kulturno - politično glasilo •
svetos/nih in domačih dogodkov
6. leto / številka 42	V Celovcu, dne 21. oktobra 1954	Cena 1 šiling
Nazaj ali naprej ?
Tudi letos so se vršile v naši deželi de-setooktobrske proslave. Zanimive in jako pozitivne so bile izjave gospoda deželnega glavarja Wedeniga k desetemu oktobru. Bile so dokaz širokogrudne pripravljenosti upoštevati osnovne človečanske pravice vsakogar v deželi, bodisi nemške ali slovenske narodnosti. Takih odkritih besed od strani prvega predstavnika vlade v deželi smo vsekakor veseli. Vendar moremo opažati, da precejšen del pripadnikov socialistične stranke na podeželju prezira ali vsaj noče razumeti takšnih izjav, ker sicer bi morali predstavniki te stranke besede g. deželnega glavarja pomagati uresničiti v javnem življenju. Tudi desetooktobrske proslave bi morale nositi pečat dvojezičnosti, bi morale prikazati in dokumentirati Koroško kot deželo dveh narodov, ki pomagata v malem graditi temelje bodoči združeni Evropi. Proslave bi morale biti dokaz enotnega stremljenja po trajnem miru v deželi. Tega skupnega hotenja in dobre volje tudi tokrat ni bilo.
Veselilo nas je, da so označbo „windisch” v zadnjih mesecih opustili pri strankinem listu OeVP. Mislili smo, da je v teh krogih vendar zavladalo končno pravilno spoznanje: na Koroškem živijo samo Nemci in Slovenci. Znanstveno pač ni mogoče dokazati več jezikov kot nemškega in slovenskega. žal je moral vsak, ki je prezgodaj gledal optimistično, biti ravno ob desetem oktobru s pogrevanjem starih fraz o „Vindišar-jih” od nemške strani močno razočaran. V ..Volkszeitung”, k 10. oktobru, je celo znani uvodničar s tremi zvezdami predstavil svojim bralcem tri narode na Koroškem: Nemce, Vindišarje in „Heimattreue Slovve-nen”.
Koroška je doživela pred kratkim veličasten Marijanski kongres. Koliko lepih misli je bilo tiste dni izpovedanih, lahko bi jih uvodničar v „Volkszeitung” izrabil v dobro koroškim prebivalcem. Na kongresu je bilo spet in spet povedano, da smo vsi sinovi in hčere enega in istega Očeta. „Po Mariji h Kristusu!” to naj bo skrb nas vseli, skupni življenjski smoter nemških in slovenskih deželanov. Kako lepa je ta naša naloga, ki bi nas morala družiti! Ob pravilnem zasledovanju te naše poti bi gotovo marsikdo gledal pomen desetega oktobra v drugi luči! Potemtakem bi nikoli ne moglo priti do takih izrodkov v nemškem časopisju, kot smo jih brali v ..Volkszeitung”, »Kleine Zeitung”, „Salzburger Nachrich-ten" in „Allgemeine Bauernzeitung”. Zadnja si je privoščila trditve, katere bi hoteli Beležiti že zaradi mišljenja, ki vlada še v gotovih nemških nacionalnih krogih. Tam Beremo: „Kdo je tega kriv, da stoje danes na ljudskih šolah Spodnje Koroške, na katerih je nameščena plošča: ..Sezidano s pomočjo .Nemškega šolskega društva’ ”, slovenski napisi? Kdo je tega kriv, da se poučujejo otroci čisto nemških in Koroški zvestih vindišarskih družin izrecno samo slovensko?”
Nam nobena slovenska ljudska šola na Koroškem ni znana, še manj, pa šola, ki jo je sezidalo .Nemško šolsko društvo’ in bi nosila slovenski napis. Pač pa smo mnenja, da bi morali biti na vseh šolah dvojezičnega ozemlja tudi dvojezični napisi, kar pa danes vidiš le v redkih naprednih občinah. Kaj moremo pričakovati od nemških krogov, ki imajo takšno mišljenje? če jim je £e dvojezični napis na šolskem poslopju trn v peti, kje bodo hoteli taki še prenesti upra-dčen del slovenskega pouka v šoli? Po branju članka v kmečkem časniku mora biti vsakemu jasno, da hočejo gotovi krogi v deželi še vedno na dvojezičnem ozemlju šole ponemčevalnice. Drugače ne moremo navedenih izjav tolmačiti.
Sedaj pa vprašamo: Kje je deželna vlada nresničila obljube, ki so bile sveto dane
Nedeljske volitve
Na Dunaju, v Spodnji Avstriji. Salzburgu in Vorarlbergu so volili poslance za deželne zbore
Po nedeljskih volitvah za deželne zbore govorita obe veliki avstrijski stranki o zmagi, občuten poraz pa je doživel VdU. Pri OeVP govorijo o zmagi, ker so obdržali pozicije v Spodnji Avstriji, podobno tudi na Dunaju in zahodnih delih države; socialisti so pa ponosni zlasti na Vorarlberg, kjer se j,im je posrečilo dobiti skoraj polovico volivcev, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za VdU. Glasovi so porazdeljeni
na	Dunaju:	
glasov	odstotkov	prej
OeVP 357.303	33.18	(35.6)
SPOe 567,080	52.66	(49.4)
VdU 49.861	4.63	( 6.8)
VO (KP) 88.943	8.26	( 7.9)
FSOe 13.408	1.25	( - )
v Spodnji Avstriji:		
glasov	odstotkov	prej
OeVP 436.668	50.68	(53.0)
SPOe 353.134	40.08	(37.7)
VdU 22.056	2.55	( 3.7)
VO 49.713	5.79	( 5-5)
precej enakomerno, tako da izid volitev ne priča o kakem premiku na levo, kar so nekateri pričakovali. Kot so se izjavili voditelji strank, sta OeVP in SPOe z volitvami zadovoljni.
Obe veliki stranki smatrata izid volitev za potrdilo dosedanjega kurza koalicijske vlade in sta pripravljeni sodelovati tudi v
bodoče.
Glasovali so takole:
Salzburg:
glasov	odstotkov	prej
OeVP	79.398	45.9	(43.6)
SPOe	66.007	38.2	(33.6)
VdU	22.776	13.2	(18.5)
VO	4.008	2.3	( 3.4)
Vorarlberg:
glasov	odstotkov	prej
OeVP	61.109	57.99	(56.42)
SPOe	27.357	25.98	(19.11)
VdU	14.394	13.65	(22.06)
VO	2.516	2.38	( 2.4 )
Porazdelitev mandatov:
Dunaj: OeVP 35, SPOe 59, VO 6	Salzburg: OeVP 15, SPOe 13, VdU 4
Spod. Avstrija: OeVP 30, SPOe 23, VO 3	Vorarlberg: OeVP 16, SPOe 7, VdU 3
Volitve po načrtu
VOLITVE V VZHODNI NEMČIJI
Kot poroča francoska agencija, je prinesel „Deutschlandsender” splošen pregled o volitvah v Vzhodni Nemčiji in objavil tudi končen izid. Volitev se je udeležilo 97.7 odstotkov vseh volilnih upravičencev, od teh je glasovalo 99,3 odstot. za kandidate „Na-cionalne fronte”, ostali glasovi so bili neveljavni.
Vlada Zahodne Nemčije je izjavila, da ta način volitev nima nič skupnega s pravimi svobodnimi volitvami in tako izvo-
ljeni kandidati, nimajo pravice govoriti v imenu nemškega naroda.
NEMIRI PRI VOLITVAH V JORDANIJI
Volitve v Jordaniji so potekale bolj nemirno. Ko je šest kandidatov opozicije u-maknilo svojo kandidaturo, ker je baje vlada zlorabljala svoj vpliv, so nastalPnemiri, pri katerih je prišlo do krvavih spopadov med rednimi četami in opozicionalci. Kot poročajo iz Damaska, je bilo pri tem 23 oseb ubitih, 300 ranjenih, 100 so jih zaprli. Vojska je položaj kmalu obvladala, tako da je v deželi spet red in mir.
Za spreiem Nemčije v NATO
Danski zunanji minister je izjavil, da se je danska vlada izrekla za sprejem Zapad-ne Nemčije v NATO in bo zastopala to mnenje Pri ministrskem svetu NATO-a v Parizu. Za Dance je to posebne važnosti, da je Zapadna Nemčija vključena v evropski obrambni sistem, ker le tako je zavarovana danska južna meja, katere sami ne morejo braniti.
Tudi norveški parlament je odobril
slovenski narodni manjšini leta 1920 v št. Vidu in na Gosposvetskem polju? Kdaj in kolikokrat se je deželna vlada že složno zavzela v pozitivnem smislu za Slovence? Njena skrb bi morala veljati na političnem, kulturnem in gospodarskem področju v enaki meri vsem deželanom. Te enotne skrbi tudi za Slovence žal pogrešamo. Če je ..Volkszeitung” napisala, da je uspeh desetega oktobra 1920 bil zajamčen od slovensko in nemškogovorečih Korošcev, potem bi moral deseti oktober biti dokaz resnične skrbi, širokogrudnosti in prave krščanske ljubezni.
Koroški Slovenci, rojeni na tej> zemlji, imamo vso pravico zahtevati vse pogoje, ki nam bodo zagotovili narodni obstoj. Za ta obstoj, se bomo borili tudi v bodoče, odklanjajoč kakršen koli šovinizem, v trdnem prepričanju, da le strpnost med narodi more uresničiti idejo združene Evrope.
sklep vlade, da odda Norveški svoj glas za sprejem Zapadne Nemčije v NATO.
V	Parizu so začeli s pripravami za zasedanje ministrskega sveta NATO-a. V torek je prispel v Pariz zunanji minister Združenih držav Dulles in je govoril z angleškim zunanjim ministrom Edenom, nato s francoskim ministrskim predsednikom Mendes-France-om in tudi z nemškim kanclerjem Adenauerjem o obnovitvi nemške suverenosti.
ZAČETEK POGOVOROV O POSARJU
V	torek je prišel zahodnonemški kancler Adenauer v Pariz, da se bo pogajal z Mendes-France-om o bodočem sodelovanju med Francijo in Nemčijo. Ob prihodu v Pariz je Adenauer izjavil, da trdno upa v uspeh pogovorov, ki jih bo imel v Parizu, in da bodo ti mnogo pripomogli k miru v Evropi in na svetu.
Pri pogovorih bodo obravnavali vprašanja o Posarju in francoski predlog o oborožitvi Evrope, govorili bodo tudi o gospodarskih problemih.
S pogovori so začeli v torek popoldne. Najprej sta na željo francoskega ministrskega predsednika govorila predstavnika obeh držav sama, nato sta pa pritegnila tudi svoj,e zaupnike.
Kot poroča francoska agencija, je bil začetek pogajanj zelo povoljen.
KRATKE VESTI
Starši gimnazijcev v Salzburgu groze s stavko, če bodo oblasti dodelile v gimnazijsko poslopje štiri razrede meščanske šole, ker bi zaradi pomanjkanja prostora morali uvesti dopoldanski in popoldanski pouk.
Iz Jugoslavije pričakujejo 26. oktobra 221 otrok, ki so na poti k svojim staršem ali sorodnikom v Avstrijo in Nemčijo. Tako poroča mednarodni odbor Rdečega križa.
JA
V	Alpah je bilo letošnje poletje 166 smrtnih nesreč, od tega v Avstriji 54. Vzrok je bil večinoma neizkušenost ali pomanjkanje opreme.
O trgovini med Vzhodom in Zahodom
razpravljajo na konferenci v Ženevi. Sode: lujoče države hočejo proučiti pogoje in izboljšati trgovske stike med raznimi državami na obeh straneh železne zavese. Med udeleženci sta tudi Avstrija in Jugoslavija.
Senat Združenih držav zahteva, da se ustavi pomoč za Vietnam in ne odobrava, da so Francozi pri predaji dežele prostovoljno prepustili tudi precej orožja, ki so ga dobili kot pomoč iz Amerike.
V	vzhodnih delih Severne Amerike je divjal orkan, ki je povzročil 151 smrtnih žrtev. Gmotna škoda je ogromna in jp cenijo na več sto milijonov dolarjev.
Pri volitvah na Aljaski so zmagali s prepričljivo večino demokrati. Ker veljajo volitve na Aljaski kot merilo za razpoloženje volivcev v Združenih državah, pričakujejo tudi tu zmago demokratov.
Vladna kriza na Finskem je odstranjena. Zastopniki socialnih demokratov in kmetske stranke so se sporazumeli o skupnem načrtu za znižanje cen in tako odstranili ovire za sestavo nove vlade.
V	Franciji sta bila obsojena na smrt šef policije nemških zasedbenih čet v Franciji in pripadnik SS-čet Karl Oberg in njegov pribočnik Helmut Knochen.
Francozi so zapustili Hanoi, sedaj glavno mesto komunističnih Vietminhovcev. Mesto je bilo od leta 1875 v francoski posesti. Zadnji je odšel poveljnik mesta, polkovnik Lefevre d’ Argencay; ko je odhajal, so za njegovim hrbtom že izobe-šali rdeče zastave.
V	preteklem tednu je bilo v Avstriji 1091 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 804 ranjenih in 29 mrtvih. Na Koroškem je bilo 113 prometnih nesreč, 102 ranjena in 3 mrtvi.
POTOVANJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAVNIKOV PO EVROPI
Nemška agencija poroča, da so jugoslovanski državniki, ki potujejo po Evropi, dospeli iz Stockholma na švedskem v Hamburg. Po poročilu so to namestnik predsednika vlade Edvard Kardelj, predsednik ljudske republike Hrvatske dr. Vladimir Bakarič in šef jugoslovanskega kabineta dr. Anton Uratuša. V Hamburgu so si ogledali pristanišče, nato so odpotovali naprej, na Nizozemsko. Kardelj in Bakarič odpotujeta potem v Pariz in v Bonn, kj,er se bosta se-šla s kanclerjem dr. Adenauerjem.
SPREMEMBA VLADE V ANGLIJI
V	Angliji so pričakovali, da bo odstopil ministrski predsednik Sir Winston Churchill in prepustil vlado sedanjemu zunanjemu ministru Edenu. Vodilni politiki konservativcev so bili mnenja, da je trenutek za tako spremembo ugoden, da bo imel bodoči nosilec vladne liste pri prihodnjih volitvah, ki bodo čez eno leto, že nekaj skušnje pri upravljanju poslov ministrskega predsednika. Vendar te izpremem-be ni bilo, pač pa je Churchill objavil spremembo v dvanajstih ministrstvih.
