iMhHcul Mm Se*. Hčmm. . Coflto Corr—ta ooa k i h njo vack četrtek. ,Ekcc ogni (jlovedi) - Uredništvo 1» upravnlfitvo v Gorici, Via I C. Fovetll 9. - Tlskn Narodna TIskarna. - lwln|. lil ojjd. ur cd FRANCI! IIKVK eno oglasom: 1 milini, vlsočlne v fiirlnl eneo« »lolpa L. .BO, zn Irgovnk^ reklame, linnčnn obvestilu poslana, vabila, naznanila, Ild. vsaka vrsln L. 1/— ' . Celolelno naročnina L. 15.-r-. '/.n inozemstvo L 22.5D Let* V. GORICA, črtrtek dne 25. februarja 1926 - GORIZIA, glovedl II 25. lebbralo 1926. št. 8. Človek uči se - dokler živi... I': >5 ■ i)!' UrA f n:?» M 0)1" ,'i i?r Stara — prestara ta je beseda: Človek uči se — dokler živi, naj ho po noči, ko ziblje se v sanjali naj yre okoli odprtih oči. T<» jc krilatica iz časopisja, slišali smo jo, verujmo ji zdaj, hodi po zemlji, naj hodi po /.raku, vedno sc človek nauči marsikaj. Le kupi neznano si kje cigarcto, ln misli, da pušil jo bodeš mirno, prvo nc bodeš je mogel prižgati, a čc sc posreči, .ti bode slabo." Poleg jc tega na cesti premnogo dražestnih, lepili, ubogih dekle}, ni liric, da bi si blaga sc kupile ' za zgoraj, /.a spodaj za prstov deset. A pri tej stvari imi lahko študiraš, čo deklo jo lepih, prijetnih oblik, če srajca je čista, kolena umita, Sc drugih bi mnogo našteli vam slik. Nazadnje, čc voziš prenaglo s kolesom v zapisniku žc te imd policaj, ta šola jc dobra, n malo predraga, za kazen le hitro mu lirice daj. Hodi zamišljen po cesti okoli, ne čuti na desno, na levo prav nič, le bodi brezskrben, da v uri te eni, do golega slckel tatinski bo ptič. Marsikdaj človek prav pridno uči sc, kadar v gostilni prebira račun, pol dnarca ti nesejo, ako si skromen, vse ti poberejo, čc s' pojedun. Se bi naštevali, če hi hoteli, ali za danes zadosti naj bo . .. naše življenje res trajna jc šola. Čukcc na palci vam pravi tako — V soboto in v nedeljo bo v »Trgovskem domu" krstna »redstava Bevkove drame v 4. dej.: »MATERIN GREH". Goric«, dne 25. Icbr. lin leden posta jc že, ljudje jemljejo od pusta slovo in pni" vijo, da ga letos sploh ne morejo jrzeli. Nekateri ljudje še o pustu niso imeli pusta, uckalc~ ri pa ga še v poslu ne morejo pustili. Kljub leinu, da so po Gorici naznanjali plakati, do je la porast že preminula, ga bo~ do baje pokopali šele veliki leden, zalo da bodo na velikonočni pondcljek zopel začeli plesali. Ne, dn bi jim čuk na palci Io zameril. O ne, le lepo se in^i zdi, da je toliko ljudi na svcfii, ki so podobnih inisli __ kol čuk na palci, akoludi bi ** kateri lahko zameril Io besedo. Nekateri so tudi zamerili čuku na palci, da ni nič svetoval glede zadnje bolezni, ki je razsajala in deloma Se razsaja po mestu in po deželi. Z zadevo pa je tako. Svetovali so , drugi lisli tako modro, da Čuka ne bi ostal pametnejši na-, svet koi ta: da proti influcnci ni boljšega zdravila kakor ne zboleli. To bi pa čuku lahko zopet kdo zameril, zalo sem raje molčal. Kar se tiče vaške politike moramo samo omeniti, da smo — bili zopet enkrat imenovani cskrunjevalci grobov. Ta beseda je tako po ceni in imamo nanjo tak patent, da ga pač nihče ne izbriše. Sicer pa so listi poročali o tem in čuku ni treba, da odpre svoj kljun. Preko naše politike pa ne smemo, ker potem lahko za-denemo na spor Nemcev z Italijo. Ker pa je Čuk za mirno sožitje med narodi, zato se v to zadevo ne vtika, dokler se sama ob sebi ne poravnš. Mnogo bolje je namreč živeti v miru nego v prepiru. V ostalem je perzijski šah zdrav, kitajski cesar se dobro počuti, predsednik japonske republike leži bolan na influ-\ enci, Radič še vedno strelja \ kozle, ko bo leh zmanjkalo, Vnamerava začeti streljati ko--Jietrane, v SI o Ven i ji so še vedno stranke, na Hrvatskem pa jih je na kvadrat, a vsled tega nič manj ne dežuje in bo soln-ce posijalo, kadar se bo njemu zljubilo. To prorokuje Čuk na pal'ci. DUHOVITI SLIKAR. Slikar Alfonz. Mcnzel ni bil lep človek, a zato tembolj duhovit. Nekoč je sedel v kavarni, takoj za njim pa vesela družba, ki sc je1 na njegov račun šalila. Najbolj sc jc raz~ vnemala mlada deklica. Mcnzel je razumel, da sc velja smeti njemu, ali.se ni hotel izdali. Molče je potegnit iz žepa papir in svinčhik in pričel pridno risali, neprestano po-gledaje tja, kjer jc sedela vesela družlia, zlasti pa uu.prevzelo deklico. Družba je Io kmalu opazila in pričela nejevoljno mrmrali, dokler ni vstal nek gospod, pristopil k Mcn-zlu in mu odločno izjavil, da dama ne dovoljuje, du bi jo tak nepoznan slikar slikal, zlasti^ ko je šc tako nesramen, da jo niti za dovoljenje ni vprašal. Mcnzel se jc začudeno ozrl v gospoda in tnu odgovoril. »Kaj pa hočete od mene? Ali je Io slika one gospodične?