LIR 30 PoStnlna plačana - Sped. abbon. post. - II. gr. GOSPODARSTVO R G O V I N A F I N A N C E I N B TJ S T R I J A 'To XII ŠT. 284 _____________ PETEK, 25. JULIJA 1958 O B R T» K ME TIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Svetovni odmev iraške revolucije Politične in gospodarske posledice - Boj za petrolej in političen vpliv ^Vni udar, ki so ga izvršili re-^ionarji v Iraku 14. julija ni '•o povzročil velike mednarodne ,etosti, ki je zadnje dni k sreči Opustila in bo sčasoma verjetno !,°litoma zginila, temveč bo imel Itae posledice na notranji politi-j socialni in gospodarski razvoj i^ku. Revolucionarji so umorili ^ia Feisala in prestolonasledni-^blulilaha ter s tem odpravili Devino. Ubili so tudi prvega mitskega predsednika Arabske u-(med Irakom in Jordanijo), ^desetletnega Nuri es Saida, raz-Jvczo z Jardanijo ter v načelu stali na povezavo z Združeno a-republiko (Egipt-Sirija-Je-t')i ki ji načeluje predsednik Na-P« vsem tem predstavlja državni ški kapital in sicer British Petroleum, Royal Dutch, Compagnie Francaise des Petroles in Standard Oil of Nevv Jersey in Solony vsaka po 23,75%, Gulbenkian pa s 5%. Prav tako je bil razdeljen kapital še dveh drugih družb, Mossul Petroleum in Basra Petroleum, medtem ko je Khanagin Oil v rokah British Petroleuma. Po sporazumu iz leta 1952 pripada Iraku polovica dobička petrolejskih družb; te so se obvezale, da bodo od 1956. leta dalje pridobivale najmanj 30 milijonov ton petroleja na leto. Pri takšni proizvodnji je Irak prejemal od tujih petrolejskih družb 70 milijonov funtov šterlingov (119 milijard lir) na leto. Okoli dve tretjini iraške petrolejske proizvodnje iz- f v Iraku zmago vsearabskega gi-!Ja< ki gre za tem, da se združijo ^arabske države in ki ga vodi *Na POSTOJANKA 'Oljena za zahod a ameriško zunanjo politiko in 'v tako za ostale države atlanske kakor zlasti za Veliko Brila-® in Francijo, pomeni revolucija taku hud udarec; saj je zrušila J]0 strateško postojanko, ki so jo "leži ustvarili'leta T955 z bagdad-111 paktom, to je z zvezo med V. 1 an-ijo. Turčijo, Iranom (Perij. in Pakistanom; ta je bila po k važnejših članica!) povezana z ■9sko zvezo in s teni. z Ameriko, ein pogledu je dovolj zgovorno samo dejstvo, da je prav tista vojska, ki so jo organizirali |leži ih oborožili Američani, pola britanske čete na letalskih o-1sčih v Iraku, naj izročijo oro-Nova vlada je seveda odpove-bagdadski pakt in hkrati po 'ala domov iraške čete iz Liba-a« ki sp imele namen pomagati Hi v boju proti upornikom. (Se-'ia libanonska vlada je ppklica-T Pomoč Američane, medtem ko ^bgleški padalci zasedli Jprda-da bi preprečiti vdor iraških /' Irak je pod novim državnim sjvom svečano proglasil svojo dtivno nevtralnost« izven blo-f'iav v tem je velik uspeh so-ske politike, ki bo zdaj laže utr-svoj vpliv ne samo v Iraku, 'Več na vsem Srednjem vzhodu. 'GRI SO VELIKE fPODARSKE KORISTI ISTI PETROLEJ !eki komentator v zahodnih 11-Pripominja, da je gospodarska ast zahodnih držav v arabskih aJah kriva tudi politične nestal-'l v arabskem svetu. Upor v Ira-,tl* sicer izključno naperjen pro-Hjcem, toda odpoved političnih ?, z zahodnimi državanii, kakor “d nedvomno bagdadski pakt, je '0lj zgovorna in dokazuje, da je ■ •evolucija naperjena tudi pro-Mivom tujih držav v Iraku. Vse-‘°r je bila dosedanja gopodujoča i1, v Iraku pod trdo roko pigd-Jiika Nuri es Saida povezana z JHlom; tako je tudi kralj Feisal Prvimi državniki na Srednjem sprejel takpimenovano'Ei-"(nverjevo doktrino, Mimogrede se omenimo, da je prejšnja vla-tazpustila že leta 1954 vse stran-.^ko da je parlament ostal v ,v,b samo na papirju. Dejansko “'la vlada odgovorna samo kra-■kedtem ko je nepopustljivi Nu-? Said vtaknil v ječo na tisoče isoče svojih nasprotnikov, pove-•Zobražencev. Pomanjkanje po-"e svobode so uporniški oficirji, 5° izvršili prevrat, toliko laže izbili za svojo tiho agitacijo pro-"asedanji vladavini. ‘ede tuje gospodarske nadobla-■ Iraku naj omenimo, da je bilo ^iščanje petrolejskih vrelcev, a glavni vir državnih dohodkov, /tHh tujega kapitala, to je pred-l\ družbe Iraq Petroleum, v kale soudeležen predvsem angle-bolandski, francoski in ameri- važajo iz Bassare v Perzijskem zalivu s petrolejskimi ladjami, medtem ko prevzame preostanek naftovod, ki vodi na Sredozemsko morje. KOLIKO PETROLEJA PRIDOBIJO V IRAKU Svetovno proizvodnjo petroleja cenijo na okoli 881 milijonov ton, od tega odpade na Srednji- vzhod okoli 176,8 milijonov ton. Med državami na Srednjem vzhodu je Irak četrti po proizvodnji petroleja. Lansko leto je petrolejska proizvodnja dosegla v Iraku 21 milijonov ton, v Ku-vvaitu 57,3 mil. ton, v Saudovi Arabiji 49 ml!, ton in v Iranu 35,5 mil. ton; leta 1956 je bil Jrak celo pred Iranom ter je pridobil 31,3 mil. ion, Iran pa samo 26,5 mil. tpn, Tuje družbe so začele izkoriščati petrolejska ležišča v Iraku leta 1927, in sicer v Kirkuku, nato leta 1993 v Ain Zalahu ob turški meji, deset let nato v Neher Umaru in Zubariru. Petrolej iz Kirkuka in Ain Zalaha se pretaka po 1000 kilometrov dolgem naftovodu do Tri-polija v Libanonu in do Banpassa v Siriji ob Sredozemskem morju; izliv naftovoda do Haife je bil leta 1948 prekinjen zaradi napetosti med Izraelom in arabskimi državami. Petrolejski vrelci v južnem Iraku so povezani z dvema naftovodoma do pristanišča Fao v Perzijskem zalivu. IRAK MORA IZVAŽATI SVOJ PETROLEJ Večina pogodb, ki so bile sklenjene glede izkoriščanja petrolejskih vrelcev med Irakom in tujimi družbami, zapade okoli leta 2000, nekatere celo še le leta 2013. Ni dvoma, da bo nova iraška vlada zahtevala revizijo teh dogovorov z tujimi družbami, zlasti v kolikor zadeva delitev dobička. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da bo Iraška vlada v tem pogledu pristala na kompromis s tujimi petrolejskimi družbami in se pokazala spravljivo, ker ji ne bo lahko tako hitro nadomestiti sedanjih strokovnjakov tujih petrolejskih družb. Takšen kompromis bi ji, tudi zagotovil nemoten priliv denarja v državne blagajne, ki se bo še povečal, ko se bo država prav gotovo zagotovila večji odstotek dobička. Da bi Irak prekinil dobavo petroleja zunanjema sveta, ni nikakor verjetno, ker bi takšen ukrep pomenil gospodarski samomor I-rak more izvažati petrolej, kako si nobena država ne more privoščiti, da bi prenehala izvažati svoje proizvode. Lansko leto je petrolej predstavljal 90% iraškega izvoza. Irak je izvozil za 110 milijonov funtov šterlingov petroleja, od tega za 11 milijonov na Angleško, ostali petrolej pa v evropske države in Ameriko. Irak izvaža tudi ječmen, datlje in surovo volno. TUJE PETROLEJSKE DRUŽBE SO ŽE POPUSTILE Pritisk iraškega javnega mnenja na tuje petrolejske družbe je bil že takšen, da je Iraq Petroleum Company že v dogovoru s prejšnjo vlado pristala na to, da se odpove petrolejskim koncesijam na določenih področjih in da ta področja popolnoma prepusti iraški državi, da jih lahko izkorišča povsem neodvisno, Družba je tudi pristala na to, da do leta 1961 podvoji sedanjo proizvodnjo petroleja, ki znaša zdaj povprečno 35 milijonov letno. Poleg tega je pristala, da sporoči iraški vladi vse podrobnosti glede proizvodnih stroškov v letih 1955 do 1957, da bi se dobiček lahko pravičneje razdelil, TRST IN IRAK Trgovina med Trstom in Irakom ni posebno razvita. Petrolej uvažajo tržaške čistilnice iz Kuwaita in Saudove Arabije; tako na primer je znašal uvoz po morju iz Kuwaita v letošnjem maju 46.631 ton, iz Saudove Arabije pa 17.140 ton; samega petroleja je Trst uvozil v maju 72,2% iz Kmvaita in 26,5% iz Saudove Arabije. Iz Iraka ni v maju prispelo .nikakšnu blago, pač pa je Trst (zvozil v Irak 440 ton blaga. Do nove petrolejske krize ne pride Na londonskem trgu se je osna petroleja giper nekoliko povišala, in sicer samo za polovico'penija pri galoni, vendar spravljajo to podražitev v zvezo s splošnim razvojem na svetovnem petrolejskem trgu. Anglija ni odvisna od iraškega petroleja, pač pa nabavlja petrolej predvsem v Kmvaitu in Iranu. V Londonu prevladuje mnenje, da bi državni udar v Iraku utegnil bolj prizadeti Francijo in Italijo. Compagni^ Francaise de.s Petroles .nabavija petrolej ža čistilnice v Marseillu ip Le Ha-vru povečini iz Iraka. Ni verjetno, da bi sam Irak prekinil prevažanje petroleja PO naftovodih na Sredozemsko morje. Za primer, da bi nastopili kakršnikoli zapletljaji, zaradi katerih bi ne bilo mogoče prevažati petroleja po naftovodih, že pripravljajo plovne družbe na Zahodu novo petrolejsko ladjevje. Tudi vojaška ameriška prevozna služba je najela 20 petrolejskih tankerjev ter jih poslala na Srednji vzhod. Danes razpolaga svet s petrolejskimi ladjami s skupno nosilnostjo 54,3 milijona ton; samo v prvem polletju je petrolejsko ladjevje naraslo za 3,355.000 ton. Za toliko se doslej še ni pomnožilo petrolejsko ladjevje v tako kratkem Času, ALI SE BODO POMORSKE PREVOZNINE DVIGNILE? V Londonu računajo z možnostjo, da bi se zaradi morebitnega večjega povpraševanja po petrolejskem ladjevju zaradi iraške krize utegnil zboljšati trg pomorskih prevoznin, ki so že dobro leto zelo nizke. SVET POTREBUJE MANJ CINA Svetovna uporaba cina je bila v letošnjem januarju za 2.000 ton manjša kakor januarja leta 1957. Potrošnja letošnjega januarja je znašala 12.200 ton, lansko leto v istem času pa 14.300 ton. V Združenih ameriških državah je nazadovala od 5.440 na 3.950 in na Angleškem od 2.134 na 1.734 ton. Mednarodni odbor za cin domneva, da je svetovna potrošnja lansko leto dosegla 157 tisoč ton. SODELOVANJE JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE. Nedavno je podjetje »Krušik« iz Valjeva sklenilo pogodbo z nemškim podjetjem »Cinzer« glede proizvodnje litin. Istočasno je jugoslovansko podjetje sklenilo trgovinsko pogodbo tudi s švedsko tvrdko »SKF«, da bo smelo uporabljati licenco za proizvajanje nekaterih delov strojev, ki jih nemška tvrdka še nima. PftMEN REKLAME. Zapadna Nemčija je v letu 1957 izdala 4 milijarde DM za reklamo. Od tega zneska odpade 27,5% na reklamni tisk, 25,6% na oglase in 18,1% na reklamne poklone. Ostalo odpade na razne sejme, razstave, dekoracije itd. Anglija prizadeta tudi gospodarsko Za politični prevrat v Iraku se angleška javnost ne zanima samo iz političnih razlogov, pač pa se Anglija čuti prizadeto tudi v svojih gospodarskih koristih. Angleži niso samo soudeleženi pri samem izkoriščanju iraških petrolejskih vrelcev, temveč izvažajo v Irak tudi mnogo svojih industrijskih izdelkov. Velika petrolejska družba Iraq Petroleum Company, pri kateri imajo Angleži 23,5% delnic, kakor tudi manjše petrolejske družbe plačujejo svoje petrolejske koncesije Iraku s tem, da odštejejo 50% dobička iraški državi. Angleži nimajo samo koristi od deleža na dobičku od prodaje petroleja, temveč so posredno povezani tudi z iraškim »uradom za razvoj« (Deve-lopement Board), ki prejema tri četrtine denarja, katerega tuje petrolejske družbe plačujejo Iraku. Urad za razvoj v Bagdadu uporablja ta denar za gospodarsko obnovo Iraka. Posredno je najbolj povezan z Veliko Britanijo, kjer nabavlja stroje in drugo industrijsko opremo. Po državnem udaru nastaja za angleški izvoz nevarnost, da se bodo naročila iz Iraka zmanjšala. Ni dvoma, da se bodo za iraški trg še bolj zanimale druge države, kakor Sovjetska