Politični teden
Po svetu
O tržaškem ..vprašanju” nekaj easa najbrž ne bo treba več pisati, vsaj. tako dolgo ne, dokler ne bi prišlo do kakšnih sporov o manjšinah. Narodnostni manjšini v obeh conah, kakor sta si jih razmejili Italija in Jugoslavija, sta dokaj številčni, njun položaj pa ureja posebna pogodba o manjšinah in od izvajanja te pogodbe zavisi v veliki meri dober odnos med Italijo in Jugoslavijo. Pogodba, kakršna je na papirju, bi lahko do neke mere služila za zgled tolerantnosti države do tujerodne manjšine. Orl teorije do prakse :pa je seveda daleč, vendar je splošen politični položaj v Evropi že tak, da pretiran nacionalizem ni več v modi in se mora umikati predvsem gospodarskim potrebam in v dobi, ko streme evropski narodi za čim večjo enotnostjo iz spoznanja obeh zadnjih vojn, ni več časa in prostora za prestižne spore nacionalizmov. To seveda ne pomeni, da bi smela matična država opustiti skrb za svojo narodnostno manjšino v tuji državi, pač pa to, da uvi-deva vsaka država, da je v njeno korist in za njeno varnost potrebno, da je tolerantna napram manjšini, kakor je mati dolžna skrbeti za tujega otroka, katerega je prevzela v varstvo.
Francosko-nemški sporazum.
Londonski sklepi so bili daljnosežnejši, kot je bila podoba na prvi pogled. Velika večina v francoskem parlamentu, ki je odobrila politiko predsednika Mendes-Fran-ce-a, vzbuja upanje, da je francoska politika končno našla svojo smer in sicer evropsko smer. Vse zapadno-evropsko časopisje hvali Francijo in izraža upanje, da bo pri tej politični liniji tudi ostalo. Med Francozi samimi je ugled Mendes-France-a silno nara-stel in sedanji in bivši politiki skoraj tekmujejo s svojimi priznanji. Degaullistično časopisje ga primerja s svojim vodjem De Gaullom, ostalo pa — razen komunističnega — poudarja, da ima Mendes France vse tiste politične in diplomatske sposobnosti, ki so pač manjkale De Gaulle-u, da bi prišel do oblasti in rešil državni voz iz slepih ulic.
Francozi so torej prvič po vojni nekako ponosni na svojega predsednika. Držalo pa bo to v prvi vrsti za splošno javno mnenje, kateremu se je končno godrnjavi parlament le moral ukloniti.
Skupščina je s svojim zadnjim glasovanjem sicer samo odobrila dosedanjo politiko vladnega predsednika in mu izrekla zaupanje tudi za bodočo, o rezultatih katere pa šele bo glasovala. Z drugimi besedami: parlament bo šele na svojem prihodnjem zasedanju razpravljal o ratificiranju določb londonske pogodbe, katere bistvo so-pač francosko-nemški sporazumi. Vendar si je skoraj nemogoče misliti, da bi parlament še mogel resno ogrožati Mendes France-ov položaj, saj so prav v zadnjih dneh neka-•tere politične skupine, ki so do zadnjega nastopale proti njemu, izjavile, da odobravajo njegovo politiko sporazumov z Zapad-no Nemčijo.
seljskega pakta (po londonski pogodbi), kjer so govorili o sprejemu Nemčije v ta pakt. V petek pa je seja Atlantske zveze, kjer bodo sklepali o sprejemu Zapadne' Nemčije v to zvezo.
Vse te konference so v Parizu in ko bodo končane, odleti nemški kancler dr. Adenauer na obisk v Washington, kjer mu bodo podelili častni doktorat.
Evropa se torej le nekako sporazumeva.
... in pri nas v Avstriji
Volitve v Vorarlbergu, Salzburgu, Nižji Avstriji in na Dunaju so minile. Kot so na splošno pričakovali, je VdU zgubil veliko število glasov, ki sta jih prevzeli vladni stranki OeVP in SPOe. Najbolj značilno je, da so n. pr. vse mandate, ki jih je zgubil VdU v Vorarlbergu, dobili socialisti. Na Dunaju ni dobil sedaj VdU nobenega mandata. Na splošno je videti, da so narasli glasovi pri SPOe nekoliko bolj kakor pri OeVP, ki je sicer tudi napredovala. Volilna udeležba je bila nekaj manjša kot pri volitvah v drž. zbor leta 1942. Podrobnejše poročilo o izidu volitev prinašamo v listu na drugem mestu.
Žene in matere onih, ki so še vedno v ruskem ujetništvu,
so preko dunajske vlade zaprosile sovjetsko vlado, naj končno izpusti njihove može in sinove. Prošnjo so vložile ob priliki obletnice Oktobrske revolucije, ker ima sovjetska vlada navado, da izda za ta dan redno precej obširno amnestijo. Na ta način upajo, da se jim bo posrečilo dobiti nazaj svojce, ki so svojo krivdo, kot navajajo v prošnji, po desetletnem robstvu gotovo odslužili.
Gospodarsko stanje
v Avstriji je po poročilu Instituta za gospodarsko raziskovanje ostalo v glavnem stabilno. Predvsem beležijo konjukturo na notranjem domačem trgu. Le pri lesu in mesu so zadnji mesec cene naraščale. Pri lesu je temu bil vzrok zvišan izvoz na svetovno tržišče. Vendar je vlada prošli teden odredila, da izvoznih dovoljenj za okrogli les za enkrat ne bo več izdajala. Istočasno je dovolila skoro neomejeni uvoz mesa in zelenjave. Na podlagi teh ukrepov pričakujejo, da bo cena lesu padla, ker bo konkurenca svetovnega trga nekoliko zavrta; na drugi strani pa se bo meso pocenilo, ker bo cenejši svetovni trg močen konkurent na tukajšnjih domačih tržiščih.
Za Koroško izkazuje statistika, da je letošnje leto bilo na področju
tujskega prometa
rekordno leto. 1,531.000 tujcev je prenočevalo to leto pri nas, med njimi več kot polovica inozemcev. To je kar lepo število in razveseljiva ugotovitev. — Na drugi strani, kot smo poročali že zadnjič, pa si merodajni še vedno belijo glave, kako bi zmanjšali pozimi brezposelnost predvsem na gradbenem področju. V bistvu gre za dvoje: ali podpreti firme, da bi ljudi lahko zaposlovale tudi ob neugodnem vremenu, ali pa prepustiti državi, da plačuje pod-pore delavcem. Menda si bodo prišli na jasno še pred koncem zime!
Po najnovejših vesteh so izračunali, da število kadilcev pada.
Avstrijska „Regie”-ja, ki je državni monopol, je zadnje leto prodala znatno manjšo količino cigaret. Izkupiček je bil seveda kljub temu višji kot prej, ker so bili zvišali cene. Pravijo, da je ravno draginja vzrok temu, da ljudje manj kadijo, ne pa zdravstveni ali drugi razlogi.
.Times“ o vrnitvi Poit Arthurja Kitajcem
,.Times” komentira skupno kitajsko-sov-jetsko uradno naznanilo iz Pekinga, da bodo Sovjeti vrnili pristaniško mesto Port Arthur popolnoma pod kitajsko suverenost. Pri tem osvetljuje ,,Times” zgodovino ki-tajsko-sovjetskih odnošajev v zadnjih letih, ki so privedli do tega sporazuma med največjima komunističnima državama.
Že od začetka je bilo jasno, da Sovjeti s Kitajsko ne bodo mogli ravnati kot z navadno podložniško državo, ker bi Moskva nikoli ne mogla tvegati, da bi se pojavil nov in še močnejši izbruh titovstva ... V tem pogledu je »večji brat” v merilu dvajsetega stoletja dejansko šibkejši, pristavlja »Times”.
Ker pa bo verjetno Kitajska še dolgo ostala gospodarsko šibkejša, mora iskati pri Sovjetski zvezi gospodarske pomoči. Ta o-snovna dejstva v zvezi z njeno močjo pojasnjujejo, zakaj so bili odnosi med obema državama od leta 1949 že večkrat na novo urejeni. Ves čas pa je bilo opažati, da Sovjetska zveza postopno opušča vlogo pokroviteljice, četudi še tako dobrohotne, ki jo je prevzela v začetku. Zgodovina odnosov med obema velikima komunističnima državama se začenja dejansko že leta 1945, ko je bila Japonska še v vojni in še daleč ni
kazalo, da bodo komunisti zmagali v kitajski državljanski vojni. Takrat je skrbel Stalin še predvsem za varnost. Ni bil popolnoma prepričan, da bi bila čisto komunistična Kitajska koristna njegovim načrtom. Zdi se, da si je želel bolj razdeljene Kitajske in je zato celo priznal Cangkajšekovo vlado za zakonito kitajsko vlado. Istočasno je hotel utrditi sovjetski položaj v Mandžuriji. Dogovorjeno je bilo, da bosta lahko Sovjetska zveza in Kitajska 30 let skupno uporabljali pristanišče Port Arthur, in Stalin je takrat poskrbel, da so imeli Sovjeti glavno besedo v njem... To so bile znatne pridobitve za Sovjetsko zvezo na kitajski račun. Toda eno prvih dejanj, komunistične vlade na Kitajskem je bilo, da je dosegla spremembo določil pogodbe iz leta 1945. Vendar je bil dogovor, ki so ga sklenili Sovjeti in Kitajci leta 1950, samo začasen. Sredi korejske vojne leta 1952 ga je nadomestila druga pogodba, ki pa je tudi predstavljala samo kompromis. Zdaj pa so jo spet nadomestili z drugo in Kitajska je lahko čisto upravičeno zadovoljna z izidom pogajanj. Sovjetska zveza dejansko ni mogla napraviti drugega, kakor da se je umaknila s postojank, ki jih ne more več držati, meni »Times”.
Zadnja zapreka: posarsko vprašanje
Tudi tukaj je podoba, da pojde vse po sreči. V torek so se pričeli neposredni razgovori med nemškim kanclerjem dr. Adenauerjem in Mendes-France-om. Nemška vlada je popustila v glavni sporni točki: pristaja na to, da ostane posarsko ozemlje v gospodarski in finančni zvezi s Francijo. Francozi pa bodo s svoje strani morali dopustiti popolno demokratizacijo avtonomnega Posarja. Na prihodnjih volitvah bodo verjetno smele postaviti svoje kandidate tudi one nemške stranke, ki se zavzemajo za priključitev tega ozemlja k zapadni Nemčiji. Posarje ne bo »evropeizirano”, kakor je bilo prvotno mišljeno, temveč bo njegov mednarodni položaj urejen na podlagi francosko-nemškega sporazuma z jamstvom ostalih držav članic evropske pogodbe, kot so jo sklenili v Londonu.
Istočasno konferenca štirih zapadnih sil in Atlantske zveze
Vse se izredno hitro odvija, kot da bi se vsem zapadnim partnerjem izredno mudilo. V sredo, neposredno po razgovorih med Adenauerjem in Mendes France-om, so se sestali zastopniki treh zapadnih zasedbenih sil in Nemčije, da so formalno ukinili zasedbo Zapadne Nemčije; potem so se sestali zastopniki devetih držav takozvanega bru-
JAPONSKA ODKLANJA KOMUNISTIČNE PONUDBE
Japonska je odklonila skupno sovjetsko in komunistično kitajsko ponudbo za vzpostavitev diplomatskih odnošajev. Namestnik ministrskega predsednika Ogata je izjavil na tiskovni konferenci, da je komunistični predlog le. manever v njihovi »mirovni o-fenzivi”. Japonska nima namena spremeniti svoje politike sodelovanja z Združenimi državami. Komunisti očitno nameravajo ločiti Japonsko od njenih zahodnih prijateljev.
Japonska bi odgovorila na častni predlog za povečanje trgovskih odnošajev s komunističnim svetom, toda prvi korak morajo storiti komunisti.
Odklonil je tudi vsako možnost nenapadalne pogodbe med Japonsko in komunistično Kitajsko, ki jo je omenil kitajski ministrski predsednik Ču En Laj v pogovoru z japonskimi obiskovalci Pekinga.
DAN ZDRUŽENIH NARODOV
Na 24. oktobra pred devetimi leti je bila podpisana »Karta združenih narodov”. Ta pomembni spominski dan bodo v vseh 60 priključenih državah svečano praznovali. Tudi po Avstriji bodo prirejali svečanosti in po vseh šolah bodo pojasnili otrokom naloge »Združenih narodov”: razumeva-
nje med narodi in volja do miru.
Deželna sekcija za Koroško priredi v okviru Avstrijske lige Združenih narodov svečanost v soboto 23. oktobra db 11. uri dopoldne v Modri dvorani koncertne hiše (Blauer Saal des Konzerthauses). Govoril bo deželni glavar g. Wedenig in bo izročil nekaterim, ki so si za Ligo pridobili zasluge, diplome v znak priznanja.
Na programu so tudi glasbene točke.
AMERIŠKO ŽITO V AVSTRIJI
Prva pošiljka ameriškega žita je že prispela v Avstrijo. Ameriško žito, ki ga pošiljajo Združene države po odločitvi predsednika Eisenhowerja Avstriji, je namenjeno v pomoč avstrijskim poplavljenemu. V celoti znaša ta pomoč 25.000 ton žita. Žito, ki bo prišlo preko morja v tržaško luko, bodo pripeljali z 80 vlaki v Avstrijo.
JUGOSLOVANSKI PLESALCI NA ŠKOTSKEM
Plesalci jugoslovanskega državnega baleta so na enomesečnem gostovanju v Britaniji. Njihove plese so oddajali tudi po televiziji. Na Škotskem vlada veliko zanimanje za jugoslovanske ljudske plese in tudi za ljudske noše. Kot poročajo, so zavarovali originalne noše plesalcev in plesalk za 15 tisoč funtov šterlingov.
SLOVENCI
________doma in po svetu
V	Ljubljani so začeli dramsko sezono s predstavo klasične drame Cyrano de Berge-rac, delo francoskega pisatelja Edmunda Rostanda v prevodu Otona Župančiča.
Vilma Bukovec, sopranistka ljubljanske opere, ki je nastopila že tudi v Celovcu, je pela na mednarodni pevski prireditvi v Toulouse v Franciji in je v skupini pevk dobila prvo medaljo in drugo nagrado 100.000 frankov.
Na mednarodnem tradicionalnem kon-kurzu mladih pevcev v Ženevi v Švici so dosegli naši rojaki zelo lepe uspehe. Sonja Drakslerjeva je prejela od komisije kot znak priznanja kolajno. Hkrati pa je dobila povabilo za nastop v ženevskem radiu in v operi v Bonnu. V moški grupi je dobil prvo nagrado basist beograjske opere Dušan Popovič, kolajno si je pridobil tudi Rudi šutej.
Profesor ing. Feliks Lobe, ki se je ves čas svojega delovanja pridobil velike zasluge za povzdig strojne fakultete univerze v Ljubljani in za gradnjo lastnega poslopja strojne fakultete in nabavo dragocenih strojev, je te dni izpolnil šestdeset let.
V	vrednostni lestvici namiznega tenisa, kot ga objavlja komisija federacije za namizni tenis, je Slovenec Dolinar na sedmem mestu, in v Avstriji tudi dobro znani Harangozo na desetem.
10. oktobra je poteklo 100 let, odkar se je v Cerknem na Primorskem rodil goriški nadškof Franc Borgija Sedej. Ob tej obletnici je apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš odkril v Sedejevi rodni vasi spominsko ploščo. Isti dan je bilo tam tudi birmovanje, kar je slavje še povečalo.
Za poglobitev verskega življenja bodo na Goriškem priredili v dneh 17. do 24. oktobra marijanski teden. Slovenci imajo večinoma lastne prireditve in bodo pri tem predvajali tudi film.
