POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto V. — Štev. 2
OKNA 8 MN
Ore|a uredniški odbor — Glevm urednik Strnite!) Kerti — Naslov uredništva In oprave t »Posavski tednik«, Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni rečne pri NB FRU Krško, štev. 615-T-145	- Tiske
Mariborska tiskarna — Celoletne naročnina 356, ootietne 180, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« Izhaja enkrat tedenske
KRŠKO, dne 16. januarja 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO
Dobro pripravimo obme zbore
Kmetllsklh zadrug
Z uvajanjem novih gospodarskih predpisov v letu 1954 se postavlja zadružna dejavnost v enakopravni položaj z ostalimi gospodarskimi organizacijami državnega sektorja. To pomeni, da bodo zadružna organizacije ustanavljale, vodile ter obračunavale družbene prispevke za svoja podjetja in obrate v glavnem po istih zakonitih določilih, kot to ustreza predpisom za državna podjetja.
Nad poslovanjem zadružne dejavnosti v predvidenih zadružnih podjetjih in obratih pa bo po novih predpisih vršil mnogo več kontrole Okrajni ljudski odbor, ki je odgovoren za vodenje in usmerjanje načelne gospodarske politike v okraju. Posebna vloga v gornjem smislu pripada okrajnemu zboru proizvajalcev, ki bo neposredno spremljal sklepe za ustanavljanje novih gospodarskih organizacij ter potrjeval zaključne račune vseh podjetij in obratov, tako državnega kot zadružnega sektorja.
Tako nekako je razumeti v glavnih obrisih osnutek nove uredbe v kmetijskih zadrugah. Osnutek nove uredbe sicer prinaša posamezne določbe, s katerimi se mnogi zadružni delavci in organizacije na terenu ne strinjajo, ter so bile o tem že izrečene kritične pripombe, katere se bodo po vse/ verjetnosti upoštevate pri dokončnem sprejetju nove uredbe v Zvezni ljudski skupščini. Za nas Je važno, da bo nova uredba res življenjska ter da bo na eni strani odraz že dosežene stopnie v razvoju kmetijskega zadružništva, na drugi pa, da bo omogočala daljnje utrjevanje — ne samo materialne osnove zadružnih podjetij in obratov, temveč tudi dviganje zadružne zavesti obstoječega članstva in tistih kmetovalcev, ki so danes še izven zadruge.
Kolikor se poslovanje zadružnih podjetij in obratov postavlja v enakopravni položaj z ostalimi državnimi podjetji, je to smatrati samo v korist krepitve solidnosti zadružnega poslovanja in celotnega posameznega kraja ali okraja. Dosedanji predpisi, ki so omogočili, da so zadružni odseki poslovali pod ugodnejšimi pogoji, da^ niso bili dolžni odvajati v družbene fonde enake prispevke kot ostala državna podjetja, so to često izkoriščali le posamezniki, medtem ko zadruga ni imela od tega nobenega dobička. Poleg tega se v takih okolno-stih ustvarja nelojalna konkurenca, trpi kvaliteta poslovanja ter upada nivo osebne prizadevnosti zadružnih uslužbencev in delavcev. En sam pregled poslovanja zadružnih mesnic in gostiln nam o tem pokaže dovolj jasno sliko. Seveda so prt vsem tem v glavnem odgovorni za tako stanje upravni odbori KZ, ki se niso borili za to, da bi ugodnosti, ki so jih nudile obstoječe gospodarske uredbe izkoristili za krepitev zadružne imovine In obče koristnih stvari na vasi, temveč so nasedli posameznim uslužbencem, ki so na razne načine utemeljevali zgubo pri posameznih obratih In dejavnostih ter tako dopustili, do so zgube iz meseca v mesec naraščale.
Novo poslovanje KZ naj bi bilo postavljeno na tako bazo, da bo vsaka zadružna dejavnost postavljena na svoj samostojni gospodarski račun, da bo za vsako posebej in v naprej določeno, v kateri smeri mora teči njeno poslovanje, kake obveznosti sprejema do zadruge in družbe. Vse te postavke, kolikor ne bodo zapo-padene v splošnih gospodarskih predpisih, je nujno, da se uredijo z medsebojnimi pogodbami, sklenjenimi med zadrugo in delovnimi kolektivi.
Po smislu novih navodilih za KZ bi naj upravni odbori v temelju spremenili svojo dosedanjo prakso, ki se je nanašala pretežno na razgovore o trgovini, da so ugotavljali zgube v trgovini, mesnici, gostilni itd. V primerih nastalih primanjkljajev niso pravočasno ukrepali ter od povzročiteljev teh izgub zahtevali tudi sodnijska povračila nastale škode na zadružnem premoženju. V bodoče je vso odgovornost za psamezne dejavnosti prenesti na ljudi, ki te dejavnosti neposredno vod jo. Sam nadzor pa bodo vršili predvsem kontrolni organi
oblasti ter revizorski organi zadružnih zvez. Vse te stvari so v novih gospodarskih uredbah točno določene.
Naloga upravnih odborov kmetijskih zadrug bo predvsem, da bo organizator vsega tistega, kar bo omogočilo izboljšanje in povečanje kmetijske prizvodnje. Upravni odbor bo ugotavljal in sprejemal sklepe o ustanovitvi posameznih zadružnih podjetij in obratov. Svoje sklepe in določbe bo potem predložil Okrajnemu ljudskemu odboru v preveritev in dokončno odobritev z ozirom na to, da bo OLO tisti, ki je upravičen izdati dovoljenje za organizacijo in poslovanje novega podjetja ali obrata, ako so zato objektivni pogoji in garancija o smotrnem gospodarskem poslovanju. Seveda s tem pa ni rečeno, da bo upravni odbor kot ostali člani brezbrižen do poslovanja svojih podjetij in obratov. Njegova skrb bo predvsem v tem, ali podjetje, obrat itd. služi svojemu namenu in če je poslovanje v korist članstvu. Prav tako pa bo obveščal merodajne organe, kadar bo opazil prekrške, storjene v nasprotju z zakonitimi predpisi.
