovanske vzporednice v Sleziji. Nemci napenjajo vse moči, da bi preprečili slovanske vzporednice v bleziji in so zato poslali deputacijo nemških poslancev pod Schlesingerjevim vodstvom na Dunaj k dr. Korberju, kateremu so vročili protest zaradi ustanovitve nenemških vzporednic na učiteljiščih v Opavi in Tešinu. Kakor je sklepati iz pisma naučnega ministra Hartelna nemškemu poslancu Hoffmannu, vlada ne misli ustreči željam vedno nezadovoljnih in kričavih zastopnikov. Minister izjavlja, da se je pokazala neobhodna potreba, ustreči v Sleziji slovanskim željam 1 Vlada se je odločila za vzporednice zato, ker te najmanj škodujejo nemštvu. Neopravičena je skrb, da bi se vsled vzporednic širilo poslovanjenje v Sleziji. Svoje stališče mora pa sedaj že zato varovati, ker bi se Bmatralo vsako od-nehanje za vladno slabo«t, ki si jo povzročile demonstracije. Hoffmann je pozval na- LISTEK. Boji s Tatari. Po PetruSevskcm poslovenil J. Steklasa. (Konec.) Bližnji sibirski narodi so zdaj uvideli, da se kazakom ne morajo s Bilo upreti. Začeli bo dohajati k Jermaku na poklon ter ga prositi miru. lermak se jim je laskal, jim obljubil, da jih ne bode žalil in da jih bode branil Kučumovih krivic. Okolica mesta Sibira se je pomirita, utihnilo je vse, in tako je bilo vso zimo; samo enkrat se je od nekod pojavil Mametkul ter pobil dvajset kazakov, nshrupivši nanje iznenada na ribjem lovu. Prišla je spemlad, stopil se je sneg, razlile so se reke; Jermak se je pripravljal na nove pohode. Najprej je ulovil Mametkuls, potem se je odpravil po rekah Obi in Irtišu v boj proti daljnim Tatarom, Ostjakom m Voguličem. Jermaku je bila povEodi sreča mila, povsodi je dobival ruskemu carju novih podložnih. Ali zato se je število Jermakovih tovarišev vedno bolj manjšalo. S tako malo silo ni bilo mogeče vzdr- žati se v daljnem kraju proti velikemu številu sovražnikov in Jermak je sklenil poslati o sebi glas k carju Ivanu Vasiljeviču, k Stroganovim, ter prositi pomoči. Projavilsja v Sibiri slavnij, krjepkij kazak, Slavnij, krjepkij kazak, po procvanju (imenu) Ermak. Už kak etotuto Ermak on sražalsja (se boril), ne robjel (roboval), On sražalsja, ne robjel, vsej Sibirju za-vladjal. Zivladjevši vsej Sibirju, on cirju poslal poklon (priporočilo): „Oj ti goj esi, nadežda (nada) pravoslavnij car! »Ne voli menja kaznit, da veli rječ (be sedo) govorit: »Kak i ja to Ermak sin Tirnofejevič, „Ka«i i ja to, vorovskoj (razbojniški) don- skoj atamatiuška, „Kak i ja to guljal (se sprehajal) po sinju morju, „Čto po sinju morju po Hvalinskomu, „Kak i jato razbival (razbijat) \Sje busi-korabli (ladje z ja-derniki), „Kak i tje to korabli vso ne orlenie (z orlom zaznamovane); »A toperiča (zdaj), nadežda pravoBlavnij car, „Prinošu (prinašam) tebje bujnuju (predrzna) golovušku (glavico) „1 s bujnoj golovoj carstvo Sibirskoje!" Kot glasnik je odšel v Moskvo ataman Koljco, ki je bil vkup z Jermakom obsojen na smrt radi lupežkih in razbojniških del na Volgi. Ko je car pročital poslano pismo, se je silno razveselil, odpustil kazakom vse poprejšnje prestopke, pohvalil Jermaka in vse njegove ljudi ter zapovedal po cerkvah opraviti zahvalno službo božjo. Radostna novost se je hitro razširila po Moskvi. Naroda ae je vse trlo po cerkvah, na trgih in po ulioah; pripovedovali in poslušali so o Jermaku tako čudne stvari, kakršnih ni nikdar bilo. Koljca in njegove tovariše je nagradil Ivan Vasilje-vič z denarji in Buknorn, zapovedal je tudi poslati kazakom v Sibirijo velik dar, a Jer maku — dragocen kožuh s svojih carskih ple5, srebrno žlico in dve bojni opravi. Zapovedal je še Ivan Vasiljevič napisati Jermaku milostljivo pismo ter ga poveličati v pismu za kneza sibirskega, a v pomoč kazakom je poslal dva vojvodi s petsto strelci. Ataman Koljco se je povrnil z vojvo- dama in vojaki v mesto Sibir 1. marca leta 1583. Vojvodi sta sporočili Jermaku in kazakom vladarjevo milost ter jim izročila vladarjeve darove. Ataman in kazaki so se jako radovali in veselili, da jim vladar ni samo odpustil poprejšnjih zločinov, nego da jim ni uikratil tudi za novo službo svoje carsko milosti. Obdarovali so carska vojvodi, s čimer je kdo mogel: s sobolovimi, lisičjimi in drugimi dragocenimi kožami, a Jermak jo na radost pripravil vsem vojakom veliko gostbo. Kazaki in strelci so so zabavljali, a beda je dohajala že na vrata. Nastopila je zima ojstra, sibirska, da nisi smel nosa pokazati ii izbe. Kazaki niso mogli niti zverin streljati niti rib loviti. Vsled pomanjkanja svože hrane so nastale bolezni, potem glad; pomrlo je mnogo ljudi, umrl je tudi en carski vojvoda. A k temu