Goriški Slovenec, slepi g. Gabriel Devetak je priredil na Dunaju v dvorani zavoda za slepce v »Josefstadt” dobro uspeli klavirski koncert.
KANADA
Na slovenski umetniški razstavi v Torontu razstavlja akademski kipar Gorše in slikar Božidar Kramolc. Gorše razstavlja 22 del, nekaj od teh je že bilo na razstavi v Clevelandu, pet del je tu prvič pokazal. Kramolc razstavlja monotipe in linoreze, katerih večina še ni bila razstavljena. Zanimanje za razstavo je precejšnje in ne samo v slovenskih krogih.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Italijanska filmska igralka Gina Lollo-brigida in njen mož Slovenec dr. Mirko škofic, sedaj zdravnik v Rimu, sta bila sprejeta v Beli hiši pri prezidentu Eisenhotver-ju, kateremu sta izrazila čestitke k njegovemu 64. rojstnemu dnevu.
#
V mestnem gledališču v Celju so uprizorili Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem”, ki ga je za oder priredil režiser in dramatizator Miloš Mikeln. Dramatizacija ima vse lastnosti ljudske igre, vsebina romana je zajeta v devet slik v dveh dejanjih. #
Ob »Tednu muzejev ter varstva kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti”, ki ga praznujejo v Jugoslaviji na pobudo Mednarodnega sveta muzejev v Parizu, so objavili, da je bilo pred zadnjo vojno v Sloveniji 15 muzejev in galerij; med njimi: Narodni, Etnografski in Prirodoslovni muzej, Narodna galerija, Mestni muzej, Slovenski šolski muzej, Kriminalistični muzej (vsi v Ljubljani), dalje Pokrajinski muzej v Mariboru, Mestni muzej v Ptuju, Mestni muzej v Celju, Muzej v Laškem, Muzej v Škofji Loki, Muzej v Krškem (po 1. 1945 v Brežicah kot Posavski muzej), Sadnikarjev muzej v Kamniku in Sokličev muzej v Slovenjem Gradcu.
Danes je v Sloveniji 36 muzejev. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je bila uvedena muzeologija kot predavalni predmet.
MEDALJE, KI OPOZARJAJO NA ATOMSKO NEVARNOST
Ameriška mornarica je naznanila, da izpopolnjujejo posebne steklene medaljončke, ki bodo z izpreminjanjem barve posvarili nosilca, da je v nevarnosti zaradi a-tomskega izžarevanja. Sporočilo mornarice tudi pravi, da bo mogoče uporabljati medaljončke kot cenene pripomočke za merjenje izžarevanja pri pasterizaciji in sterilizaciji živil in zdravil.
Usoda mož, ki so sodili kard. Mindszentyja
(Josip Sabo, „The Catholic Digest”)
Nedavno so poročali časopisi, da je ibil obsojen na dosmrtno ječo Gabor Peter, bivši načelnik madžarske tajne policije. Od komunističnih funkcionarjev, ki so bili v neposredni ^vezi z aretacijo kardinala, je bil Peter zadnji živ ali na svobodi.
Peter je bil tisti, ki je izdal ukaz policijskemu vodu, kateri je aretiral kardinala na njegovem domu v Esztergonu. Leta 1953 je Gabor ..izginil”. Zdaj so objavili, da je bil na tajni sodni razpravi obsojen na dosmrtno ječo.
Kardinal Mindszenty je bil obsojen na dosmrtno ječo 8. februarja 1949. Razprava se je začela šele po običajni sovražni kampanji proti kardinalu in potem, ko so ga z raznimi kemikalijami »omehčali”. V času razprave je bil kardinal samo še nebogljen človeški avtomat. Kardinal je še vedno jetnik, ni pa znano v kateri jetnišnici. Prepe-Ijujejo ga naskrivaj iz enega zapora v drugega. Zdaj je vseh 16 mož, ki so ga mučili in sodelovali na sodni razpravi — med njimi sodnik, tožilec in ječar — že med mrtvimi ali so pa sami v zaporu.
Arpad Szakasits je bil predsednik madžarske republike, zvesta lutka komunistov. Od njega izvira geslo propagande proti kardinalu: »Kardinala Mindszentyja in njegove pristaše je treba pobiti.” Leto dni kasneje so ga prisilili k odstopu. Kmalu je skupaj z ženo in otroki izginil iz Budimpešte, nekaj mesecev nato so izginili tudi njegovi ožji sorodniki. Najbolj verjetno je, da so vse poslali v kako taborišče na suženjsko delo.
Laszlo Rajk, takrat notranji minister, je vodil policijsko akcijo proti kardinalu. Bil je mož brez vsakega usmiljenja, komunistični stvari je posvetil svoje srce in svojo vest, če jo je imel. še preden sta pretekli dve leti, so ga aretirali kot zarotnika. Priznal je, da je veleizdajalec, plačan od tujih kapitalistov in da je s pomočjo Tita skušal zrušiti vlado. Bil je obešen.
Istvan Riesz je bil pravosodni minister in je dajal navodila sodnikom, pa tudi osebno izpraševal kardinala. Kmalu po u-smrtitvi Rajka so Riesza aretirali in odredili proti njemu preiskavo. Pred javno razpravo so ga v zaporu zadavili.
Janos Kadar, tajnik komunistične partije. in Sandor Zold sta vodila propagandno kampanijo proti kardinalu Mindszentyju. Po obešenju Rajka je postal Kadar notranji minister. Kmalu nato pa je tudi on »izginil”. Ko se je to zgodilo Kadarju, je Zold spoznal, kaj ga čaka, in je pomoril vso svojo družino, sam pa napravil samomor.
Gyula Decsi je imel nalogo, da je pripravil z znanimi metodami, v katerih je bil mojster, kardinala k »priznanju”. Po obsodbi je nosil kardinalov prstan v žepu in ga v prijateljskih družbah natikal na prst. f-eta 1950 je izginil, leta 1953 so ga obsodili na 9 let zapora.
Andras Villany je bil na čelu zunanje trgovine. On je preskrbel »dokaze”, da je kardinal trgoval na črni borzi. Štiri leta kasneje je bil sam obtožen in je skesano »vse priznal”. Bil je obešen.
Dousth je bil zvest tajnik madžarskega komunista št. 1, Matije Rakosija. Izdelal je na tisoče izmišljenih brzojavk, v katerih je »madžarski narod” zahteval najstrožji postopek proti Mindszentyj.u. Tudi njega so kasneje aretirali zaradi zarote in izdaje. Obsojen je bil na dosmrtno ječo.
Polkovnik Jozsef Timar je priredil vprašanja, katera so postavili kardinalu na javni razpravi. Timar je bil kasneje likvidiran. Pri aretaciji in postopku proti kardinalu sta igrala vidno vlogo tudi policijski major Janos Thanyi in namestnik notranjega ministra Endre Szebeny. Dve leti kasneje sta oba izginila.
Gyula Oszko je bil policijski polkovnik, bil je navzoč pri aretaciji kardinala in pripovedujejo, da je dal pri tem kardinalu zaušnico. Oszko je kasneje zvedel, da ga nad-
PREJELI SMO V OCENO:
TITO IN G O LIJ AT
Amerikanec Armstrong je napisal knjigo »Tito in Goljat”, ki obravnava naslednja vprašanja. Knjiga nudi tudi vpogled v ustroj in delo komunističnih strank posameznih držav in njihove odnose do Rusije. Knjiga, ki obsega v nemškem prevotlu 479 strani in stane šil. 98.—, je izšla v založbi Welsermuhl, Wels. Politično interesirani bralec bo našel v knjigi mnogo zanimivega.
Današnja Jugoslavija je po svojem sedanjem režimu rezultat druge svetovne vojne in socialne revolucije. Po letu 1945 so jasno vidna tri razvojna obdobja.
1.	Najtesnejša povezava s Sovjetsko zvezo, ki je v letih 1945 do junija 1948 služila kot vzor vsega socialnega reda in vse državne uprave. Dejansko pa pomeni ta čas usmeritev vsega jugoslovanskega gospodarstva po potrebah velike Rusije in to ne oziraje se na domače potrebe. Temu gledanju je bila prikrojena tudi prva petletka, ki je slonela v vseh svojih načrtih na najtesnejši povezavi z vzhodnimi državami. Ko je prišlo ravno na gospodarskem polju do popolne jasnosti, da Rusija od svojih prirejenih in podrejenih držav tirja izpolnitev vseh gospodarskih obveznosti, sama pa teh obveznosti ne vrši, je nastal razkol med Kominformo in Jugoslavijo.
2.	Doba nevtralnega zadržanja. Po juniju 19-18 je poskušala Jugoslavija hoditi pot nevtralnosti med Vzhodom in Zahodom. Ker pa je Vzhod leta 1948 prekinil vse gospodarske stike z Jugoslavijo, je bila ta prisiljena iskati takih stikov z Zahodom. Pri teh prvih poizkusih pa so predstavniki države vedno zopet naglašali komunistični značaj države in odklanjali vsako vojaško povezavo z Zahodom.
3.	Od leta 1951 pa jasno sledi gospodarska in tudi že vojaška povezava z zapadnim svetom. Novembra 1951 je Jugoslavija že zaprosila v Ameriki za dobavo vojnega materiala. Politični in vojaški pre-
zorujejo in jc poskušal pobegniti iz dežele z raznimi tajnimi dokumenti o primeru Mindszentyja. Ko je skušal prekoračiti mejo, so ga ustrelili.
Imre Zipszer je pod komunističnim režimom napredoval od vaškega čevljarja za stotnika j.etniške straže. Na edini sliki, ki je prišla v svobodni svet o sodni razpravi proti kardinalu, sedi Zipszer pri mučeni-škem kardinalu z zadovoljnim in važnim obrazom. Pri naslednji čistki je bil Zipszer obsojen na 8 let ječe.
Laszlo Sulner in njegova žena sta zbežala iz Madžarske z dokumenti. V svobodnem svetu sta pripovedovala, kako sta ponarejala za sodno razpravo »lastnoročno pisane” dokumente in krivo pričala proti kardinalu. Sulner je prodal vrsto člankov „New York Herald Tribuni”, v 'katerih je opisoval vso podlo zgodbo. Pred nekaj meseci so ga našli v Parizu mrtvega, verjetno so ga zastrupili.
Mogoče so se vse te stvari dogodile slučajno in po naključju. Mogoče tudi ne. Nihče ne more tega vedeti. O eni stvari smo pa lahko prepričani. Medtem ko so se te stvari dogajale in medtem ko se še dogajajo, je Joseph Mindszenty molil za tiste, ki so ga preganjali.
usmeritvi sledijo prva posojila Amerike, Velike Britanije in Francije. Slabi letini leta 1950 in za en milijon zmanjšani površini žitnih polj sledi tudi ameriška pomoč v prehrani. Protiusluga, katero je nudila Zapadu Jugoslavija, je obstajala v tem, da je Jugoslavija odrekla komunistom v Grčiji vsako pomoč in tako izsilila konec meščanske vojne, kar preje večletna pomoč Amerike in Anglije nista zmogli. Grčija in Jugoslavija v povezavi s Turčijo zapirata danes Rusiji dohod do Sredozemskega morja in tako te države v tem delu sveta močno razbremenjujejo obrambne načrte vsega Zapada.
Iz vseh teh vidikov nudi Amerika Jugoslaviji izdatno gospodarsko in tudi vojaško pomoč.
V	notranjem ustroju delovnega aparata je prenehalo »prostovoljno” udarniško delo mladinskih brigad, ki je v prvih povojnih letih prav resno ogrožalo zdravstveno stanje mladine.
Prisilna oddaja kmečkih pridelkov in visoko obdavčevanje »še svobodnih” kmetov je sililo kmete v zadruge in kolhoze, kar pa je na drugi strani znatno zmanjšalo pridelek na sektorju prehrane.
V	odnosih do Cerkve ni prišlo do bistvenih sprememb in je ostalo v polni veljavi Titovo stališče: »Prepuščamo vsakomur, da si sam ustvari svoj odnos do vere, ne bomo pa nikdar dopustili, da bi otroci šli drugo pot, kakor mi zanje želimo."
Na kongresu komunistične stranke Jugoslavije 3. 11. 1952 sc je Tito odločno izrekel proti delitvi sveta v dva tabora, kakor so to že leta 1943 na konferenci v Jalti sklenili Churchill, Stalin in Rose-welt. Taka delitev bi neposredno po tem dogovoru zadela tudi Jugoslavijo.
Razvoj tesne povezave z Zapadem gre naprej in je našel močan političen odmev v obisku britanskega zunanjega ministra Edena meseca septembra 1952 v Jugoslaviji.
Temu razvoju odgovarjajoče je Milovan Djilas s svojim gledanjem hotel pospešiti tudi notranjepolitični razvoj v državi sami v začetku leta 1954. Pri
________O D M E V I_______________________
šest velikih kovčkov in zavojev je v Genovi postrešček prinesel za njim v vagon in jih nakopičil na hodniku. Po nekaj urah vožnje je v našem oddelku dobil sedež na moji strani in polagoma sva začela govoriti. Pripovedoval mi je svojo zgodbo. Pred 27 leti, ko je doma manjkalo dela, si je od sestre izposodil 1000.— šilingov in šel v Argentino za kruhom. Služil je najprej pri kmetu, ki mu pa zaradi slabe letine ni dal niti plače, šel je k drugemu kmetu, kjer je prihranil toliko denarja, da je sestri vrnil posojilo. Nato je dobil v mestu službo vratarja in natakarja. Pridno je delal in varčeval. Niti v kino ni hodil; če pa je šel, je obiskal kino v predmestju, ki je bil za 60 centimov cenejši. Bil je podjeten in je vzel v najem malo gostilno, ki mu je dobro nesla. Sedaj je lastnik hotela in še štirih drugih hiš v vrednosti nad pol milijona peset in dveh stavbenih parcel, vrednih 150.000 peset.
Po vojni je že veliko pomagal sestri in zdaj se po 27 letih prvič vrača na obisk domov na štajersko. S seboj ima darila za sorodnike. Čez dva meseca pride za njim žena, rodom španjelka, da si ogleda njegove rojstne kraje, nato se bosta skupaj vrnila v Buenos Aires.
Vprašal sem ga, kako se je tako povzpel do velikega blagostanja. »Troje je treba,” mi je odgovoril. »Delaj, štedi in na Boga ne pozabil”
Ko je vlak iz italijanske ravnine zavozil med gorovje Kanalske doline, je stal ob oknu in gledal, gledal gore in solze so mu zablestele v očeh. Po 27 letih se je bližal domači štajerski zemlji in že kanalske gore so mu bile začetek domovine. V Beljaku sva se ločila in si prisrčno želela srečno pot.
Občudoval sem moža, delovnega in podjetnega. Kakšno imetje si je pridobil z delom in varčevanjem! Naš mladi rod pa večinoma ne zna in noče denarja prav uporabljati. Kar si med tednom prisluži, mora v nedeljo zapraviti!