Delo upravnih odborov pa bo moralo biti v organizaciji napredne kmetijske proizvodnje na vasi, v organizaciji izboljšanja komunalne dejavnosti in splošnega kulturnega dviga na vasi. Vse to pa bo mogoče uspešno opraviti, ako se bo za izvajanje gornjih nalog pritegni] k delu širok krog ljudi, ki jim je pri srcu splošni gospodarski dvig. Organiziraj bo razne odbore, kot n. pr. živinorejski, sadjarsko-vino-gradniški, strojni, poljedelski, dalje odbor za izvedbo elektrifikacije, odbor za melioracijo, odbor za gradnjo vodovoda, vodnjakov itd. Z eno besedo:	zn
vsako večjo akcijo na vasi bi naj na zadružnem sestanku Izbrali potrebno število ljudi v odbore, ki bo imel naloao poskrbeti, da se ta akcija Izvede.
Mi smo tudj do sedaj imeli razne odbore posameznih odsekov vendar ugotavljamo, da je njih dejavnost bila v glavnem zelo minimalna. Res je, dn je vprašanje dviga kmetijske proizvodnje povezano s krediti, ki jih bodo kmetijska gospodarstva morala dobiti od države. Vendar je resnica tudi to, da bi se dalo marsikaj izboljšati tudi z lastnimi sredstvi, ako bi za to bila do-
bra volja in pripravljenost ljudi. Vemo že, da bodo sredstva na razpolago v obliki kreditov od strani države. En del te pomoči predvideva tudi OLO v svojem družbenem pianu. To pomoč bodo po vsej verjetnosti dobili tam, kjer bodo organizacijsko pr pravljenj sprejeli tudi pomoč.
Volivci so si v 33. volilni enoti izbrali se nove kandidate
Kdo še kand dira za republiškega poslane* ?
Volivci so V 33. volilni enoti na zborih volivcev izbrali še dopolnilne kandidate za volitve republiškega poslanca, ki! bodo 24. januarja. Tako so v
Ker je že izšla uredba, po ka- j Kostanjevici, černešivačih, Pre-
lezi morajo biti zaključni računi zadrug in do istega roka, to je do 15. marca t. 1. izvršeni že vsi občni zbori, je potrebno, da se upravni odbori zadrug vržejo na temeljito pripravo prihodnjih občnih zborov. Posebno je temeljilo analizirati zadružno delo v preteklem letu, razgovor.ti se je , treba na sestankih zadrug o uporabi notranjih dogodkov. Pri tem je zlasti upoštevati obnovo sadjarstva in vinogradništva, zatiranje raznih škodljivcev in rastlinskih bolezni, nabavo dobrih semen itd. Pregledati je uspeh dela posameznih odsekov in ljudi, ki so vodili te odseke, pogovori-j ti se, kdo bi v bodoče z največ j veselja in osebne prizadevnosti j I vod:1 te odseke.
i Upravni odbor Okrajne zadruž-] ne zveze je mnenja, da bi še v ' tem mesecu in prve dni februarja morale izvršiti zadruge temeljite priprave in izvesti seje upravnih odborov KZ. Potrebno bi bilo na te seje povab ti tudi predstavnike občinskega ljudskega odbora, kakor tudi občinskega odbora SZDL. Na tej razširjeni seji je treba temeljito predelati celotno problematiko razvod zadruge, vseh njenih odsekov cer celotnega razvoja v občini.
Dobro bi bilo, da se tam, kjer so razviti odseki pri KZ skličejo seje odborov teh odsekov, na katerih bi temeljito predelali delo odseka za preteklo leto in nakazali potrebe za nadaljnje delo. Seje odborov posameznih odsekov bi daie drugačen material za razširjeno sejo upravnega odbora in na ta način dobro pripravo za letni občni zbor. Potrebno bi bilo, da kličejo KZ na seje poleg zastopnikov Okrajne zadružne zveze tudi člane gospodarskega sveta OLO. Glavni smisel teh sej bi torej bil temeljita priprava za občne zbore, ki bi naj vse pozitivne predloge predelali in sprejel: čimbolj konklretne sklepe za uspešen bodoči razvoj zadružništva in gospodarstva v občini in okraju
Dragan Franc
kopi na Bučki, Raki, Cerkljah in v Birošici državljani na zborih volivcev kandidirali tov. Valentina Hribarja v Kostanjevici, černešivačih in Prekopi tov.
Jožeta Penca La vrinita.
in Perošici tov.
Kandidature bi bile tordj veljavne od vseh treh starih kandidatov Bajca, Jordana in Kiri-na ter Valentina Hribarja, ki je bil sprejet na več kakor eni tretjini vseh zbranih zborov volivcev v volilni enoti od skupno 10 na sedmih zborih volivcev.
; V
V sredo 13. januarja, je bil Dolnji Pirošici zbor volivcev. Zbora se je udeležilo precejšnje število volivcev, tako da je zbor lahko polnoveljavno skle-, pal. Zaradi ponovnih volitev v 33 volilni enoti so se volivci pogovorili o kandidatih za poslance. Za zadnje volitve je zbor volivcev predlagal za kandidata tov. Martina Bajca iz Brežic. Tudi sedaj so se strinjali s tem. da ostane kandidat tov Martin Bajc, za tov. Kerina in Jordana, ki sta pri prvih vo-
si j a kar sama odločala o volji volivcev. Šele, ko so po zakonu izvolili drugo kandidacijsko komisijo, je le-ta predlagala zboru volivcev za kandidata še tov. Valentina Hribarja in tov. Lavrinška, ki jih je zbor volivcev z večino glasov potrdil.
IZ HRASTJA
V torek zvečer se je v Hrastju vršil vaški sestanek SZ, kateremu je prisostoval tudi predsednik OLO tov. Zupančič Tone, ki je navzočim pojasnil vzrok ponovnih volitev. Razpravljali so še o kandidatih, in sicer o starih treh ter še o tov. Valentinu Hribarju in tov. Jožetu Pencu.
Veliko je bilo govora tudi o elektrifikaciji vasi, kar je menda edina želja Hraščanov. V Hrastju bi morali napeljati litvah kandidirala po skupinah elektriko že v lanskem letu, državlianov. na sp iziavili. da vendar tako daleč ni prišlo.