so je pridružilo še drugo zlo. Neki sibirski glavar, Karača, jo s prevaro zvabil k sebi atamana Koljca s 40 tovariši ter je vse pobil. Ko so zvedeli o tem bližnji narodi, bo se vzdignili na kazako ter oblegli mesto Sibir, kjer jo prebival Jermak. Kazakov in strelcev je bilo malo, ali oni so čelnike vseh nemških strank, da v zbornici onemogočijo slovanske vzporednice v Sleziji. Novi poljski minister. »Slovo polskie* poroča, da namerava odstopiti minister za Galicijo dr. Pientak. Njegovim naslednikom bode najbrže imenovan grof Wodcycki, ki bode že spremljal Korberja na njegovem potovanju v Galicijo. Vatikan in Francija. Kardinal Vannutelli, ki je potoval skozi Pariz na Angleško, je izjavil proti poročevalcu „Gauloisa*, da cerkev ni prekr šila konkordata, ko je zahtevala, da pride v Rim škcl dijonski na zpgovor, ne da bi vlado prosila dovoljenja. Ali je kdaj Combes prosil dovoljenja apostolsko stolico, ko je plače jemal katoliškim škofom? V ministrskem svetu je minister zunanjih zadev prebral noto, poslano Vatikanu, v kateri se grozi s pretrganjem diplomatskih zvez, ako papež ne prekliče poziva, poslanega znanim škofom. Minister je nunciaturi ustno naznanil svoj namen. akof Le N o r d e z je šel iz Dijona in biva najbrže v Parizu. Glede na škofa G e -a r y a v Lavalu, kateri je poslal iz Rima došli poziv francoski vladi, da ga naj varuje, piše „Osserwatore c»ttolico": »Jam iudicatus est — je Ž9 obsojen, kajti zapadel je izobčenju ipso facto.« Prcticerkveni listi se silno vlečejo za tega nevrednega škof*. Ravno tisti listi, ki napadajo neprenehoma katoliške du-hovnike, da so nenravni, zdaj branijo ne-nravnost izdajalca, katerega kličejo v Rim na zagovor! To je pač skrajna hinavščina. »Figaro« ostro piše proti Combu. Ta list pravi, da hoče njsgova stranka zapeljati Francijo v razkol. Eai pravijo Cambu: Bodi Henrik VIII.! Drugi mu kličejo: Bodi Na poleon! I.i Combes jim to verjame! Mayenski prafekt je lavalskemu škofu Gearysu vročil Combovo pismo, v katerem ga poživlja, naj ne odstopi, ker bi z od stopom priznal svojo krivdo in bi tudi izgubil naklonjenost države. Gaarys namerava kljubovati papeževemu pozivu in ne odpo tuje v Rim, akoravno so mu pisali mnogi francoski škofje in nadškofje, naj uboga papeža. Angleži v Tibetu. Angleške čtte so 21. t. m. prekoračile Karolaški prelaz. Tibetanski odpor ie bil slab. Do Lhasse imajo Angleži le še 92 milj. Angleške izgube so neznatne. ]STeniško-ruska trgovska pogodba. Kakor poročajo, je odobrila Rusija višjo nemško carino na rusko žito, a Nemčija je dovolila Rusiji olajšave pri uvozu živine. Diete v nemškem državnem zboru. Poslanci v nemškem državnem zboru nimajo diet in dolgo že zahtevajo, da dobe odškodnino ali diete za čas, ki ga zamude s svojo udeležbo pri državnozborskih zasedanjih. Sedaj je to vprašanje zopet na dnevnem redu. Nemška zbornioa ima ogromno dela in stranke žele mnogobrojno udeležbo pri sejah, a poslanci izostajajo od sej, ker so zadržani po svojih stanovskih poslih. Vlada pa je nasprotna dietam. Iz brzojavk. Brno. MladoSeški poslanec dr. K o u-d e 1 a bo radi bolezni odložil svoj državno-zborski mandat se branili dolgo in junaško. Prišel je junij; Jermaku je zmanjkovalo brane in on se je odločil za predrzno delo. Ponoči, ko so Ta-tari spali, so Be podali kazaki v večji trumi » mesta, se tiho približali stanišču Karače, udarili na Tatare ter jih začeli klati. Tatari so se zbudili iz dremeža; slišali so stok in krik, ali v tmini niso ničesar videli. Ko je napočila zora, so se Tatari obodrili, ali tudi kazaki niso izgubili poguma, nego so se zavlekli med prtljago glavarja Karače ter začeli od tukaj streljati. Slednjič, okoli poldne, Tatari niso vzdržali, nego bo pobegnili b Ka-račem. Jermak je izšel iz mesta, se vrgel na bežeče ter jih bil. Minila je heda za Jermaka toda zadnjikrat. Bilo je leto; iz nekega daljnega basur manskega kraja so pričakovali v mestu Si-bir trgovcev na semenj. Ti kupci so prihajali dve leti vselej ob določenem čsbu, a zdaj so se nekaj sakasneli. Jermak je začel poizvedovati ter seznal, da kupcev ne pusti dalje car Kučum. Jermak je sbral nemu« doma 50 najpogumnejših kazakov ter se i njimi podal 5. avgusta 1684 na poizvedbo gori po Irtišu. Pluli so oeli dan, prešli mnogo bregov, toda niso srečali niti kupcev niti KuSumovih ljudi, bolnce je že za- T r i d e n t. Združenje vseh laških juino-tirolskih občin v društvo za varstvo narod nih in gospodarskih zadev je namestništvo prepovedalo. Proti prepovedi se vloži pritožba. Dunaj. Angleški kralj pride po končanem zasedanju angleškega parlamenta sredi avgusta v Marijine toplice, kjer ga obišče 28. avgusta naš cesar, ki iz Marijinih toplic odpotuje k vojaškim vajam na C.