zveza, Japonska in Zah. Nemčija. Dosedanji potresi na Bližnjem in Srednjem vzhodu niso posebno prizadeli angleško trgovino s Srednjim vzhodom, ugotavlja londonski Financial Ti mes. Kljub krizi, ki je nastala zaradi Sueza, se je angleška zunanja trgovina ugodno razvijala s Srednjim vzhodom, kjer niso mogli izpodriniti Angležev ne Japonci ne Nemci. Tudi uvoz na Srednji vzhod iz Sovjetske zveze in vzhodnih držav je bil doslej razmeroma majhen. Edino v Egiptu so te države močno izpodrinile Angleže. Alaska = 49. zvezda na ameriški zastavi Guverner Stepovič napoveduje Alaski lepo bodočnozt Ko so Rusi leta 1867 prodali A-meričanom Alasko za 7 milijonov 200.000 dolarjev, pač niso slutili, da utegne nekega dne ta zapuščena dežela zadobiti tako velik strateški pomen, kakor ga ima danes. Na tem mestu loči Ameriko in Sovjetsko zvezo samo Beringov preliv, ki je komaj 40 kilometrov širok. Američani so po drugi svetovni vojni razpreli v Alaski pravo mrežo radarskih postaj in letalskih oporišč, ki predstavljajo nekako prednjo stražo ameriške vojske proti Sovjetski zvezi. Ni dvoma, da vzbuja prav danes ta dežela veliko pozornost po svetu, ko se je napetost med tema velikanoma v zadnjem času zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu še povečala in ko niso izključeni usodni zapletljaji med tema vodilnima silama. Verjetno je prav ta velik strateški pomen Alaske odločilno vplival na ameriški Kongres, da je sklenil sprejeti Alasko kot popolnoma enakopravno državo v družino Združenih ameriških držav. Amerika ima zdaj torej namesto 48 zveznih držav, ki so v njeni državni zastavi označene vsaka s svojo zvezdo, 49 držav. Doslej je ta dežela imela ustavni položaj »ozemlja« (teritorija), ki mu je na čelu guverner. To važno nalogo opravlja guverner Stepovič, ki je sin priseljenega Srba. V bodoče bo Alaska imela pravo pravcato državno upravo, kakor jo imajo ostale ameriške zvezne države. Alaska je obširna dežela s površino 1,5 milijona kvadratnih km ter je dva- krat večja kakor največja ameriška zvezna država Tcxas in predstavlja petino površine vseh ostalih 48 ameriških zveznih držav. Na tej veliki površini živi danes samo 219.000 ljudi in vendar je guverner Stepovič rsyim v j pt k j Francija bo odločila o usodi evropske svobodne trgovine m Kanada^ a a TJac/at* zai/esa a/ne/-/ška oponila i-i ruska-OporišiS. Londonski gospodarski list »The Eco-nomist« trdi, da bo ustanovitev evropskega enotnega tržišča prinesla več škode evropskemu gospodarstvu kakor dobička, ako ne pride v najkrajšem času do sporazuma med šestimi državami, ki so pristopile k enotnemu tržišču (Italija, Francija, Zah. Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska) In odborom pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC), ki nastopa kot pobudnik svobodnega evropskega trgovinskega področja. Ta odbor vodi Anglež Maudling. Sestanek med predstavniki obeh organizacij je bil napovedan za ta četrtek v Parizu. Ako ne pride do sporazuma med njimi glede osnove, na kateri naj bo organizirano evropsko svobodno trgovinsko področje in na kateri naj sloni sodelovanje med obema ustanovama, obstoji nevarnost, da ostane vsa zadeva na mrtvi točki; saj ne bo mogoče organizirati evropskega svobodnega trgovinskega področja, preden se uveljavi prvo znižanje carin med državami članicami evropskega enotnega tržišča. To znižanje bi namreč moralo biti uveljavljeno že 1. januarja 1959. Ako ne pride do sodelovanja med obema ustanovama, se utegne razviti carinska vojna, ki bo oslabila tudi položaj šestih članic evropskega enotnega tržišča v okviru OEEC. Pd mnenju »Economista« mora zdaj Francija izreči jasno besedo; saj se prav Francozi upirajo ustanovitvi evropskega svobodnega trgovinskega področja, ki bi se oslanjalo na sistem enotnih carin. Francozi se bojijo konkurence angleške industrije; prav tako so proti temu, da bi se preveč znižale carine na uvoz surovin in zahtevajo od Angležev, da opustijo carinski sistem Britanske skupnosti, ki je bil uveden na konferenci v Ottawi. Po njihovih načrtih naj bi evropsko enotno tržišče 'predstavljalo nekakšno ločeno gospodarsko enoto, zaščiteno s carinami navzven, to je tudi proti državam, ki bi pristopile k evropskemu svobodnemu področju. Za novo cesto čez Brenner Izvedenci se že delj časa bavijo z vprašanjem, kako bi se dala zgraditi čez Brenner sodobna avtomobilska cesta. V ta namen je bilo že več sestankov med italijanskimi in avstrijskimi strokovnjaki v Veroni in Innsbrucku. Na mednarodnem zborovanju »industrijskega avtomobilizma« je dr. A. Guaita, ravnatelj javnih skladišč iz Verone, poročal o namenu takšne avtomobilske ceste čez Brenner. čez italijanski predel te ceste gre dnevno nad 12.000 vozil, čeprav je cesta široka samo 6 metrov, čez nekatera kočljiva mesta prevozi vsako uro do 1200 avtomobilov. Mednarodni tovorni promet po cestah se je v zadnjih dveh letih povečal za 100%. Po načrtih Italijanskega odbora za povrtnine in sadje bo izvoz teh pridelkov 1. 1965 dosegel 46 milijonov stotov (leta 1955 21 milijonov stotov). Precejšen del tega prometa bo obremenil brennersko cesto, ki že danes komaj zmaguje avtomobilski promet. Zato je omenjeni komite pozval italijansko vlado, naj se čimprej loti vprašanja graditve brennerske avtomobilske ceste. Ta naj bi se priključila k cesti Turin-Benetke in Milan-Neapelj (autostrada del sole). ZARADI AVSTRIJSKEGA TURIZMA Skoraj v istem času se je avstrijski minister za zunanjo trgovino dr. Fr. Bock v Innsbrucku odločno zavzel za graditev brennerske avtomobilske ceste, in sicer predvsem zaradi avstrijskega turističnega prometa, ki je za državo življenjske važnosti. Na avstrij ski strani je lani vozilo čez brennersko cesto poleti tudi do 8.000 avtomobilov na dan. Po sedanjih načrtih bi morali potrošiti za graditev nove ceste na avstrijski strani okoli 400 milijonov šilingov (1 šiling velja okoli 25 lir). Italijanski in avstrijski izvedenci pa tudi drugi činitelji iz obeh gospodarstev mnenja, da bo prebivalstvo Alaske v petdesetih letih narastlo na 30 milijonov ljudi. Alaska ni samo velikega strateškega pomena, temveč je tudi gospodarsko važna. Vse kaže, da so njeni naravni zakladi veliki. Danes živijo ljudje — med temi je tudi okoli 30.000 Eskimov in Aleutov — fflllllill!l!ll!lllllllll!lllllll!!llllllll!lllllllilll!IIIIHItll!llllllll!ll!llllll!ll!l!ll!l!!llllllllllll postavljajo vprašanje graditve nove brennerske ceste čedalje bolj v ospredje tudi zato, ker so Nemci že v veliki meri zgradili novo avtomobilsko mrežo na Bavarskem, ki bi jo radi bolje povezali s cestami na Tirolskem in v Italiji. Avstrijsko sovjetska pogajanja Pretekli teden je prispela v Moskvo avstrijska delegacija, ki jo vodi kancler Raab v spremstvu podkanclerja Pittermanna in zunanjega ministra 'Figla. Sovjetski tisk je pozdravil ta obisk in naglaša avstrijsko nevtralnost. Na dnevnem redu so bila zlasti gospodarska vprašanja. Trgovinski dogovor iz leta 1957 ni prinesel pričakovanega zboljšanja trgovinske izmenjave. Ta se je celo zmanjšala. Avstrijci gredo za tem, da bi povečali izvoz, to je izvoz blaga, ki ni všteto v vojno odškodnino (petrolej). Avstrijska zunanja trgovina se je od januarja do konca maja celotno skrčila za okoli 6% in sicer približno enako pri uvozu in izvozu. Sama trgovina s Sovjetsko zvezo je nazadovala za 35% in sicer uvoz za 46,2% in izvoz za 18,1%. IZVOZ AVTOMATIČNIH PREDIRNIH STROJEV IZ ČEŠKOSLOVAŠKE V FRANCIJO. V začetku meseca marca so v Franciji začeli montirati avtomatični predilni stroj, ki ga je dobavilo češkoslovaško podjetje za zunanjo trgovino »Kovo« v smislu dogovora za izvoz nadaljnjih 200 avtomatičnih pre-dilnih strojev. Tudi neka druga velika francoska predilnica, ki namerava uvesti avtomatizacijo v svoje obrate, si je zagotovila na Češkoslovaškem 150 avtomatičnih predilnih strojev. Jugoslavija hoče izboljšati gospodarstvo Krasa Ljubljana, julija Med najtežavnejše naloge sedanje Jugoslavije sodi rešitev vprašanja, kako dokončno in vsestransko izboljšati življenje in gospodarstvo na njenem Krasu, ki zavzema več kot petino državne površine (56.618 kvadratnih kilometrov) in preživlja skoraj sedmino državnega prebivalstva, namreč 2,389.100 prebivalcev, (po ljudskem štetju iiz 1. 1953). Kras zavzema manjši ali večji del ljudskih republik Slovenije, Hrvatske, Bosne s Hercegovino in črne gore ter sega od državne meje z Italijo do Albanije, večinoma vzporedno z obalo Jadranskega morja. Prebivalstvo teh krajev živi pretežno v težkih življenjskih pogojih, katerih večinoma ni zakrivilo samo, marveč jih je zakrivila deloma narava, deloma geografsko politična lega, deloma pa pomanjkanje rodovitne zemlje. To pomanjkanje je sililo k prekomernemu izkoriščanju naravnega bogastva, zlasti gozdov. Med strokovnjaki prevladuje mnenje, da je zlasti ob uporabi modernih tehničnih sredstev mogoče temeljito izboljšati življenje naših Kraševcev ne le z zaposlitvijo v industriji, rudarstvu, obrti prometu,' pomorstvu, tujskem prometu in trgovini, marveč z zanesljivo uspešnimi znatnimi melioracijami v gozdarstvu in kmetijstvu; le-te bi prav tako pripomogle k večji zaposlitvi odvečnega prebivalstva na domači zemlji, k povečanju narodnega dohodka kot vira za potrošnjo prebivalstva, za prejemke političnih teritorialnih enot vseh stopenj in za nove investicije, s tem bi lahko odpadlo tudi dosedanje izseljevanje prebivalstva s Krasa. Izboljšanje sedanjega težkega gospodarskega položaja na Krasu seveda ne smemo pričakovati samo od gozdnega gospodarstva; to naj v prvi Vrsti zavaruje dosedanje gozdove,, z novim pogozdovanjem pa predvsem kmetijsko zemljo (poljedelstvo, trav-ništvo s pašništvom in živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, oljčništvo, vrtnarstvo). Tako naj bi zavarovali tudi zlivna področja vodnih elektrarn. S pogozdovanjem vsaj v dosedanjem obsegu naj bi nadaljevali tudi drugje, kjer so podani ugodni pogoji. Pogozdovanje bi seveda z izboljšanjem podnebja koristilo tudi vsem drugim gospodarskim panogam; zmanjšalo bi burjo, zboljšalo padavinske in toplotne razmere itd., obenem pa zagotovilo količinski in kakovostni dvig ostale kmetijske proizvodnje, ki je odvisna tudi od uspešne preskrbe z vodo. Vprašanje Krasa je torej treba zagrabiti vsestransko ob vsklajevanju koristi vsega probivMstva ter vseh go- spodarskih področij in panog, saj so vse te medsebojno prav tesno povezane. V tem spoznanju so jugoslovanske osrednje organizacije gozdarjev, agronomov in ekonomistov po večletnem truda polnem delu zbrale kot osnovo za zvezno posvetovanje o Krasu bogato gradivo iz omenjenih treh glavnih strok.' To zajema v petih knjigah kar 96 referatov na 1380 straneh. Prve štiri knjige so posvečene posameznim kraškim republikam. Zvezek o Sloveniji n. pr. vsebuje 31 referatov. V posebnem zvezku so pregledno obdelana vprašanja, ki zadevajo celoten jugoslovanski Kras. Pred samim posvetovanjem, ki je bilo v Splitu med 30. junijem in 3. julijem 1958, so izdali še malce skrajšane jugoslovanske referate v obsegu nad 100 strani. SODELOVALA NAJ BI PREDVSEM MLADINA Bogato gradivo vsebuje poleg podatkov o najrazličnejših vprašanjih, ki se pojavljajo na Krasu, tudi predloge za rešitev kraških vprašanj in približni predračun stroškov. Izdatki bi se