Občudoval sem moža tudi zato, ker je kljub dolgi odsotnosti od doma še gladko govoril materni jezik. »Bral sem vedno nemške časopise in knjige; če človek bere v svojem maternem jeziku, ga ne more pozabiti,” mi je pojasnil.
Ko bi naša mladina bolj rada brala in ljubila knjige, bi svoj. jezik bolj spoznavala, spoštovala in napredovala v izobrazbi!
tem je Djilas naletel na hud odpor, ker je preglasno in preveč jasno pokazal na kričeče nedostatke komunističnega režima.
Za ves zapadni svet in še posebej za vodilno silo v tem svetu, za Ameriko, pa je vojaški položaj Jugoslavije najvažnejši činitelj.
(Opomb. uted. V zadnjih mesecih se v jugoslovanski zunanji politiki že precej jasno kaže novo stremljenje in sicer v tej smeri, da bi Jugoslavija navezala tudi s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodnimi državami normalne politične in urejene gospodarske stike.)
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
(10. nadaljevanje)
X.
KONEC FRANKOVSKE MOGOČNOSTI
Ob njeni strani je Panonija vedno bolj bledela in počasi je prišlo do tega, da so začeli -uporabljati ime Karantanija sploh za vse slovensko ozemlje od vzhodne Tirolske do blatnega jezera na Ogrskem. Spričo dejstva, da so postali 'po ponesrečenem uporu Ljudevita Posavskega in po zlomu kneza Koclja v Panoniji politični gospodarji vsega tega ozemlja frankovski velikaši, so postali — kakor smo bili že omenili — Slovenci kot političen činitelj nekako zabrisani, toda dejstva, da je bila vsa ta razširjena Karantanija po ogromni večini slovenska, vendarle ni mogel nihče prezreti. Glede na to je tudi ime »Karantanec” začenjalo celo v uradnih označbah pomenjati isto kot Slovenec. To nam potrjuje zlasti dejstvo, da na drugi strani nazivljejo tedanje listine Karantanijo večkrat celo »Slovenijo” ali pa »slovenske kraje”.
S slovensko Karantanijo je mogla tedaj po svoji imenitnosti tekmovati v Podonavju samo še Velika Moravska ob severnovzhodni karantanski meji, kateri je v tej dobi vladal knez Svetopolk. Tudi Velika Moravska je bila slovanska država in Svetopolk sam Slovan (Slovak), vendar enako podrejen frankovski vrhovni oblasti kakor karantanski Arnulf. Ker je bila pa ta podrejenost, kakor smo že slišali, vendarle le bolj po imenu kot pa resnična, ni čudno, ako je prišlo med Arnulfom in Svetopolkom kmalu do prepirov, kdo bo imel v Podonavju prvo besedo. Iz tega nasprotstva se je razvila celo karatansko-^elikomoravska vojna (883—884). V njej so Svetopolkove vete hudo pustošile po Panoniji, toda v ožjo Karantanijo se jim menda ni posrečilo prodreti.
Čeprav Arnulf v vojni proti Svetopolku ni mogel doseči kakih uspehov, ga je pa že kmalu zatem vendarle čakalo drugo, važnejše odlikovanje. Jeseni 1. 887. je prišlo namreč na državnem zboru v Triburju do volitve novega vzhodnofrankovskega kralja. Na državni zbor je prišel seveda tudi Arnulf, spremljan od močne čete Slovencev in Bavarcev ter bil izvoljen za novega kralja. Odslej je seveda redno stanoval v raznih kraljevih presto-licah, toda na njegovem dvoru so se stalno mudili tudi razni slovenski velikaši iz Karantanije, ki so uživali enako dostojanstvo kakor bavarski, saksonski ali drugi. Tudi kralj Arnulf sam se je zopet in zopet še rad vračal med svoje slovenske Karantance in je ob takih prilikah stanoval na Krnskem gradu ali pa v nekdanji Kocljevi presto-lici Blatogradu ob Blatnem jezeru.
Toda Slovence je čakala ravno za časa Arnulfove vlade ena naj hujših preizkušenj naše zgodovine. V predzadnjem desetletju IX. stol. so se namreč tudi v neposrednem obližju slovenskih meja pojavili Madžari. To so bili divje azijsko pleme, ki se je ugnezdilo končno v Podonavju in začelo od tam z roparskimi napadi proti zapadli. Izprva so bili Madžari celo Arnulfovi zavezniki proti Svetopolku, toda že 1. 894 so prvič vdrli v slovensko Panonijo in tam ropali, požigali in morili, da je bila groza. V naslednjih letih so potem razširili svoje napade še skozi južno slovensko ozemlje proti Italiji in — kakor poltretje stoletje pred njimi Obri — spotoma uničevali vso državno in cerkveno organizacijo, ustvarjeno v teku IX. stol., tako da baje že okoli 1. 900. v Vsej Panoniji ni bilo niti ene krščanske cerkve več. Spomladi 1. 901. so poskušali Madžari vdreti tudi v'Karantanijo, a so bili odbiti, toda 1. 907. so pri Bratislavi strašno potolkli Bavarce in odslej jim je bila odprta pot tudi v samo Nemčijo. V tej, bitki je med drugimi padel tudi salzburški nadškof Luitpold, zadnji upravnik Karantanije.
Nastop Madžarov v srednjeevropski zgodovini pa m povzročil le nad polstoletnega strašnega pustošenja slovenske zemlje, temveč je imel tudi nedogledne politične
posledice. Do te dobe je obstajala zlasti v Panoniji še vedno živa zveza med severnimi in južnimi Slovani, toda naseljevanje Nemcev proti vzhodu je postalo že za časa frankovskega gospostva že tako močno, da bi se bile nedvomno ponemčile vse obdonavske pokrajine z zapadno Ogrsko vred. Madžari so vrgli ta nemški pritok daleč nazaj proti Bavarski in za dolgo dobo ustavili Vse nadaljnje priseljevanje Nemcev na slovensko ozemlje. Tako so Madžari preprečili ponemčevanje obdonavskih pokrajin, a namesto Nemcev so se zarili kot klin med severne in južne Slovane ter jih s tem ločili za vedno. Druga posledica je bila pa ta, da Madžari niso uničili le nekoč mogočne slovanske velikoinoravske države, temveč sploh vso frankovsko oblast v vzhodnih predelih njih države. Tako je z madžarskim nastopom prenehalo nad poldrugo stoletje trajajoče frankovsko gospostvo nad vzhodnimi Slovenci in se je to za silo obdržalo samo še v težje dostopnih alpskih dolinah Karantanije, kamor Madžari na svojih roparskih pohodih sploh niso silili. Uničenja, ki so jih prinesli Madžari v tedanje naše slovenske pokrajine, so bila tako popolna, da so z nekaterih predelov Panonije Slovenci izginili sploh za vedno, a za skoro vse ostalo slovensko ozemlje so nam ostale še do današnjega dne neznane podrobnosti o tedanjih dogodkih in o tedanji usodi našega naroda.
XI.
IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV V STARI
KARANTANIJI
Že iz dosedanjih naših izvajanj smo videli, da so bili Slovenci do sredine VIII. stoletja izključni gospodarji v stari Karantaniji, ki je bila približno trikrat večja nego današnja Koroška. Od sredine VIII. pa skoro do sredine IX. stoletja so potem resda morali priznavati vrhovno politično nadoblast Frankov, toda v svoji domači hiši so si vendarle urejali svoje življenje še vedno sami po svojih lastnih običajih.
(Dalje prihodnjič)
ŽALOSTNA VEST IZ TRSTA
V petek, 8. t. m. zjutraj je po dolgem t^jenju umrla v Barkovljah pri Trstu gospa Anica Poštovanova, rojena Krekova. Bila je žena dr. Mateja Poštovana, ravnatelja Slovenskega odseka Zavezniške poročevalske službe v Trstu, bivšega urednika ljubljanskega dnevnika ,»Slovenec”- ter sestra bivšega jugoslovanskega ministra dr. Mihe Kreka. Stara je bila šele 35 let, a je morala v življenju neverjetno veliko pretrpeti. Komaj poročena, je morala bežati iz domovine in iskati z možem gostoljubja v mrzli tujini. Ko sta se končno ustalila v Trstu in se jima je zdelo, da se jima bo življenje spet nasmehnilo, je njegov smehljaj kmalu spet ugasnil s smrtjo edine hčerkice, ki se je rodila že v begunstvu. Uboga žena pa je ob isti priliki zbolela za boleznijo, ki jo je za dolgih osem let prikovala na posteljo, šele smrt jo je rešila trpljenja, ki pa ga je prenašala vdano in v zaupanju v Boga. Ravno zaradi te njene potrpežljivosti in vdanosti v božjo voljo ter vedrine njenega značaja pa so jo imeli vsi radi, kar je dokazal tudi njen pogreb. Vodil ga je msgr. dr. Ivan Kramarič. Pokopali so jo na prijaznem barkovljanskem pokopališču in morje, ki mehko pljuska tik pod njim ob ta košček slovenske zemlje, ki je prav te dni prišel spet pod tujo oblast, ji šepeče uspavanko.
Vsem preostalim iskreno sožalje, tolažbo pa bodo našli v Bogu.
ŠMARJETA NAD PLIBERKOM
Pred kratkim je umrla po težki in dolgi bolezni za rakom na želodcu Matilda Štefan, pd. Gutovnikova mati. Rajna je bila zelo spoštovana daleč naokoli kot dobra družinska mati, ki je lepo vzgojila svoje tri otroke.
V lepo urejeno in srečno družinsko življenje je posegla tudi gestapovska roka in
je odgnala njenega moža v koncentracijsko taborišče v Mauthausen, od koder se ni vrnil dve leti. Ta leta so bila za Gutovni-kovo mater zelo huda, kajti skrbeti je morala za vse gospodinjstvo in vodstvo gospodarstva. — Iskala je pomoči tudi v bolnišnici, toda zdravniki ji niso mogli pomagati. Tako se je vdala v božjo voljo in mirno preminila. Naj počiva na šmarješkem pokopališču v miru! Svojcem naše iskreno sožalje!
ŠMIHEL
Naša vas postaja vedno bolj živahna! Na vseh krajih in koncih zidajo. Naš poštar si je zelo lepo uredil svoje stanovanje, od zunaj je hišo z lepim balkonom lepo prebelil in postavil nov hlev. Klokar je po-dvignil svojo hišo za eno nadstropje! Šuštar je postavil novo hišo in dal cesti več prostora. Homrovo bajto so podrli in bodo zidali čisto novo hišo. šercerjevi pa so poslopje, kjer je bila prej kovačnica, na novo pozidali in pokrili. Prav tako se pri Likebu prenavlja in dozidava že leto dni, sedaj bodo dobili še lepo teraso nad pekarno. Pa tudi vedno bolj moderni postajamo, saj imamo že štiri osebne avtomobile v vasi! — Klokarjeva družina je dobila prirastek kakor tudi družina Friderik in Justa Stuck na Blatu.
Hna^Ul i/ £očaU
ki je te dni obhajala svoj rojstni dan, pošiljam iskrene čestitke z najboljšimi željami.
S hvaležnostjo se je spominjam in se ji ob tej priliki zahvaljujem za vso njeno naklonjenost in dobroto, katerih smo bili deležni v času našega bivanja na Koroškem.
Ilija Barovič z mamo in sestro, Argentina
iiiiiiiiiiiiiniiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LETINA
V nedeljo popoldne so nam blagoslovili g. župnik lepo prenovljena križa! Mačkov križ, ki stoji med Letino in Suho, so naj-preji blagoslovili. Križ je prenovil prav lepo in okusno slikar Jerina. V Marijinem letu naj bi ne manjkala Marijina podoba: prav ona, katera predstavlja resnico, ki so jo sveti oče proglasili kot dogmo, Marija v nebesa vzeta, presveta Trojica jo krona; na južni strani je sveta devica in mučenica Katarina, na severni pa sveti Jožef, proti vzhodu pa sta naslikana sv. Mohor in For-tunat. Mačkova hiša je bila že od nekdaj zvesta članica Družbe svetega Mohorja. Tako je lepo, da se ravno ob stoletnici zopet spomnimo te družbe in varuha te družbe,
sv. Mohorja. Posebno še, ko sta nam tudi ta dva apostola posredovala Kristusov nauk iz Ogleja, kjer je nekoč bila severna meja tega velikega patriarhata. Streha je iz stare rdeče opeke, kar napravi križ prav starodavnega in častitljivega. Župnik so nam pomen posameznih slik lepo razložili; potem pa smo šli k Gojerjevemu križu, ki stoji pred vhodom v vas.
Tudi ta križ je prenovil istočasno slikar Jerina. Kristus križani nas pozdravlja, vedno nas spominja na svojo smrt, kadar gremo mimo. Sveti Mihael, naš farni pa-tron, ne sme manjkati. Sveti Florijan pa naj varuje vas časnega, vse pa večnega o-nja! Kraljica rožnega venca z Jezusom na rokah pa naj nas v Marijinem letu spominja, da smo pod njenim posebnim varstvom. Lepo je, da smo v naši fari prav v Marijinem letu popravili toliko križev in Marijinih znamenj. Tako smo prav obhajali Marijino leto v Marijinem duhu za Kristusa Kralja. Marsikdo se je spomnil oskrunjenih križev in kapelic, ki so brez vsake svete podobe, ker so jih zločinske roke uničile in oskrunile.
DOLINČIČE
Butejeva Hilda si je zbrala v Podkraju ženina Adaiberta Egartner. V nedeljo, dne 10. oktobra, sta se poročila v šmihelski farni cerkvi. Pri poroki in poročni maši je prepeval moški zbor. Za priči sta bila Anton Potočnik iz Ponikve in Janez Krajger
iz Letine. Veselo „ojset” pa so imeli v Li-bučah pri Marinu! Mlademu paru obilo sreče in blagoslova.
ŠTEBEN V PODJUNI
V ponedeljek, dne 4. oktobra, je bil za Klemenčevo družino velik dan, kajti takrat je napravil sin Francej važen korak v svojem življenju: obhajal je dan, ki zaključi veselo fantovsko dobo in začetek novega življenja — poročni dan. Na tej novi življenjski poti ne bo hodil več sam, ampak ga bo spremljala Zvončeva iz Rinkol, katero si je izbral za družico in s katero sta si obljubila zvestobo do smrti.
Poroka se je vršila v Rinkolah, nakar so se na nevestinem domu prav dobro imeli. Nato pa sta se novoporočenca podala na ženitno potovanje.
France je odbornik domačega Slovenskega prosvetnega društva in je prav rad pomagal pri kulturno-prosvetnih prireditvah. Kot dober igralec je občinstvo spravil vedno v smeh. Za vse delo na kulturnem polju mu velja najlepša zahvala. Upamo, da bo tudi v bodoče tako pridno sodeloval. — Tudi požarna bramba, katere član je, ga je presenetila na predvečer z obiskom in mu za slovo od fantovskega stanu olepšala zadnje urice samskega življenja.
Novoporočencema želimo torej mnogo sreče in veselja na novi življenjski poti!
V nedeljo je praznoval bivši krški škof nadškof dr. Adam Hefter izreden jubilej: pred šestdesetimi leti je bil posvečen za mašnika in pred štiridesetimi je prejel škofovsko posvečenje. Od začetka prve svetovne vojne pa do izbruha druge je vodil krško škofijo.