ško. Carigrad. Pri Tepasaši je bila 18 t. m. praska med turškimi vojaki in 15 mož broječo četo vstašev. V praski sta bila d«a vojaka in pet vstašev ubitih. Ostali vstaši so pobegnili. Peterburg. »Novoje Vremja« po roča iz Tifusa, da je ustreljeni podguverner Andrejev žrtev mohamedanske zarote. Med sprehajalci je bilo mnogo zarotnikov, ki so popolnoma mirno pustili napadalce po begniti. Iz ribniške doline Z ozirom na dopis iz ribniške doline z dne 24. junija v štev. 143 »Slovenca« naj se v smislu tiskovnega zakona sprejme sle deči popravek: Ni res, da so se meseca novembra m. 1. v konkurzu »kmetijskega društva v R b-nici« pozivi strankam za doplačilo oprav-nih deležev poslali namenoma ravno takrat, ko je imala katol. narodna stranka svoj shod v Ribnici, da je bil namen prozoren ali da se je sploh nameravalo, ljudstvo razburiti in je odvrniti od shoda. Res pa je, da konkurznemu komisarju takrat, ko je izdal dotične pozive z dre 20. novembra, ni bilo ničesar znano o tem, da namerava katol. narodna stranka sklicati shod na 29. novembra v Ribnica. Ni res, da ljudstvo zato ni hotelo pla čati, ker je bilo prepričano, da ni dolžno toliko plačati, in je hotelo videti le račune. Res pa je, da so na 5. decembra k sodišču povabljeni zadružniki, katerim se je stanje konkurza pojasnilo, splošno ugovarjali, da naj plačajo primanjkljaj tisti, kateri so v bilancah izkazovali dobičke in zakrivili kon-kurz. Mnogi vpisani zadružniki so tudi ugovarjali, da radi tega ne plačajo, ker v smislu pravil niso pravi člani društva. Dalje tudi ni res, da se sedaj, ko S9 bližajo občinske volitve \ Ribnici, zopet ter jajo doplačila namenoma zato, da se l|udstvo razburi. Res pa je, da se danes še ne ve, kdaj bodo obč. volitve v Ribnici in da niso v nikaki dotiki s konkurzom. Končno tudi ni res, da rase dolg od dneva do dneva, da ima društvo vsled tega, ker se konkurz toliko časa ne konča, na obrestih do 1000 K izgube in druge stroške. Res pa je, da je upravnik konk. mase denar, ki ga je prejemal, sproti in takoj nalagal v hranilnico, da se je realizirani denar večinoma že v minolem letu izplačal upnikom in da ima upravnik v rokah samo malo svoticp, katera tudi približno ne zado-Btuje za pokritje niegove terjatve. — C kr. okrajna sodnija v Ribnici, dne 18. jul. 1894, — Višnikar. Rusko - japonska vojska. Raipor med Anglijo in Rusijo. London, 20. julija. Reuterjev dopi-sovalni urad poroča iz Peterburga : Angleški poslanik je vložil popoludne pri rueki vladi energično protestno noto proti saple-njenju parnika »Malacce«. Poslanik zahteva, hajalo in bil je čas za vrnitev. Ali od veslanja proti vodi in od hoda so bili kazaki tako trudni, da jim je moral dati počitka. Jermak se je vrnil, pristal k osredku, zapo-vedal privezati ladje in se podati k počitku. Kazaki so odšli na osredek, postavili šotore ter se vlegli spat radi velike utrujenosti vsi, celo straže niso postavili. Jermak je bil vedno jako oprezen, toda to pot se je zane maril. Noč je bila temna, deževna; dež je lil curkoma, jak veter je bril in vil; po reki so se s šumom gnali valovi. Kazaki so zaspali kakor ubiti in pozabili na Tatare. A Tatari so bili blizu: Kučum celi dan ni izgubil Jermakovega sledu. Ko je nastopila gluha noč, je poslal nekega Tatarina k osredku po ladjo — ladij Tatari niso imeli. Ta Tatarin bil je obsojen na smrt; Kučum mu je obljubil, da ga bode pomilostil, če pride do kazakov, pa jih ne prebudi. Tatarin je odšel, staknil ladjo, si ogledal kazake ter se vrnil h Kučumu. Začuvši, dr kazaki vsi spe in da niso postavili straže, ni hotel Kučum verjeti tem besedam, nego je zapo-vedal Tatarinu, da se vnovič poda h kaza-kom ter jim vzame, kar mu pride v roke. Tatarin se je zopet odpravil, prebrel reko da Rusi takoj spuste ladijo. V tej noti dokazuje, da ruska ladja »Peterburg« ni imela pravice do zaplembe, ker so ruske ladje prišle Bkozi Dardanele le kot trgovske 1 a d j e , in ker je Etreljivo na »Ma-lacci« angleška 1 a s t ter je bilo namenjeno angleškemu brodovju v kitajskem morju. Na zabojih so bila tudi uradna zna menja angleške vlade. Končno poslanik opozarja na posledice tega dogodka. London, 20. julija. Kakor se čuje, je 26 angleških ladij sredozemskega brodovja od-plulu od Malte proti Port S a i d u. Malta, 21. julija. Torpedovka »Vulkan«, križarica »Pyranus« in torpedna ru-šilca »Malard« in »C>.quette« so odplule danes, da se združijo s sredozemskim bro- dovjem. Malta, 21. julija. Angleška torpedovka »Vulkan« je bila včeraj