brez dvoma dali znatno znižati ob sodelovanju prebivalstva, zlasti mladine, katero bi bilo treba prepričati o koristnosti te akcije ne le za posameznika in njegov kraj, marveč tudi za širše območje in za vso državo, ki je interesirana na končnem dvigu svojijh kraških pokrajin.; Kjer bi potrebna sredstva presegala gospodarsko moč prizadetih krajev, bo deloma, zlasti za investicije splošnejšega pomena, od katerih ni mogoče pričakovati takojšnje rentabilnosti, potrebno nabaviti sredstva od višjih enot (okrajev, republik in Zveze), morda tudi od Mednarodne banke, ki je tudi Italiji za njene južne kraje dovolila znatne kredite; sicer bi izboljšanje razmer na jugoslovanskem Krasu koristilo tudi Trstu in Gorici ter plovbi na Jadranu, tako da bi imela tudi Italija interes na rešitvi tega vprašanja. Na samem posvetovanju v Splitu, kateremu so prisostvovali tudi številni vidni politični predstavniki ter zastopniki vseh interesiranih ■■ gospodarskih panog iz prizadetih republik, so navzoči predložili številne koristne predloge za dolgoročno in sistematično akcijo, ki naj bi se pričela čimpre-je vsestransko izvajati po načelih, sprejetih v obširni resoluciji. V načrtnem gospodarstvu, kakršno je jugoslovansko, so podani mnogo boljši pogoji za tako akcijo, ki naj zagotovi boljše življenje predvsem našim Kraševcem, obenem pa dvigne gospodarsko moč vse države. Dr. Vladimir Murko povečini samo ob obali, v zalivih (fjordih), za katerimi se vzpenja proti nebu visoko gorovje pokrito obširnimi gozdovi in tudi z ledeniki. Bavijo se povečini z ribarstvom in gozdarstvom. Odkar so Američani leta 1942 pričeli graditi sodobno avtomobilsko cesto (široko 7 metrov) do Fairbanksa, se seveda odpirajo za deželo nove gospodarske možnosti. Cesto je gradilo 16.000 ljudi ter je bila dokončana v enem letu, čeprav je dolga 2.500 km. Dotlej so za zvezo med naselji skrbela predvsem letala. Že lansko leto so ob obalah Alaske, kateri pripadajo tudi otočja A-leutov ulovili za 93 milijonov dolarjev rib ter prodali ža 34 milijo nov dolarjev lesa. V deželi so tudi druge važne surovine kakor nafta, premog, baker, srebro, platina, zlato, wolfram, nikel in železo. Doslej so bila posamezna naselja brez pravih zvez po suhem. Danes je življenje na Alaski še trdo. Podnebje je neprijetno, ker se temperatura suka med 30 stopinj nad ničlo in 30 pod ničlo. Mraz je torej hud. Zabave ni. Uradništvo in delavstvo pošilja svoje otroke v šolo v Seattle, ki je kar 1.500 km daleč. Sadje je treba uvažati; pšenica ne uspeva v Alaski zaradi preostrega podnebja. Niti živinoreja ni posebno razvita. Hkrati z Alasko se je ameriški Kongres bavil tudi s položajem Havajskih otokov. Prvotno je bilo v načrtu, da bi Amerika tudi tem o-tokom priznala položaj zvezne države. Tako bi se število zveznih držav dvignilo na 50. Ta predlog pi prodrl. Sodijo, da je bila temu glavni vzrok okolnost, da niso prebivalci havajskih otokov evropskega porekla in da bi se zaradi tega v primeru proglasitve otokov za avtonomno državo utegnilo komplicirati rasno vprašanje. nn nase RGIIJO MM I^Caj bo iz teh otrok? Meje so povsod za obmejno prebivalstvo čudno privlačne. Človek vedno rad pokuka, kaj delajo v sosedovi hiši; toliko bolj ga zanima, kaj se dogaja onstran meje v sosednji deželi. Seveda ne gre zmeraj za platonsko 'radoved?iost. Navsezadnje živijo tudi onstran meje navadni zemljani z vsemi svojimi odlikami in napakami, tudi tam se ljudje rodijo in umirajo, ljubijo in sovražijo, se zavistno bijejo za zaslužek — na žalost ne več za zemljo — za mehkejše stole in lepa dekleta, veselijo se m žalostijo, kakor pač nanese v človeškem življenju. Seveda je interes privlačnejši kakor gola radovednost. Tudi ta je človeški in skupen prebivalcem ob vseh mejah. Različne gospodarske razmere, ki so plod različnih naravnih gospodarskih pogojev pa tudi drugačnega gospodarenja, različni proizvodi narave in človeka, različne cene in razlika v valuti — vse to ustvarja ugoden položaj za javno pa tudi tajno izmenjavo, za javen in tajen prenos blaga čez mejo. Pri nas, na italijansko-jugoslovanski meji so razmere še posebno ugodne za takšno interesno izravnanje ob meji, ker so nas modri diplomati obdarili z videmskim sporazumom in omogočili štirikraten prehod meje v enem mesecu. Ta sporazum je prinesel veliko olajšanje prebivalcem na tej strani, ki si lahko cenejše nabavljajo živila, in prebivalcem z obeh strani, ki laže vnovčijo svoje pridelke; olajšalo je zlasti položaj trgovcev na drobno v Gorici in Trstu ter menda tudi v Čedadu. Cariniki, ti zvesti čuvarji državne zakladnice, pazijo, da se obmejna izmenjava ne izprevrže v tihotapstvo. Mi smo že pogosto kritizirali njihovo pretirano strogost in včasih tudi njihovo netaktno brskanje po torbah, torbicah, listnicah in žepih; zato upamo, da nam obmejni potniki ne bodo zamerili, ako danes izrečemo nekaj kritičnih pripomb tudi na njihov račun, seveda ne na račun vseh. Mislimo na tiste, ki imajo navado uporabljati nedorasle otroke za tihotapljenje blaga čez mejo. Imejte vendar usmiljenje do otrok, do svojih lastnih otrok! Sicer niso to samo vaši otroci, saj je v njih skrita bodočnost vsega naroda. Pomislite, da so otroci pač več vredni kakor tisti belič, ki vam ga zaslužijo z blagom, katerega so po vaših navodilih vtihotapili čez mejo. Kako strašen mora biti za otroka trenutek, ko mu carinik izvleče iz žepa ali celo izpod obleke blago, katerega prenos je prepovedan! Kako ponižanega se mora čutiti, kako se v takšnem trenutku lomi vsa njegova notranjost. Ni treba, da je človek vzgojeslovec, da bi to doumeval. Ne vzgajajmo svojih otrok za tihotapce in špekulante, temveč pripravimo jih že v zgodnji mladosti na trdo delo. Le s takšnim delom si bodo lahko zagotovili trajen zaslužek, a hkrati v sebi utrdili zavest, da so plodni soustvarjalci v dostojni človeški družbi. o Ib. "jnterssSAS: magazine angleškega blaga in konfekcije Trst, Ul. S. Nicolo 22 = Telef. 31 >138 fjoijntn uitijlobltih in floiiinčlli tlnmiu Milan, Piazza IV Novembre, 4 (Angolo via Sammartini * Stazione Centrale » Pri glavni železniški postaji v Milanu = Tel. 680*682 Mednarodna trgovina MEDNARODNA NAPETOST POKVARILA TRŽAŠKO LESNO TRGOVINO Posledice državnega udara v Iraku in mednarodna politična napetost, ki je temu sledila, so močno prizadele tržaško trgovino z lesom, ki je zlasti razvita prav na področjih Bližnjega in Srednjega vzhoda. Takoj po revoluciji v Iraku so tržaški lesni trgovci prejeli vrsto brzojavk, s katerimi so trgovci z Bližnjega in Srednjega vzhoda odpovedali naročila ali vsaj trenutno u-stavili pošiljke. V zadnjem času so kazali trgovci iz Saudove Arabije \ečje zanimanje za les iz Srednje Evrope. Kazalo je, da bo vlada da-. la na razpolago za uvoz lesa vsaj nekaj deviz; z druge strani pa se je polagoma tudi svobodni devizni trg v Saudovi Arabiji ustalil. Prav tem ugodnim vestem s Srednjega vzho-da je sledila vest o državnem udaru v Iraku. Zanimivo je, da je poprej tudi Irak, ki sicer ne nabavlja lesa s posredovanjem tržaške trgovine, pokazal nekaj zanimanja za uvoz lesa iz srednje Evrope. V trgovini z deželami ob Perzijskem zalivu vlada mrtvilo. Afriški trgovci se le malo oglašajo. Le v Egiptu se čuti večje pomanjkanje lesa, ki je nastopilo kot posledica požara v lesnem skladišču v Aleksandriji, sicer bodo Egipčani tudi to izgubo nadomestili z uvozom lesa iz Češkoslovaške in Romunije. V Avstriji so cene lesu nekoliko popustile. Tako kvotira 24 milimetrski tombante okoli 38,5 dolarja FOB. Avstrijske cene so nižje od jugoslovanskih. Jugoslovani vztrajajo pri prejšnjih cenah, vendar kažejo v zadnjem času večje zanimanje za italijanski Irg. Ozračje med arabskimi uvozniki in tržaškimi trgovci z lesom v tranzitu z ene strani in avstrijskimi izvozniki z druge je v zadnjem času pokvarila polemika. Arabski uvozni ki so obtožili avstrijske dobavitelje, da dobavljajo blago izpod standard nih mer. V zadevo so se vmešali tudi tržaški tranzitni trgovci, ki so posredovali pri avstrijskih oblasteh, naj napravijo red takoj na viru, to je pri žagah, ki naj upoštevajo standardne mere. To tržaško posredovanje ni rodilo nikakršnega uspeha, pač pa je avstrijski strokovni tisk obtožil tržaške tranzitne trgovce, češ da so oni krivi, ker se zatekajo k podobnim metodam. Tržaški trgovci se s svoje strani branijo ter so svoje gledišče obrazložili v članku, ki naj bi ga objavil dunajski strokovni list »Internationale VVirtschaft«. Med Italijo in tujino SPORAZUM Z AVSTRIJO PODALJŠAN Trgovinski sporazum z Avstrijo jo bil molče podaljšan za eno nadaljnje leto do srede leta 1959. Izvoz italijanskega blaga v Avstrijo dovoljujejo same carinarnice, razen kolikor gre za blago iz Tabele Esport po okrožnici z dne 27. VII. 1957 s poznejšimi spremembami in katerega izvoz je podvržen ministrski licenci. V vsakem primeru pa mora biti pri izvozu zadoščeno tudi predpisom o vizumih, potrdilih in pregledih blaga, kolikor pač obstoje za neko vrsto blaga. Prav tako je podvržen licenci uvoz tistega avstrijskega blaga, ki je kontingenti-rano. Prošnje za dodelitev kontingentov sc morajo vložiti pri ministrstvu za trgovino s tujino, glavnem ravnateljstvu za uvoz in izvoz, med 10. in 31. julijem t. 1. za prvo, med 1. in 20. januarjem 1959 pa za drugo polletje. Prošnje, ki dospejo po preteku omenjenega datuma, se bodo obravnavale samo v okviru razpoložljivosti kontingentov, razen kolikor gre za postavko »razno blago«; prošnje za dovoljitev izvoza CIPER LOČEN OD SVETA. Angleški guverner na otoku Cipru Hugh Foot je dal prekiniti vse telefonske in brzojavne zveze z zunanjim svetom. Hkrati so bili aretirani domači politični voditelji. Guverner se je odločil za tako odločne ukrepe, da bi preprečil nadaljnje prelivanje krvi, to je obračunavanje med Grki in Turki. V mesecu juniju je zaradi nemirov našlo smrt na otoku čez 50 ljudi. Aretiranih je bilo na stotine ljudi, ki so bili odvedeni v koncentracijska taborišča. artiklov, ki sodijo pod to postavko, se bodo namreč obravnavale sproti, kakor bodo dospevale. Prosilci naj pri vložitvi prošnje dokažejo z listinami (carinskimi in bančnimi deklaracijami) obseg poslov, ki so jih opravili v zadnjih treh letih. TUDI POGODBA Z GRČIJO MOLČE PODALJŠANA Tudi trgovinski sporazum z Grčijo je bil molče podaljšan do konca junija 1959 in je ministrstvo za trgovino s tujino izdalo za trgovino z Grčijo povsem enaka navodila kakor za Avstrijo, s to edino razliko, da se bodo prošnje za izvozne licence obravnavale sproti, kakor bodo dospevale, in ni torej predpisan za vložitev noben rok, dočim se bodo morale prošnje za uvozne licence, t.j. za uvoz kontingentiranega grškega blaga, vložiti med 1. in 15. septembrom t. 1. NOV SPORAZUM Z MAROKOM Z Marokom je Italija sklenila 24. junija t. 1. nov trgovinski sporazum, ki bo veljal do konca junija 1959. Sporazum obsega tri kontingentne sezname: A. za blago, ki ga bo Italija izvozila v Maroko, B. za maroško blago, katerega uvoz je po količini omejen in ki ga bo Italija uvozila iz Maroka (plula debeline nad 30 mm in vstekleničeno vino) in C. za maroško izvorno blago (naravni kalcijevi sulfati, antracit, manganova in železna ruda, razbitine železa in jekla, star železniški material). Ker sodi Maroko v področje franc, franka