« Iu pokazal mu je papir, na katerem jc bila naslikana zelo lepa gos. Lahko si tedaj predstavljale, kako sc je nategnil gospodov o~ braž in cele družbe, ki se mu je prccej začela opravičevali iu se oproščali. liti denarja. .Ljudje govorč, da vzamete mojo bčerko le radi denarja. Hit je res?" »Kako naj bo to res? Saj denarja splob nimam" 0 predobri dobroti in lastnosti narodnih jedi. [Spisal 5. K. Kreljakus.) »Vse kar je lepo, ni lepo in ni dobro vse, kar je lepo... Le-pola je kruta!....« Lepota je umazana capa, za katero se tepejo psi po vasi.... Namreč duševna lepota, ker telesna ostane lepa in prijetna ter večna, dokler ne izgine....« Tako sem premišljeval, ko sem se vračal v spremstvu peterih bolnih lun od krčmarja Kredopisa.... Družbo mi je delal idealist Inocencius Pulhri-ludo Multus, ki je bil poosebljena duševna lepota, že radi-tega, ker telesne ni imel... Modroval sem in se zaletoval v njega, ker pa je bil tudi on v kritičnem ravnotežnem položaju, me jc odbijal neprestano na drugo stran ccste. »Duša krščanska 1... Lepota... duš... duš... duš... duševna lepota je pondeljk.arska... je pond:.. pond... eljkarska...« Mahal sem z rokami tako krepko in na široko, da sem zašel v robidovje ob cesti, ker pa sem bil tako zelo pi- jan, šc občutil nisem, da mi krvavi vsa roka....' »Kako jc mogoče, da jc duš... duš... duš... dus... evna lepota pond... pond... pond... eljkarska!« je modroval Inocencius Pulhriludo Multus,-ki jc bil za eno tišočinko manj pijan od mene. »Pa.... pa... pa... je, če ti rečem jaz... Kaj... kaj... kaj... pa ti zasfopisl?!.. Ti personifikacija duševne lepote, tertium comparationis vsesplošne dobrote, alegorija mehkega srca in kranjska primera pobožno-sti... Ti večni pondcljek in še večja nedelja zvečer...!« Zazibal sem se in padci v blato. Usmiljeno me je pobral in me vprašal, če sem se kaj udaril... Zahvalil sem se mu in mu povedal, da sem padci hvala Bogu le v blalo, ter ga od ginjcnosli objel ter mu s svojimi blatnimi rokami poma-zal vso njegovo pražno obleko. 2al mi je bilo, ker sem vedel, da je ubog, kol vsi idealisti. »Oprostil« sem rekel, pa mi je odgovoril: »Oh nič, kaj bo to!« Tako je bil mehkosrčen. kol bi me prosil on oprošče-nja, zakaj sem padel na tla, ne pa, da. me bi okregal za mojo uedošlojnost. Napravila sva nekoliko korakov ler sp ustavila. Z vsem telesom sem sc naslonil , nuni in ga udaril z roko po raipi tako rijočno, da če bi sc dn 'nc razkoračil, čisto gotovo vem. da bi padla v blato. »Inoccncius, bomo prudens bonusguc, kaldskagalhos a-ner!« sem pričel v svoji latinščini in grščini, ki sem jo uporabljal Ic v pijanosti Ireljc najvišje stopnje: »Inooencius mi ninius c longissimus..". povej mi, zakaj »> bik pijmiciin, umicus vini?l« Inocencius sc je bedasto nasmejal, kol je imel navado, 'kadar je Študiral praktično parabole in hiperbolc na trdi cesti ter odgovoril, vsled podobno visoke temperature v glavi kot jaz: »Consuctudo, consuetudi-nis.... Ich wcis nichi, mein lic-ber Kamarall...« »Povej mi, zakaj se opiješ kol svinja, zakaj se ga nalc-zcš kot prašič, zakaj si vedno tak koi sveli Peter pred nebeškimi vrati, ki se nc navcli ča Čakati in nikdar nc izgubi polrpežljivosti.... Povej, zakni te ni mogoče tazžalili; jaz vem, syoj zadnji knof bi dal svojemu prijatelju,, če bi Ic poprosil zanj in li bi si z žve-plcnko zapel hlačel« »Ja, dragi moj, tako vidiš je....l«. »Veš, komu si podoben ti?' Kranjski klobasi!... Da, kaj sc smeješ sedaj? Da, kranjski klobasi.... oni špecijaliteli, po kaleri piicš kot žaba... Vidiš, vidiš... čakaj, da pomislim, tista tvoja dobrota, listi fvoi komunski obraz, ie kranjsk.i klobasa, zelo slana in žejna. Jaz, ne rečem ga tudi zvrnem kak glažek, ali le iz usmiljen ja do tebe... žaba, urh... kranjsk i klobasa...!«. še dalje bi ga zmerjal, če n'-bi zapazil pri svetlobi nešfelili lun, da se je obraz mojen.i spremljevalca nekoliko čudno spremenil; zasijal je kol obr.j/ mučenikov, kot obraz svelcg-t Alojzija... »Čudovito, še sedaj se nisi ujezil: ali si človek, ali te j<-sama cukrcna dobrota!... Vidiš, ti si tako duševno lep, kol telesno grd... V tebi jo le poštenost, usmiljenje in vse one lastnosti, ki jih poseduje duševna lepota!... Saj sem rckrl, vse svoje srajce in knofe I »i razdelil med svoje prijatelje cclo sovražniku svojemu, če ga sploh moreš imeti, bi posodil svoje edine nogavice!. Ali prepričan sem, da niti ne misliš ne, da ti bo kdaj kdo i/ med teh vračal..., razen slabo za dobroI... Vsi te spoštujejo, vsi te hvalijo, ker delaš uslugo vsem, ali vendar ješ le koruzno polen lo, žemeljc si ne ino-icš privoščili... in vse, kar imaš, zapiješ... Povej nu, ali jo loka duševno lepota, kol jo 11 naš Ii, dobra? Morda zaslužna za nebesa, ah ne na zemlji I... Vidiš, Ii si kol listi slikar, ki je naslikal dragoceno sliko, genij«ilno delo, pa ic ni mogel prodali ter je poleg svojega velikanskega dola u-inrl od lakote, kmalu potem, ko jo je prodal za pol litra vina, ki ga je tako omamilo, do jc vzkliknil: »Oh, koko sladko jc umirati za človeštvo!