nenadoma odposlana proti vzhodu in sicer radi za-plenjenja »Malacce«. »Vulcana« so odposlali, ker je že imel paro ter zato lahko že čez pol ure odplul. Angleška oklopna križarica »Lancaster« je nato sledila »Vulkanu«. Pariz, 21. julija. Kakor trdijo tu kajšnji diplomatični krogi, je beeedilo včeraj v Peterburgu oddane angleške protaBtne note zelo resno. Nota zahteva, naj s e »M a 1 a c c o« takoj izpusti. Tu prevladuje mnenje, da bo Lunbsdorf predlagal, naj celo stvar razsodi razsodišče, kar seveda ne bo ugajalo Angliji, ker noče pripoznati parnika »Peterburga« za bojno ladjo. Peterburg, 21. julija. Grcf Lambs-dorf je baje rekel angleškemu poslaniku, ko mu je izročil noto, da se je Rusija ravnala po mednarodnem pravu. Tudi v vojaških krogih odobrujejo zaplenjenje parnika »Ma lacce«, ker je vozil vojne potrebščine. London, 21. julija. Peterbur-ška vlada je odklonila izročiti nazaj »Malacca«, dokler ni razsodno sodišče izreklo svojega mnenja, če niso bile vojne potrebščine namenjene za Japonsko. London, 21. julija. Kakor poroča »Dai)y Telegraph«, so Rusi pri zaplenjenju »Malacce« s silo odstranili angleško zastavo. Neodvisno časopisje zahteva takojšnjo mobilizacijo angleškega brodovja, ako Rusija ne izpusti »Malacoe«, ali jo pa še celo prepelje v kako rusko pristanišče. London, 21 iulija. Angleški poštni parnik »Malacce« je za pustil z rusko posadko na krovu in pod poveljstvom ruskega poročnika Schvvarza danes zjutraj ob pol 8. uri vkljub angleškemu protestu Port S a i d. Radi tega se je položaj zelo poostril. Ruski poveljnik je izjavil, da plove na Rusko. Več listov izjavlja, da bo prva angleška ladja, ki bo srečala »Malacco«, ustavila parnik ter odstranila rusko posadko, ne da bi se brigala, kako bo Rusija prenesla to sramoto. London, 21. julija. Reuterjev do-pisovalni urad poroča iz Aleksandrije, da sta došli tja angleški križarici »Surious« in »Venus«. Malta, 21. julija. Angleški križarici »Leander« in »Lancaster« in trije torpedni lovci bo zapustili Malto, da se pridružijo sredozemskemu brodovju, ki odplove proti AlekBandriji. Malta, 21. julija. Razven torpedovke »Vulcan« in križaripe »Pyramu« sta odplula in Bplezal kot mačka k enemu šotoru. On je posegel pod šotor z roko, izvlekel tri puške in lazeč prišel do brega ter jih prinesel Kučumu. Kučumu je zdaj zaigralo srce. Poda se k reki; velika četaTatarov se je pripravila za prelaz tiho in oprezno. Ka zaki so spali čvrsto in radi jakega vetra ter šuma valov niso nič slišali. Tatari so srečno prispeli na osredek, se približali kazakom, se vrgli hkrati nanje ter jih začeli pobijati kakor teleta. Tako so skončali kazaki; samo dva moža sta ušla nožu tatarskemu: eden je utekel v mesto Sibir ter prinesel tovarišem poročilo o poginu svojih, drugi je bil sam Jermak. Začuvši krik in klanje, jd skočil na noge in se s sabljo vrgel na Tatare ter klical svoje na pomoč. Toda nobeden njegovih kazakov ni prihitel na klic svojega atamaoa: eni so ležali pobiti, dragi so se pa zvijali pod Tatari. Uvidel je Jermak, da se delo ne da popraviti; posekal je nekoliko Tatarov ter skočil k ladjam; ladje pa je odneslo na sredino reke. Sedaj skoči Jermak v vodo in plava k ladjam, toda težka bojna oprava ga povleče k dnu. Bil je, bil je Jermak — in utonil. Britko bo jokali kazaki za svojim smelim danes še tarpedni topničarici »Speedy« in »Harrier«. London, 21. julija. Ruski poslanik, ki se je včeraj pogovarjal z ministrom una-njih zadev, je danes zopet prišel na pogovor v urad za u na nje zadeve. Port Artur. London, 21. juliia. Dne 17. t. m. so v Daljnem izkrcali iz 15 prevoznih par-nikov strelivo in živila. Japonske čete ne prodirajo sedaj, kakor poročajo iz Č fu, ofenzivno proti Port Arturju ampak le branijo zasedene pozicije. Priprave za splošen napad hitro napredujejo. Proti koncu tega mesaca bodo Japonci bržkone pričeli zopet z cfnnzivo. Sedaj imajo pred Port Arturjem do 80.000 mož. Iz Kinčova dohajajo fie vedno pomožna čete. Dne 16 t. m. so potopili Rusi v Golobjem zalivu neki parnik, ki se na dano znameme ni hotel ustaviti. Sale tedaj so zapazili Rusi, da ni japonski parnik ter skuhali rešiti moštvo. Rašili so 40 Kitajcev in nekega ran enega inozemca. London, 21. julija. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia: Japonski listi poročajo, d a se je japonska armada pred Port Arturjem polastila neke važne pozicije zahodno od Port Arturja, vtrdbe Svantajtae. Odtod zamorejo Japonci z dalekonosečimi topovi uspešno streljati na pristanišče. L o n d o n, 21. julija. Neki včeraj v Nor-viš došli ruski begun, ki je zbežal iz Port Arturja, trdi, da jev Stesel pripravljen, boriti se do skrajnosti. Živil in streliva že primanjkuje (?) Posadka trpi mnogo vsled bolezni in lakote. (?) Car v Kronstadtu. P e t e r b u g, 21. julija. Car je popolnoma inkognito ogledal baltiško brodovje v Kronstadtu. Kedaj odpluje brodovje, sedaj še ni znano. Druga ruska armada. Pariz, 21. julija. Kakor se poroča iz Peterburga, drugi ruski armadi, ki stopi proti koncu avgusta v akcijo, ne bo poveljeval Kuropatkin, ki ostane šef armade. Poveljstvo druge armade dobi ali najboljši Dragomirov učenec Sišoniljenov, poveljnik v Kijevu, ali pa bivši ravnatelj vojaških šol in sedanji vojaški guverner v vzhodni Sibiriji, Suhotin. Aleksejev ostane na svojem mestu. Brzojavke o položaju na bojišču. London, 21 iulija. Na iugu Daši-čava ia vzhodno od Hijčena so Japonci napravili močne utrdbe. Iz tega nikakor ne sledi, da preko teh utrdb na bodo nadaljevali ofenzive. London, 21. julija. Japonci imajo trdna Btališča deset milj od Dašičava, vzhodno cd Hajčena, stoje tisoči Japoncev na cesti v S ujan na neki točki, odkoder se razcepi četa v Hajčen in Dašičavo. Ruske pozicije bo raz-tegajo preko Liao reke. Nemogoče je, da bi Bedanji položaj dolgo časa trajal. Peterburg, 20 julija. Do sedaj še ni došlo nobenih poročil o Kellerjevem boju in njegovem vplivu na občni položaj. »Novoje Vremja« trdi, da kaže ta boj zopet težkoee boja v goratem kraju in važnost gorskega topništva. Japonci so ostali še vedno zvesti svoji taktiki ter ne hranijo nič streliva. Ako so Rusi izgubili nad 1000 mož, bo Japonci pri tem izgubili toliko streliva, da bodo težko nadomestili njegovo izgubo. Pariz, 21. julija. »Agence Havas« poroča iz Dašičava: Kakor psročajo Kitajci, vzbujajo vzhodno od Ljaojana stoječi Japonci nezadovoljnost med prebivalci. in razumnim atamanom. Propal je Jermak, a zdaj tudi njim ni bilo kaj delati v Sibiriji. Zbrali so se ter odšli vkup s carskim vojvodo na Rusko. V mesto S bir se je zopet povrnil Kučum, sopet je bilo v sibirskem carstvu vse po starem, kakor da Jermaka sploh tam ni bilo. Toda ni za dolgo bilo sadušeno veliko Jermakovo delo. Po-begnivši iz Sibirije so se kazaki kmalu vrnili z veliko bojno silo ter si zopet pridobili vse, kar je bil Jermak osvojil. In potem so začeli Rusi vedno daje prodirati ter osvajati vedno več zemlje. Končalo se je s tem, da je ves ogromni kraj, ki sa dandanes zove Sibirija, postal ruska zemlja. Spomin na Jermaka in njegove hrabre tovariše ni zamrl in ne umre nikdar. V sibirskem mestu Tobolsku je postavljen osvo-jitelju Sibirije velik spomenik; v tobolskih cerkvah se spominjajo še dandanes ubitih kazakov, in skoraj v vsaki sibirski izbi krasi steno slika atamana kneza, Jermaka Timo-fejeviča. A v najnovejšem času so postavili Rusi svojemu Jermaku krasen spomenik tudi v Novem Čerkasku, v glavnem mestu danskih kazakov. •Osne ž vilcm določijo kar po svoji volji ter kupujejo že sedaj na račun vojne od Skodnine. Berolin, 21. julija. »Lokalanzeiger« poroča: Kapitan tooniSarice »Saokaj«, Hiyasi, ki je v boju pri Kinčovu podpiral japonske čete ter bil v boju ubit, je bil dolgo časa japonski pomorski atašej v Barnlinu ter za pustil malo pred vojsko Birolin. Cisar Viljem je izrekel Japonski sožalje vsled te izgube. Pred kratkim so v Tokiu pokopali 13 japonskih častnikov, ki so vsled ran umrli. Poleg italijanskega in amerikanskega poslanika je korakal za pogrebom tudi nemški poslanik grof Arco. Vojaški atašeji na bojišče. Tokio, 20. julija. Drugi armadi pri-deljeni vojaški atašeji so danes zvečer od potovali ter se vkrcajo v soboto v Moji. Dementiranje. Berolin, 21. julija. Wolfov dopiso-valni urad poroča iz Tokia: Nasproti poročilu, da je predlagala japonska vlada Kitajski, naj ji izroči upravo zasedene Mandžurije, uradno zatrjujejo, da japonska vlada ni nikdar kaj sličnoga predlagala in je t orej ta vest popolnoma izmišljena. Na morju. Tokio, 20 julija. Parnik »Takišima-maru« je opoldne priplul v Maroran, potem ko ga je preiskalo rusko vladivostoško brodovje. Parnik poroča, da je odplulo rusko bro dovje z vso hitrostjo v južaovzhodni smeri, kakor bi hotelo pluti proti Sajgonu. Bržkone je pa to le zvijača, da bi ložje zasledovalo japonske ladje. Tokio, 21. julija. Vladivostoško brodovje je potopilo japonski parnik » T a k a • širaamaru«. Carigrad, 21. julija. Ruska topni-čarica „Čarnomorec" je baje odplu'a proti Rdečem morju. Fort Artur bo izstradan? Pariz, 21. julija. »Nevv York Herald« poroča, da so Japonci Bklenili, da Port Arturja ne bodo naskakovali, ker jih to stane preveč izgub. Mislijo, da ložje pridejo do svojega namena, ako