in s tem v področje EPU, se bodo plačila odvijala v okviru italijansko-francoskega plačilnega sporazuma. Za izvoz italijanskega blaga veljajo predpisi Tabele Esport, za uvoz maroškega blaga pa predpisi Tabele Import. Kolikor gre za posle, ki so podvržene ministrski licenci, se bodo vložene prošnje o bravnavale sproti, kakor bodo pri .ministrstvu vložene. TRANZITNA TRGOVINA Italijanski devizni urad je po navodilih ministrstva za trgovino s tujino zaradi lažje orientacije izdal okrožnico št. A-81 z dne 30. junija 1958, v katero je povzel in s primernimi tabelami obrazložil obstoječe predpise o tranzitni trgovini. Okrožnica je dokaj obsežna in opozarjamo nanjo vse, ki imajo opraviti s tranzitno trgovino. Mednarodni sejmi ITALIJANSKA PODJETJA NA JUGOSLOVANSKIH SEJMIH Beograjski velesejem t-ehničnih pridobitev bo od 23. avgusta do 2. septembra. Tudi za letošnji sejem se zanima mnogo italijanskih podjetij. Lansko le-t‘o se je sejma udeležilo 119 podjetij iz Italije. Letos se je doslej priglasilo okoli 50 podjetij, med temi tudi nekaj tržaških in goriških. V upravo sejma prihajajo še nove prijave iz Italije. Italijanska podjetja se bodo tudi številno udeležila jesenskega mednarodnega sejma v Zagrebu, ki bo od 9. do 20. septembra v Zagrebu. Italijanski institut za zunanjo trgovino, ki ima svojo podružnico v Zagrebu, organizira v italijanskem paviljonu (2.200 kv. m), pa tudi na odprtem prostoru (1.800 kv. m) italijansko'kolektivno razstavo. Doslej je priglasilo svojo udeležbo 80 italijanskih podjetij. KOROŠKI VELESEJEM Koroški velesejem v Celovcu bo od 7. do 17. avgusta. S sejmom je združena bogata lesna razstava, za katero so prav na Koroškem dani vsi pogoji; saj je Koroška izredno bogata z lesom, ki ga izvaža v tujino v velikih količinah. Tudi Trst je odjemalec koroškega lesa. jAASi-iz&fn-----------------, LETOS VEČ TURISTOV V TRSTU. Junija meseca je prišlo v Trst 19.131 turistov (39.796 nočnin). Junija lanskega leta je število turistov doseglo 18.009 (35.689 nočnin). Na prvem mestu so tudi letos Avstrijci (1.950), nato Jugoslovani (1.434), Nemci (835), Amerikanci (695), itd. Posebej je treba šteti turiste, ki se ustavljajo v «campin-gih». Takih je bilo v juniju 1.138 in so bili pretežno Avstrijci in Nemci. V mladinske hotele je prišlo 348, v počitniške domove pa 149 turistov. Po večini so turisti iz nižjih slojev in trošijo malo. NA ŠTAJERSKEM MNOGO LETOVIŠČARJEV. Letos je na Štajerskem izredno mnogo turistov in letoviščarjev. V Celju ni najti proste sobe. V Savinjski dolini je tudi precej živahno, čeprav je delo na novem cestišču v polnem teku. V Mariboru je mnogo Avstrijcev, ki prehajajo v druge predele Slovenije in zlasti k morju. Avtobusno podje- Nesluten napredek vozil Pogled na II. sejem prometnih sredstev v Ljubljani Ljubljana, sredi julija Dobrih sto let je tega, odkar je stekel prvi železniški vlak preko Ljubljane proti Trstu. Vse dotlej je bilo edino prometno sredstvo za ljudi in blago — konjska vprega. In kaj vse smo od tedaj doživeli prav na tem področju, na področju prometnih sredstev, to je za navadnega zemlja^ na skoraj neverjetno. Ne samo na kopnem, prav tako tudi na vodi in v zraku nam je minulih sto let prineslo toliko novosti In tako skrčilo razdalje na naši zemlji, da deset tisoči kilometrov že ne pomenijo dosti več. Pot, ki jo je napravil Vernov Phileas Fogg v 80 dneh okoli zemlje, napravijo dandanes letala najnovejšega tipa že v 40 urah in tudi ta rekord se nenehoma ruši. Zares, živimo v času neslutenega razmaha vseh vrst prometnih sredstev in navadili smo se že, da se ne čudimo več, če z dneva v dan doživimo nove podvige na tem področju. To so seveda pogledi na svetovni razmah prometnih sredstev. V ožjem merilu nam je pokazalo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani v času od 4. do 13. julija na sejmu prometnih sredstev ona motorna vozila, ki si jih zamere nabaviti delavec ali nameščenec ali pa so za splošno uporabo. Ta specialni sejem je nekako pregledno in pnimerjevalno mesto domače in tuje praiz,voc’riije raznih vozil, hkrati) pa naj tudi nakaže pravilno simer za izboljšanje prevoznega prometa. Na sejmu je bilo zastopanih čez 100 domačih in tujih tvrdk deloma samostojno, deloma po svojih jugoslovanskih zastopništvih. Predvsem so bila na tem sejmu razstavljena razna vozila splošne uporabe: kolesa, kotači, mopedi, skuterji, motocikli in majhni avtomobila. Seveda so bile videti tudi luksuzne limuzine, specialni avtomobili, avtobusi in avtopulmani za lo- kalni, medmestni in turistični promet kamioni itd. v sklopu raznih jugoslovanskih zastopništev za mednarodno trgovino so bile posebno zasto-pane razne zahodnonemške tvrdke, katerih imena imajo svetovni sloves so: AEG (Frankfurt), Daimler- Benz (Stuttgarii), Gummivrerke Fulda,, Krupp (Essen), NSA (Neokarsulm), Volkswagenwerke Wolfsiburg, Bosch Stuttgart, Lurkcpp-W erke, Bielefeld. Italijansko tovrstno industrijo so zastopale tvrdke: Grassi G. Cervignano (bicikli, motocikli — »Mosquito* PEL« Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira ^ želodcu in dvanajsterniku, črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča U'a’ tenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravil^ slatine, s kopanjem v zdravilnih kopelih in fizikalno terapijo. Zalitevajte vodo pri svojih trgovcih Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL »A« Kategorije SLOVENSKI DOM z depandansami v »Rogaški Slatini* Uspešno zdravljenje jeter, živčevja oF' sti, diabetisa ter črevesnega katarja 5 svetovno znano Rogaško zdravilu® slatino. Dnevni penzion v predsezon' in po sezoni od 650 do 950 din in v sezoni od 800 do 1350 din. Telefon št. ll inž. jo "rg 'Iti Oče, bel’ L ls. bo Te h-n ieti Pre i>0c Th dol [lo\ tile l0. kle; bž, le <% 200 2 del del »in lin b! dip faz iez \ tir: dal iur 'n e ali tis( doi P V i liai Oll Ti tre Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATI'1* H&id Soča s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za »časa vašega letovanj9; Cene penziona v predsezoni in |po sezoni od din 570 do 800. Cene v sez0"1 (julij in avgust) od din 700 do 1100. —- Skupno 165 postelj, hladna in topi* tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Solidna postrežba, pristna B"' hinja, odlični kraji in dobra vina. M M M SAJ Biser slovenskih letovišč Vas vabi, ^ preživite svoj letni odmor v udo!»,1, opremljenih hotelih, kjer boste ',5e' stransko dobro postrežem. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni |od 750 do 1050 din. Izven sezone od ^ do 850 din. Jffftel 99]e2iefo&" 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od $ do 765 din. Hotel POD VOGLOM 70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone bd 550 do 980 di"' Ljubljana se je približala morju za 8 km Udobna avtomobilska cesta Koper-Senožeče-Ljubljana . Ko so letos meseca junija dokon-delo na trasi mimo Petrinj pri Jezdni proti Kostelen nad črnim ka-je bil s tem dograjen zadnji del ffomobiliske ceste, ki veže Koper obalno področje čez Divačo in Senožeče z Ljubljano in ostalim zaled-6.1 ten. cesta med Senožečami in Ko-Nm je bila odprta konec junija, fosamezni deli ceste so biii v uporabi rs5 [) (JllOi $ 't vO- dalj časa, saj je celotna zgradnja nstih sektorjev na progi Ljubljana.-'Oper, ki jih je bilo treba postopoma teeurediti, trajala skoraj deset let. . Izgrajena sta bila najpoprej oba Jnrajna cestna odseka, na severu med vUbljano In Planino, na jugu med i'rižiščem na obalni cesti pri Deka-»nih in naseljem Rižano pod črnim ' plom, kjer je do londonskega spora-tekla meja med Jugoslavijo in "''obodnim Tržaškim ozemljem. Nato prišli v postopnih letnih progra-na vrsto nova trasa ceste od Senožeče čez Divačo proti Kozini in pa nadaljevanje rižanske trase proti čr-nemu kalu in mimo tega kraja; konč-. no je bil dograjen še zadnji de’l ceste 1 Jiitno Petrinj do povezave z južnim ■ telo! celotne trase. Avtomobilska cesta Senožeče-Rižana Se le na posameznih točkah tu pa tam njetna s prejšnjo cesto, ki je za silo tenekod bila preurejena in razširjena avtomobilski promet. Večinoma je testa speljana sedaj po popolnoma novi trasi. V Senožečah se odcepi že * samem naselju od ceste proti Tr-teb na sedlo med čebulovco in Vrem-'nico je speljana skoraj v premi črti, nato se v elegantnih lokih spušča v %ozapadni smeri proti Divači, ki jo obide na vzhodni strani s premostitvijo železniške proge vzporedno s starim divaškim mostom čez železnico, od tod je pa usmerjena proti jugu mimo Kozine in Petrinj na črni kal. Nikjer ni speljana skozi sama naselja. Trasa od Rižane navzgor proti črnemu kalu je izvedena v lepih serpentinah, a mimo črnega kala do ovinka, kjer se odcepi cesta proti Ospu in Socerbu, je speljana po izredno težavnem terenu. Na tem odseku je z nekaterih mest krasen pogled na Trst. Z dograditvijo zadnjega odseka ceste mimo Petrinj se je cestna razdalja od Senožeč do Križišča (na obalni cesti vzhodno od Kopra 1 in s tem celotna razdalja od Ljubljane do Kopra zmanjšala za okrog osem kilometrov. Z drugimi besedami, Ljubljana se je tako približala k morju za 8 kilometrov po cesti, ki pelje izključno po jugoslovanskem ozemlju. Nova cesta je zgrajena z asfaltno-betonskim cestiščem ter usposobljena v .primerjavi s prejšnjo cesto za mnogo večjo obremenitev. Tako omogoča znatno večji in hitrejši promet z motornimi vozili. Njena izgradnja, ki je zahtevala znatne finančne izdatke iz republiških in iz zveznih sredstev, ustreza naraščajočim potrebam osebnega in blagovnega prometa. Vožnje avtobusov na progi Koper - Ljubljana so se z novo cesto časovno že skrajšale na dobri dve uri. Njen pomen bo pa še posebno moral priti do izraza, ko bodo dovršena v Kopru pristaniška dela, in bo prišlo do pričakovanega znatnega povečanja tranzitnega blagovnega prometa čez koprsko luko. Dr. O. Kako nastane ..najfinejše olivno olje. avstrijski poslanci v trstu. ■'čtekli ponedeljek je dospelo v Trst ' avstrijskih poslancev, ki jih vodi fiž. Plus Fink. Poslanci so si med pot-z Dunaja v Trst ogledali carinsko “‘ganizacijo obmejne postaje Arnold-Jtein. V Trstu so si ogledali pristani-®e, miramarski grad ter obiskali tudi actjedelnico GRDA v Tržiču. lesno skladišče bodo pokri- J-L Med podjetji, ki so poslala ponud-"a za izgradnjo pokritih lop na trzajem lesnem skladišču, je odbor izve-lit;tioev izbral ponudbo milanskega podaja »Dalmine S.p.A.