Tov. Jože Penčaj In Lavrinšek pa nista dobila zadostno število zborov volivcev, da bi lahko kandidirala. Od volilne komisije pa smo obveščeni, da je tov. Martin Bajc že pred dnevi svojo kandidaturo umaknil, na ponovno kandidaturo pa tudi ni pristal, čeprav so ga na petih zborih volivcev, ponovno predlagali. Svojo kandidaturo, ki je bila že pred prvimi volitvami vložena po skupini državljanov, pa je odklonil tudi tov. Janko Jordan. Tako ostaneta na kandidatni listi praktično le dva kandidata in sicer tov. Valentin Hribar iz Podbočja, predlagan na zborih volivcev in Franc Kirin tudi iz Podbočja, ki kandidira na listi državljanov.
IZ PIROŠICE
državljanov, pa sp izjavil', da ostaneta itak kandidata, kolikor ne bo kdo od njih svoje kandidature umaknil. Volivci so predlagali poleg onih, ki so kandidirali že pri prvih volit-
No, ker ni bilo to delo storjeno lani, bo pa letos, saj so pripravljeni pomagati z udarniškim delom. Sprožili so tudi vprašanje vodnjakov. Zgraditi name-
va še štiri kandidate, tako da bi S ravajo v vasi večji vodnjak, iz bila izbira lažja.	1 katerega bi v primeru požara
Zanimivo pa je, da kandidi- j črpali vodo. cijska komisija sploh ni hotela V Hrastju so dobri, delavni pristati na nove kandidate, če- , in enotni ljudje. Poslanec pa, prav predlagatelji svojih pred- j katerega bodo na ponovnih vo-
logov niso umaknili, tako da bi na ta način kandidacijska komi-
Za nadaljnji gospodarski
na »redek in za srečo delovnih ljudi
Predvolilna aktivnost se v 33. volilni enoti vse bolj stopnjuje — Po volilni udeležbi ne marajo biti zadnji v okraju
Nadomestne volitve v 8. volilni enoti
10. januarja je okrajna volilna komisija izvedla nadomestne volitve odbornika okrajnega zbora OLO Krško v 8. volilni enoti, ki obsega Staro vas na Bizeljskem, Gregovce in Vitno vas. Nadomestne volitve so se vršile zaradi tega, ker je prejšnji odbornik tov. Šepetave vsled odsotnosti odstopil od mandata. u torej data.	I Nunčič.
Kdor bi samo po volilnih rezultatih z dne 22. novembra sodil o ljudeh 33. volilne enote, bi j pr šel prav gotovo do napačnih zaključkov. Bile so stvari, ki so pri zadnjih volitvah v poedinih krajih vplivale na slabo volilno udeležbo, čeprav bi zaveden in o stvareh poučen državljan svojo abstinenco ne mogel upravičiti. Šlo je za veliko večje stvari, kot Pa so vse te lokalne drobnarije, med drugim tudi za dokaz naše enotnosti v borbi za pravično ,	j rešitev vprašanja Trsta itd. S tem
Skupno je glasovalo 561 vo- ni- rečeno, da tudj druge stvari livcev, in sicer 384 glasov je niso bile važne, ki bi se jih lah-bilo oddanih za tov. Staneta ko sedaj naštevalo, gotovo, da ---	.	. , ni bilo tudi od strani organrzaci-
Nunčiča, 170 glasov za tov. /g Soc zveze v$e s(or/eno, da bi
Ivana Rožmana, 7 glasovnic pa tiifj državljani o vseh teh vpra-je bilo neveljavnih.	j šanjih pravilno podučeni. Če k
Za okrajnega odbornika
izvoljen tov. Stane VSe objektivne gospodarske
je ! temu dodamo Se dejstvo, da so ' tu in tam vse slabosti, kakor
Tudi mladino v Cerki! ah se pripravlja na volitve
Kakor vse ostale množične organizacije na območju volilne enote 33., tako se tudi ljudska mladina v občini Cerklje pripravlja na volitve ter živahno razpravlja o vsem, kar je potrebno ukreniti za čim boljši izid volitev. Dne 12. t. m. so imeli sestanek vsi mladinci in mladinke iz osnovnih organizacij območja občine Cerklje. Sestanka se je udeležilo nad 60 mladincev, da se skupno dogovore o nalogah, ki stoje pred njimi v zvezi z razpisom ponovnih volitev. V živahni dvourni razpravi o problemih njihove občine, ki zadevajo gospodarsko in politično življenje, so menili, da mora tudi mladinska organizacija prispevati svoj delež in ne sme zaostajati za ostalimi organizacijami v njihovih prizadevanjih. Sklenili so, da se bodo udeleževali pred-
težave, s katerimi se borijo državljani tudi teh krajev (pozeba, poplave. davki in drugo) izkoristili v svoj prid ter prlšepetova-II državljanom to in ono rta račun oblasti, potem je stvar še jasnejša.
Potrdilo za to, da so kakor drugod v okraju, tudi v tem predelu dobri, napredni in pošteni ljudje, je vsakdo, ki je te dni obiskoval predvolilne sestanke in zbore volivcev, lahko dobil. Resnič-
livah dne 24. t. m. izvolili, bo morai kdaj oglasiti tudi pri njih, da mu bodo povedali kaj jih teži.
Iz Stojanskega vrha
j Na Stojanskem vrhu se je v torek, 12. jan. vršil vaški sestanek SZ, katerega je obiskalo veliko število volivcev. Tajnik SZ je podal poročilo SZ in o delu na vasi. V preteklem letu so napravili pri popravilih vaških poti 164 prostovoljnih delovnih dni, odvozili so 65 vo* -emlje in 19 voz kamenja. Pri popravilu studenca pa so žrtvovali 12 prostovoljnih delovnih dni.
Ker je bilo do sedaj le malo število članov SZ, so sklenili, da bodo delali na razširitvi članstva, delo SZ bodo pa poživili. V ta namen se bodo v kratkem ponovno sestali in napravili plan dela za tekoče leto. Govor je bil tudi o elektrifikaciji vasi in o kandidatih, katere bodo postavili na zboru volivcev.