trdnjavo izstradajo. Obležna armada japonska znaša baje 80.000 mož. Japonska vojska v Mandžuriji. P. Mihajlov, poročevavec „Rusi", ceni vse japonske vojne sile v Mandžuriji na 179.800 mož s 144 topovi. Pred Port Ar-iurjem trdi, da je 59.800 mož z 204 topovi. Te številke postajajo tem zanimivejše, če pomislimo, da je število vse aktivne armade japonske 193.757 mož, reserva pa 34.605v mož; torej vsega skupaj 228.362 mož. Ce k temu računamo še domobranstvo, katerega je 120.000 mož, dobimo za vse vojne sile japonske število 348.000 mož, h kateremu pride še 10.735 častnikov. Če primerjamo te številke z armado v Mandžuriji, vidimo, da je Japonska že mobilizirala doslej vse, kar je mogla, ne le aktivne vojake, ampak tudi že reservo. Doma imajo edino le domobranstvo, a tega ne morejo poslati na bojišče, ker ga rabijo za varnost lastnega obrežja. Če pomislimo, da je Japonska v resnih denarnih stiskah, dalje da je japonsko brodovje poleg izgub in poškodb tudi že jako izrabljena vsled petmesečne vojske in da so zlasti kotli velikih ladij že komaj rabni, tedaj moramo reči z Mihajlovom, da je čas najboljši zaveznik Rusov, kakor je bil Kuropatkin takoj izpočetka iz-previdel. Hvala Kuropatkinova. Petrograd, 21. julija. „Pravitelj-stvenij Vestnik" popisuje, kako občuje Kuropatkin z ranjenci. Vsak večer gre v bolnišnico, kjer so ranjenci z bojišča. Najprej obišče bolne častnike, za katerih vsakega ima prijazno besedo. Potem obišče druge vojake, katere nagovarja : .Otroci." Vsi ga visoko spoštujejo. Vsak dan deli Kuropatkin tudi podpore. Vojnim poročevalcem je izdal namestnik Aleksejev jako ostra določila. Pred vsem so vsi popolnoma podvrženi naredbam vojnih poveljnikov. Vsak ima svoje mesto, s katerega ne sme brez dovoljenja. Iti smejo samo po potih, ki so jim določene. Nobeden se ne sme vrniti naravnost domov, ampak vsak mora prej v Rusijo ter se tam oglasiti pri svojem konzulatu. Ko bi kateremu zmanjkalo sredstev, ne sprejme nihče odgovornosti zanj. Ruski svečenik — junak. Eden junakov v ruski vojski je svečenik bčerdatovskij, ki je, visoko mahaje a kri žem, vodil 12. polk v smrten boj proti japonskim vrstam, a leži sedaj v lazaretu v Harbinu s tremi krogljami v prsih On sam opisuje svoj junaški čin tako-le: Moj polk je bil odposlan, da reši omajane bataljone Ka-štalinskega in da jim aavaruje umaknenje. Mej tem, ko ao se ti batalijoni umikali, bili smo obkoljeni od Japoncev in smo si morali z bajoneti odpirati pot. Japonski firapneli so delali velike praznine v naših vrstah in naši ljudje so ss jeli obotavljati in omahovati. Tu me je vspodbodla naša sveta vera, da sem jim vd hal novega poguma. Vrgel sem klo buk od sebe, vzel križ v desno roko in drvil pred fronto. Ljudje so ae zopet ojunačili, ko so me videli ter so kričali: »Krist je z nami!« Tikom poleg mene je šrapnel poruši tri mole, jaz pa sem rstal nepoško dovan. Vsi, ki so bili v sprednjih vrstah, so padli ped groznim navsknžnim ognjem Ja poncev in razbeljena žrela topov so se nam zdela kakor pismena iz pekla. Jaz sem visoko držal znamenie botie in isto je širilo strsh in gr >zo m< d našimi poganskimi nasprotniki. 8'ednjič je ena krogl|a zadela moja prsi ali jaz sem le alil naprej. Zadela me ja diuga krcgja in jel sem omahovali. Prišli je tret a in padel se®. Vlekli so me preko bojišča, mej tem ko si je naša mala četa, sledeča pota gosooda, napravita pot skozi reUevilo ao*rožnikov in je dosegla našo umikajočo sa glavno »rmad >. Saveda bo bile žrtve velike; od 110 mož jih je ostalo 90 mrtvih na bojišču Štajerske novice. š Nemška zmaga. Pri včerajšnjih ob č nskih voutvan v St liju so zmagali Nemci v prvem in drugem volilnem razredu. V tretjem volilnem razredu se N ;mci niso udeležili volitve š 301etni službeni jubilej. Die 29. juliju bo minuto 30 let, *ar so prebili na mariborskem učiteljišču zrelostni izpit ti-le tovariši: Golob Andrej, nadufii-telj pri Sv. Marjeti niže Maribora; Javni k G a b r i e 1 , nadučitelj pri Gornji Sant|un gerti ; Leskov ur Josip, na uJit««1« v HoSah; M a t k o Ivan, nadučitelj v Raj■ henburgu ob S*vi; Praprotnik Fr. , nadučitelj v Mozirju ; Supanek J o s. , c. kr. okrajni šolski nadzornik v Cdju; Tribnik Erneat, nadučitelj v Spodnji Polskavi; Tribnik Ludovik, nadučitelj v Žrečab; Trobej Ivan, učitelj in bivši okrajni šolski nadzornik v Slov. Gradcu. Imenovani jubilarji bodo imeli prijateljski sestanek tekom velikih počitnic v Mariboru. š Biciklist povozil je v Mariboru Terezijo S e g u 1 o , ki si je pri padcu zlomila roko. š Graška policija je dobila novo uradno poslopje, kamor se preseli 25, t. m. š V Mariboru je umrl stavbinski tehnik Avgust Stepischnegg, star 25 let. Truplo so prepeljali v Slovensko Bi« strico. £ Mladi tatovi. V Studencih pri Mariboru so bratje M i k š , 12 in 14 let atari dečki, vlomili na raznih krajih in odnesli več stvari. Mlade tatove so prijeli v Mari boru. — V Gosposki ulici št. 40 sta štirinajstletni hišnikov 8in Antm Lazar in potepajoči se trgovski vajenec, 15 etni Teodor Kocbeck, ukradla raznim strankam stvari v vrednosti 200 krm. š 401etnioa ptujske čitalnice. Ptujska narodna čitalnica priredi veliki koncert povodom 401etnice svojega obstanka v ne deljo, dne 24. julija t. 1. Spored: 1. Ob pol 9. uri dopoldne slovesna sveta maša v samostanski cerkvi. 