Za redek jubilej v počastitev visokega cerkvenega dostojanstvenika so priredili v Celovcu veliko svečano slovesnost. Pred tiskarno Carinthia so jubilanta sprejeli in pozdravili najvišji predstavniki duhovščine in posvetnih oblasti. Prisotni so bili: prevzv. knezoškof krški dr. Kdstner, solnograški nadškof dr. Roracher, pomožni škof solnograški dr. Filzer. V imenu deželne vlade je govoril deželni svetnik dr. Karisch in mestno občino celovško je zastopal podžupan g. Scheucher.
KAZAZE
Sporočamo bližnji in daljni o-kolici, da se vrši v nedeljo, dne . 24. oktobra ob 10. uri dopoldne ■ v Kazazah blagoslovitev zvonov. Domačini vabijo tudi rojake iz sosednjih fara.
BLAGOSLOVITEV ZVONOV V ŠT. VIDU IN ŠT. PRIMOŽU V PODJUNI
Vabimo vse Podjunčane na b 1 a g o s 1 o -vitev zvonov v Št. Vidu, kibov nedeljo 24. oktobra ob 10. uri dopoldne.
Prihodnjo nedeljo, 31. okt., pa bo blagoslovitev zvonov v Št. Primožu ob 10. uri. Pri slovesnosti sodelujejo domača godba in cerkveni moški zbor.
DOBRLA VES
Naša farna cerkev obhaja letos 800-let-nico posvečenja. Že pred 1. 1154 je bila tukaj Marijina cerkev. Grof Kazelin in njegova soproga Kunigunda sta pozidala samostan in novo cerkev, katero je posvetil 1154 oglejski patriarh.
V	zadnjih dveh letih je bila prenovljena notranjost cerkve, letos pa k jubileju že zelo poškodovani romanski stolp in zunanjost cerkve.
K prazniku brezmadežnega Srca Marijinega, 22. avgusta, je bila slovesna otvoritev restavrirane cerkve in stolpa. V slavnostni pridigi je poudaril č. g. Kristo Srienc, naj bo naša vera močna in trdna kakor starodavni stolp v središču Podjune. Nositelji vere naj, bodo naši možje in fantje, ki naj v zasebnem in javnem življenju pričajo Kristusa. Naša pot h Kristusu naj bo po Mariji.
V	procesiji smo spremljali kip brezmadežnega Srca Marijinega, ki smo ga dobili iz Fatime v začetku avgusta. Brezmadežna ima razprostrte roke in nas vabi k svojemu materinskemu Srcu, ki je obdano s trnjevo krono, kakor se je Marija tudi razodela v Fatimi Jacinti in še živeči Luciji. Kip je postavljen zdaj v oltarju lur-ške kapelice.
Hvaležni smo mojstru in marljivim delavcem, ki so tako zgledno vršili težko delo prenovitve visokega stolpa in zunanjosti cerkve. Marija naj, povrne vsem dobrotnikom.
KOKJE
Cundrova družina je dobila novega gospodarja. Lansko leto je dala pliberški fari dobro gospodinjo, pa je v povračilo dobila iz pliberške fare zdaj skrbnega in veščega gospodarja. Poroka je bila v naši podružni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Številni svatje so spremljali ženina Franca Hašeja na nov dom. Nevesta Ana Cunder je bila pridna Marijina družbenica, zato so jo družbenice pozdravile pri cerkvi in jo spremljale pred poročni oltar. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova.
SELE
Kdo ne pozna vsaj. po imenu Zvrhnje Žerjavove kmetije? Najbolj oddaljeni od cerkve, tam pod Oslico imajo Žerjavovi mnogo bliže v Brod kot v Sele. Znana je ta
Pri veličastni in vendar topli in prisrčni svečanosti so sodelovale še mnoge katoliške organizacije. V sprevodu, v katerem so jubilanta spremili v stolnico, je bila godba Kolpingovega društva, številna katoliška mladina, srednješolska in delavska katoliška društva s svojimi zastavami, redovnice, bogoslovci, ministrantje, duhovniki in mnogi posvetni dostojanstveniki. Veličasten sprevod je spoštljivo gledala večja množica celovčanov.
V stolnici so jubilanta pozdravili združeni cerkveni zbori iz Celovca in Beljaka s pesmijo „Ecce sacerdos”. Sledila je svečana pontifikalna sv. maša. Slavnostno pridigo je imel nadškof dr. Roracher, ki je tudi prečital vernikom pozdravno pismo sv. očeta. Cerkveno slovesnost je zaključil svečani „Te Deum”.
Voljo živo da SCHLEPPE-PIVO
JuMei nadškofa de. Adama Meftecia t/ Cdai/cu
kmetija po svoji planini, ki sega do jugoslovanske meje in prekrmi vsako leto lepo število pašne živine.
Pred tremi in pol leti je po očetovi smrti prevzel posestvo najstarejši sin Janez Mak. Gospodinjstvo je vodila mati, ki je pa zdaj vsled starosti želela oddati ta posel mlajši gospodinji. A kje jo dobiti, katera dekle bi se preselila tja gori v oddaljene strme bregove? Že v stari narodni pesmi govori dekle: ,,Ne bom se možila na visoke gore, ne bom je nosila na glavci vode ...” Pa je vendar mladi gospodar dobil nevesto, dobro-voljno krepko, vajeno bregov in dolgih potov. Hirsova Ana Oraže mu je v ponedeljek 11. oktobra pri poroki odločno z veseljem pritrdila, da mu hoče biti skrbna in ljubeča zakonska žena do smrti. Ta družinski praznik sta v družbi sorodnikov in drugih povabljenih svatov veselo obhajala na gostiji pri Mažeju, kjer so dobro postregli z okusnimi jedili in pijačo.
Istočasno sta sklenila zakonsko zvezo gozdni delavec Janez Oraže, p. d. Sp. Dov-
Hoover Alfa-pralni stroji.
šivalni stroji, kolesa raznih znamk in nadomestni deli, mlini, drobilniki, posncmal-niki, molzni stroji in vsi ostali kmetijski in gospodarski stroji najceneje pri
Johan Lomšek
8T. LIPS, Post EBERNDORP
jakov in Terezija Grubelnig, doma iz gali-ške fare. ženin je šele v 22. letu starosti in zato zdaj najmlajši mož v fari. Obema paroma želimo: Bog daj srečo!
ŠMOHOR NA ZILJI
Naše majhno, toda prijetno mestece je dobilo novo meščansko šolo. Naša mladina se bo sedaj učila v lepih prostornih in svetlih sobah, saj ima naše novo šolsko poslopje kar 265 velikih oken. Kot dokaz za velik napredek, katerega je z novo šolo doseglo naše mesto, pa stoji kot nič lep spomin še lesena baraka, v kateri je bila prej meščanska šola.
Pri otvoritvi nove šole so bili navzoči: deželni glavar F. Wedenig, njegov namestnik G. Ferlitsch, okrajni glavar dr. Schtvarz in šmohorski župan Wurian.
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
STANOVALCI V WAIDMANNSDORFU
so z novim voznim redom za omnibus zelo zadovoljni. Prej jih je obiskoval omnibus čez dan le vsake pol ure in je bil zlasti v opoldanskih in večernih urah včasih tako poln, da je bila vožnja res prava muka. Sedaj, pa so, hvala Bogu, uvedli nove moderne in prostornejše omnibuse, kakršni vozijo tudi k jezeru. Tudi promet so poenostavili. Omnibusi vozijo na krožni progi VVaidmannsdoferstrasse—Beljaška cesta— Novi trg v obeh smereh in sicer vsakih deset minut. Tudi vožnja sama je hitrejša in seveda tudi udobnejša.
SMRT UGLEDNEGA CELOVŠKEGA TOVARNARJA
Umrl je komercialni svetnik g. Karl Sa-remba . Številna udeležba znanih osebnosti iz javnega življenja ob njegovem pogrebu je dokazala veliko priljubljenost in ugled, katerega je užival pokojnik. Na zadnji poti so ga spremili med drugimi narodni poslanec g. Wunder, deželni žendarmerijski poveljnik polkovnik Korytko, tovarnar g. dr. Hans Neuner. zastopnik obrtne in trgovske banke v Celovcu direktor g. Nat-meBnig in drugi.
ZIMSKI PLAŠČI SO ZDAJ V VELIKI MODI
Celovški trgovci s konfekcijo so iz svojih izložjb pospravili poletne obleke, bluze in jopiče. Njih mesto so zavzeli jesenski in zimski plašči. O trgovinah, ki razstavljajo ■ 1 moderne, toda praktične, cenene in kakovostne moške in ženske plašče naj omenimo znano tvrdko Kainz na Bahnhofstrasse, ki je vrgla na trg izredno okusen in tepežen moški plašč ceneje kot za reklamno ceno — za borih 380.— šilingov.
HM Htom-Ueedma
V CELOVCU ZOPET ODPRT
Po dolgoletni uporabi poslopja s strani angleške okupacijske oblasti je bil pred kratkim znani hotel Moser-Vcrdino v Celovcu odprt dostopu občinstva. S tem je dobilo glavno mesto Koroške ponovno reprezentativen hotel, ki ni samo lokalne družabne važnosti, temveč je tudi pomemben faktor v stremljenju za ureditev tujskega prometa.
Impozantna pctcronadstropna zgradba v sredini mesta je skoraj docela prenovljena ter' delno pratki-čnim potrebam primerno urejena in kaže po svoji zunanjosti kakor notranjosti s svojim modernim komfortom — edinstvena v vsem okolju — prav velemestni značaj. Obrat obsega 120 na novo okusno opremljenih tujskih sob, v pritličju veliko elegantno jedilnico ter — kar moramo omeniti kot posebno posrečeno rešitev — moderen espreso, ločen od kavarne samo s stekleno steno, pri čemer je obširni lokal espresa s svojo atraktivno opremo osredje obrata. Ta novi učinkoviti način poživitve kavarne ali drugega gostinskega obrata z espresom, bodisi z ločenim lokalom ali samo z espresno točilnico, se vedno bolj izpopolnjuje in uveljavlja, ker ustreza današnjemu tempu življenjskega toka in okusu časa. — Poleg omenjenih prostorov razpolaga obrat še z nekaterimi drugimi, namenjenimi več ali manj zaključenim družbenim svrham. — Skratka, reno-virani hotel Moser-Verdino ustreza vsem zahtevam modernega, reprezentativnega hotela.
Z ozirom na pomembnost dogodka je prisostvovalo otvoritvi več predstavnikov oblasti in raznih organizacij, tako deželni glavar F. Wedcnig, prevzv. knezoškof dr. J. Kbstncr, ki je blagoslovil poslopje, nadalje mestni župan F. Graf, predsednik avstrijsko-ameriškega društva dvorni svetnik Coleras-Geldern in mnogi drugi, ki so čestitali lastnikom hotela k obnovi obrata ter jim želeli obilo uspeha.
Sedaj pa še omenimo firme, ki so pri obnovitve-
nih delih poslopja sodelovale ter pokazale vsaka v svoji panogi vso spretnost in strokovno višino. Bilo je več obrtniških, industrijskih in trgovskih podjetij iz Celovca in drugod, od katerih navajamo naslednje:
Stavbena dela in s tem glavno nalogo je opravila gradbena tvrdka Dipl.-Ing. A. Koschat s tehnično dovršenostjo in znano solidnostjo. — Firma Adolf Funder, jun., tovarna vlakenskih plošč iz St. Vida ob Glini, je dobavila za stensko obložitev umivalnih niš v sobah ter konturno oblogo cevovodov na hodnikih, nadalje za prevlako miz takozvane Funder-plošče, ki so se že dobro uvedle in uveljavile. Ob tej priliki moramo opozoriti zlasti mizarske obrate na kvaliteto Funderjevih plošč, katerih obstaja že nekaj vrst, ki se odlikujejo po svoji tehnični dovršenosti, zlasti pa svoji trdnosti, odpornosti napram vlagi, lahki vdelavi ter prav posebno s svojo estetsko učinkovitostjo, so pa pri vsem tem razmeroma poceni. Vse te prednosti zbujajo pozornost in obetajo z ozirom na njihovo vsestransko uporabljivost dokaj ugodne izglede za bodočnost.
Našemu listu že znana tvrdka Friedrich in Kurt Frause je izdelala pohištvo v tujskih sobah in drugih lokalih iz „R6ster-jevega” lesa in orehovine v okusnem slogu ter dobavila vrsto zaves in preprog v privlačnih barvah in vzorcih. - Tvrdka Riedel & Sohne je izvedla razna stolarska in tapetniška dela strokovno in solidno ter dobavila tapecirano pohištvo, vrsto zaves in preprog prvorazredne kakovosti.
m
A. iludahcs
CELOVEC - KLAGENFURT,
Villacher Strasse 3. Telefon 30-03
Neonska svetlobna reklama — sobna razsvetljava — razsvetljava za razne potrebe laboratorijev. Prva in edina pihalnica stekla na Koroškem.
NEDELKO
blago za pohištvo, gradi za modroce, stenske obloge, plastik, tapetno blago, pregrinjala in tekači, tapetniške potrebščine.
CELOVEC - KLAGENFURT,
8.MAI-STRAŠSE 11, TELEFON 30-87
ELEKTRO-PODJETJE
ING. R. MASSATTI
električne naprave
CELOVEC - Klagenfurt, lO.-Oktober-Strasse 14
Stavbeno kleparstvo, plinska in vodovodna inštalacija
HANS SCHRETTER
CELOVEC - KLAGENFURT Vdlkermarkter Ring 13, telefon 51-33
Posteljni vložki in ograje
Rudolf Vogt & Sohn
CELOVEC - KLAGENFURT
Lindenhaingasse 9	—	Telefon 20-98
Poleg tekstilij priznane kvalitete, kot posteljnega ter namiznega perila. Holland-odejc itd. je znana tvrdka — Hotelbedarf, Karl Lugner, dobavila prvič v Celovcu kvalitetno prvovrstne zavese od tvornice
—	Gesellschaft fiir Elbersdruckc, od koder prihajajo tudi izvrstne Rasch-tapete. Novo za Celovec so varjene Thelon-plošče v umivalnicah in kopalnicah. S tem se pridružuje omenjeni že itak izredni talni oblogi še pomembna prednost popolnoma gladkih tal.
Od tvrdke Ingstc-Werkc, Werndorf pri Gradcu, lastnik Ing. Gasscr in Ernst Steiner, prihajajo svetila ter prvovrstni material za električne naprave. — Znana firma Ing. Rudolf Massatti je izvedla vzorno električno inštalacijo v kuhinji.
Jeklene vložke za postelje je izdelala našemu listu znana in po vsem Koroškem dobro uvedena tvrdka Rudolf Vogt in Sohn, ki so odlične kvalitete.
—	Vsa kleparska dela pa je opravila znana stara celovška firma Hans Schrettcr strokovno in solidno.
Razne točilne naprave, pivniške pulte itd. je do-
bavila in postavila znana tvrdka Hans Hattcnber-gers \Vtw., ki je v tej panogi najbolje uvedena in neprekosljiva.