CERKLJE
V sredo zvečer se je v Cerkljah vršil zbor volivcev, na katerem so bile zastopane vse vasi te občine. Zbora se je udeležilo preko 60 volivcev, ki so predlagali za republiško skupen odobreno ? din, asana- \ ščino kar 4 kandidate, in to že cija studencev, obnova vinogra- j prej predlagane tri kandidate dov in sadovnjakov, melioracija, j in še tov. Valentina Hribarja.
graditev železnice preko krške : —........
^tostrade Zagreb-\ BERLIN. predstavniki Ljubljana, kar stoji pred j .... nami tudi v bližnji bodočnosti | »“OKin itd. Vse to in še marsikaj bi ne- j 1 dvotirno omogočilo na eni strani 1 zaslužek za mnoge ljudi, na drugi strani pa bo s
čil odmero tudi po sosedstvu in prijateljstvu tembolj tam, kjer občinski ljudski odbori niso nadzorovali dela davčnih komisi/. Nadzorstvo, kj zaradi tega upravičeno izbija na dan, bo v pri-ličnj meri rešil sistem obdavčitve po katastru, ki pa prav tem, ki so bili na račun drugih davkoplačevalcev premalo obdavčeni, slabo obeta.
Življenjske prilike se bodo izboljšale, v kolikor se bodo še naprej v večji meri nadaljevale že lansko leto začete akcije za giad-njo cest In potov v Gorjancih, kjer je bilo investiranih ? din, eleklriiikacija vasi zakar je bilo samo od okrajnega LO v letu 1954 za občino Kostanjevi-
trefa
komisarjev, ki bi mo-urediti vse tehnične priprave za četverno konferenco zunanjih ministrov, ter določiti ........ „„	- tejrTgospodar- i sedež zasedanja, so se posled-
sko pomen teh krajev pomemb- ! b,rez usP°ha razšli. Sicer nejšj.	I trde, da ni prišlo do prekmitve
. ,	I posvetovanj, temveč samo do
______,___,________ ___________ dobre udeležbe na vseh do- preložitve, vendar je vprašanje,
volilnih sestankov	SZ, zborov	i	ie vsajido, ki je te dni	obisko-	sfdanjih sestankih	m zborih vo-	aljj	se	bodo	lahko	sporazumeli
volivcev; da bodo	povsod za-	i	vaI predvolilne sestanke	in zbo-	hvcev.je razvidno,	da volivci na ;	do	25.	t.	m.,	ko	se	mora	konfe-
stopali stališče svoje organiza-	I	Te volivcev, lahko dobil.	Resnic-	te V,° H^ P°Ja9al°	veliko vaz-
cije o posameznih	vprašanjih,	!	no so predefi teh občin med voj-	nosl.Y-^°’ da gT,e	za ,zv°1,tev
o kandidatih, hkrati pa bodo no na ta ali oni način mnogo pre-\ Tepub .„ 9° PosIartca. njihove- _ llt,uolJcva, med prebivalstvom svojega kra- : trpeli in st mnogi še do danes ??v republiškem par- ; zakljuf;ja.
ja in na svojih domovih delo- svojega gospodarstva niso uredi- 1	‘ / Jv-, ?'afc°r med nar0.d".! KAIRO. Vlada generala Na-
vffi teko. d, bodo ™ priprave *.	|	SJT Si «»= * «*■.	<*-
Dokaj težke življenjske razmere dobrega dela prebivalstva so
! renca pričeti. Zahodni krogi obljubljajo, da se bodo pogajanja nadaljevala in tudi pravočasno
volitve dobre.
*
DUNAJ. Silni snežni plazovi so terjali v Avstriji, posebno v pokrajini Vorarlberg, doslej 110 smrtnih žrtev, mnogo ljudi Pa je še pokopanih pod snežno odejo. Ker še vedno sneži, nevarnost še ni mimo. Posebne ekipe pomagajo rešiti, kar se še rešiti da, vendar jih sneg in pa nevarnost pred novimi plazovi ovirata pri delu. ZDA in Švica sta reševalnim ekipam poslali v pomoč helikopterje, nizozemski RK in južnonemška mesta pa pomoč v hrani.
pogoršavale še razne elementarne nezgode (suša, pozeba, poplave Ud). Zgrešeno je misliti, da se lahko te stvari izboljšajo z malo manjšimi ali večjimi davki, čeprav so tudi davki glede na sorazmerje med poedinci ponekod zelo problematični. Mnogi so na sestankih soglašali z mišljenjem, da tudi če bi recimo nekje v hribih davkov sploh ne imeli, bi se njihovo življenje skorai nič ne izboljšalo. Resnično pa je, da je dosedanji sistem obdavčitve po dohodkih omogo-
tudi zato da se sedanji in vsi ' RamzaclJ» »Muslimanski brat-v bodoče nastajajoči problemi | zaprla njene sedeže m ce-rešujejo v prid delovnega Ilove-! lotno imctJc zapleni a. Kakor ka, za nadaljnji gospodarski na- ! Prsvj urvdno poročilo, so bili predek naše države in srečo de- j nleni čiani verski fanatiki tec lovnih ljudi. Zato so se mnogi j Slbl° reakcionarno nastrojeni sestanki te dni zaključevali z geslom: »Vs/ n0 volitve«, ker ne j želijo ostati po volilni udeležbi ; zadnji v okraju. Tudi izbira kandidatov ne bo težka, ker so kandidatj med ljudmi v glavnem dobro poznani, bilo zaradi njihovega sodelovanja v narodnoosvobodilni borbi, ali v povojni graditvi, so pa tudi vsj domačini iz teh krajev.
do reform sedanjega režima. Trde tudi, da jih je pri tem podpirala Angl i j	n da so ko-
vali odnrto zaroto proti generalu Nagibu.
V svetu sodijo, da je general Nagib s tem dejanjem naredil veliko uslugo svojim dosedanjim uspehom pri izvajanju državnih, e-rininih in gospedar-vskih reform.