2. Od 11. do pol 1. ure promenadni koncert v »Narodnem domu«. 3. Od 4. ure popoldne naprej veliki koncert z godbo in petiem. — Svirala bode društvena godba ljubljanska. Vstopnina prosta. — Kdor se želi udeležiti skupnega obeda — ne banketa — naj blagovoli pravočasno ob vestiti odbor. Dnevne novice. V Ljubljani, 22 julija Dogodki v Trštu. Sinoči je bila zopet demonstracija. Uprizorili so jo mladiči avstrijskega mišljenja. Imeli so seboj črno-rumeno zastavico. Iredentovci ao pa priredili protidemonstraci o Policija je dala zapreti kavarno »Ai volti« ter je aretovala kakih 10 demonstrantov. Aretiran je izdajatelj liberalnega lista »Gazzettino« V e r k. — Včeraj v jutro ob 6 uri je šel v prostore razpušče-nega društva »Ginnastoa" preiskovalni sodnik dr. Barzal s policijskim komisarjem Per-totom in drugimi policijskimi uradniki in agenti. 2 njimi je bilo tudi večje število redarjev in 3 tesarji z orodjem. R?darji so obkrožili poslopje. Nova preiskava je trajala do 2 ure popoldne. Ni še znino, da je li imela ta preiskava kaj uspeha. V prostorih so dvignili ves pod in podrli nekatere stene v svrho preiskave. Zajčev osnutek Vegovega spomenika so si ogledali v zadnjem času mnogi odlični Dunajfiani, profesorji, kritiki, umetniki in častniki. Vsi so se izrazili o osnutku vrlo pohvalno. Razveljavljene občinske volitve. Is Celovca poročajo : Razveljavljene ao vsled priziva slovenske stranke občinske volitve v D o b r 1 i v a s i in baje tudi v G 1 o b a s - n i o i. Slovenski volilci, pozor I — Vihar na Gorenjskem Včeraj so imeli v blejski okolici vihar, ki je bil okolu Žarovrice tak, da je lomil drevje. V Vintgarju je bil silen vihar. Tudi v Bohinju so imeli d«ž. — Slavnosti gasilnih druitev. Slavlje p e t i n d v a j s e 11 e t n i c e obstanka prostovoljne požarne bra mbe v P o s t o jni inzbo-rovanje kranjskih požarnih bramb se bo vršiio po naslednjem sporedu: 1. Slavnost vršila se bt do ob vsakem vremenu nepreklicno dne 14 avgusta t. 1 (torej ne 21. avgusta); — 2. V predvečer, soboto 13. avgusta ob 9. uri m;rozov z bakltado; — 3 Dne 14. avgusta zjutraj ob 5 uri budnici; — 4. Z]u-traj k poštnemu in k brzovlaku, sprejme došle goste deputacija; — 5 Ob pol 9. uri posebna sveta maša za brambo\c>; — 6. Po sv. maši zbirališče na glavnem trgu, potem odkorakamo k posebnemu vlaku k sprejemu došlih gostov, — pozdrav pri slavoloku, potem dtfniran e; — 7. Po defiiiranju obhod do trgu; — 8 Rashod na glavnem trgu; — 9. Po razhodu, tečno cb 11. uri dopoldne zborovanje odposlancev požarnih bramb kranj skih v šolskem posionju. — 10 Po zborovanju točno ob pri 1. uri banket v hotelu „Ribnik«. — 11. Točno cb pol 3. uri zbirališče ria glavni m trgu od todi odkorakanje z godbo na čelu v svetovnoslovečo jamo po-sioiinsko; končno pred odhodom bratskih društev 'jnoeialni ogenj. — Češki „Sokoli« so obiskali v sredo tudi Zagreb. — Zwtčer je bil njim na čast komerz — Bolnico za jetične bodo zgradili na S jemenu pri Zagrebu. Oolast je zgradbo ža dovolila — Zrelostni izpiti na novomeški gimnaziji so b
  • jrt!u Vetr.ul. Neb« ! Jle 5't j TŽS 21| 9. zveč. | 73o 4 | 215 j si. szah. | jasno. ( 73 7'2I 19 11 si. vzh. 1 .| 735-8 | 28-6 | si. svzh. 1 del. obl. I 0-0 Srednja včerajžnja temperatura 23 8* norm. 19 9* 1248 Tužnim srcem javljamo, da je Vsemogočnemu dopadlo nam ljubega očeta, oziroma starega očeta in strica Fran Lovšina v dobi 71 let, po dolgi mučni bolezni, danes, v četrtek, dne i1. julija t 1., ob 10. uri poklicati v boljše življenje. Pogreb drazega rajnkega bo v soboto, 23. julija t. L ob 10. uri na Premu. Priporočamo ga v pobožuo molitev vsem znancem. Franc Lovšin, nadučitelj, sin. — Ivan Lovšin, župnik. Uršula Lovšin, soproga. — Marija Lovšin hči. Lak za sobina tla, Sjol^dnej prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 11 11—7 Vnanja naročila proti povzet ju. 535 52-28 Samo 6 dni 12 Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši hrzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri »Figovcu«. Odda se več sob za letoviščarje ■ vso opravo v lepem kraiu na Gorenjskem, pol ura nad Kramem Električna razsvetljava in pripravno za kopanje. V*č »e poizve Hii Blažu Zabretn v Bri tofu, pošta Kranj. 