Znana celovška tvrdka Orasch’ Erben je opravila glajenje podov strokovno dovršeno. Stadtrverke Celovca so izvedle vključitev poslopja na daljavno kurilnico ter so preskrbele priključitev hotelske ve-lekuhinje na električni in plinski vod.
Pri hotelu Moser-Verdino je sodelovala tudi nam vsem dobro znana domača tvrdka Nedelko iz Celovca, 8.-Mai-Stasse. Kakor je že večkrat ustregla našim čitateljem z raznovrstnim blagom, tako je tudi pri omenjenem hotelu izvršila tapetniška dela z modernimi vrstami blaga iz plastika kakor tudi vse stenske obloge.
Omembe vredna je tudi notranja in zunanja razsvetljava hotela. Razsvetljavo celotnega objekta je napravila zelo lepo in solidno tvrdka A. Rudalics (Neon Avstrija), ki je priskrbela tudi neonske svetilne cevi.
NAPRAVE ZA TOPLO VODO IN PROSTORNO GRETJE PO DALJAVNI KURILNICI (FERNHEIZKRAFTVVERK)
MODERNE KOMBINIRANE VELEKUFIINJSKE NAPRAVE NA ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLIN
STADTWERKE
KLAGENFURT - CELOVEC
Stavbeno, pohištveno mizarstvo, Žaga, izdelava kopit za čevlje
Klagenfuiter Holzu/arenindustrie
CELOVEC-KLAGENFURT, Volkcrmarkterstr. 85 H, tel. 23-94
Hotelske potrebščine, „Thelon’’ brezfugna talna obloga iz-varjenih plošč, zavese, nemške tapete, tekstilije vseh vrst, Holland-odeje itd.
Karl Lugner
CELOVEC - KLAGENFURT Karfreitstassc 17, telefon 45-98
Tapecirano pohištvo, preproge, blago za pregrinjala, pohištvo
A. Riedel & Sohne
CELOVEC - KLAGENFURT, ALTER PLATZ 21 Mizarstvo — Tapetništvo
INGSTE WERKE
CELOVEC - KLAGENFURT, 10. Oktober-Strasse 4
Vse električne potrebščine: KUHALNE NAPRAVE - PRALNE STROJE - TUDI NA POSODO - RAZSVETLJAVA
Hans Hattenberger3 Wwe.
STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO Gradnja stopnic, hladilne naprave, hladilne omare, hladilne vitrine, pivne mize, pivotočilni artikli ter vse reparature CELOVEC - KLAGENFURT Ebentaler Strasse 1, 3, 11 — Telefon 32-05
Friedrich uno Kurt Prause
CELOVEC - KLAGENFURT
Delavnice za notranjo opremo: Sponheimerstrasse 12 Preproge, pohištveno blago in zavese: Bahnhofstrasse,8
►
►
►
gladenje podov	gumijasti podi
sasmoljenje talnih fug Thelon, linolej parketni podi	jStragula
rlr
◄
◄
◄
Specialna trg«
Oca&cU' itbeti
Celovec-Kiagenfurt, S.-Mai-StraBe 5, tel. 56-38
Potrpežljivost
je „božja mast"!
Gotovo ste že slišali ta ljudski pregovor. Nekateri navihanci so ga podaljšali, in sicer takole: „ ... a revež je tisti, ki se- z njo maže.”
Ali naj tudi mi tako rečemo in jim pritrdimo? O, ne! Mi bomo rekli drugače:
»Potrpežljivost in vztrajnost sta velika pripomočka za krepitev naše valje!”
*
Eden najznamenitejših ameriških psihologov James, je priporočal svojim gojencem, naj storijo vsak dan nekaj, kar jim je neprijetno, da bodo tako okrepili svojo voljo. Nekateri dečki so prvi dan vsi navdušeni odšli na vrt in pregriznili hrošče, kar jim je bilo seveda zelo neprijetno.
„Br ...!” boš gotovo rekel. „Kaj takega pa že ne bom počenjal.” Prav imaš, saj ti tudi ni treba. Oni so to storili v svoji otroški vnemi.
Koliko prilik ti nudi vsakdanje življenje, ob katerih se lahko vadiš v potrpežljivosti. Ne mrmraj, če ti domači odredijo delo, ampak z veseljem stori ukazano. Če te kaj ujezi, ne plani z vso jezo na dan, da se ne boš čez pet minut kesal za besede in dejanja, ki si jih storil v jezi. Bodi potrpežljiv pri pogovorih! Ne segaj drugim v besedo! Ne odgovarjaj z grdimi besedami in mrkim obrazom!
In še koliko drugih prilik, ki jih nisem naštel, nam nudi življenje za vajo v potrpežljivosti. Ko pišem o potrpežljivosti, mislim nehote tudi na vztrajnost, ki je tako povezana z potrpežljivostjo.
Vztrajnost je velikega pomena. Kolikokrat propade uspeh našega dolgega, napornega dela v zadnjem trenutku. Treba bi nam bilo vzdržati morda samo še en dan, eno uro, a smo odpovedali, nismo vztrajali — nismo vzdržali.
*
Znameniti pilot Chavez je prvi preletel Simplon. Po velikih težavah je ves zmučen na poti domov že obupaval, da bo še mogel doseči cilj. Vtem zagleda veliko množico ljudi, ki mu navdušeno maha z rokami v pozdrav. Zmanjkalo mu je potrpežljivosti. Ni mogel počakati 5 minut, da bi se počasi pristal. Spustil se je z veliko hitrostjo in zato izdihnil pod ruševinami svojega letala.
Da dosežeš velik uspeh, visok cilj, ni dovolj samo začetno navdušenje. Začetno navdušenje hitro mine, kot hitro zgori kup slame. Za to je treba mirne in stalne potrpežljivosti in vztrajnosti!
Kotiček za naše najmlajše:
U B O
Ali ubogaš na prvo besedo? Odgovori! Zardel si in povesil oči. Vem, vem, včasih ti mora mamica trikrat reči, pa se še ne ganeš in zadnjič — saj. se spomniš, je moral ata celo pograbiti za palico.
Pazi, da se ne bo zgodilo s teboj, kot se je zgodilo s cesarjevičem Ludovikom Napoleonom. Ta imenitni princ ni hotel nikoli ubogati na prvi ukaz, zlasti če se je igral s svojimi vojaki ali je slikal z barvicami. Njegova cesarska mati mu je morala vsak ukaz najmanj trikrat ponoviti in kolikokrat mu je nepokorščino z ostrimi besedami očitala. Princ si je mislil: Čemu naj ubogam? Nekoč bom postal cesar in tak bom dajal vedno le ukaze.
Pa se je drugače zasukalo. Njegov oče je izgubil 3. septembra 1870. po nesrečni bitki pri Sedanu svoj prestol. Moral je oditi na Dunaj v pregnanstvo, kjer je že čez tri leta umrl. Kaj pa naj postane princ? Vojak je hotel postati, slovit vojskovodja, kot njegov zmagoviti stric Napoleon Veliki; morda bo mogel celo znova zasesti cesarski prestol.
0%^:. mladino in. prasneta-
110-LETNICA ROJSTVA GORIŠKEGA SLAVČKA
15. oktobra pred 110. leti se je rodil naš pesnik Simon Gregorčič. Sin preprosila kmeta, ki je postal duhovnik, je živel in čutil s svojim ljudstvom. Ljubil je lepoto domače zemlje, čutil željo domačega ljudstva, in je zapel, da so ga razumeli preprosti in učeni, da so peli z njim v sreči in nesreči, peli so (pesem našega ljudstva v hrepenenju po svobodi, upanju na srečo v dragi domovini.
Le čujte ga, kako doživlja pesnik našo slovensko domovino:
DOMOVINI
O vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot, s krvjo, solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot, oj mati vdanega ti sina, oj zlata mati — domovina!
Ti krasna si, krasnejše ni, kar jih obseva zarja dneva; krepostna si, vsa vredna ti, da krona venča te kraljeva.
A trnov le tvoj venec je in rod tvoj rod-mučenec je; sovražni svet te le prezira,
prezira te in te zatiral Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti ujisni kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno, kdaj sonce zlato sine ti?
O, da z močjo in srečo, slavo, ne s krono trnovo, nebo ovilo bi ti sveto glavo — kako bi jaz ti pel glasno!
A ker nikdo ne šteje te, ker ves te svet tepta z nogami, jaz ljubim tem srčneje te, jaz ljubim tem zvesteje te, a ljubim te — s solzami!
Oj mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, ti moja skrb in bolečina,
Bog čuvaj dobrotljivi te,
Bog živi te, Bog živi te!
POLJSKI PIANIST V AVSTRIJI
Od 15. do 31. oktobra gostuje v Avstriji poljski pianist Henryk Sztompka v okviru koncertne turneje. Na programu koncret-nih večerov so dela Friderika Chopina.
ZA BISTRE GLAVE
mete na svoji delovni mizi malo zmešal, da V ateljeju našega risarja	tako preizkusiti vaše bistre glave. Kljub te-
Sicer ima vse v najlepšem redu. Samo da-	mu pa se vam bo posrečilo najti na sliki
nes je naš risar, kakor vidite na sliki, pred-	teh 8 razlik, po katerih se sliki razlikujeta.
Q A J
Angleži so se bojevali v tistih dneh s Cu-lukafri v južni Afriki. Princ je vstopil v angleško armado in se podal na bojno polje. S seboj je vzel tudi svoje barve, ker je upal, da bo videl tam lepe pokrajine in jih slikal.
Nekega popoldneva je bil zopet pri slikanju, ko so mu sporočili, da se bliža sovražnik.
»Veličanstvo,” mu je rekel neki častnik, „čas je, da nehate slikati”.
»Samo še nekaj minut. Bom kmalu gotov.” In slikal je dalje.
Prišlo je povelje: »Takoj nazaj!”
»Samo nekaj sekund še počakajte!” je odvrnil Ludovik Napoleon in slikal dalje. Tedaj j>a je zašumelo v grmovju okrog njega. 17 sulic se je zasadilo v njegovo telo in mladenič se je zgrudil mrtev na tla.
Njegove cesarske sanje so se razblinile za vedno.
Če bi se v mladosti naučil ubogati, bi ne končal tako žalostno.
Ker pa je dobro vedel, da bi samo železne roke zmogle vzdigovati najtežje tovore, je takoj začel graditi veliko železno roko. Ko je bila roka izgotovljena, je na debele verige pritrdil velike železne oprije-malce, ki naj bi služili kakor prsti.
Poskusil je s to železno roko vzdigniti skalo. Šlo je... Železni kremplji so zgrabili skalo, veriga se je na škripcu nategnila, roka pa se je zasukala, kamor je velikan hotel.
Velikan je bil tega zelo vesel. Ljudje so dobili zopet močnega pomagača. Prepustil je svojo iznajdbo ljudem, sam pa se je zadovoljen umaknil nazaj v svoje gorsko kraljestvo. Od tega časa ni nihče več videl velikana in tudi ničesar več slišal o njem.
Ljudje so začeli s pridom uporabljati velikanovo železno roko, kateri so dali ime »žerjav”, da bi jih vedno spominjal na dobrega velikana Žerjava.
Sedaj so začeli povsod izdelovati take železne roke. Pri tovarnah, v pristaniščih, na železnici, v sladiščih, povsod so začeli uporabljati žerjave za vzdigovanje in prenašanje težkih bremen.
Mrazek
MLADINA PIŠE:
Še nekaj o modil
Odcvetele so rože in le še malokatera se bori proti mrazu. Kmalu jih po poljih ne bo več in tudi v oknih bodo pomrle, samo nekatere nas s svojimi lepimi cvetovi še spominjajo na pomlad in poletje, ki je bilo polno lepega cvetja.
Ni še tako dolgo in dobro se še spominjam tistega lepega sončnega dneva. Bila je nedelja, ko sem odhajala od maše in prijetno mi je bilo pri srcu, v duši pa sem želela, da bi bilo vsem tako... Ko sem od cerkvice zavila po ozki stezici proti domu, me je dohitel moj dobri prijatelj in me v zadregi vprašal, če mi sme podariti neko malenkost. Ko mi je izročil lepo rožo, najprej nisem vedela pravega odgovora. Bila je planika, cvetka naših gora, s prelepim velikim cvetom in zdelo se mi je, kakor da se blešči v soncu. Z veselim srcem sem se zahvalila za ta dragoceni dar ter ga povabila, naj, me spremi do doma.
Pripovedoval mi je, kako težko je dobil to planiko in skoraj bi bil obupal.
Radovedno sem poslušala, nakar mi je prišlo na misel in sem se odločila, da tudi jaz napišem nekaj o modi za naš časopis.
Gotovo si boste mislili, zakaj toliko pripovedujem v vsem drugem, samo nič o modi, ampak malo počakajte, prosim . ..
In prav isto nedeljo sem videla neko dekle, ki je bilo oblečeno v črno krilo in belo bluzo. Lahko rečem, da bi se tudi meni zelo podalo, ako bi krilo ne bilo pokvarjeno . . . Na njem so bile uvezene razne vrste velikih rožnih cvetov. Videla sem med spominčicami, trobenticami in sviščem (Enzian) tudi prelepo cvetlico planiko in kar zabolelo me je v duši.
Ali ni to strašno, ako vezemo na taka lepa krila vse mogoče rože in »pajacle”. Saj vendar ni mogoče, da bi jim podale to naravno krasoto, katero imajo od Boga. Gotovo bi bila obleka lepša in čistejša in dekle lepše s takim šopkom rožic v roki kakor pa umetno »namalanih” po oblačilu. Bila bi vendar mnogo lepša brez tega lišpa-
nja-
Mnogokrat vidimo tudi različne barve v teh »velikanskih”, umetnih cvetovih, tako da te kar zbode v oči, kakor n. pr. modro, zeleno in črno. Ali ni to »mišmiaš”, ki vse pokvari. Upam, da ima tudi vsako dekle toliko okusa, da ve in vidi, katera barva ji pr isto ja in katere barve se ujemajo. Ako pa katera misli, da že mora porabiti vse tiste ostanke pavole ali volne, naj si rajši splete in veze kakšno drugo lepo reč, kot n. pr. kak »Zierpolster” ali kakšen podstavek za namizno vazo ali za svojo majhno sestrico kakšno igračo.
Če vse to lepo uredi po barvah, ji bo gotovo v večjo korist, kot pa da kvari lepoto naravnih rožic. Torej dobro premislimo, preden začnemo s takšnim delom.
Morda imam prav, morda pa tudi ne, zato napišite še vaše mnenje in bodite lepo pozdravljene.