« Veš, lak pijanec je bil kot lil. .. Iako ic s leboj, dragi moj liio-cencius, ki si poosebljena kranjska klobasa: dobrei, po-ni/na,-.-z upognjenim hrbtom nu uslugo vsakemu, ki jo je po ceni kuj>il, razen na ljubljanskem trgu, kjer so dvakral slane ... In z velikanskim a-pclitom se poje Iako klobaso ... Oprosti, da le nisem raz-žalil, saj sem prepričan, da si v srcu misliš: »Res jc, prav praviš, jaz sem kranjska klo-basal« iako sem se razvnel, da sem se popolnoma strezni! in moško koračil proti domu, moj prijatelj j>a, $ je bil še vedno puan, če nc drugega, judovilih misli, neskončnih dobrot in še bolj prepričanja, da jc ... osel in kraniska klobasa ...» je zrl melanholično v lutio in solze so mu polzele po licih ... V popolni treznosti sem študiral še naprej m se vprašal, zakaj naš narod Iako pije ... In ta zadnji dogodek z Inocenciusem Puthritudo Mul-tusem mi je izvabil iz ust stavek: »Zato, ker je kranjska klobasal Vsak narod ima svoje karakteristične narodne jedi, ki imajo v sebi neko karakteristično potezo njegovega značaja... Torej naša narodna jed bi bila kranjska klobaso, Nemcem je norodna pijača j>enaslo pivo, lalijani imajo svojo makarone!... Inoconcius Pulhriludo Mul-lus je sj>ol lisli večer pred hišnimi violi. Gospodinja ga jo zaprla ven, ker j>a je i/ svoje velike dobiosrcnosli ni hotel motih v sladkem sjiauju, si je ni iijioI j>oklicati!.. . /AKAJ MORAMO IMII PRIJAZNI z imooiMi. (Iz dobe vciižnikov.) Učiteljica (vpraša v šoli I: »Zakaj moramo biti prijazni do ubogih?« Pelerčok: »Zalo ker postanejo danes tako lutro bogatil« TRGOVCU i Velikonočne' razglednice boste dobili v veliki izberi in po nizkih cenuli v Narodni knjigami v Gorici, Via Carducci 7. SAMO MAI.O PRI VI C. Siii: »Oče, ali si si dal Jc kdaj i/dreh kak zob?« Oče »Pa ne samo enega, /o "do, lone/.ckl« PROIH1 M. »Povej ini ala« je vpra-šala mala Ivko »kai dela ve-t<*r, kadar ne piha?« častilka. Kobdiljski pust. Kobdil|ski lanlje so se zbrali, kak' bi |>usln praznovali Imeli ples in Še dobiček — Čc verjameš, si teliček. So hiic skupaj mnogo /brali, še [nemalo so jati dali. Dejali so, si sposodimo, veselico naredimo. In s tem so bili zadovoljili, bi ž baiigcljci so polni. Nekdo se uj>al j>osoddi, ! po plesu Ireba je vrnili Nii birtu so dobiček pilo. BlagojuiČar j»a je sedel, j>olil se je in lire šlel. Pomračil se mu je obraz, telo mu je pretresel mraz. Vsak mora dati 50 lir, da pred pustom že bo inir. Prazni bili so inošnjički, niso zrastli Še volički. „Gospod Piuavček! Pravkar vam Je srečno prišel nov sin na .Častitajte mu v mojem imenu.* POSTliN PA! čc sem pošlen? Prmej kokoš! Priscžem vam, do vam bom vrnil do zadnje lire, če mi posodile; četudi bi šel denar ukrasti!« SKRBNA MAMICA l.cj^a nečakinja jc poročila bogatega avstralskega far-rnerja in holcla iti ž njim v Avstralijo. babica pa je zmajala z glavo iu rekla: »Olrok moj, nikar ne hodi, jaz sem slišala, da jc tam vse narobe: njihovi dnevi so naše noči in njihove noči so naši dnevi — bojim se, da Ic bo mož preveč izrabljali« Dvorec na deželi. (Dalje.) Janko: Vesle, jaz sc razumem nekoliko tudi na zdravnišlvo! Vam povem že v naprej, da lahko dobile rcvmatizcin! Starec: Ne, gospod! Ta zrak! Ali nc vidite, kako me poživlja, kako ini ugajal Janko: Zemlja jc tu nerodovitna, 'pozimi naraste voda m nastane povoden j I Slarec: No dobro, vozili sc bomo s čolnom. Janko: Pa še nekaj 1 Pred nekolikimi lcli je vrgla neka kruta mati svojega otroka v tale vodnjak in zato... Star ::: Jaz sploh nc pijem vode! Janko: Vas pomiluicm. ?.c Vaš obraz sili človeka k dobrotljivosli, zalo bi Vas zelo rad reši! tega dvorca. Starec: No, žal da jaz tega nočem! Janko: Sc več, če mi ga prodale. Vam ponudun 20.000 lir. Starec: Ne! Nc! Ncl Janko: Tisoč lir več, lo je lep dobiček! Starec: Da! Janko: Nc najdelc jih kar Iak6 na ccstil Slarec: Oh, ne! |anko: No, vidite I Vi bi pa lahko rekli, da ste jih našli! Starec: Dal Janko (sam pri sebi): Da, nc, — da, nc, druzega nc zna reči! (Glasno.) No potem mislim, da boslc čislo golovo... Slarec: Nasprotno! Nič ne bova napravila! in poleg lega, gospod... kako jc lo. da Vi...: stavbenik, zdravnik in vrl-nnr... hočete tako c'iago plačati lo »gnji-lo« slavbo? Janko: Zakaj? Ah tako... Veste.... moja samoglavosl... kaprico! Starec: Nc morem Vam ugoditi! Janko: Pod nobenim pogojeni? Starec: Pod nobenim! Ali vidile lale prostorček, kjer berem? Sedeli Iu s knjigo v roki m stcklcnico vina ob stranil Ne dam Vam tega prostorčka za najvišjo ceno hiše.... Prosim Vas lorej, da me jnistite v miru! Janko: No lorej, če jc že tako, j>a Vam želim iz vsega srca sladek mir in srečno zadovoljslvo. In da bi ga mogli še dolgo časa uživati! (Odide.) Slarec: Nc, ne! Dvorca nc prodam za nobeno ceno! Nazadnje v resnici ni dosli vreden! Nič kaj solidno zidan, sla-, icga kova. toda leži ob glavni ccstil A, ludi lale gospoiiič si ga je zaželel! Al Njegove kaprice! A, kai še, ne dam t tudi če mi ga dvakral j>rcj>lača! knjigo.) Zelo lej>a knjiga! ll»erc.) K>_- / pa sc utrudim, lahko opu/ujein ljudi,' ki hodijo mimo! Ničesar druzega nisem j>o-treboval na lem svelu, kol tale prostorček; Bogu bodi zahvaljeno! Ne vem, kako bi sc mogel Iu razburjali. IV. KOI ZLATA 'POROKA. Jakob Poliznik je poročil lepo Almiro, hčerko bogatega vojnega vcrižuika Trebušnika." Na dan poroke je Veselo objel svojo boljšo polovico in vskliknil: »Almira! /di še mi kol bi bila poročena žc petdeset lell...« Jtjj Alrnira: »???«. »Jakob. »No... ali rii lo, kol bi bila /lata poroka!« Oj TI RPOFliSORJI! Profesor X. je našel, ko je prišel iz šole, nu mizi šopek cvcllic. Obrnil se je k svoji zakonski pomočnici in rekel: »Anica, kaj pa lo pomeni?« Zena: »Ali, ne veš, danes je oblelnica Ivojcga poročnega dne«. ( Profesor: »Ah iakol Spomni me tudi li, kdaj bo tvoja, da li ludi jaz kupim šopek!« GOTOV JE, Janezek jc prinesel domov čisto novo lenis-žogo. »Kje pa si dobil žogo?« ga je vprašal oče. »Našel sem jo!« je odgovoril Janezek. »Ali si gotov, da jo je nekdo * zgubil?« »Seveda! Saj sem videl igralce tenisa, ki so jo iskali kol nori!« ZVEZDE IN »ZVEZDE«. Ivanček: »Ata, kaj delajo čez dan zvezde?« Ata (gledališki ravnatelj): . »Mnoge »zvezde« spijo do poldnel« (Namreč - gledališke »zvezde«. Op.) Jarem sv. Lukeža. Lojze Jarem je zadnjič po-ožil o svojih zakonskih križih i težavah! Rad mu verjamem /se, kar je povedal in mu še povrhu krepko stisnem roko, rekoč: »Sobrat v trpljenju!« Zato me zelo .veseli, da se lahko malo razgovorim iu um svetujem kako pametno, ki sem jo Judi že sam z uspehom prciskušal Zadnjič sem bral v časopisih, kako so se ... na Francoskem incuda po »cajlengah« razgovarjali o ženilvah in iz-. birali mladih, nevest. Jaz se • seveda Ic debate nisem udeležil, kakor si ludi lahko mislite, ali tudi lam niso nič novega povedali, eden jc rekel, da on je, drugi pu, da ni za ženi-lev. Da jc rekla listu »frajla« Relclepe ... čili kako se že imenuje, ki zna tudi lepo plesati in ima baje lako lepe no- ge, da se kar same sebi čudi jo, da ne mara za moža, se čisto nič ne čudim, ker vem, da je že marsikateremu pokazala svoje noge ... Ali z Lojzeto-vim križem je pa drugače! Tu ne gre za lo, aH bi napravili olicet, ali bi jo nel Pri njemu, kar je, jel Gre, da se njegova boljša -polovica spreobrne I Torej začnimo! Kaj jc ženska? Z.cnska jc iz kosli in mesa. Bolj ko je koščena, bolj je silna, bolj ko je mesnato, bolj jc požrešna in lena! Ima noge in roke, oli najglavnejše je pač to, da ima ludi jezik, ki sc po veČini po dolgosti zelo odlikuje! O ženskem jeziku se je žc loliko pisalo in razpravljalo in se bo še, Čudim se samo, zakaj ni Bog v r«ju zapovedal mesto kači njej: »In tvoj jezik se bo vlačil po tleh in bo j>o-žiral prah in blato ter obiral vse moške na svetu!« Kajli .. Žena - boksarica. Ženska je lase ostrigla, (daljše pometi sc ni), tudi-kikelca je kratka,; da so hlače videli. - Se volilno jim pravico dajo danes že bajč, in Ie škoda, da ne moški mesto njih otrok rodč. Vendar pa so že pri boksu, Ic poglejte ta prizor — pa recite, čc dandanes ' svet pijan ni ali nor. če bi bil jaz protestant smel razlagati sveto pismo svoje, bi si razlagal tako: I ni zapeljala v raju kača, da vzela od velikega dre ve pač pa njen jezik, lo se pru no ... sicer lahko razvidi . da nisem nikak modrijan bogu bi morala reču >(> spod, jezjk me je zapeljal pregovoril Adama!« Oh, Ko kokrat se je marsikak li\ uiiljonski potomec. Adamu k sai, da ga jc zapeljal žen jeziki Najznačilnejša ženska l«i nosi je: »Nel«, Če rečeš »Ja«, in »Ja!