Bolnico v Brežicah je treba isufuo povečati
Bolnica v Brežicah je bila ustanovljena 1. 1873, v sedanje poslopje, zgrajeno leta 1888, pa se je preselila v 1. 1889. V njej je bilo skupno z infekcijskim oddelkom prostora za 100 postelj. Za tedanje razmere so
Bdiačba o določitvi za ponovne volitve v Republiško skupščino v 33. volilni enoti
Na podlagi 86. člena Zakona o iskovalnica. Lekarna se stiska j voj sam sili na nujno rešitev, pravicah in dolžnostih ter o vo-v skromni sobici, nima tabora- j Ostali plani se morajo realizi- litvah in odpoklicu ljudskih potoni ja, skladišče pa razmetano I pati etapno. Vanje se vključuje slancev Ljudske skupščine LRS, pod streho in v kleti. Možna ni tudi izgradnja potrebnih stano-najmanjša razširitev teh tako j vanjskih prostorov za osebje važnih prostorov, ker je ves' bolnice, ki stalno narašča, biva razpoložljivi prostor do skraj- I utesnjeno v neprimernem oko-
izdaja Okrajna volilna komisija v Krškem naslednjo
ODLOČBO
o določitvi volišč za ponovne
prostori še kar dobro odgovar- j nosti izrabljen. Število bolnikov | lju ter ne najde priložnosti, da jati. Od tedaj je preteklo pa že j od leta 1950 raste. V letu 1948 j bi se odpočilo in razvedrilo po I volitve v Republiško ’ ljudsko
“ 1 je bilo sprejetih 4600 z 47.500 : napornem in nevarnem delu■ skupščino v 33. volilni enoti.
Volišča za ponovne volitve v
75 let in z leti, z razvojem, se je marsikaj spremenilo, zboljšalo, moderniziralo, vendar bolnica ni mogla slediti silovitemu, posebno v zadnjih letih, kar skokovitemu razvoju. Znašli smo se pred dejstvom, da je bolnica v Brežicah postala ve-
kletnih prostorih seveda, lrnha-z velikimi napori m nepopolno	. ..	„i-,,,-.! -mn
, v, ,____ j_-	•;	mo po isti metodi za skoraj 300
^ ^	ljudi dnevno kot za 100 ljudi
fuj pred 75 leti; v pralnici se mu-vilm njeni bolniki, ki se sicer z | £jo	s	nati.
oskrbnimi dnevi, v letu 1953 pa j Zadeva je zelo nujna in resna.
5500 s 55.000 oskrbnimi dnevi.! Vsako odlašanje — bilo ga je Republiško ljudsko skupščino. Kam jih bomo dali in kako jih vsa ta leta odveč — bi dopri- | ki bodo dne 24. januarja 1954, se bomo oskrbeti v letu 1960, ko jih bo še toliko več, če ne bo-
in prekomernemu izrabljanju ljudskih''odborov Podbočje, Ko-obstoječih zgradb in naprav teh ’ stanjevica, Raka, Bučka in Cerk-k vedno večji škodi. Naloga od- j jie takole: govornih čkiiteljev je, da se i
seznanijo z morda še neznani- j L V območju Občinskega ljudmi dejstvi ter najdejo potreb- skega odbora Podbočje: na sredstva, ki bodo morala
mo preskrbeli zanje prostora? Vkuhinji, še iz leta 1889.
Volišče štev. 29. Pii Ludviku Vene, Dule štev. 9, ki obsega vasi: Dule, Zaboršj in Štrit.
V. V območju Občinskega ljudskega odbora Cerklje.
Volišče štev. 30. V pisarni občine Cerklje, ki obsega vasi: Cerklje in Gazlce.
Volišče štev. 31. Pri Antonu Leniču, Črešnjice štev. 50, ki ob-
obsega naslednje vasi: Sušeča vas in Poštena vas.
Volišče štev. 34. Pri Rudiju Go lobu, Dolenja Piročica, štev. 12, ki obsega vasi: Dol. Piročica, Gor. Piročica.
Volišče štev. 35. Pri Jožetu Drobniču, Brvi štev. 8, ki obsega vasi:	Brvi, Izvir in Stojanski
vrh.
Ta odločba mora biti razglašena najmanj 5 dni pred volitvami
sega vasi: Črešnjice, Zasap in ^Tkmjih ZVnTenoTZv.
Volišče štev. 1. V pisarni ob-
zaupanjem	zatekajo v	njeno!	n<^	£ot prcd 75 leti,	biti res znatna m bodo terjala	£i Podbo£je> ki obsega nasied-
^	™	kaiti	ni niti enega stroja, ki bi	^..^raja kakor od republike	njeevasi: pj^očje, Sela, Žabjek,
I	delo	mehaniziral in olajšal; <ai-	, velike toda skrajno potrebne	^avineK Kolariča. Kariče, Sliv-
rv>Tr*Hrvirnli rln hr AmnMi ^ ,	■ ŽrtV6. Prispevati bo moral đol- _•	,	. V
ga leta k njim naš preprosti Volišče š/ev. 2.'Pri Mariji Zu-davkoplacevalec kot naša pod- gj. y Dobravj jiev. 4, ki obsega
»SVV- txm p?kodu	d v6 sledeče vasi: Dobravo, Pristavo
ohrabrujoč vzgled sosednji celj
potrebovali, da bi čirnprej in trajno okrevali. Mnogi morajo
Silnice za perilo sploh ni, pa sušijo na primitivnih napravah
iskati pomoti tudi mimo nje pri Z” h? „Z “ I ‘T, ™ tuj.h zdravnikih in klinikah, zimi pa kletnih hodnikih.
ker nima vseh potrebnih oddel-.	W1J- .	„
kov. Nujna potreba je, da po- ; Brežice bi potrebovale po šte- ski okraj, ki je baš v preteklem m^nUi°e	3 Pri Karlu Ži-
gledamo pravemu stanju v vilu sem gravitirajočih bolni- letu dogradil predvsem s po-obraz, na podlagi statistike raz- kov v prihodnjih 20—25 letih močjo svoje industrije v bolni'
Volišče štev. 3. Pri bertu v Velikem Mraševu, ki ob-
\r KJ1. . Aid	-l-d £,.1	1 Ciz. '	"V	H1UCJU V V J V a 1 lit Liri U Ji l • C. V UVl I 1 J.-	»r	_ _ C
vidimo bodoči razvoj in potre- bolnico za _ 350—400 postelj z ci preko pol milijarde dinarjev Se^/0jj££e YpZdt0 4 prj Frančiški
Hrastje.