KULTURNI RAZQLEP PO SVETU
Enoten knjižni jezik za skandinavske narode. V skandinavskih državah je v zadnjem času znova oživelo prizadevanje, uvesti za vse skandinavske narode enoten knjižni jezik. Danes imajo tako Danci kot Švedi svoj knjižni jezik. Norvežani pa celo dva. Izdajanje knjige v enotnem knjižnem jeziku bi pomenilo ogromen napredek, saj bi bilo mogoče knjige izdajati v mnogo večjem številu kot doslej in tudi književniki bi lahko živeli od literature. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kakšen naj bi bil ta knjižni jezik. V najstarejši dobi svoje zgodovine so skandinavski narodi imeli enoten jezik. Vendar pa je vprašanje, ali bi bilo mogoče zdaj norveški, švedski in islandski jezik združiti in napraviti iz njega enoten jezik. Pobudniki enotnega jezika z zanimanjem pričakujejo odmev prvih poskusnih tekstov, ki jih bodo v kratkem izdali.
#
VELIKAN 2 E R j A V
Nekoč je živel velikan, ki je bil velik prijate!} ljudi. Pomagal jim je, kjerkoli je le mogel, ker je bil velik in nenavadno močan. Klicali so ga velikan »Žerjav”.
Opravljal je najtežja dela. Več mož bi se moralo dneve in dneve mučiti z delom, ki ga je velikan opravil igraje v par trenutkih. Valil je velikanske skale in jih nosil zidarjem, ki so gradili gradove in mestno obzidje; nakladal je težke tovore na ladje, dvigal najdebelejše hlode, prinašal drva,
itd. Skratka, velikan Žerjav je pomagal povsod.
Toda žal, iz leta v leto se je staral in zgubljal nekdanjo moč in gibčnost. Kar nič več ni mogel vzdigovati težkih skal in nositi debelih debel. A kako rad bi še nadalje pomagal ljudem.
Velikan je bil žalosten, kajti nikogar ni bilo več, ki bi imel tako močne roke in toliko moč, da bi ljudem lahko pomagal pri vzdigovati ju bremen.
Mrazek je prilezel v sobo: »Oj, Marička, dober dan! Veš, prišel sem ti povedat: sonček je hudo bolan.
Zdaj bom jaz, Marička moja, hodil k tebi vasovat, rož ledenih ti bom nosil. Vidiš, kak’ te imam rad!”
Nič Marička ni dejala; ata je prežagal hlod, zakuril peč in mrazek zbežal brž je spet odtod.
Angleži radi berejo. Kljub kinu, radiu in televiziji Angleži dandanes več berejo kot kdajkoli poprej. Samo lani so v Angliji izdali okrog 18.000 novih knjig. In pri tem ne gre le za kake detektivske romane. Lani je na primer izšla nova izdaja Homerjeve »Odiseje”, ki so jo prodali okrog 750.000 izvodov. Iz. statističnih podatkov angleškega založništva in knjigotrštva je razvidno, da javne knjižnice, ki so v vsakem mestu, nikakor ne škodujejo knjigotrštvu, temveč le navajajo ljudi k branju. Da to drži, potrjuje tudi dejstvo, da so lani v Angliji potrošili 20 milijonov funtov za nakup knjig.
P*|*S*A*N*0 * B * R * A * N * J * E
T A T J
Ko se je Konrad vrnil iz ruskega ujetništva, je prinesel s seboj majhno ikono — podobo — „Marija na begu”, čisto proti modernim navadam je napravil doma oltarček kljub posmehovanju znancev. Sveče je postavil predenj in poleti rdeči ruski mak, ki ga je sejal v svojem vrtu. Nekateri so se norčevali iz njega; pa saj niso poznali njegove zgodbe, ki jo je zaupal le nekaterim.
„Tatjana” je včasih na tiho zašepetal, če je opazoval podobo. In v duhu je sipet videl, kako je pobegnil iz ujetniškega taborišča in iskal zatočišča pri 'brodniku ob Volgi. Kot hlapec Andrej Vasiljev je živel dolgo v siromašni koči. Že zdavnaj bi bil odšel naprej, če bi ne bila tu Tatjana, brodnikova hčerka, sicer neznana in brez slovesa, kot pač vsa dekleta v ruskih vaseh, a izredno lepa. Bila je vitka kot jelka in je imela lepe rumene lase in oči čiste kot voda. Opravljala je težko brodniško delo na Volgi, kar je usoda mnogih žena v njeni domovini, če je bil oče s splavi na poti. Sedaj ji je pomagal tuji hlapec.
Če je tako stala v čolnu, nežna in hkrati polna moči, z dolgim, v vetru plapolajočim krilom in golimi nogami, je bila tujcu kot košček Rusije. In s temnim glasom je pela otožne pesmi o Volgi, ko je z rokami enakomerno popri jemala žico. Po cele ure bi jo lahko poslušal. Več mož je bilo v vasi, ki so poželjivo gledali za njo, toda ona ni nikogar pogledala, vendar Andrej Vasiljev do zadnjega ni vedel, če morda le nanj misli. Grobe in vase zaprte so ruske žene, cela leta znajo prikrivati ljubezen. Če jih kaj teži, si olajšajo dušo s pesmijo. Ko je šlo na poletje in je Tatjana opazila, da je stal tifjec vedno in vedno na bregu Volge in otožno strmel v daljavo, zastrto z oblaki, je položila svojo trdno roko na njegovo ramo in mu rekla:
„Andrej Vasiljev, čas je, da odideš domov”.
Začuden jo je pogledal, pa ker je samo vdano molčala in ni popravila svojih besed, je tiho dejal:
„Tatjana, rad te imam. Daj, pobegniva skupaj v mojo domovino.”
. Ni se zdrznila, le njen pogled je hrepeneče zdrsel preko vode.
»Andrej,” je z muko spravila iz sebe, »ali imate pri vas Volgo?”
Odkimal je z glavo.
»Mi imamo drugo reko, Tatjana, ki ni tako široka kot Volga, pa je lepa in ponosna reka.”
Gledala je v valove.
»Ponosna reka, praviš, Andrej? In po-
ANA
nosne ladje plovejo tam? In ob bregovih so gore, ponosne gore? široka, lepa reka, pa ni tako ponižna kot mamica Volga, ki nosi čolne in splave ubogih.”
Vzdihnila je in zmajala z glavo.
»Tatjana,” je dejal skoraj vsiljivo, »ali ti je reka več kot človek? Tudi naša reka se v ravnini razširi in se izgublja v zeleni daljavi. Naša dežela je krasna in dobro ti bo pri nas.” Tatjana se je ozrla okrog in pokazala čez valujoča makova polja, ki so jih obletavale čebelice.
»Imate pri vas take makove cvete? To so živi božji plameni.”
Skoraj žalostno ji je odgovoril: »Tatjana, v naših vrtovih imamo vrtnice, bele in rdeče; in nageljnov, in vijolic, in —”
Deklica je zaprla oči in tiho zapela napev, poln domotožja.
„V tvoji domovini ne bom mogla moliti.”
Pa je zaklical z navdušenjem: »Tatjana, v naši deželi je polno cerkva, ena lepša kot druga, in če vidiš našo stolnico, kako se dviga nad širokimi cestami, že ob pogledu boš na kolenih.”
Z nasmehom je odprla Tatjana oči in prijela hlapca za roko:
»Pojdi z menoj, Andrej Vasiljev, rada bi ti nekaj pokazala.”
In peljala ga je v svojo revno sobico in mu pokazala v kotu majhno rusko ikono, kjer je bila upodobljena Marija na begu. Podoba je bila že vsa črna od starosti. Pritisnila jo je na prsi.
»Poglej, Andrej, tega ne bom našla v tvoji domovini.”-
Ta je odvrnil zmeden in ganjen hkrati:
»Ampak, Tatjana, ali ne moreš ikone vzeti s seboj?”
Zmajala je z glavo.
»S. seboj naj bi jo vzela v vaše ponosne cerkve? Jaz moram ljubiti ubogega, preganjanega, in zavrženega Rešenika, ki nima ničesar, kamor bi glavo položil. Tatjana bi ne vzdržala v deželi, kjer so ljudje siti, reka ponosna, cerkve visoke in duše. brezskrbne.”
Tedaj se je zavedel, da dekleta ne sme vzeti s seboj. Da ga ima rada, je pa vedel ob slovesu. Peljala ga je zadnjikrat čez reko in pela in pri tem so ji tekle solze po licih. Žica je drsela v njenih rokah, kapljice so pršele ob njej, daljava pa se je raztezala v neizmerno modrino. Na bregu sta si segla poslednjič v roke. Segla je v žep in mu dala vrečico.
»Vzemi to, Andrej Vasiljev, to je prst iz struge Volge in tu —” stisnila mu je zavojček v roke, »to je seme rdečega ruskega
maka, da ga boš vsejal in ti bo pripovedoval o Tatjani, ko bo cvetel.”
Za hip je obstala, zardela po vsem obrazu in mu s tresočo roko dala malo ikono:
»In to je »Marija na begu”. Naj te varuje na tvojem begu, Andrej! Ne bo se ti nič zgodilo; in ko boš doma, moli pred to podobo za mamico Rusijo in za Tatjano.” Podobe ni hotel sprejeti, kar pekla ga je v roke, saj to je bilo zadnje znamenje njene skrite, iskrene pobožnosti. Ko pa je videl, da jo bolj boli to, da podobe ne vzame, kot njena izguba, jo je obotavljaje sprejel.
Hitro se je poslovil in šel. Ko se je pri brezah še enkrat ozrl, se je Tatjana vrgla na
ŠTIRI D
Vojna in vsi ti strelski jarki, vse to, državljani, zapusti posledice. Vse to je krivo, da nismo zdravi in da bolehamo. Enemu odpovedo živci, drugi ima želodčne krče, pri tretjem pa neki gotov organ ne bije tako ritmično, kot bi moral. Vse to so posledice tega.
O mojem zdravju seveda ne morem tožiti. Sem popolnoma zdrav. Jem tudi dobro. Tudi srce mi ne bije slabo. Ampak vsako uro pričakujem, da se bodo pokazale tudi pri meni posledice strelskih jarkov. Tako sem nekoč vstal in si obul škornje, to še vem, kot da bi bilo danes. Pa mi pravi žena:
»Danes si tako siv v obraz, Vanja. Tako nezdravo barvo imaš danes,” pravi.
Pogledal sem se v ogledalo. Resnično, barva je obupno siva in ustnice so kot opeka.
»Sedaj pa imaš krompir! Strelski jarki so le pustili posledice. Morda ne bije srce prav ali kak drug važen organi ni v redu. Morda sem zato postal tako siv.”
Žalosten sem se oblekel in šel na delo, ne da bi bil popil čaj. Šel sem na delo. Mislim, če mi bo kak vrag kaj omenil mojo zunanjost ali barvo obraza, grem takoj k ravnatelju. Primeri se, da človek živi in živi in naenkrat — umrje. Se večkrat primeri.
Pet minut pred enajsto, vem še prav točno, pride k meni najstarejši mojster Žitkov in pravi:
»Ivan Fjodorovič, moj dragi, kaj pa je s teboj! Tako obupen izraz imaš danes. Barva obraza je nezdrava, tako prstena.
Te besede so zadele moje srce kot udarec s kladivom. Sveta Mati, moje zdravje je načeto. Sedaj je torej tako daleč.”
Komaj sem se privlekel domov že sem padel na posteljo in obležal. Žena joka in
tla in poljubila zemljo, kjer je prej stal. Zadaj za njo pa se je vila mirnotekoča Volga v modri daljini.
Skozi vse težave je srečno prišel in se vrnil domov. »Marija na begu” ga je varovala vsega hudega, kot je bila dejala deklica. Zato je postavil ikono na deščico v kotu in večkrat prižgal sveče pred njo.
Na dan poroke pa — šele čez leta si je poiskal pridno deklico — je šla njegova nevesta v vrt in nabrala žareč šopek rdečega ruskega maka, božjih plamenov. »Tatjana”, je zašepetala tiho v hvaležnosti in ga postavila pred malo ikono »Marije na begu”.
(Iz nemščine)
N I ■_______________________________________
tuli in se grozno žalosti. Sosedje prihajajo in zdihujejo.
»Joj,” pravijo, »kakšen si, Ivan Fjodorovič! Za to človek nima pravih besed. To že ni več obraz, to je že prava prst.”
Drugo jutro sem vstal čisto zbit. In hitro sem poklical zdravnika. Pride okrajni zdravnik in pravi:
»Simulacija!”
Za te besede bi zdravnika najraje pri priči pobil.
»Vam bom že pokazal,” sem dejal, »kakšna simulacija je to. Takoj bom žrtvoval tri rublje in se bom peljal k samemu profesorju.”
Začel sem s pripravami za pot k profesorju. Oblekel sem sveže perilo. Pripravil sem se k britju. Potegnem z britvo preko lica in odstranim milnico — in kaj vidim? — lice je belo, zdravo in rdeče. Brž sem si odrgnil lice s krpico — vidim, da je vsa siva bai'va izginila.
Pride žena in pravi:
»Ja, Vanja, ali ves teden nisi umil svojega obličja?”
Odgovoril sem:
»Ves teden pač še ne more biti, ti pretiravaš, ti gos neumna. Ampak kake štiri dni, to pa že zna biti!”
To je pa samo zato, ker je pri nas v kuhinji tako mrzlo in neprijetno. Človek nima volje, da bi se umil. In ko sem pa še začel jadikovati in stokati, pa se mi res ni ljubilo še umivati se. Samo toliko sem bil še pri moči, da sem prilezel do postelje.
V istem hipu sem se umil in obril, zavezal si novo kravato in šel, svež kot majski hrošč, k svojim prijateljem. Bolečine so popustile in srce je bilo čisto enakomerno.
(Iz ruščine)
J, š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(89. nadaljevanje)
Jira si briše solze in slika daje Lomikarjev pogreb v grobnico kleneške cerkve in to, kar se je pri pogrebu prigodi-lo, in pripoveduje celo vrsto kozinovskih pripovedk in povesti. Praznoverne duše kar ginejo od strahu, toda domov nikdo noče, »še, še” želijo s preplašenim glasom, toda Jira je pameten in preneha, ko je najbolj napeto. — Praznovernost je nalezljiva. Poslušalci se takoj spomnijo na drugega češkega junaka. —
»Tudi Kuhata je dal glavo za Blata,” kličejo in na videz pripovedujejo o Kubatovi obsodbi zaradi Jira, v resnici pa zaradi sebe, samo da bi še dalje ostali v tej strašljivi sredi. Drug drugega dopolnjujejo, pesnijo, si izmišljujejo in v domišljiji okrašujejo zgodovinski dogodek. Razpaljena človeška duša se nenadoma znajde sredi tvorne dejavnosti kakor ob vsakem mogočnem čustvu in razburjenju in tedaj se v njej porodi pesem, povest ali pravljica.
V vsem tem jim je podoben tudi Gimbu-ra. Rad pripoveduje in posluša.
Se z nekom se je stari Cimbura z velikim veseljem shajal — s študenti. Ob počitnicah so dnevno hodili k maši kakor on, peli so na koru, po maši pa čakali na starčka. Zofka jurist, gospod »mojster” Šimek, prevoznikov sin Mika, ki je v Pragi študiral učiteljišče, realčan Hala iz župnišča, nečak gospoda župnika, in drugi.