«, čc rečeš | »Nel«, seveda, kadar sla pod zakonsko odejo. Ženska je samica, lod«i redkokdaj, kajti z neslrpi naglico tezi, da bi prišla j>i ko mogoče v zakon, polt itak več ni samica! Kaj jo žene v zakon? V zakon jo žene, da bo vela na ivojc stroške, ti zrni tu pa tam kake hlače, da le hodila zvečer iskat po go^li nah in, da bo lahko cel Iju dan klepetala s tvojo sosed koliko dote je prinesla v tuš kak zapravljivcc si ti, da jo l< peš, stradaš, da jo varaš drugimi ženskami, da ji nc d nič denarja; veliko slabcr bo imela povedati o Ivd žlahli, da jc tyoj stric skopuj tvoja teta strupena babniq čc si imel že prej prvo ženi da jc pripeljala , ta vse k hi »i — Najbolj pa se bo hvoli s svojimi tisočaki, ki jih bo takoj, ko bo prišla v hišo, i sla y hranilnico I Povablia bo svojo žJahlo na ivoj dom jo bo pogoščevala, li boš stradal in mlel z zobmi a kruh, Bog obvaruj, če po zob ne boš imel, potem b< pa gotovo poginili Cesa bo tvoja žena nuivc delala? Glej stran VII IV. PRIZOR. Janko kot: pesnik in Starec. Janko: Gospodi... oh niti v snu...! Oh niti v snu!... Za hipček!... (Pije.) Ali za vraga! Ste mprda vi novi gospodar tega dvorca? Starec: Da, gospod, sem! Janko: Objemite me torej... in pozabiva ža nekoliko časa na rime!... Dragi prijatelji, brez vsakih poklonov. (Nalije kozarec vina in sede poleg njega.) . . ,- Janko: Nič se ne čudite! Sem čisto domač v tem dvorcu, veste, in zato žc--lirii, da bi bil tudi njegov gospodar moj - največji prijatelj! [v' Sfarec: Ni potreba, ni potreba, že Nato^fr ' v Janko: Seveda, seveda, saj sem vc-- del, da mi boste napravili to uslugo! Pri-ir -:cm torej na kosilo k vam! Saj sem tudi rrejšnim gospodarjem obedoval se-' ^c. krat na teden! . Starec: Torej vedno? Janko: Sc mi zdi, sc mi zdil... Starec: Zal, da jaz ne... Janko: ...da ne morete delati poklonov? Oh ni potreba, ni potreba! Nasprotno, dovoljujem vam vse, kar hočete. Na vaše zdravje! (Pije.) Starec: Toda, nazadnje, kdo ste pravzaprav? Janko (se dvigneh Kaj? Vime še ne poznate? Jaz sem velik pesnik! Svoje-Časno ste gotovo vedeli, kaj ne? Moj oče je bil namreč kmel v tem kraju! Ker jc imel še precej pod palcem, me je poslal v šolo. No in naučil sem sc delati kilicc na štiri stihe! Popolnoma sem se posvetil muzam in sc odločil, da nc bom ničesar druzega delal, kot pesnikova!. Kajti je zelo lep poklic to, vesle, živeti brez vsakega dela! Vi ste moj prijatelj, kaj ne?... Zato vam lahko pov.cm vse L. Pravzaprav vesle, sem zClo neprakličen za druge stvari. Toda kvakajoč po ccsti, in opevajoč zdaj temu klobuk, zdaj onemu telovnik, tretjemu spet hlače, četrte- mu lasuljo, petemu spet čevlje, si služi svoj bornj kruhek. Ali hočete slišali ta moj proizvod? Starec: Nc, hvala! hvala! Mc l>c nekoliko glaval (Sam zase.) Pojdi vragu, prismojenecl (Nalije vino.) Janko: No, jako lepo! Vidite, tako prisilim jaz marsikoga s svojim lepim v< denjem, da mi rade volje podari k.ili stvar, kot na primer sedaj vi, ki mi [>< nujafe kozarcc vina! (Dvigne kozarci pije). Starec: Toda, to jc... Janko: Nič, nič, saj sem izpil na v. zdravje! Sfarec (sam zase): Meni se zdi, je lo pravi norec! Janko: škoda res, da nc pride m lir mimo! Storec: No, kaj bi bilo potem? Jenko: Oh ne veste! Očaral bi «i< svojimi pesmimi, kot imam navado! (Dalje.I Nova nori)d - sanje Ir» loterija. Lotciijn it /u.slii/ilu /adnjr ledne 1H0 milnimi.v lir. (Oi»o/i»if.) Orožna res epidemija se zdaj širi med ljudmi — -daj jih ena, druya moda. Kakor klop za vral drži. /daj rešujejo križanke, .ili v kino vsi gredo, demonstracija in sli^di, ,UiIe inečljejo z nogo. Danes pa se loterijo je lotilo /e ljudi, lioleh so bogateli, druge so bogalih. Kur procesije sc ljudstva drcnjalo je tam okrog, vsak je nesel svoje dnarcc I kar jc mogel hitrih nog. Mnogo sanjali ljud|<- so m računali vse dni, sIiiIi za žameti Opisoval ^em žensko, ali nisem se dotaknil / še vprašanju, kako jo o^lravilil Torej vzeiiiimo j-oizetov slučaji Ne vem kai ie l.oj/e, loda recimo, dn je poljedelce fmn nekje v ,kpkih Povlah, lahko Judi. v dolini, kamor jc kultura Že1 bolj '^bližala genske; lem slabši zarije', kailimČ kaj prijetno sč 'mi nt* bi zdelo ' lizali tisto moko, 7\ lic.in. farbo z ust', kadar bj rpu Nje- gova z^na se jc temeljito spremenila, c^ljcar ie v zakonu! Torej, kralkomalo, l.ojze, o-brni jo.,. Hhm.. 1 kaj ne, malo ležko jc, zlasli, če jc močna, pa. ijillova,' ošabna in samovoljna! t*'-Pfoblqn ic težak, Lojze, zlasti/če jo dobro poznaš, pravo žcnskol' Za nas velja listi pregovor: »Pijanec se spreobrne, kadar sc v jamo zvrne«. Pomudimo se malo pri tem pregovoru! •Vidiš: »2ena pa sc še takrat ne spreobrne, kadar sc v jamo zvrne!