«. Načrt podjetja ^edvideva izgradnjo okrog 40 lop, ki “°do slonele na vitkih jeklenih oporni-J*h. Lope bodo široke 13,16 do 20 m in "Olge po potrebi. Preprosta montaža bo ^volila, da bo delo dokončano v osmih Osetih. Tako bo lesno skladišče, ki ^'Sri 40.000 kv. metrov, končno pokri-Delo bo stalo 350 milijonov lir. Jeleni oporniki bodo prenesli do 100 kg j|že (snega) na vsakem kv. m streš-^ površine in zagotavljajo zanesljiv “dpor proti burji s hitrostjo največ do km na uro. Za NAJBOUŠE VINO. Preteklo ne-deljo je županstvo dolinske občine razbilo nagrade med udeleženci druge v>nske razstave. Najboljše vino je po telenju preizkuševalne komisije pride-‘31 Jakob Žerjal iz Boljunca. Prejel je t'iplomo in zlato kolajno. Komisija je fazdelila še šest srebrnih kolajn in dvo-kzične diplome. Manj LJUDI BREZ DELA. Tržaški 'Kad za delo je objavil statistične podatke o'zaposlitvi v Trstu v mesecu Janiju. Po teh podatkih je bilo konec Meseca 14.316 brezposelnih, to je 977 6,3% manj kakor konec maja (15 Isoč 293). Med brezposelnimi je 10.390 domačinov m 3926 priseljencev iz Istre. Razstava slovenske gotike ^ CELOVCU. Narodna galerija v Ljub-Jani je v Umetniškem domu v Celov-Ctl priredila razstavo slovenskih gotskih fresk iz 15. in 16. stoletja. Večina resk izvira iz malih, samotnih cer- kvic, daleč stran od prometnih poti, in priča o slovenskem kulturnem .ustvarjanju, ki je že takrat šlo vštric z razvojem evropske kulture. NOVA LADJA. V ladjedelnici Felsze-gy v Miljah pri Trstu dokončujejo 12.580-tonsko motorno ladjo »Dona Gi-sella«, katero bodo splavili 31. julija. HUJSKANJE PROTI SLOVENSKI ŠOLI NA KOROŠKEM noče prenehati. Tako je nemško društvo staršev v Pliberku skušalo organizirati šolsko stavko, v znak protesta proti dvojezičnemu šolstvu. Predsednik Zveze slovenske organizacije dr. Zvitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Fr. Tischler sta pri deželnem glavarju VVedenigu protestirala proti tej gonji. MATURE NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Ob koncu šolskega leta so bili na slovenskih srednjih šolah v Trstu, to je na realni ter klasični gimnaziji, trgovski akademiji in učiteljišču zrelostni izpiti. Zrelostni izpit so napravili: Na trgovski akademiji: Marija Can-ciani-Kocjančič, Edvard Filipčič, On-. dina Gabrovec, Ada Jamšek, Miranda Lavrenčič, Selma Micheluzzi, Marjetica Possega, Bruna Rossoni, Graziella Rebec, Silvana Štefančič, Dino Stopar, Danica Suban, Vivijana Volk, Viktor Tanče in Darij Zuppin. Na realni gimneiaziji: Marijan Gre-gori-Gregorčič, Peter Pavlica, Vladan Rebič in Inko Starec. Na klasični gimnaziji: Edvard Cos-sutta-Košuta, Hektor Jogan, Tatjana Godina, Bruna Pertot in Evelina Umek. Na državnem učiteljišču: Sancin Sergiji, Cah Ana Marija, Floridan Marija, Godina Adrijana, Slavec Ada, Uršič Tatjana, Bogateč Marta, Mezgec Laura, Cerno Viljem, Ceschia Vanda, Dorini-Dornik Adrijana, Pacorini-Pa-hor Marija, Peric Ježica, Radetti-Ra-detič Marija in Tomasetic-Tomažetič Ivan. Na nižji trgovski strokovni šoli pri Sv. Ivanu: Ciac-Cijak Božo, Sosič Pavel, Canciani-Kocijančič Iris, Castella-ni-Kastelic Fausta, Furlan Eleonora, Rimski tednik »L’Esprcsso« je objavil več člankov o ponarejanju olja v Italiji. List trdi, da je na vsakih deset litrov olja, ki je označeno kot «pristno olivno olje», devet litrov lakega, ki nima z oljkami nič skupnega. V veliki meri gre za semensko olje, ki so mu zaradi barve in okusa primešali nekaj pravega olivnega olja. To ponarejanje je najbrž tako staro kakor samo olje in ga izvajajo na moč preprosto sami prodajalci na drobno. Pod oznako »pristno olivno olje» se pogosto skriva tudi borovo olje, ki ga pridobivajo iz smolnatih debel. Smrekove in borove hlode uvažajo z Norveškega, Švedskega in tudi iz Jugoslavije. Tretje, bolj »učeno« ponarejanje pa se izvaja izključno v velikih tovarnah s kemičnim predelovanjem živalske maščobe. Leta 1921 je tovarnar G. Gaslini iz Monze uspel odpraviti odvečno kislino iz gostega olja, ki priteka po ponovnem stiskanju oljk; gmota, ki pride izpod stiskalnice po prvem stiskanju, vsebuje namreč še pre cejšnjo količino olja, ki pa je kot tako neuporabno zaradi previsokega odstotka kisline. Gaslini je z e-strifikacijo znižal odstotek kisline in vrgel na trg novo užitno olje, ki je le malo zaostajalo za pravim o-livnim oljem izpod prve stiskalnice. Tovarnar je začel uvažati surovino iz dežel ob Sredozemskem morju in kmalu obogatel. Drugi tovarnarji pa so šli še bolj daleč. Preizkusili so estrifikacijo živalske maščobe. Sli snili so mast poginulega osla ali krave in videli, da morejo dodajati tekočino pravemu olju v razmerju 15-20%, ne da bi se potrošniki zavedli prevare. Z estrifikacijo so spremenili tudi mast v «olje» brez posebne barve ali okusa. Temu olju so dodali nekaj klorofila, da je dobilo lepo zeleno «olivno» barvo in še nekaj pravega olja, da bi preslepili tudi okus. Nato so vrgli tako pridobljeno olje na trg. Potrošniki so kupovali in niso slutili, kakšno olje pravzaprav uživajo. Tako se je začelo ponarejanje na debelo, ki traja še danes. V italijanskih pristaniščih sc izkrcajo vsako leto ogromne količine živalskih maščob, ki jih pridobivajo v velikih klavnicah v Chicagu. Mast poginulih krav, o-slov, bivolov pa tudi kitov uvažajo pod pretvezo, da gre za surovino za milo. V resnici pa gre velik del maščob namesto v tovarne mila v o-ijarne. «L’Espresso» trdi, da so dobički teh nepoštenih tovarnarjev izredni ter se sukajo letno okrog 50 milijard lir. Statistični podatki namreč kažejo, da je uvoz živalskih maščob v zadnjih letih močno narastek čeprav so v tem času kemične tovarne vrgle na italijanski trg vse mogoče pralne praške, ki so občutno prizadeli prodajo in potrošnjo mila. V zvezi s tem so državni organi izjavili, da ponarejanje olja le ni tako razvito, kakor trdi omenjeni list, čeprav je res, cia se to tu pa tam dogaja. Prav te dni so uvedli sodni postopek proti neki tovarni, ki je prodajala svoj proizvod kot »najfinejše prečiščeno olivno olje«. Kaj pa pravo olivno olje? Italija ima namreč obširne oljčne nasade zlasti v Kalabriji, Apuliji, To- Godnič Petriča, Gombač Almira, Gla-vina Lavra, Rebecchi-Rebec Marija, Rudeš Ivica, Trampuž Ana, Vojvoda Aleksandra in Voipi Milena. ŽIVAHEN OBMEJNI PROMET. Od avgusta 1955. leta je obmejni promet v smislu videmskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo dosegel 10,5 milijona prehodov. Iz Italije je potovala na jugoslovanska področja 5.104.600 ljudi, unasprotno smer pa je prešlo mejo 5:309.800 Jugoslovanov. skani in Liguriji. Rimski tednik pravi, da dobro petino potrošijo sami pridelovalci, pccejšnjo količino izvažajo, ostalo pa uporabljajo kot rečeno, za mešanje z drugim nepristnim oljem. Vprašanje je, koliko časa bomo še kupovali živalske maščobe za pristno olivno olje. Tržaški promet nazaduje Letošnji pomorski promet v Trstu zaostaja za lanskim. V prvih pelih mesecih tega leta je znašal 1,966.390 ton, lansko leto v istem času pa 2,152,699 ton. Nazadovala sta uvoz in izvoz po morju;, letos je bilo v tržaškem pristanišču izkrcanega 1,538.045 ton blaga (lani 1,652.402). vkrcanega pa 428.345 (lani 500.297) ton blaga. V prometu s tržaškim zaledjem je vedno na prvem mestu Avstrija (30.614 ton dovoz v mesecu maju po železnici iz Avstrije in 128.521 ton izvoz po železnici v Avstrijo), na drugem mestu je Italija (31.466 ton uvoz in 15.853 izvoz), na tretjem je Jugoslavija (uvoz po železnici v maju 12.186, izvoz 1,833 ton), na četrtem Zahodna Nemčija (uvoz 2.198, izvoz 9.064), nato pride Češkoslovaška (uvoz 7.230, izvoz 16.000 ton). Izredno slab je promet z Madžarsko (uvoz 340, izvoz 189 ton). Les predstavlja še vedno važen predmet tržaškega prometa. V maju je prispelo v Trst po železnici 16.394 ton lesa, in sicer 8.611 ton iz Avstrije, 6.226 iz češkoslovaške, 1.522 ton iz Jugoslavije itd. Dovoz lesa po železnici je bil letos večji kakor lani (leta 1957: 14,230 ton), toda izvoz po morju je nazadoval (letos 15.210, lani 17.869 ton). Meseca maja letos je prispelo iz Jugoslavije v Trst 2.442 ton krompirja. m/OZ MOTORNIH TOŽIL Jugoslovanske oblasti so izdale odredbo, po kateri je samo s poprejšnjim soglasjem pristojnih zveznih sekretariatov dopusten uvoz nekaterega reprodukcijskega materiala, opreme, industrijskega blaga za osebno potrošnjo in cestnih motornih vozil. Prizadet je reprodukcijski material iz panoge kovinske predelovalne in elektroindustrije, in sicer: deli strojev, naprav in transportnih sredstev, ki jih nabavljajo proizvajalna podjetja kovinske predelovalne industrije, elektroindiUKitftlje in ladijedetaice kot. reprodukcijski material za lastno proizvodnjo, ne glede na to, ali jih kupujejo na podlagi licence ali na kakršnikoli drugi podlagi, kakor tudi oprema, ne glede na vir tujih plačilnih sredstev, s katerimi se ta kupuje. Za uvoz tega materiala in opreme daje soglasje zvezni ^sekretariat za industrijo, ki presodi med drugim tudi. ali se zadevni material v državi sploh ne izdeluje ali pa se ne izdeluje v zadostni količini in v potrebni kakovosti. Industrijsko blago za osebno potrošnjo se sme kupovati v tujini in uvažati samo v okviru programa, posamična soglasja pa Izdaja zvezni sekretariat za blagovni promet. Cestna motorna vozila vseh vrst, vštevši tudi osebne avtomobile in motorna kolesa, se smejo uvažati samo v mejah kontingentov tujih plačilnih sredstev, ki jih določi komite za zunanjo trgovino, uvoz pa dovoljuje zvezni sekretariat za promet in zveze ne glede na vir deviz, s katerimi se kupujejo, torej tudi v primeru, če se prejmejo avtomobili iz tujine kot darilo. Izjemoma pa ni potrebno' posebno dovoljenje za uvoz osebnih avtomobilov prostornine do 2000 kub. cm in motornih koles, ki jih prejmejo državljani iz tujine kot darilo ali pa jih kupijo s prihranjenimi devizami. Ta odredba je bila uveljavljena 25. junija in se uporablja za proizvode, za katere do omenjenega dne niso bile sklenjene in banki priglašene pogodbe, in pa za uvoz cestnih motornih vozil, ki do tega dne še niso bila ocarinjena. n/prtSijanlsču NAPOVEDANE JUGOSLOVANSKE LADJE Jadransko morje - Levant: Uljanik, odhod 1. avg.; Zagreb 5. avg.; Sarajevo 12. avg.; Skopje 25. avg. Jadransko morje - Indija - Pakistan: Velebit, odhod 28. julija. Jadransko morje - Ožine - Indonezija - Daljni vzhod: Uljanik, odhod 1. avg. Jadransko morje - Sev. Kitajska -Japonska: Uljanik, odhod 1. avgusta. Jadransko morje - ZDA: Makedonija, odhod 15. avgusta. Jadransko morje - Španija - Severna Evropa: Rijeka, odhod 10. avg.; Zadar 12. avg.; Vojvodina 18. avg. Jadransko morje - Sev. Afrika: Rijeka, odhod 10. avg.; Makedonija 15. avgusta; Vojvodina 18. avg. Jadransko morje - Perzijski zaliv: To-pusko, odhod 20. avgusta. Jadransko morje - Dalmacija - Grčija: Istra, odhod 29. julija. ITALIJANSKA MORNARICA NA ŠESTEM MESTU V letu 1957 se je italijanska trgovska mornarica pomnožila za 75 ladij, in sicer za 1 potniško, 57 ladij za prevoz suhega tovora in 17 petrolejskih ladij. V začetku letošnjega leta je štela 4.084 ladij za skupnih 4,965.261 ton. S tem se je italijanska mornarica postavila .na šesto mesto med svetovnimi mornaricami, in sicer za ZDA, Vel. Britanijo, Liberijo, Norveško in Japonsko. 