»Fantje, rečem vam, učite se,” jim je govoril, ko se je ob koncu .počitnic poslavljal od njih, »očetje plačujejo, da se jim hrbet
krivi, vi ste njihove hranilnice, kar so drugi naložili vanje na obresti, to žrtvujejo vaši za vas, ne bi vam odpustili, če se ta glavnica ne bo obrestovala. Če se pokvarite, ne hodite več domov, v Putimi se ne prikažite. Če se konj ne obnese, je lahko odpomoči, prodamo ga; toda kaj naj počnemo z nemarnim, pokvarjenim sinom, ki je kot študent toliko stal?”
Ko so pa potem odšli, se mu je tožilo po njih, često je mislil nanje in jih ni mogel dočakati. — »Kdaj pa pride vaš študent,” je nepotrpežljivo spraševal starše ob srečanju.
Končno so le prišli. Starček pa jih gleda, gleda — in kar na lepem buši v smeh.
»Kaj je morda pust?”
»Zakaj pa to vprašate?”
»Kaj pa imate na glavah?”
»Baretke, študentovske čepice, podje-bradke — ne smejte se jim, to je znamenje našega rodoljubnega in narodnega navdušenja.”
»čujte, fantje, zdi se mi, da Praga spet nori. Pomnite, da rodoljubje na pipah, palicah, v trakovih in čepicah ni vredno niti počenega groša; rodoljubje mora biti v srcu, tako jim povejte tam v Pragi, vas pa naj> ne vidim več v teh mlincih. V Pragi jih v imenu božjem nosite. Za tam so dovolj dobre, pri nas pa se postavite z njimi v proso za strašilo.”
»Tudi Nemci jih nosijo, burši nosijo ce-reviske.”
»Fiiif!” si je zažvižgal Cimbura, »tudi na to! Pa da mi to ni takoj prišlo na misel, po kom se v Pragi opičite, saj pravim, Praga —in norišnica! čepice nam ne bodo pomo-gle. Pač pa se učite, da bomo vsakemu izmed vas lahko postavili spomenik, kakor smo ga postavili v piseškem parku gospo-
du Palackemu, to nas bo rešilo. Sedaj pa hajd domov, niti videti vas ne morem v teh šklefetah!”
čepice so zginile, študentje se niso več prikazali v njih niti ne toliko zavoljo Cim-bure, kolikor zaradi putimskih fantov, ki so krute burke uganjali z njimi. Tudi matere in sestre so godrnjale in tako so ba-baretke še isti dan zginile na dnu kovčkov pod težo knjig in predavanj. Starček pa je učene fante spet milostno sprejel in se zmi-ril z njimi. Vpraševal jih je, kako je z gostilno »Pri Turku”, »Pri zlati goski” na Vaclavskem trgu, kako »Pri zlati ladji” na Mali strani, če je tudi tam toliko deževalo kakor tu in če so med potjo videli, kakšna so žita pri Pragi, Zdičah, Pribramu in »tam na oni strani”. Tudi do zvitih potegavščin je često prišlo med njimi in veselim starčkom.
V	ponedeljek po svetem Jakobu je v Netolicah velik in slaven konjski semenj.
V	torek po maši so študentje čakali na Cimburo pred pokopališčem.
»Hej, očka, ali ste že slišali, da včeraj v Netolicah na semnju ni bilo niti enega konja.”
»I, to je pa nezaslišano, kaj neki se je zgodilo, menda ni vsega kraja udarila smrkavost,” se je ustavil prestrašeni Cimbura.
»Pa je le bilo tako, kajti pripeljali so tja same skopljence, žrebce, kobile in žrebeta,” so se smejali študentje, da jim je zviti Cimbura sedel na limance, kar se je le redko zgodilo.
»Glej, glej, ta je pa vesela,” je resno, skoraj žalostno govoril starec, »toda ni mi do smeha, kajti vi najbrž ne veste, kar vem jaz; če vam povem, boste žalostni in smeh vam bo zginil z ustnic.”
»Kaj se je zgodilo? Kaj se je zgodilo?”
»Gospod župnik mi je posodil in danes zjutraj sem to prebral — kraljevski grad v Pragi je zgorel...”
Včeraj, v ponedeljek časopisi niso prišli, šele danes opoldne pridejo, gotovo ima gospod župnik poročilo iz Piska ali pa naravnost iz Prage.
»Hradčani da so zgoreli? To je strašno!" se križajo prestrašeni študentje.
»Da, ves grad, tudi cerkev svetega Vida.”
»Tudi cerkev svetega Vida?”
»In vi tega ne veste? Lepi študentje, kaj?” se jih loti Cimbura. »To se je zgodilo že dne 2. junija 1541, vi pa to poslušate kot novico. Ala, marš učit se zgodovine ...; ko bom to knjigo prebral, bom prosil gospoda župnika, naj vam jo po vrsti posodi.” — Študentje so se smejali, Cimbura pa jo je mirno mahal v svoj kot.
Toda čim starejši je Cimbura, tem bolj svojeglaven in občutljiv postaja, ne trpi rad ugovora, v vsem hoče imeti prvo besedo. Njegova duša je polna zakladnica skušenj, spominov, globoka je kot tolmun in prosojna in čista kakor studenček v gozdu. Vanjo se potaplja Cimbura in v njej ribari in, ko kaj ulovi, prinese na dan, pove kakšno povest, hudomušno zgodbico, čudovito dogodivščino iz svojega življenja; toda k vsemu takoj doda nravstveni opomin in pouk, s čimer zagreni vse veselje, da smeh utihne.
Mladi starcu ugovarjajo in tako nastanejo celo prepiri, to pa starčka jezi in kači, da se užalosti. Uvidi, da življenje teče po drugih kolesnicah, kakor bi on želel, nima pa moči, da bi ga okrenil in preokrenil.
(Dalje prihodnjič)
Po kosilu — močnata jed.
Ali si že poskusila	^	9	|f
“tszrL, . . . zato je ICSnra tako priljubljen!
Resnica je namreč ta:	^ ll	tKKl fc	m	w	m
ker prinese zmeraj kaj novega.
Nova šola na Suhi
Vas Suha, ne daleč od jugoslovansko-avstrijskc meje, je odprla pred kratkim novo šolsko poslopje. S to šolo je ustreženo dolgoletni želji občanov. Nova šola ima sicer samo dva razreda s pripadajočimi pritiklinami, a odgovarja popolnoma tamošnjim razmeram. Razen dveh razredov so v poslopju še stanovanja za učitelje.
Svečane otvoritve so se udeležili predstavniki oblasti, med njimi tudi deželni glavar F. Wedenig, zastopnik škofijstva, ki je blagoslovil novo stavbo ter župan Slamanig, ki je prevzel šolo v oskrbo, in še drugi.
Pri gradnji šolskega poslopja je sodelovalo več obrtniških in trgovskih tvrdk, med katerimi omenimo sledeče: Stavbena dela je izvršilo gradbeno podjetje Dipl. Ing. Moser in mestni stavbenik Rinagel iz Celovca strokovno po sodobnih stavbe-notehničnih načelih.
Vsa kleparska dela je izvrstno izvedla znana tvrdka Ing. Herbert in Hans Klein iz Krumpen-dofa. Vsa dela iz umetnega kamna pa je izvršila priznano in solidno tu kakor tudi v drugih krajih na Koroškem dobro uvedena firma Dipl. Ing. H. Bulfon iz Št. Vida ob Glini. Pri teh delih so prvič po desetletjih zopet uporabili domači koroški konglomerat, dočim so ga do sedaj morali uvažati iz Solnograda.
Pokritje strehe je izvršila tvrdka Franz Fleischmann, krovsko in stavbeno-kleparsko podjetje v Celovcu, s temnimi etemitnimi ploščami 40/30 z dvojnatim (angleškim) kritjem. Ta tvrdka vam lahko dobavi tudi dobro poznano etemitno oblogo za stene in pohištvo v desetih različnih barvah po tovarniških cenah.
Ing. H. u. H. Klein
KRUMPENDORF, HAUPTSTR. 195, tel. 56-28
CENTRALNE KURJAVE, SANITARNE NAPRAVE TER KLJUČAVNIČARSKA DELA
DvL-feg. H. Bulfon
ST. VEIT a. d. GLAN, TELEFON 343
IZVEDBA VSEH DEL OD MARMORJA, TERAZZA, UMETNEGA KAMNA IN GRANITA.
DIPL-ING.
RUDOLF MOSER
MESTNI STAVBENIK
ALOIS RINAGEL
GRADBENO PODJETJE ZA STAVBENA IN INŽENIRSKA DELA
CELOVEC - KLAGENFURT, ROSETALER STRASSE 17, TELEFON 56-28
ŠE JE CAS ZA VAS
Nudimo vam slovensko pratiko za leto 1955, razne slovenske in nemške molitvenike kakor tudi leposlovne knjige ter šolske potrebščine. KNJIGARNA
A. MADER
PLIBERK
cza critnski špod
smuči vseh vrst, športne obleke, nahrbtniki itd. najceneje v strokovni športni trgovini
Hudi Stiubz
CELOVEC-KLAGENFURT, Flcischplatz 12
VELIKA IZBIRA SVEČ
Sveče za Vse svete dobite najceneje v svečami in slaščičarni
L u. M. GASSER
Celovcc-Klagenfurt, Volkcrmarkterstrasse 7
Radijski aparati, štedilniki, motorji, razni inštalacijski predmeti. Prevzemamo tudi inštalacijska dela. Vse predmete dobite na 24 mesečne plačilne obroke.
VINZENZ VVINTER
CELOVEC - KLAGENFURT VOLKERMARKTER STRASSE 92
Mlatilnice, šivalni stroji, mlini, drobilniki, kotli, posnemalniki, posode za mleko, molzne naprave, Alfa separatorji in drugi kmetijski in gospodinjski stroji najceneje samo pri
H. W E R N I G KMETIJSKI STROJI CELOVEC, Paulitschgasse 13, Telefon 35-02
WIENER PELZ WERKSTATTE
Q. (Ve£ely,
Celovec-Klagenfurt
Obstplatz 2-1.
Kupuj pri proizvajalcu, kjer dobil dobro blago poceni.
Zamenjava volne. Oprano grobo volno zamenjamo za fino volno, barhent, flanel, loden, perilo itd.
Gregor Sattler & (O.
Celovec, Hcuplatz 7
Usnjeno oblačilo samo pri proizvajalcu Wernisch Friedrich, Beljak, Italiener Strasse 22. Kvaliteta odloča!
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
KINO
CKLOVEC-KLAGENFURT
STADTTHEATER
Od 24. do 28. 10.: „Das war mehi Leben — Sauerbruch”
Od 29. do 31. 10.: „Peppino und VioIetta’\
PRECHTL
Od 22. do 28. 10.: „Elfcnbeinjagcr” (afriški originalni film)
SCHWARZ nogavice so cenejše, Celovec, Pfarnplatz.
Flanelske rjuhe 48.-, damske garniture tople 16,-, haderce, krasne 10.-, moške srajce 38,-STOFFSCHWEMME, Klagenfurt, Marktplatz.
Hoover-kraljica pral-A	nih strojev z in brez kurjave pri ^ OTTO G A G G L Beljak - Villach	
	
Ncprekosljivi Hoover-pralni stroj, kuhinjski stroji, sesalci prahu za tebe, ra mene, za vse! HAAS & CO. CELOVEC, Bahnhofstr. 3	
	
Pletenine m vezenine kupite ugodno pri N. Kopeinig Villach - Beljak, Autobahnhof Izdelavam© tudi po meri	
	
Wir geben hiemit die traurige Nachricht von dem Ableben des ver-dienstvollen Mitgliedes unseres Aufsichtsrates, des Herrn
KOM MERZIALRAT
Karl Saremba
LEDERFABRIKANT
Der Verstoibene war ein trener Anhanger und tatkraftiger Forderer unseres Institutes. Wir vverden dem allzu friih Dahingeschiedenen in tiefer Dankbarkeit und Erinnerung immer gedenken.
Klagenfurt, am 15. Oktober 1954.
Der Vorstand, der Aufsichtsrat und dic Angestelltenschaft der Gewerbe- und Handclsbank in Klagenfurt, r. G. m. b. H.
V globoki žalosti sporočamo žalostno vest, da je moj srčnodobri soprog, naš oče, sin, brat, svak in stric, gospod
ROMAN WULTSCH
pekarski mojster
dne 19. oktobra 1954 v 42. letu starosti nepričakovano preminil.
Dragega pokojnika smo položili k večnemu počitku v četrtek, dne 21. oktobra 1954 ob 16.30 uri v družinski grob na šentpeterskem pokopališču v Celovcu.
Sv. maša zadušnica bo v petek 22. okt. ob 7. uri v podružnici v št. Petru v Celovcu.
V glo'boki žalosti:
Anastasia Wultsch Ottilie Wultsch Karlheinz, Helga, Gerhard
mati	žena	otroci
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja 24. 10.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo... — Ponedeljek 25. 10.: 13.55 Poročila in objave. 14.05 Zborovske pesmi. 18.45 Harmonika in bas... — Torek, 26. 10.: 13.55 Poročila in objave. Zdravniški vedež: Oj, ti šmentani živci. 14.15 Kulturne vesti. — Sreda 27. 10.: 13.55 Poročila in objave. 15.05 Zborovske pesmi. 18.45 Za ženo in družino. — Četrtek 28. 10.: 13.55 Poročila in objave. 14.05 Ob 80-letnici pisatelja F. Ks. Meška. — Petek 29. 10.: 13.55 Poročila in objave. 14.05 Za naše male poslušalce. 18.45 Iz tehnike in znanosti: Naše veliko bogastvo v morskih algah. — Sobota 30. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 9.30 športni obzornik. 18.30 Za vesel konec tedna: igra ..Gorenjski kvartet, pojeta Danica Filipič in Franc Koren. — Nedelja 31. 10.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
Strokovni nasveti in najboljša postrežba pri nakupu blaga za pregrinjala, prešitih odej (kov-trov), žimnic (modrecev), preprog in tekačev v vaši strokovni trgovini za dom
L O D R O N
BELJAK-VILLACH, LEDERERGASSE
POHIŠTVO
RUDOLF IN SIEGFRIED SLAMA
CELOVEC-KLAGENFURT, St. Veiter Str. 15 Telefon 22-58
V največji izbiri spalnice, kuhinje, posamezno pohištvo, fotelji, stoli in kavči. — Ugodne plačilne olajšave po dogovoru. Sprejemamo tudi „HaushaIls- in Eisenbahncr krcditscheine” — Obiščite naše razstavne prostore na St. Veiter Strasse 15 in Sponheimcrstrassc
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT. Feldmarschal-Konrad-Pl. 1
Ce strtiU
^ SlUŽbO dobiti ali nuditi
^ Stanovanje najeti ali dati v najem
^ hiŠO kupiti ali prodati ^ aVtO kupiti ali prodati
^ motorno kolo kupili ali prodati
► zakonskega druga poiskati
ali če želite nekaj, česar ne morete dobiti v krogu Vaših znancev, dajte oglas v
Naš tednik-Kronika
To je NAJCENEJŠA In NAJUSPEŠNEJŠA POT do izpolnitve Vaših ielja
List izhaja vsak četrtek. Naroča sc pod naslovom: „Naš tednik—Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Natodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska Družba sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.