« Lojze, jaz sem čislo obupan, kaj, bo z; mojo ženo! Prej sem še, nekaj, vedel, kakor hitro pa sem prebral tvoje pismo, sem pa izgubil yse veselja do prc~ obraČartja svoje žcncl Čeprav io na . vse. strani obračam, zmeraj je..i?ta) Zad ... spred! Na lej . strani.;. in na oni strani! r 1 ' Veš kaj napravi! če kriči, si tiš^i uha, če niolči, kriči ti za dva, da. bodo mislili sosedje, da, se sporazumno kregata, če^ je umazaija, si ^maši nos . in.ši ž rt>bčcm zavezi oči, da jo ne boš'videl! Saj ubil se1 ne boš; ker li bo vedno za pela-- — miLKarse tiče hlač ... veš, Io Pa zopet težka stvar!... če " so hlbČe cajtifestc, jih kar pusti, naj-jih kar nosi; jih l>o že kma-,r lu; raztrgala, sicer- pa, saj veš, danes, je ;cajh zelo po ceni.! če so iz sukna, jih ^amenjaj, po . noči, pa ne, kadar prideš pijan V. domov, kajti takrai' ržcna ne spi z zaprtimi očmi! Če je tvo-žena zelo lena/ji govori, da je zelo pridna in jo stavi za vzgled drugim sosedom, v pričo tretjih sosedov; ti ji bodo že resnico povedali in ona še bo že iz sramu ... pa ne pred teboj, pač pa pred dru-t gimi, malo poboljšala! če bo želela vedno novih oblek, Žide in baržuna, ji kupi, na sejmu kako za nič blago in kadar prideš domovi povej trikratno, ali Štirikratno ccn6 in.ona bo mislita, da je roba zelo lepa iu bo rekla: »Pa kako trdno jc, vidiš, ne pa lislo, ki šcin ic kupila zadnjič tako po cenil« Ce hočeš, rav, samo pa nikar ne pošlji, ker polem bo žena prišla fantje z rudečimi križi na zvezdami pod vratom, metlami .iii. Id jim je itlenl ga vrtu. pa nc •-■. in ki prebivajo v drugi Ljub/ kar sc megle tiče, to jc blatna n/a (kur pride najbrž od Pia-• nikar pa smo mi tukaj, jo ime. • i Piangcnza, kar bo priAlo o«l V piangcrc, kar sc pravi po slo-.1 jokati.) . ulj. danes in jutri ho pust, -/a iruAausko- pust... P<> ulicah jc tlrvcnjr. prerivanje, |»oliiijAuii|c iivek bi mislil da sanja . . . Kako <> se jc v turni spominjati siicV i-selih dni doma .. . Te dni »e rti in plcAc, mi kc vrtimo po dol. • tilnikih ter plcAemo z metlami, >!i nam pn godejo polko, maztir« i valček. Na svetu ni večjih luit. kot so kaproli, to je neomajeno 11 čn n je vsakega gmajiiarja. to je nja, ki jo doživi vsak vojak . . je aviinsiral, ker jr pri niinuh, i lil se i<- in zredil, kot se je |h» Ihiicz. ki jr bled kot jnsno nebo, . uda nc zalo, ker jr 7. Jasnega i■ i vam liotrli opisovati naSr ?iv< ' bi s< morali smejati s sol/umi . Ii! NaAc edine želje so ličcnzc r nk 1906. ki nas bo rcSil teli n:i<|. , <> težav. Stcvrrjancu holi glava, ' '.i samo v takih dneh. kndat Min žepi! Ajdove je pojedel že • paStc. du pravi, čc bi jo zložil •u. hi lahko nii|N'J|inl po celi Itn« i Icfonsko /vr//» ^Zato sc je pa iidrbcIU tako. da ho moral »mi< .i H. dka vs<* slovenske prijatelje in teljicc. posebno pa starfie in sc« in brate, želimo vam tudi sreč« pusta. S trm damo tudi vctlcti n bratom od 1906. »la sc bliža prostosti. Se en srčen p<»zdmv iiAili slovenskih fantov v »laljavi. čar Karrl. Lonjcr; Sancin Da« 5kcn. Dinadnlc; Ccrkvrnik Rudolf. iiSčc; Rufit Albin. Vipava; ?,er« ■'rane, ITiskovica: Brutina Prane, i Otliea; KoSana Ivan. Sv. Križ pri , u: Zcga Pilip. Šmarje na Vipav= . i: Pahor Alojz, Brcstovira nn u: Purlnn Prane, M unče. Volčc: Franc, Pctroov Brdo: Lapa nja z, Ponikve. HOMS Slovenski vojaki j>oAiljnmo jKizdra« ve iz daljne Tri|M>litani jc stariArm. brutoui. sestram, posebno pu nuAiui dekle tu m, ki so nas j>ozahil<-. 1'rr« mru Anton, NcniAku vas. Pctrič Fr., Planina; Mežnik Jožef. St. Peter. Zapustil sem uu jtej>Ai raj. (Kidal sem sr v tu pusti km j, v te.j pretopil Afriki, med trmi črnimi ljudmi, sta dolgi, dolgi leti dve. »Su niti človek sliuv ne ve. (Uprav« s|M>roču: Polletno nuioč« nino I,. I I SO, luliko po&ljclc v jirijMi. ročenem pismu.) TISKOVNA POMOTA. V liivnAkcm »Jutamjem listu- sta si v iusrratiiem delu dopisoval« dvn mliidii zaljubljencu Pu tiskarski Akrut m- je vtaknil v men in naprnvil tole sp.iko: Goreča ljubezen me prcAlnc. ko sc s|H>mnim na 'Pvojn velika, črna uAcsa (očesa). III.AITO IMA BISI DO Pretečrni teden jc priArl neki tujec v ur k o prcnočiAčc v Vetrinjuki ulici v Murilioru, kjer |c. bolel prenočevati Kilo jc pel minut črez. »leselo uro /vrčer, ko je pozvonil, du mu kdo odpre. PriAcI je lilupec, kuteri je odprl vratu in uiihrulil )>i»stu rekoč • Ali ne morete piili prej -i bolel, vsi drugi prihu |u jo pred deseto uro. samo Vi prihajate pozneje«. (iost, ki um jc ntinuil .*» dinarjev v roko, je. rc-kel »Prej nisem mogel priti, krr vluk ni priAcI prej v Maribor, pisal pa bom na ravnateljstvo žclcznlcc, »tu preuredi vozni red Iako, ii« bo»to tujci priAli pred deseto uro sem in da bon le Vi po drseti uri lahko mirno spali«. POSLI DIOA BKKZPOSFI.NOSTI. Pred nekolikimi dnevi jr. v Mariboru vpruAal neki stražnik nekega po centi polni ju jočegu hrc/jKmeliicgu pleskar ju .Od česa sc Vi pieživlja-11-?. Plenkur »Od lukole« Stražnik -»Kje |>ii stanil|ete?