25% italijanskega trgovskega ladjevja je staro do največ 5 let, 33% pa do največ 10 let. Družbe članice FINMARE, to so plovne družbe »Italia«, »Lloyd Triestino«, »Adriatica« in »Tirrenia«, imajo skupaj 94 ladij za skupnih 656.801 ton. V letu 1957 je priplulo v italijanska pristanišča 145.496 ladij, ki jim ustreza promet 79,1 milijona ton blaga in 9,996.000 potnikov. Italijanske ladje same so prepeljale 47,8% tega blaga in 45% potnikov. Glas iz občinstva NA NASLOV JADROLINIJE Jadranska linijska plovidba je letos v sezoni, to je od 1. junija do začetka oktobra uvedla progo med Trstom in Dalmacijo trikrat na teden (v nedeljo, sredo in soboto) in sicer kar do P loč, to je do novega pristanišča med Splitom in Dubrovnikom. Ta zveza ni namenjena samo turistom, temveč potujejo na ladji Jadroiinije tudi mnogi potniki v obmejnem prometu. Zato je ladja v določenih dnevih mnogo zasedena. Policijski organi imajo s pregledom potnih dovoljenj vseh vrst USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE KMETIJSKE BANKE Te dni je bila ustanovljena Jugoslovanska kmetijska banka s sedežem v Beogradu, ki bo imela lahko tudi podružnice. Njeno delovno področje je dajanje kreditov za kmetijstvo in vodno gospodarstvo, investiranje v teh panogah, opravljanje bančnih poslov v zvezi z uporabo sredstev družbenih skladov, namenjenih kmetijstvu in vodnemu gospodarstvu, opravljanje službe v zvezi z regresi v kmetijstvu, opravljanje službe v zvezi z uporabo deviznih sredstev, namenjenih za investicije v kmetijstvu in vodnem gospodarstvu. zbiranje in obdelovanje podatkov o financiranju teh gospo-. darskih panog in podobno. Financiranje na področju kmetijstva in gospodarstva bo banka opravljala redno po zadružnih hranilnicah in drugih bankah. NOVI JUGOSLOVANSKI KONZULATI NA SREDNJEM VZHODU Zvezni izvršni svet je izdal odlok o ustanovitvi treh novih jugoslovanskih konzulatov na Srednjem vzhodu, v Kalkuti, Kolombu in Bangkoku. KMEČKA BANKA r. se. as o. j. GORICA Ulica Morelli 14 - Talsfan 22*06 ••t« "»»OO TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telet 34-256 Dati če Vam sve tuiističke i saobračaj-ne Informacije ra potovanja po Jugoslaviji. Žellte-U upoma ti Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skopija, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr-sturenje duž Dalmacije! MOTO PARILLA HELILLO ALFREDO TR1ESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3-10, TEL. 96032 Mototii ..IMim.t.l" ..lUSli”, ..MOTOM” Bogata izbira kolos in nadomestnih delov Specialne cone za izvoz Moto Cimatti H M W Izključni zastopnik M. SIMIČ OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST najboljših znamk: Najnovejši M0TURJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA VITTORIA - ženska in moška kolesa. Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa- Cene ugodne, olajšave pri plačilu JRANS - TRESI E" s. a r... TmzSTS-TBST V. Donofa 3 - Tel* 38 82? 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. d. d. IMPORT - BXPORT Vseh vrat lesa, trdih goriv iu strojev sa lesno industrijo TRST - Sedež : ni. Cieerone 8/II - Telefon: ni. Ctearohn 8031-1 - Seal« Legrnami 9A9T8 TRGOVINA SEMEN Furlani Edvard TRST = Ul. Milano št. 18- Telef. 35=169 duhoga/teda ,,R01ANQ” Trst - Rojan ul. Moreni 7 i el. 35-608 Auto^oei/oe- i/Mtia-ikov SERVISNA POSTAJA i/ tu- Lu Luoze.mitva ilhodaja marJlmga olja $ lin PREVOZNA IN SPEDICIJSKA tvrdka Giorgio Vitturelli GORICA UL JtLCIBHI, 17/1 Telof. 5004/9404 - TRST DL LAVATOtU 5 Tolefon, Z 4 - 001 Ribarič Ivan P E LI O E, ^ CaUuui Bogata izbira vseli vrst konfekcij UVOZ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 83-002 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 90-610 VELIKA RAZPRODAJA ZARADI OBNOVE TRGOVINE A. PERTOT TRST - UL. GINNASTICA ŠT. 22 - TELEFON 95-998 TKANINE - PLATNA PODLOGE - DROBNARIJE - POPUST 20 00 50% I precej dela, to velja tudi glede carinikov. Pri vsem tem pa se mi zdi, da je bil čas za obmejni pregled odmerjen preveč na dolgo. Po voz nem redu toji namreč ladja v Kopru kar eno uro. Ker potujem pogosto s lo ladjo, sem lahko ugotovil, da so policijski organi pa tudi cariniki pri pregledu zelo ekspe-ditivni, tako opravijo svoj posel tudi v primerih, ko je .ladja močno zasedena, mnogo prej, kakor poteče za to določen čas. Zato postanejo potniki nestrpni, ko morajo čakati celo uro v Kopru. Ko bi Ja-drolinija določila za postanek ladje, v Kopru na primer tri četrt ure, bi to bilo več kot dovolj. V izrednih primerih, ko bi bilo izredno mnogo potnikov in bi varnostni in carinski organi ne mogli izvršiti dela v tem 'času, bi lahko to službo ojačili ter tako zagotovili pravočasen odhod ladje. Ponavljam, da pomeni za vsakega potnika in turista enourno čakanje v Kodru nepotrebno zgubo časa. L. T. fWWVWWWWWVWWWVWWVWVv\VWVWWWWW\ ZELENJAVA IN SADJE NA TRŽAŠKEM TRGU V zadnjem času so cene nekoliko popustile, vendar so šc vedno visoke. Drago je zlasti sadje. Na tržaški trg je prispelo prvo grozdje, ki ga prodajajo na drobno po 400 lir kg. Navajamo cene na debelo (v oklepaju na drobno): - Radič I. 150-200 ( 220 280), II. 40-120 (80-180); solata ■ 70-120 (100-180); blede 2040 ( 40-70); špinača 70-100 (100-140); paradižniki I. 40-60 (60-90), II. 20-40 (40-70), San Marzano 50-90 (80-120); bučke 30-40 (50-60); kumarice 25-45 (40-70); paprika 90-140 (120-220); zelen fižol 50-80 (80-120), fižol v stročju 65-85 (90-130); melancane 75-120 (100-160); »tegolinčki« 80-120 (120-180); rdeča pesa 30-50 (60-70); krompir I. 3248 ( 50-60), II. 40-60 (50-70); korenje 40-50 (60-80); česen 40-50 (60-80); lubenice 60-90 (80-120), domače melone 120 (160); sladko zelje 40-60 (60-80). Breskve 50-160 (70-220); hruške 70-160 (100-220); jabolka 60-100 (80-160); pomaranče 180-220 (240-300); limone 150-160 (180-220). J to tel METROPOL BEOGRAD Novo olvoreni hotel »METROPOL« raz-polaže sa restoranom, kafanom i salonom za doručak, variete baroni, posebnim salama za bankete i druge prijeme, kao i hotelskim salonitna i salama za konferencije- Sobe hotela »METROPOL« su najsavre nienijeg konfora sa kupatilima i tele-fonima. Hotel »METROPOL« pruža svojim posetiocima prvorazredna usluga u pri-stupačne cene. HOTEL Opatija otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na mo-ru, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje spe-čijalitete. ZAGREB & ESPLANADE tel. 375 ".i Hote! ATLANTIK Opatija (Center) Telef: 346 - 407 - 517 Moderan, konfor, riblji restoran sa poznatim gurmanskim specijalitetama. Otvoreno čitavu godinu. Cijene umjerene. Istra vabil ISTRSKI HOTELI VAS BODO TUDI LETOS POSTREGLI Z VSO POZORNOSTJO. PRIPOROČAJO SE CENJENIM OBISKOVALCEM: /folet pnlfu.0 PORTOROŽ Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim konfortom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN S TERASO OB MORJU Glasba; ples; širen subtropski park nad 400 postelj. razne prireditve; ob-ob morju; kopališče; Hotel CENTRAL - - - ROŽ f. dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA. Sodobna ureditev, slikovita terasa ob morju, ribja restavracija, .nad 260 postelj. Hote! Koper najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. Motet Galeb KOPER Izbrana istrska vina in istrske specialitete v hrani, odlična postrežba, glasba, restavracijski vrt v muzejskem parku. Hote! Metropol Piran z depandanso »ROTONDA« in depandansami v »FIJESU«; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj. HOTEL PORTOROŽ HELIOS z depandansami PIRAN, BRISTOL in ISTRA. Moderna ureditev; vrtna restavracija VESNA; Kavarna in slaščičarna KEKEC; glasba; ples; nad 150 postelj TURIST HOTEL Ankaran Odlični pogoji za razvedrilo: peščina, kopališke naprave, drevoredi, restavracije, letne hišice, prostori za taborjenje. (cx Si/. Nikolaj) Restavracija in kavarna Jadran v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjutraj. Obiščite gostilno J^l*] v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, odlična domača in istrska vina po zmernih cenah. TRŽNI PREGLEDI __ _ _ 1 TrsžsisSci trgj KAKAO TRST. Politična napetost na Srednjem vzhodu je znatno vplivala-na cene kakava na mednarodnem trgu ter povzročila nenaden skok. Accra good stari pridelek stane 365 šilingov za 50 kg c.i.f. proti vkrcanju v juliju-septembru in 333/9 (nov pridelek) proti vkrcanju v oktobru-decembru. Cene vrste Accra good (stari pridelek) za 50 kg, fco železniški voz Bazel, so 375 šilingov proti vkrcanju v avgustu-septembru: Accra good (nov pridelek) 379 šilingov proti vkrcanju v oktobru-no-vembru. SLADKOR Trst. Po političnem preobratu v Traku so se cene sladkorja na mednarodnem trgu dvignile. Angleški sladkor »fine granulated« v vrečah iz jute 41/1/6 funtov šterlingov za tono c.i.f. Trst prot vkrcanju v juliju avgustu; id. 40/12 proti vkrcanju v oktobru fco vagon Bazel; id »SMX« pod istimi pogoji 10 šilingov ceneje. Francoski sladkor »fine granulated« v papirnatih vrečah proti takojšnji izročitvi 71,50 lire kg, fco železniški voz Vcntimiglia; id. 70,50 lire kg, za oktober. Kubanski sladkor v vrečah iz jute 100 kg proti vkrcanju v avgustu 111,05 dolarja za tono c.i.f. italijanska pristanišča; id. v bombažastih vrečah 113,27 dol. pod istimi pogoji. Češkoslovaški sladkor fin proti takojšnji pošiljki 75 lir kg fco vagon Trbiž. POPER TRST. Cene popra za cwt c.i.f. Trst v šilingih; Saraivak special London quality 184/9 proti vkrcanju v juliju-avgusta; id. tipa »Asta« 193/6; Sarawak beli 307/6 pod istimi pogoji. ItoMJaBuslci fr€| Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je pozornost prekupčevalcev v zadnjem tednu osredotočena le na trgovanje s pšenico. Cene mehke pšenice so popustile, do-čim se trda pšenica drži na krepkih kvotacijah. Število sklenjenih kupčij se je povečalo. Ponudba je znatno večja od povpraševanja, sicer je to običajen pojav neposredno po žetvi. Cene mehke pšenice fine vrste v Sev. Italiji so kolebale med 6300 in 6500 lirami za stot, cene srednje vrste pa okrog 6000-6200. V Srednji Italiji je mehka pšenica kvotirala 6300-6500, trda pa v Južni Italiji pa 8000-8300. Letošnji pridelek je za 10% večji od lanskega, zato so navedene kvotacije ugodne za proizvajalce Vse'kaže, da se bo trg s pšenico uravnovesil in ustalil, seveda v kolikor bodo razmere normalne. ŽITARICE REGGIO EMILIA. Mehka pšenica fina proizv. 1958 6400-6500, srednje vrste 6000-6300; koruza marano 5500-5600; »quarantino« 4400-4500; inozemska koruza 4500-4700; inozemski oves 3500-4000; inozemska rž 4400-4500; neoluščeni ječmen inozemski 4300-4600; pšenična moka tipa »00« 9000-9400, tipa »0« 8300-8600, tipa »1« 8000-8200; pšenični zdrob tipa »0« 11.200-11.400; koruzna moka 4500-4600; otrobi iz mehke pšenice 2900-3000. VERCELLI. Neoluščeni riž: Balil-lone 5900-6500; G. Rossi 7100-7600; Maratelli 6800-7700; Rizzotto 6500-7400; Razza 77 7000-7800; R. B. 6900-7700; Arborio 6500-6800. Oluščeni riž: navaden 10.300-10.900, Pierrot 11.500-12.000; Balillone 11.800-12.300; Maratelli 13.800-14.200; Rizzotto 13.300-14.200; Razza 77 14.100-14:700; R. B. 13.900-14.800; Arborio 17.000-18.000; za zakol L 180-200, II. 170-180: Ovce 210-250; jagnjeta 420-440. KRMA REGGIO EMILIA. Koruzne pogače 5600-5800; moka iz zemeljskih lešnikov 48000-49000; kokosova moka 4100-4300; šol j na moka 6400-6600; kombinirana hrana za živinorejo 4800-5200; specialna krma za molzne krave 5000-5800; majsko seno L košnje 2100-2200, II. košnje 1700-1900; stlačena slama 600-700. PERUTNINA LUGO. Race 300-350 lir,kg; kokoši 600-650; gosi 200-250; golobi 500-700; piščanci 400-460; purani 450-500; zajci 240-270; jajca 21 lir komad. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 740-750, maslo I. 630-640, II. 610-620, III. 590-610; sbrinz svež 470-480, 3 mesece star 560-600; provolone svež 470-490, 3 mesece star 560-570; gra-na svež 510-540; zimski proizv. 1957-58 640-670; majski proizv. 1957 690-710; zimski proizv. 1956-57 760-780; emmenthal svež 460-490, 3 mesece star 540-560; italico svež 400-410; taleggio ' svež 340-350. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do 1 stop. kisline 530-550, do 1,50% kisi. 515-530, do 2,50% kisi. 500-515, do 4% kisi. 470-500; dvakrat rafinirano tipa »A« 480-490, tipa »B« 410-430; olje iz zemeljskih lešnikov 375-380; semensko olje navadno 360-370. ZELENJAVA IN SADIK MILAN. Česen 80-110; čebula 25-35; nov fižol 40-50; fižol v stročju 30-40; kumarce 40-60; cikorja 50-60; endivija 70-80; melancane 60-70; zelena paprika 40-50; rumena paprika 40-45; paradižniki 15-30; zelena 32-45’; bučice 20-30; krompir Neapelj 27-28. Marelice extra 300-350, I. 250-280; II. 180-200; breskve extra 140-160; L 100-130, II. 40-80; smokve zelene 70-90; slive 180-200; navadne slive 80-120; jabolka 140-160; hruške navadne, 60-100; limone I. 140-170, II. 100-130; pomaranče 3. 220-250. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 870-920 lir stop/stot 11-12 stop. 920-970; Barbera 970-1020; Oltrepo pa-vese 10-12 stop. 870-920, 11-12 stop. 920-970; Mantovano črno 830-850; Valpolicella in Bardolino 880-930; Soave belo 930-980; Raboso 830-880; Raboso črno 980-1010; Romagna belo 790-840; Romagna črno 790-840; toskansko navadno 845-885; Aretino belo 845-865; Marche belo 845-875; 870-900; Barletta navadno 13-14 Marche črno 845-875; Barletto extra stop. 830-850; Sansevero belo 820-850; Gorato rosato 870-900; Taranti-no 13-14 stop. 830-870, 15-16 stop. 800-830; SquinzanO 830-870; Rionero Barile 10.300-11.800 lir stot; moškat iz Piemonte 15.300-15.800. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1957 v škatlah 10 kg 150-160, v škatlah 5 kg 155-165, v škatlah 1 kg. 160-180, v škatlah 'A kg 170-190, v tubah 200 g 50-52, v tubah 100 g 30-34 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova. mezga proizv. 1957; v škatlah 10 kg 160-170, v škatlah 5 kg 165-175, v škatlah 1 kg 170-190, v škatlah 500 g 180-200, v tubah 200 g 53-54 lir tuba, v tubah 100 g 33-36. Olupljeni paradižniki krajevne proizvodnje v škatlah 1200 g 107-113 lir škatla, v škatlah 500 g 58-62 lir škatla. KAVA GENOVA. Cene v lirah za kg od uvoznika do grosista fco skladišče proste luke; Santos Superior 680-700; Santos extra prime crivello 17 720-730; Santos extra prime criv. 18 740-750; Santos extra prime Caraco-lito 720-730; Minas N. Y. 2 crivello 18 600-610; Pernambuco crivello 18/19 640-650; Peru naravna 620-650; Peru oprana redna zrna 740-750; Peru oprana debela zrna 770-790; Ecuador extra Superior 630-670; Tri-nidad Robusta f.a;.q. 530-540; Costa-rica oprana 840-860; Nikaragua o-prana 780-800; Salvador superior 770-780; Guatemala oprana 830-840; Haiti tipa XX 640-660, tipa XX G 650-690; San Domingo oprana 750-760; Sumatra Rob. AP/1 565-575; Moka Hodeidah standard 700-720; Moka Sanani extra 640-650; Kenya A 840-870; Uganda oprana in prečiščena 570-580; Etiopia Djimma 640-650; Bali 520-530. IZVOZ ITALIJANSKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Italijanski devizni urad je te dni izdal določbe o izvozu delnic italijanskih družb. Izvoz je dopusten samo, kolikor gre za investicijo tujega kapitala, in tudi to samo v primeru, da se delnice glasijo ali da so žirirane na fizično ali pravno osebo, ki ima stalno bivališče ali sedež v inozemstvu. Izvoz se sme opraviti samo preko pooblaščene banke, ki mora o tem obvestiti Cambital (italijanski devizni urad). Podobne določbe veljajo tudi za izvoz državnih papirjev, vrednostnih papirjev, za katere jamči država, in za obveznice, ki se glasijo na lire in ki so bile izdane za jamstvo posojil, najetih po 1. februarju 1938. vrste 64’ s B dvignila od 97 1/2 na 102 penija za funt proti izročitvi y juliju. Striža v Avstraliji pojema. Vse kaže, da ne bo vrgla toliko kakor lansko leto ko je znašala 1,428 milijona funtov; letos pričakujejo 1,386 milijona funtov. Cena v Franciji je napredovala od 1050 na 1085 frankov za kg. KAVČUK Tudi cena kavčuku se je v tednu do 18. julija nekoliko dvignila, in sicer v New Yorku od 26,35 na 28,50 stot. dolarja za funt. V Londonu je vrsta RSS stala 22 5/8 do 22 3/4, medtem ko je bila cena v prejšnjem tednu 24 penijev za funt. KOVINE Cena elektrolitičnega bakra je v tednu do 18. julija močno poskočila, in sicer v New Yorku od 24,75 na 26,90 stot. dolarja za funt. V Londonu je cena napredovala od 194 3/4 na 2013/4 funtov šterlingov za tono (1016 kg). Skok pripisujejo politični napetosti na Srednjem vzhodu, pa tudi objavi podatkov o ameriških zalogah. V Združenih ameriških državah so zaloge konec junija znašale 244.420 ton, to je 9.000 ton manj kakor v maju. Od maja do junija je proizvodnj.a v ZDA nazadovala od 113.980 na 107.489 ton. Tudi družba Kennecott Copper Corp. je zvišala ceno za 1,50 stot. dolarja pri funtu ter je tako sledila družbi Anacohda in Pheips 'Dodge. Cin je napredoval od 93,12 na 93,86 stot. dolarja za funt. Cena činu je v Ne\v Torku napredovala od 93,12 na 93,84 stot. dolarja pri funtu. Cena cinku je ostala neizpremenjena pri 10. Antimon Laredo neizpremenjen pri 29, lito železo 66,69 (teden poprej 66,60), Buffalo neizpremenjeno pri 66,90, medtem ko je staro železo v New Yorku po 37,50 (teden poprej 36,50), živo srebro 220 do 230, (prejšnji teden 229-231 dolarjev za steklenico). Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 18.7 za 100 kg: cin, Duisburg 906-917 DM, svinec osnova New York 101,78, osnova London 81,94-82,23; cink osnova East St. Louis 92.51, osnova London 73,31-73,89; elektrolitični baker za prevodnike 251,75-254,75, svinec v kablih 88-89,60. Aluminij , za prevodnike 232- | 235 DM za 100 kg. ŽIVINA LUGO. Ž,ivina za rejo: krave 350-440.000 lir par; breje krave <00-450.000 par; krave s teletom 420-650.000 par; voli 430-550.000; junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 340-380.000 par; breje krave prvesnice 170-230.000 glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 305-340, II. 260-280; krave 6 stotov težke L 285-330, II. 260-280; junci 5 stotov težki I. 340-380; II. 290-320; telički 470-570, H. 330-420. Prašički za rejo 420-460 lir kg; suhi prašiči 360-430; prašiči 100-150 kg 305-315; prašiči za rejo nad 150 kg ,315-325. Vprežni konji 200-220 lir kg ali 110-130.000 glava; konji za zakol I. 256-260, II. 180-200; žrebeta za zakol 210-230; vprežni mezgi 100-110 lir kg, ali 60-70.000 glava; mezgi za zakol 160-180 lir kg; vprežni osli 90-100 lir kg ali 50-60.000 glava; osli VALUTE V MILANU 23-7-58 2-7-58 Dinar (100) 92.— 90,— Funt. šter. 5950,— 5900,— Napoleon 4775,— 4600.— Dolar 624,— 624,— Franc. fr. 138,25 138,25 švicarski fr. 145,77 145,65 Funt. šter. pap. 1756.— 1747,50 Avstrijski šil. 23,95 24,— 'žHcfto (gram) (pjtaou^t 711,— 708,— BANKOVCI V CURIHU 23. julija 1958 Anglija (1 funt šter.) EraJiteij-a .(ffOOavfrn) Italija (100 lir) Avstrtja“(T0O šil:U -' ~ ■TSITTWTfonr 4,27% 12,00 0,94 0,68 16,42 13,50 Nemčija f-%101,65 Belgija (1®0%^ ^ *8,49 -fUJKG-i fin Tl/OO Španija (100 pezet) T,V0~ Argentina (lgg pfvff fgOO |j»f 7'Mh Jugoslavija (100 din) .rfiifea MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 23.6. 2. 7. 23.7. Pšenica (stot. dol. za bušol) ■ 183 3/4 ISU/s 188.3/s Koruza (stot. dal. za bušel) . . 132=/s 1347/8 1297» NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 26.50 26,- 26.50 Cin (stot. dol. za funt) . . 95.75 94 12 95.25 Svinec (stot. dol. za funt) . . 11.50 11.- 13.— Cink (stot. dol. za funt) . . 10.25 10,- 10,— Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.10 26.10 26.10 Nikelj (stot. dol. za funt) 74 — 74,- 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 36.30 36.50 3B 50 Živo srebro (doi. za steklenico) . . 23!.— 228.—' 228,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . 48.50 48,25 48,- LONDON Baker (funt. šter. za d. temo) . . . 194Vs 195.‘/4 2033/4 Cin (funt šter. za d. tono) . . 730V2 73072 7347/2 Cink (funt šter. za d. tono) . . . 65.— 63.3/8 647/4 Svinec (funt šter. za d. tono) • • 74. V* 737/4 73.— SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . ■ • ■ - 477.40 485.40 537 40 Nevarni politični zapetljaji na Srednjem vzhodu so močno vplivali na gibanje cen na mednarodnih blagovnih borzah ter pognali cene navzgor. Tako je nenavadno poskočila cena bakru, deloma tudi činu Nadalje so se dvignile pšenici in koruzi, volni, bombažu in tudi kavčuku. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 18. julija napredovala od 183 3/8 na 190 1/2 stotinke dolarja za bušel. Cena koruzi se je dvignila' od 130 5/8 na l35 1/8 stot. dolarja za bušel. SLADKOR KAVA KAKAO V tednu do 18. julija je cena sladkorju v New Yorku proti takojšnji izročitvi napredovala od 3,40 na 3,81 stot. dolarja za funt. Zdi se, da napetost na Srednjen vzhodu ni vplivala na ceno kavi. V New Torku je cena kavi v pogodbi »M« nazadovala od 53,73 na 53,60 stot, dolarja za funt. V Washingtonu so se sestali predstavniki pridelovalcev kave iz južnoameriških držav, da bi se posvetovali, kako bi zagotovili ravnotežje v mednarodni trgovini s kavo v trenutku, ko pride na trg pridelek iz Brazilije in Kolumbije. Afriški pridelovalci nočejo pristopiti k mednarodnemu sporazto mu o kavi. S kakavom so nastopile precejšnje špekulacije. Podatkov o pridelku v Zahodni Afriki še ni. Ako bodo ti podatki ugodni, pričakujejo padec cene v Londonu in v Nevv Yorku, v nasprotnem primeru bo cena še napredovala. Accra je v Nevv Torku proti koncu prejšnjega tedna stal 48,88, Bahia pa 46,63 sot. dolarja za funt, VLAKNA Cena bombažu je v Nevv Yorku v tednu do 18. julija napredovala od 36,55 na 36,60 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Cene so čvrstejše pod vplivom mednarodne politične napetosti, pa ludi v zvezi s pripravami za zadevni zakon o državni podpori kmetijskim pridelkom. Nenavadno se je dvignila cena volni in sicer v Nevv Torku od j’27. ff3, na 118,5 stot. dolarja za funt, j n 'Z^e^gvvint proti takojšnji izročitvi. V "Londenu se je cena česane volne med KMEČKE ZVEZE š(alo se de zatirati sadni moli no ceno medu. Lani je odkupovalo pri čebelarjih P 300 dinarjev, letos pa se odkw na cena suka med 200 in % znižalo iie Jabolčnega molja zatiramo vplive. Ti strupi namreč ško-od druge polovice maja do dujejo tudi koristnim zužel-konca avgusta. V ta namen kam. Zadržujejo razvoj narav-poškropimo hruške in jablane nih zajedalcev, ki napadajo večkrat v 10-15 dnevnih pre- razne škodljivce; tako, vodi sledkih. Škoda, ki jo povzroča uporaba fosfornih estrov do ta škodljivec je zelo velika, rušenja naravnega ravnotež- Čeprav se naši kmetje ne ba-vijo v tolikšni meri s sadjere-jo, moramo posvetiti vso pozornost . razširjanju tega škodljivca, sicer bomo prodajali na trgu manjvredno sadje. Tako sadje ne more nikdar doseči visoke cene danes, ko razna sadjarska posestva pošiljajo na trg vprav krasne plodove. Jabolčnega molja smo vedno zatirali s tem, da smo sadna drevesa poškropili z svinčenim arzenatom. To sredstvo okuži zelene liste in zelene dele rastline tako, da se goseni-čice zastrupijo, ko uživajo zastrupljeno hrano. Arzenška škropiva uvrščamo med želodčne strupe. Svinčeni arzenat se zadrži na rastlinskih delih dosti časa, zato nehati s škropljenjem ja med žuželkami, ker ostanejo pri življenju le odpornejše vrste žuželk in tudi drugi škodljivci. Po večletni uporabi fosfornih estrov so ugotovili na sadnem drevju močan razvoj rdečega pajka, ki nastopa na vinski trti in ki ne predstavlja bogve kakšne nevarnosti, ker ga že njegovi naravni sovražniki ovirajo pri razmnoževanju. Fosforni estri močno razjedajo kožo človeka. Vsa ta dejstva