Volišče štev. 32. Pri Jožetu Turšiču, Zupeča vas štev. 31, ki obsega vasi: Zupeča vas, Račja vas in Boršt.
Volišče štev. 33. Pri Janezu Turku, Bušeča vas štev. 10, ki
33.
Smrt iašizmu — svobodo narodu!
Predsednik OVK:	(Gaberšek
Zvonimir I. r.)
Tajnik OVK: (Keršič Mišo)
Okrajno gledališče
Objavili smo že več člankov, Poznati mora prav dobro umet-ki se nanašajo na okrajno gle- nost lepe besede, pravilne iz-dališče, ki naj bi se ustanovilo govarjave m pravilnega nagla-v našem okraju.	I Sanja. Biti mora skratka v eni
Pred kratkim smo prejeli ob- i osebi dramaturg, lektor m du-sežen članek tov. Stauta Sreč- : ševni vodja gledališke družine, ka pod naslovom »Dokaz se ni I »Dotakniti se moram«, nada-posrečil«, ki pravi, da naj bi bil lju-je tov. Staut, »se trditve, da
ta njegov članek odgovor in pa njegov zaključek polemike, ki jo je sprožila tov. Juntezova. Med drugim tov. Staut navaja: »Gledališka umetnost je samo ena. To pa zamorejo izva-
gledališče. Dejavnost naših di-
he, napravimo iz vsega potreb- ' modernim kirurškim, internim, > vreden objekt.	voiisee štev ». rji j
ne zaključke in načrte ter jih infekcijskim otroškim in pljuč- 1 Morda bo kdo vorašal. ati in P‘.r%, CV,N,, a?, p začnemo	dosledno in	brez od-j nim oddelkom. Najnujnejša je , kdaj se izplačajo take težke in-	s,:.	Kalce-Naklo	m	del
loga tudi	realizirati.	I potreba za ginekološko-porod-	vesticije. Odgovora na to vpra-	pr!r,...ovcl.‘;	r	,, ■ ,	__ _ __
SFiSSlSLjE!
obrobne	pokrajine	sosednje ju z lastnim operacijskim tra-	morda že jutri težko obolel ali
Hrvatske,	od koder	prihajajo 1 kom in priključenim materin-	se poškodoval in zahteval zase
,	skim domom. Pod dosedanjimi	vso moderno, prvorazredno
pogoji postaja delo s porodni-; zdravstveno pomoč. Če se cami riskantno in r.eodgovor- |	spomnimo, kaj stanejo našo
no, kar so merodajni faktorji že '	skupnost bolezni ih nesreče,	_ .	...	,	,. ,	Q	uuenie	m uouoce
pred 30 leti priznali ter pri- .	koliko pomeni gospodarska iz-	PJbu’	Vrb°vsfca	vas	štev.	9, .	gledaUSČ.
pravljah načrte, do katerih	guba zaradi bolezni, izgubi j e- i	obse9a	nnsiodn/e vasi:	\ r novska	v	tem	,e torei
(Križaj), ki obsega naslednji va: j si: Malo Mraševo in Brod.
številni bolniki), ki šteje blizu 120.000 prebivalcev. Je edini zavod te vrste v njem. kajti bolnice v Krškem in Krmelju je že okupator ukinil, ko je tudi on uvidel nujnost centralizacije ; pravljali te vrste zdravstvene službe. ' "~t Od početnih sto bolniških postelj je zavod n ar as tel na sedanjih 206 postelj, ne da bi se stavbeni fond mod tem časom bistveno povečal, le v letu 1948 i je zraslo novo, moderno poslopje pljučnega oddelka s 30 posteljami, ki pa je že danes prenatrpano. Jasno je torej, da se je z večanjem števila postelj manjšal standardni prostor za bolnika, vse bolj se je utesnjevalo na račun stranskih, čeprav prepotrebnih prostorov. Najteže je vsa leta bilo s porodniškim, kinirgičnemu oddelku priključenim pododdelkom. Ima vsega devet postelj za porodnice, bivšo kapelico predelano v porodno sobo in sobico za novorojenčke, število porodov pa se je samo od leta 1938, ko je letno znašalo 100, zvišalo na 700 v letu 1953. Porodnice moramo nameščati med drugimi kirurškimi operiranimi bolnicami.
Število porod-nic bo še naprej naraščalo, ker je njih bivanje v zavodih po zaslugi ljudske oblasti brezplačno in se bodo te ugodnosti vedno bolj posluževale. V zavodu je tudi vedno dovolj čakajočih mater, ki so
Jalove u. °5 ul na’ štev. 5,"ki obTega ^manjj Osrečeno prizad^a-
naslednje vasi: Sulna, Hrastek, Dol in Brlog.
Volišče štev. 7. Pri Francu
nje amaterjev, da bi se tej umetnosti čimbolj približali, zraven pa odkrivali resnične talente in bodoče kadre naših
. izgublje-,	. ... .
ustvaritve pa ni prišlo. V isti : nih delovnih dni hranarine : vas in Vinj, vrh, etapi se mora zgraditi tudi o- ; rente itd., če vemo. da gredo te! .Vof“ce *,ev- Pri Janezu peracijski trakt kirurškega od- ! izgube v milijarde potem nam VintaTiu, Trebelnik štev. 4, ki delka z ustrezajočimi prostori bo jasno, da se bo" v bolnico obsega naslednje vasi: Brezovica nezgodno službo (traumato- investirani denar bogato ncpla- ca’ Trr>he,nik in Premagovci. loški center). Istočasno s temi , čal v vsakem rešenem življenju Volišče štev. 9. V osnovni šoli gradnjami moramo uresničiti j s predčasno pridobljeno živ- . Gradec, ki obsega naslednje va-naše potrebe po moderni kuhi- Ijenjsko in delovno sposobno- ' $i: Brezje, Gradec in Planino. nji. pralnici in ostalo tehnično ! stjo. v zmanjšanem človeškem 1
' trpljenju, v povrnjenem zdrav- ,l V območju Občinskega Ijud-.iu, ki je vir sreče našega živ- fke9a odbora Kostanjevica.
službo. Vse dosedanje toza devne instalacije in prostori so
odslužili, ni možno več nobeno ! I j en ja. krpanje in zasilna rešitev; raz-
Dr. Vlado Berglez
Volišče štev. 10. V prostorih LOMO Kostanjevica, ki obsega __naslednje vasi: Kostanjevica, Sa-j jevce, Dobe, Zaboršt, Globočice, Jablanca, Malence, Kopriv-j nik, Slinovce in Karlovce.