« Plenkar: »Stano. v u 111 ji nimam, suj veste, du je »tu« ■iOvaii|-.ku beli« tolika, du Ac llntl nc dobipi ntimovuiija, ki imajo dcuur, k a| At |u/. ko nem vedno mili. PISMO V VI K/III Iz nvetogorsk i!i mrzlih viAuv. i'iiku in hrulccm poAilpim pozdrav PnAiljiim ludl tebi nvrla Giulea. černvim zdiA ne mi. čudna nvetniin Todu. psi, du nc nllAi cenzura, ker drugače z« f"uk« bo Imdu lir* ln kljub temu, du f:uk nosi liUčc. ln A<- ženska suva, kol mi hoče nkuče, nc v nižje ccnziirn tako <*:uk l>o|l. du v boju / n|o ji hlač«- pusti Po tem ininliniv da vnuk lahko npo/ua. kako mogočuu je Iu presnet« gospa Kljub te) pohvali f*uk veiulir ho mož, nko te pesmi nc vrže v koA Kur 'l'i mi I u j pu uu uho povem, m lirliu du nr«viA, drugim ljudem. Ako žcbA. on sc Ac oglasim i/ besed vezanih, klobase iiarMim. I >rj«j»i r-nk. mi iislugu napruvi. Vido Pclrič priv srčno |>oz«lruvi. Dravtlc. V mladosti, Stjcr Šestnajst let je bilo Vanči. In tedaj »o oživele v njeni duAi »lavno |H>rojenc želje in z.uhre|H-nclc ven v prosti ifvct. Ilila jr nedelja. Preko kipečib travnikov iu pod neiičnuliini Ii rasti sta se spreliujulu Vuuči m K udi Krog in krog sc ic Ai ril« um meča vročiuu {Milctncg« dneva in »tgrcvala »rc« mladih zuljuh-Ijciiccv ilo vro«V ljubezni I lodilu nt« v?.« srečna in prev/rtu čudežne slud-ko.ili z roko v Miki m ne (/gublpitu »Miiiijiilje bol) v sCiičnut liiu.-.lov gozd sredi An nega polju omladont. kako t& ti Iojm. kako »i hicz.skrlm« v nvo|l preveliki lepoti. kako oiuumlj«A mlad« »rca / ojh»|-iio I|iil><-/u i |u. ki var« človeka in K« luivuja v neprilike. Ilonprl« nt« Vančl iu Krnil n« drugi s I runi gozd« zopet na p rosi o Tu '■I« j>« ncu«a|M. Vaučl in K udi nt« molčala. • /bežim«, je jMmiislil« Vanči iu hotel« lo misel že izvesti. K udi jc bil nturi-jAi. vendar je pa tudi njega »I« Alu skrb, kako bi ite rcill iz zadrege. I'upu jc obstal tik pred njima. Zmračilo sr mu jc čelo, dvignil jc roko in |n>kiizal jc n pratoin. •Domovi Prcec.j domov, ti seme, izrodek. Tako sc toraj učiS, kadar mene iii doma. Jaz ti pokažem!« Povcnil jc roko in inrko pogled«! Kudij«- Vanči jc Ala akoruj na jok. Obmi« la sv je in nc da bi se ir/rla na svojega Rudija, je urno odila čez trav« nik.v »Doma mc počakaj! Jaz ti že izbi« jem iz glave tvoje neumnosti«. Tako jc pa po obljubil svoji hčerki, poglcibd jc hc enkrat Rudija in nato odAel dalje v gozo-doml: »Vi gospod, se brez iiagobčiiika Vaš pes, ki jc tekel za Vami, je brez njega!« Gospod: »Kaj me briga j>es Saj ste tudi Vi lekli /a menoj, l>a /»do še menda niste mojih POČIVAM i: V MIRU! Mi ~ namreč mi, kar nas |e i/ čukove domovine — smo imeli na šolah tudi dodalne ure. To se j>ravi, take ure. ob katerih sc jc ludi slovensko lualo in pisalo. Pogosto bre/ čilank, ki niso bil<- dovoljene iii potrjene. Pa pride joj, j>rcj | oj in razglasi, da dodatnih ur več ni. To sc pravi, otroci nc bodo nc pisali ne brali po slovensko, kar jc čisto prav, čemu bi neki otroci znali lo v dveh jezikih, ker se šc v enem ne bodo naučili. Dan j>ogrcba dodalnih ur je določen dno 1. marca. Vencev ne bo, jMigrcba sc nihče nc udeleži. Dodatne ure, počivajlo v ni i ru I V ZFNSKI OIM ASM. Mož: Poglej llrški mi nove. Zona: čemu ticki, dam ii j.i/ svoj predpasnik. VIII. Sklep. »Sklenil »cm, da se popolnoma odvadim pijače. V ta namen sein .si že kupil nožič brez svedra za odpiranje ste-lilenic.« Pravilo. Pravijo, hoda gospodične i/ Dcskcl kmalu postale vbo šivilje žnkljcv. Pravijo, dn sta dve gospodični iz Dcskcl prišli .sumi plcsat v Anhovo; ker pa niso dobilo nobenega dovolj vročega fanta, ho hc vračale domov. Pravijo v Dolenji vasi pri Ccrknici, da jc prišel pravijo /a v Čuka, ki gn pa ta ni mogel priobčili, ker jc bil preveč oseben in žaljiv. Pravijo, da ho na Koritnici zelo radovedni, kdo jc piBal v Čuka -zadnji »pravijo«. Niso videli Čuka na boži, ki jc vse videl In slifiul pn sc ni smel oglasiti, ker jc nočni ptič, to sc jc godilo pa po dnevi. Pravijo na Studcni gori, da hočejo imeti fantje račun od kolač«. Pravijo iatotnm, da jc postala nova zveza med številkami 1 in 2 in 11. Pravijo zopet istotam, da Tambur kupuje prstane za 200 lir in jih daru« jc puncam. Pravijo o dekletih na Kilovčah, čudne stvari. Da prodajajo sadje na postaji v št. Petru; čc jc res, pa ne vemo. Pravijo devinčani, da je v Scsljanu hiša, ki ima veliko skladiščo »klaf« in silno dosti dmlu. Pravijo v Vižovljali, da so na pust« no nedeljo igralci