so prisilila praktike in znanstvenike do bolj opreznih ocen, zato se počasi vračajcL k st '"'mu. Najbolj učinkovito zatiramo jabolčnega molja, če škropimo istočasno z svinčenim ar-moramo pre- zenatom in s fosfornimi estri, pravo- Same fosforne estre uporabimo le ob času pred zorenjem plodov, da se plodovi pravočasno očistijo in tam kjer pod sadnimi drevesi rastejo posebno krmilne rastline, že majhen dež popolnoma izpere strup, medtem ko je svinčeni arzenat mnogo teže izprati z rastlin. V čistih sadovnjakih, kjer ne gojimo drugih rastlin,, lahko uporabljamo arzenate, dokler se, ne ki ni prišel pravočasno, pa se je pšenica v nekaterih predelih Slovenije polegla in zrnje je začelo trohneti. Splošno pa se je obnesla italijanska pšenica, katere nameravajo letos posejati še več. Italijanske sorte so dosegle pridelek po 65 do 70 stotov na hektar, se pravi, da je bil letos pridelek italijanskih sort obilnejši kakor lani, ko je znašal še 45 do 50 stotov na hektar. Letina v Italiji MANJ OVSA IN JEČMENA Letos bodo v Italiji pridelali 5 milijonov 6100.000 stotov ovsa, to je 212.000 stotov manj kakor lani. Tudi pridelek ječmena bo letos znatno manjši, in sicer za 158.000 stotov. Računajo, da bo Italija letos za uvoz ovsa in ječmena v Italijo izdala 11,2 milijarde Lir. pač pa je Bežant dosegel že lepe uspehe v Avstriji, na češkoslovaškem, Madžarskem in Nizozemskem, v Bežantovem panju čebele dobro prezimijo; njegova druga lastnost je tudi ta, da ga je lahko prevažati. Čebelarji so bili vselej previdni nasproti novim panjem; zato traja boj za posamezno uvedbo novih vrst panjev tudi desetletja. Slovensko izvozno podjetje Medex je letos znižalo odkup- dinarji. Podjetje je kupno ceno, ker so nastop na mednarodnem trgu nov^ težave, in sicer zaradi močo konkurence. Letos ponuja zlasti Madžari velike količi11® medu po nižjih cenah Jugoslovani. Za jugoslovanSK čebelarje so nastopile tudi h® ve težave, ker je bil odpraV’ Ijen regres na čebelarske P0' trebščine, to je državni prisp6' vek za nabavo teh potrebšči11, čebelarji si zdaj prizadevaj®’ da bi država kakor koli olaJ šala izvoz medu. časno, da se plodovi očistijo in da ne ostane ob zorenju niti najmanjše sledi po strupu. Plodovi na katerih zasledimo še tako neznatne količine svinčenega arzenala so za prehrano nepriporočljivi. Zadnja leta so se uveljavila nova sredstva proti raznim sadnim škodljivcem. Na trgu jih najdemo pod raznimi imeni, vendar je vsem tem sredstvom skupna spojina, ki učinkuje smrtonosno na večino žuželk, to je fosforni ester. Fosforni estri so močni strupi, ki se sicer precej hitro iz- sadnimi perejo s plodov, in so cenej- druge ši kakor svinčeni arzenat. Popolno škropljenje sadnega debla s fosfornimi estri stane 228 lir, medtem ko bi škropljenje s svinčenim arzenatom stalo približno 296 lir. Ti strupi bolj učinkujejo v prvih letih uporabe. Poleg ugodnih strani imajo IZVOZ RIŽA NAPREDOVAL Od 16. septembra 1957 do 15. junija letos je Italija izvozila 1.591.018 stotov riža. Prva država po uvozu je Indonezija (464.670 stotov), nato pride Japonska (321.000 stotov), Velika Britanija (268.879 stotov), itd. V primerjavi s prejšnjo sezono 1956-1957 je izvoz napredoval ; tedaj je znašal samo ‘1,459.333 stotov. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, 01. Foscolo 1 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 IVudinto Vam vse polrebščiue za viBogvadraišivo, poijedeislvo in živineveje! VPRAŠANJE ODKUPNE OENE ZA PŠENICO V ITALIJI Italijanska vlada je pustila neizpremenjene cene za odkup pšenice letošnjega pridelka. , _ . . Pridelovalci pšenice se zdaj kažejo pravi zna- bojijo> da bo cena pgenici ki zorenja plodov nato nada- hodnje leto znižana ker se je ljujemo po potrebi s skropue- ta glas razgiril y zvezi s kon_ njem s fosfornimi estri, ce pod ferenco v Stresi kjer SQ ob„ gojimo še uporablja-estre kljub na razvoj ta sredstva tudi negativne estre. rastlinami rastline, pa mo rajši fosforne njihovemu vplivu drugih škodljivcev. Najboljše uspehe so dosegli z istočasno uporabo obeh sredstev, če so sadno drevje škropili od maja do julija ter so pri vseh poznejših škropljenjih uporabljali samo fosforne Kmet in vrtnar konec julija Na njivi: Nadaljujemo s spravljanjem žit. Po žetvi mora stopiti na njivo plug- ali krožna brana, čimprej moramo sejati (Strniščne posevke. Za žiti sejemo cinkvantin, pit-nik, ajdo in repo. Letos bi morali dati prednost pitniku, da bi imeli dovolj sveže krme na razpolago. Na strnišče sejemo še krmni ohrovt in zelje. Krmni ohrovt je zelo prikladna rastlina za živinorejska posestva, ker nam daje dobro sočno beljakovinasto krmo. Na travnikih in deteljiščih: do časa dobro zalijemo, da1 bodo vedno sočne. Suhe podlage so za cepljenje neprimerne. ravnavali vprašanje položaja kmetijstva v okviru Evropske gospodarske skupnosti, se pravi Enotnega evropskega tržišča. Zaradi pomirjenja postavljajo zdaj organizacije pridelovalcev zahtevo, da vlada določi odkupno ceno za pšenico iz pridelka 1959, še preden se prične setev. Izrazili so celo željo, naj bi vlada določila to ceno že do konca tekočega meseca. MED V ITALIJI V Italiji (Genova) se med prodaja na debelo po 340-360 lil- za kg uvoženega in 330-350 lir za kg domačega medu. TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV Moschion & Frisori TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tel. 23 475 Zastopstvo: moro G S LERA MOTOM IT ALI AN A NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN TRICIKLE — VSE PRITIKLINE ZA AVTOMOBILE IN MOTORJE. DA BO VEČ PRAŠIČEV IN OVAC Zvezni izvršni svet v Beogradu je sprejel nekatere spremembe, ki urejajo uvoz plemenske živine iz tujine. Doslej je veljal regres (prispevek države) samo za uvoz plemenske govedi,, v bodoče pa bo država prispevala tudi k zni-■na zelenjadni žanju cene plemenskih praši-da se javijo v čev in ovac, ki bodo uvoženi našem uradu v Ulici Geppa iz tujine. 9 pritličje v uradnih urah za- Družbena podjetja že uvažate, da jim lahko damo potreb- jo plemenske svinje bele pa-na potrdila v skladu z novimi sme za rejo mesnatih prašičev, toda reja teh živali se ne širi dovolj naglo, v Jugoslaviji ho- DVE OBVESTILI KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Za prodajo kmečkih pridelkov Obveščamo vse kmete neposredne obdelovalce, ki nosijo svoje pridelke trg na debelo, Na deteljiščih je posebno važ- določbami. Na podlagi teh po-no zatiranje dateljne predeni- trdil bodo omenjeni prejeli iz-ce. če opazimo predenico, po- kaznice za dostop na trg in kosimo deteljo na okuženem dovoljenje za prodajo svojih kraju in še en meter naokrog, pridelkov, jo posušimo in sežgemo. Predenico moramo zatirati, še ZA SEČNJO DRV preden napravi seme. Okuženo Opozarjamo vse dvolastni- zveze bavile z odkupom žita na površino prekopljemo, da pri- ke, ki nameravajo vložiti debelo; kupovale ga bodo pri dejo deli predenice globoko v njo za sečnjo drv za ledfcHP»'hmetijskih zadrugah, ki so da se te prošnje lahko^Pfa- včlanjene- v njih. Znižan bo jo do vključno 31. julij/, tega prometni davek na rastlinsko olje. čejo tudi pospešiti ovčerejo, in Sicer z uvozom plemenskih o-vac. Po novih določilih se bodo lahko tudi zadružne poslovne zemljo!. Manjša, okujžena mesta škropimo s 30% razstopi-no zelene galice (želeizni sulfat) ali s žvepleno kislino. V vinogradu: v vročih dneh se zelo rad pojavi oidij, katerega uspešno zatirajmo z žvep-lanjem. Vinograde žveplamo, ko opazimo sledove oidija na listih ali na grozdnih jagodah, žveplo učinkuje tudi na trtno pršico. Trte »mendamo« in vršičkamo. Na sadnem drevju: Najvažnejše opravilo v sadjarstvu je zatiranje raznih škodljivcev in bolezni. Dobro bo če divje podlage, katere namerajvamo cepiti prihodnji mesec od časa leta. Ker se po tem roku prošnje ne bodo več sprejemale, vabimo vse prizadete, da se do tega dne zglase v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9 pritličje od 8.30 do 13. in od 15. do 18. ure vsak dan razen sobote popoldne. 1 E-H trgovini Magazzini Verhitz Plazza Ospcdale, 3 -I -S 1 -S en boste našli najbogatejšo izbiro manufak-turnega blaga in tkanin najbolj priznanih tovarn: kotenine, volnene odeje, pregrinjala, damask za žimnice, vnlnenp in bombažne pletenine, nogavice, srajce, dežnika in zavese. Vse po najnižjih cenah! c£ Po izredno nizkih cenah prodajamo ženske konfekcije SLABŠA ŽITNA LETINA V JUGOSLAVIJI Letošnji žitni pridelek v Jugoslaviji ne bo dosegel lanskega, ker niso bile vremenske razmere ugodne, žito je zaradi suše oslabelo, zaradi dežja NOV JUGOSLOVANSKI PANJ NA RIMSKEM KONGRESU Hrvatski čebelar Aleksander Bežant namerava razstaviti svoj nov panj na čebelarskem kongresu, ki bo v Rimu jeseni 1.1. Bežantov panj, o katerem pravijo, da je za 120,°/o donosnejši kakor dosedanji panji, ni v Jugoslaviji posebno, razširjen. Tvldka SIS-A JOŽEF uvoz izvoz Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo TRST Riva Grumula 6-1 * Telefoni 37-004 mnr© pm&vszrhško L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevez« za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra. Csh« ngodne Gondrand TRST - TRiESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-167 Telegrami : GONDRAND - TRIEST8 i PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽiVlNE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obrnajna postaja na Proseku (Gondrand ProseoES) s hlevi za počitek živih živali SPL0SNA PLOVBA Sedež Piran dolge Predmet poslovanja: pomorski prevozi In obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica « Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 dom 20-78 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIlKD PODJETJE G. M. URIN A EM UVOZ - IZVOZ 1P3LUT ©VISnE in IZDMIjKOV Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 60-182 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE TRST, Ulica Cicerone B - Telefon 38 13B 37-225 Telegram IMPESPORT - TRIESTE UUftŽ As VSAKOVRSTEN LES, BRVA Z1 BDRjaVU, GRADBENI MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KOLONIALNO BLAGO IN RAZNOVRSTNE STROJE Operira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije J ©©MIKI ANA. GOBmfi - VIA DUCA D'A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GOBICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Possbfsi pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo AIITOHOTOR IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO ea nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov aa DIESEL notovje, pumpe, injektorje aktoi ‘ ter traktorje TRIESIE-TRSI, Via Mn* 15 TELEFON 30-1957 -30-198 JUGOLINIJJI RIJiKA - Jugoslavija Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-5t, 26-52, 26-53, 27-02 Održava sedam teretno-putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU EVROPU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZA-LJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK i za SJEVERNU KINU i JAPAN. Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo prc-tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zastopnik u Trstu je: »NORD ADRIA« - V. Ber-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829. Up na na iz\ zai Ev s« ko Vr: se žiš st: Po tri rai VSi Pri st: Ve- va 4v ra: Pa nn va so, st: tei tlli na ra; ka sk iil le! va Vp tu