Volišče štev. 11. V gostilni Jo-
Tovarna čokolade in likerjev Brestanica
ki obsega naslednje vasi: Gor.
Kdo ne pozna čokoladnice na prišlo podjetje v velike težave; Prekopa, Dol. Prekopa in Dobru-Sotelskem? Skoro vsak otrok j zaradi pomanjkanja kakaovca, vo. ve, da leži to malo podjetje nad j sladkorja in rafinade niso mo-
je torej razlika med resničnim gledališčem in pa med diletantskimi družinami.
V svojem članku sem imel stalno pred očmi ustanovitev resničnega gledališča in s tega vidika sem opozoril na vse težave, na katere bi nujno naleteli, če bi to vprašanje tako reševali, kot je bilo postavljeno Tov. Juntez pa je mislila seveda le na ustanovitev stalne amaterske družine, ki naj bi predstavljala gledališče le po imenu. Tukaj pa se najini pogledi razlikujejo. Veselje do izživljanja na odrskih deskah še ni gledališče, vsaj zame ne.«
Dalie govori tov. Staut v svo-
žela Kirna, Dol. Prekopa štev. 22, j jem članku, da mora imeti dober režiser predvsem široko izobrazbo, poznati mora prav do-
Volišče štev. 12. Pri Antonu
bro domačo in tujo literaturo,
so Brežice kulturno središče okraja. Oglejmo si to trditev iz nepristranske in zgodovinske strani. Priznam, da so Brežice v nekem smislu kulturno središče, toda samo za kraje, ki neposredno težijo tja. Pozabiti namreč ne smemo, da je območje sedanjega okraja sestavljeno Iz prejšnjih okrajev v Krškem in v Brežicah. Pred združitvijo sta imela oba okraja svoje kulturno poslanstvo, le s to razliko, da je šolstvo v Krškem mnogo mnogo starejše od brežiškega šolstva.
Dosedanja polemika me je prepričala, da res še nismo zreli za ustanovitev okrajnega gledališča. Zato ponavljam že v svojem prvem članku omenjeni predlog, naj bi se po vseh občinah okraja poživilo delo KUD in pa Svobod, tam pa, kjer eno ali drugo še ne Obstoja pa naj bi se le-te ustanovile.«
Poleg gornjega smo prejeli tudi članek tovariša Rosbaud Riharda iz Brežic, ki med drugim navaja:
★
Sektorska konferenca učiteljev v Sevnici
Dne 19.12.1953 smo sezbrali v Sevnici učitelji osnovnih šol: Sevnica, Ledina, Zabukovje, Podgorje, Podvrh Boštanj, Tržišče, Kal,
cesto med Vidmom in Bresta- : gli delati. Mislili so, da bodo šli S valju v Kočariji štev. 10, kj ob-nico? Tudi če se pelješ z vla- v likvidacijo, vendar tisti, ki so -ega naslednje vasi: Kočarija, kom, vidiš skozi okno malo to- j ostali (bilo jih je še pet), niso Podtirm in Ivanše. varno, ki obratuje že več let. j klonili. Pričeli so delati in Volišče štev. 13. Prt Jožeti Čokoladni ca, kakor so jo v! spravili podjetje zopet na noge. Pavlenč v Orehovcu štev. 50, ki ■ začetku imenovati, je pričela Trenutno je zaposlenih v To- obsega naslednje vasi: Orehovec obratovati leta 1947 na rajhen-, vami čokolade in likerjev v in Grič.
burskem gradu. Vendar je bila | Brestanici oziroma Sotelskem 13 j Volišče štev. 14. Pri Erjavcu, ob času ustanovitve v zelo kri- ! ljudi. Upajo pa. da bodo z do- ‘ Vel. Vodenice štev. 5, ki obsegu tičnem stanju, ker trapisti, ki bavo predvidenih surovin mo- naslednje vasi: Male Vodenice, «i„r _dr„v„	, 50 v prejšnji Jugoslaviji ta rali število zaposlenih povečati. | Velike Vodenice in Ržišče.
obrat vodili, niso delali ze od. Celoten kolektiv omenjene ....................... ........... "
S	k đ ;Ma 1941 ■ Podjetje je bilo ta- tovarne tvori
lahko nalezejo kake bolezni, j krat tako rekoč
1 st&r,icStaSiSfS
1 &2S25 "ŠSŠflŠŠ EH- i" č I šari? SKL* sasi
ktmlave1 T« dimnik centralne; meseca aprila leta 1947, čoko-S	--3l mmesccna I ladnica pa septembra istega le-
„oprava; | ta. »Vsak začetek je težak«,
njegovih problemov, še posebej pa mu morajo biti znani številni človeški liki in značaji.
Obiska! nas je dedek Mraz...
Nestrpno smo pričakovali dedka Mraza. Tudi letos je prišel. Volišče štev. 15. Pri Anionu ' Pripeljal se je do šole na saneh
________ . .	svet. Sintiču na Oslre.vcu štev. 3, ki , 2 botro Zimo. Nato smo šb sku-
v razkroju. Na ! upravni odbor pa šteje 5 čla- obsega naslednje vasi: Ostrevc, Pa.I v dom Svobode. V dvorani
Dolšče in Avguštine.	! b,le pripravljene mize, dedek
Volišče štev. 16 V šoli Črneča Mraz pa je stavljal uganke.
, Kdor je uganko pravilno rešil, Črešnjevec, Črneča vaš, Vrbje ! Jc dobil pomarančo Potem smo in Vrtača	j dobili caj in pakete. Nato smo
" Volišče štev. 17. Pri Janezu ! metali žogo v dve tarči. Sledila
delavski
i H°Letnc
d<^- _.Dn^lv5,i!^ . je dalo Ministrstvo za komunalo j lade in 1000 hi'likerja! Var raz- ; vas'M "obsega ‘ naslednje vasi: . Kdor Je »£a^o Pravilno^ rešil.
letno izdelajo 100 ton čoko- | ide in 1000 hi likerja, kar razpošiljajo po vsej Slovenili, Hrvaški, Srbiji, Dalmaciji itd.