društva zaljubijo nlh, zelo izvrstno izgovarjali italijon« Sčino. Gledalci so mislili, da sc kak« fini oslički pogovarjajo, kar smejali so sc, predsednik pa jc bil nervozen, ker je misVl, da gu draga fie tisti dan "Zapusti. Pravijo, da jezični brzojnv Volarje« Tolmin, vedno bolj napreduje. Scvc« da, ker ima vedno več članic, ki sc za to zanimajo. {?raW/o v /g. Domžalah, da jc na pi>*tno nedeljo bila g. Iv... Mg---- zelo jezna na svoje tovarišicc, ker so druge, plesale, a nje ni nihče maral. Pravijo v Zg. Domžalah, da jc ista g. Iv. rekla, dn ona nc mara drugega, nego dijaka ali pa mesarja. A 5c Cuk bi bil dober, čc bi jo lc hotel. Pravijo v Zg. Domžalah, da g. Iv. hodi v Sncbcrje zato, da bi tam dobila fanta, ker domžalski fantje jo ne marajo, ker jc previsoka. Pravijo v Si. Jakobu oh Savi, da no« sijo »oher««uradniki. uradniki in bolj« Si kmetski fantje, ki nc zanikajo svo« jega stanu, Siini cvikarjc. Pravijo, da v St. Jakobu n tem vabijo ljubljanske I raj I in: nu Izlet v njihov lepi kraj. Pravijo istotam, da sc vsled tega zelo vzucinirjuti gotovi g. I. I'.... in njena sestrica M. P.... Konce pred« pustili; morije Cilk nadaljuje. Pravijo hurlškl fiintjc, dni v Zurcčici so zelo moderne pupke, kadar tlo ji ples priguusi pu kur nu koAČciicm sto« lu NC(U. Pravijo doli. zciiiunskl fantje, da je v Zurcčici neka Mini. grozno nliupa« tičun. Njene siiuputije segalo od To-minjskrgu Urala pu «lo Junrnskcgu Triglav«! Pravijo v Marici, ovcduti službo. Pravijo, du ždcznica »Ljutomer-Ormož« vozi tako naglo, d»i hc šolarji, ki hodijo v ormoško meščansko Šolo, no upajo po njej voziti, ker potem šolo zamudijo. Pravijo, du si jc Cuk pri Veliki nodoljl napravil imvo gujezdo v llmili grajskega stolpa, odkoder ima ruz« glodi nu vse strani lu Cuk še posclmii |m> noči dobro vidi. Pruvljo, da novi naredbl »vozi na desno«, sledi baje kmalu druga, k a« tera zadene le posestnike volov, da uumroč nobeden ne smo pri vožnji prekoračiti hitrosti 30 km na uro. Pravijo v Rntili, da Jo ticrhco zmrzal pretresla, zato nc moro dobit zeta. Pravijo, da jc v Mariboru v neki Dulmatinski kleti zmanjkalo dalmatinskega vina po K Din. liter in da ga bo manjkalo toliko časa, dpklcr sc gostje nc bodo privadili na vino po 10 Din. liter. | Pravijo, da so v petek 19. februarja ' zvečer prišli zastopniki vseh maribor-' škili strank v neko kavarno v Ve-trinjski ulici in so sc vacdli vsi k eni mizi. K njim so jo priscdcl tudi go« spod alkohol,, kateri jhn jo jezike ta« ko zmcial, du no vsi govorili uniso-no: Saj smo vsi bratje, v«! imainu eno in Isto misel, eden in Isti cilj. Ko jih jc p« drugi dan zapustil gospod alkohol, bi Bili seveda najraje izkopali drug drugemu oči.. Pravijo, <|a Jc nekdo odpotoval iz Maribora v Beograd in da Jo zapustil v Mariboru mnogo — dolgov. Da pa sc njegovi upniki nc odvadijo izdajati denar, Jih jc on priporočil svojemu prijatelju, kateri jc vsaki dan 25 ur pjjan in kateri bo vedel in znal izvabiti novce od njih Šc bolj kot njegov prednik, kajti ta jc izvabil neki ženski 17.000 dinarjev in jc bil zato sicer 14 dni v kcjhi, pozneje pa jc bil pohvaljen. Pravijo, da je bila 1B. februarji zvečer neka goapa v neki Duliuutin iiki kleti in je šinfala na vse atnuikc zuto, ker nje mož v kcjhi študira Vpilu in kričala jc celo uro in ulih iiilu jc šc Ic tedai, ko jo je neki k„ spod pritisnil na svoje prst. Pravijo, da v Mariboru ostane L na dalje ista požarna hramba kak« do sedaj, ker sc ji je nasprotniki n upajo igrati z ognjem. Pruvljo, du sc jc v Mariboru avte promet povečal zato, ker vsak lir uli mož vzame svoji}, ljubico s se ho LUIGI (ALISSANO L FIGLI IZDELOVANJE VIHA, flLBA Bogata izhera finega vina v steklenicah: Barbera, FrelM, Barola, Bracchetto, Nebldlo. Jlstl spumante, Gran spumante Namizna vina: Grlgnolin bala vlaa navadna v steklenicah--- in zaloga pri SfltfflTI 6IUS. Tri fv. JUteaa 7. G0HCJI FINIMI TIHI IILIlEI DENAR V JUGOSLAVIJI Ijiiuki pisijitiica r. ai, s «, m. v. NovapreureJaaHi prostartb v Ljubljani Mestni trg. »lev 9 sprejema vloge na 1»roži line knjižice In te-koCI račun, Jih obreslnjc po »'/. ler' Jlfi Izplačuje takoj brez odpo Tedi In brez odbllka. Večje hronllne vloge z odpovednim rokom obrestuje ludl višje po dogovora. Odlikovani zobozdravniški atelje Brezigar Rudolf v Gorici ul. Mamell 5, I. nadstr. (prej Via Scuole) sprejema vsaki dan od 9-12 In od 2-5. Del« zajamčeno, za manj' premožne po znižanih cenah. SdSifiOZ Tri»'att _ aa/ngrnr? tš tVfttscufakt'ro, perilo, Vdelane ob^ke po c en sr h brez konkurence pite pri dobrozr?H7»i Bratje Mose Vi« Rabilo 7 - GOMICA - Vra Ras t tile 7