1230 4-2 Konforisfinja želi službe. Vešča je alovenskega nemškega in italijanskega lezika v govoru in pisavi, knj govi d t a >n pisanja na stroju. Ponudbi sorejpm> upr. „Sloverc«1240 2—1 prodajalka išče službe; Ish&o vstopi tudi kot trafi-kantinja B ai^obotn« ponudbi nai se pošiljajo poste re«t»nte A Z, štev. 151, Kamnik, Goreujsko. 1250 3—1 ^J M JJ111111 i 11111111111111111111111 i I i 111111111111 i 1111) 111111111111111111111II1111111111M11 tj || Grenčica || II „Florian" |[ || in liker || II „Florian" H II najboljša kapljica H za želodec. 1238 3 1 1 Ti I l~l IU M111111M ■ MI f 11M11111 ■■ IM [ 11111111111M111111111 ■ 1111M ■ IM1111M ■ I11111M11 |T7| >77 r- Pijte Klauerjev »Triglav"! — • J__fl 1*1 • M S najzdravejši vseh likerjev. 544 150-49 poprave šivalnih strojev vueh sistemov se najcenejše sprtjemajo in dobro izvrfe. Dele šivalnih strojev, igle in strojno ohe je dob ti pri 993 14—5 Singer Co. akc. dr. za šivalne stroje Ljubljana Sv. Petra cesta 4 Kof hišnik želi vstopiti oženjen vpokojeni železniški uslužbenec. Nast ip lahko takoj. Naslov pove upravništvo. 1228 2—2 Gostilna 1181 6—5 se odda v najem takoj in za več let, v prijetnem kraju na Gorenjskem tik cerkve. Zraven gostilne je prodajalna z mešanim blagom, razprodaja tobaka, prostor s tremi sobami, klet, shramba, konjski hlev, in vrt. Na razpolago je vsa gostilniška priprava. — Ponudbe na naslov: Upravništvo .Slovenca". Zdravilišče Toplice na Kranjskem, dolenj. železn. postaja Straža=Toplice. Akrato-vrelec 380 C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 726 8—6 Zdraviliška uprava. Na graščini barona Wambolta Umstadtskega na Hmelniku se oddaje služba samostojnega kmetijskega adjunkta. Nftančnne sa izve pri eskrbništvu graščine barona Wambolta Umstadtskega na Hmelniku/ pri Novem mestu. ii9t> 8-7 ker se sezona bliža koncu, le od dne 22. julija do 31. avgusta obleke iz poletnega sukna..............preje gld. 6'— sedaj gld. 3"60 hlače iz poletnega blaga............... » n 4 — » » 2'40 perilno blago in obleke iz listra .'........... » n 5'~~ » » 3'- perilne obleke od 3 do 10 let............. „ n 1"50 „ „ — 90 havelok iz veljblodne dlake.............. „ » 5 — „ „ 3- — površnik temnosive barve . ............. B » 10-— „ „ 6 — športne suknje, zelo moderne............. » » 12'— „ „ 7 20 čisto volnene tennis-obleke.............. „ » 18"— „ „ 10-80 pol volnene tennis-obleke............... » » ">'— » „ 4 20 ženski jopiči, črni in drap.............. » » 5'— » „ 3 — paletot, črni in drap................. n » (>'— » » 4-40 damski plašči.................... ,, „ 10'— „ „ 6'— ovratniki za deklice z rdečo in višnjevo kapuco .... „ „ 3'— „ n 180 poletne bluze v vseh barvah............. » » — "80 „ „ —-48 poletna pcrilna krila, barvana............. n » 150 n » —"90 perilna oblačila za otroke, bela in barvasta...... „ » 1'30 „ „ — 80 blago za krila v vseh barvah............. » » 4'50 „ „ 2'70 blago za kostume v modnih barvah......• • • • n » 1°'— » » 6'— klobuki iz volne klobučevine............. » » 1'— „ „ —'60 volneni klobuki za dečke............... n n — '50 „ „ —'30 svitli modni klobuki z višnjevim trakom....... „ „ l-60 „ „ 1— svilene kravate in pentlje............... » n —'50 , „ —-30 srajce bele in barvaste........•....... » » 1'60 „ „ — '90 kape za gospode in dečke.............. » » — 60 „ „ — 36 najfinejša modna poletna oblačila v najnovejših barvah . preje gld. 15'— do 20-— in 30'— sedaj „ 9— „ 12— „ 18-— površniki za duhovnike iz črnega listra........preje gld. 10'— sedaj gld. 6"— površniki za duhovnike iz kamgarna in sukna..... . „ 20-— „ „ 12'— veiespoštovanjem i242 3-1 Oroslav Bersiafovič Angleško sklatlisče oblek v Ijubljani, Mestni trg štev. 5. wrm- ITakap trn prodaja — »»akovrstnih driavnih papirjev, arafik, denarjev itd. Savarovanja u tgube pri ftrebanjtb, pri izžrebanju najmaaj-Stga dobitka. — Proweae *a »aako Irebanj«. £ u 1» n t n * i z v r 111 • v u * r o 6 i 1 na borit. GJffHJfF' Menjarična delniška družba „m «3 B C I li I., HolLfiili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasso 2 ,JMT Pojaantla t vseh goapodaraklh m Bnančnlh stvareh, potem o kurinih vrednostih vseh ipekulaoljsklb vrednostnih papirjev in vestni nasveti ia dosego kolikor ja »ogoCe. viaocega »breuloviinja pri popolni varnosti naloženih srlavnto. 13* 365