Da ne pozabim na to: Tovar-
- —|	i„„ -ses*
na čokolade in likerjev v Bre- Peirečiču v Prušnii vasi štev. 7, stanici izdeluje kakaov, cvetlič- ki osbega vasi: Prušnjo vas, Fr-nl, trapestin in že pred vojno ’ luga. Gradnje in Mladje. znani grand liker. Poleg tega!
pa izdeluje 12 različnih forma- ■ 111. V območju Občinskega Ijua-
sicer:	četrt, ' skega odbora Raka.

nhitekVr 7 ? ', eakajocih m, malo dobre volje so prebrodili obiskov. Zato vlada v njej po- j vse težave.
Slovenskem izseljenskem kole-
zimi, še bolj poleti trajna tro- i
pična vročina, ki hromi opera-'	. r ?? lmeli na razpolago
terje in pomožno osobje in i tuV večje posestvo, so ustano-spreminja njih delo v fizično! pravcato ekonomijo ter v muko. Število operativnih pose-' zvcz’ ® t° ekonomijo tudi več gov stalno narašča: v letu 1897 delavnic. Tako so imeli mizar-146, v ietu 1953 2300. Zaradi' sko 111 kolarsko delavnico, ko-naraščajoče industrije se veta vačnico, vrtnarijo s parnim
število poškodb; za poškodo-	Smetjem itd.	Za hleve so naba-	,	— _______,_________  ^ulc.
vance bi moral obstajati pose- i	Vlli 55 ®lav	goveje živine in 3	'	darju za	leto 1954,	ki ga je pred
ben oddelek z lastnimi opera-:	. konj.	Poleg tega so na-	kratkim	izdala in	založila Slo-
cijakimi prostori, rentgenski- i	ba^i}i tudi	dva tovorna avto-	venska	izseljenska matica v
mi aparati, mavčamo itd. Vse ™®blla. Posestva So imeli nad Ljubljani. Slovenski izseljensk to delo pa se vrši sedaj v mali 300 ba z gozdovi vred. Od tega ’	1	. - .
septični operacijski sobici, ve- ije bflo 7 ha vinogradov, liki 2,5 < 5 m poleg vsega kirur-! V jeseni leta 1948 so se pre-skega ambulantnega dela, pre- seliti na Sotelsko, kjer obratu-vijanja itd Čakalnice seveda iei° §e sedaj. Tudi tu so bili ni nobene, temveč se vse gnete prostori bolj ati manj opusto-v mrzli dobi po stopnišču, na! š€ni- Vse so morali preurediti, hodnikih pred bolniškimi so- i Prepleskati, urediti okolico, na-bami. tako da je prav očitno I Peljati trofazni tok itd. Liker-krsen osnovni zdravstveni prin- j nica je bila že od vsega začet-cip da se v bolnicah ne smejo Ica mnogo premajhna. Bil je le
mlečno 'in navadno čokolado od ; Občinskega, finskega odbora 675 do 905 dinarjev.	[Raka (Frontni kotiček), ki obse-
ga je lutkovna predstava.
Tako smo praznovali Novoletno jelko. Pionirji osnovne šole Krmelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli prispevali k naši obdaritvi.
Gorjanc Milan 4. razred osnovne šole Krmelj
Sv. Anton, kjer nam je novi okra jni inšpektor prof. Čopič dal pedagoške, psihološke ter metodične smernice za zboljšanje dela v šolah. Razčlenili in pregledali smo novi učni načrt in ugotovili, da je nekoliko boljši od prejšnjega, kljub temu je še natrpan s snovjo, ki ji učenci v osnovnih šolah še niso psihično dorasli.
Oživili smo študijski aktiv. Sestajali se bomo mesečno enkrat. Aktiv bo vodil dolgoletni izkušeni pedagog tov. Bonča. Pozdravljamo željo učiteljev, da bi središče študijskega aktiva bilo v Sevnici za vse Šole, katerih zastopniki so bili prisotni na sektorski konferenci. Na ta način bi se učitelji med seboj bolje spoznati, izmenjati izkušnje, poživili kolektivno družabno življenje, kar doslej posebno mladi tako pogrešajo.
Liker pa je po 300 din liter. ' g	d -Lf, \n v nmsinrih
brez steklenic po 250 din in za | Vo,,sce. s ev' Z9' ,Y Pros,on?i gostinska podietja po 230 din j osnovne sole na Raki, ki obsega ~ .	' i severni del Rake,
j Volišče štev. 20. Pri Ivam Go-
Kako žive naši izseljenci? «$	%•,
Odgovor na to boste našli v
vasi: Kržišče, Goli vrh, Mikote, Zaloke in Veliki Koren.
Volišče štev. 21. Pri Jožetu Gričarju, Smednik štev. 6, ki obsega vasi: Smednik, Omajna, Mali Koren, Ravno in Dobrava. Volišče štev. 22. Prt Jožetu
mešati in križati stacionirani in ambulantni bolniki. Bolniki so “S5!11 P«, sicer Prijaznih, zračnih m čislih bolniških so^ bah, ki so pa, žal. prevelike in bolniki motijo drug drugega. Ni nobenih dnevnih prostorov, kjer bi si lahko mobilni bolniki krajšali čas in sprejemali obiske, ni stranskih prostorov, čaj-nih kuhinj, stranišča so nesodobna. Modema medicinska
laboratorij, parni kotel in shramba. Podjetje pa ni imelo ne skladišča za svoje izdelke, kakor tudi ne za premog, prostor za embalažo, za shranjevanje sladkorja in špirita. Nujna je bila torej dograditev 11-kemice.
Ker niso dobiti investicij, so pričeli kljub temu z gradnjo, vendar so črpali denar iz amortizacijskega sklada in sklada za
znanost gradi svoje izsledke samostojno razpolaganje. Tako predvsem na laboratorijskih iz- so zgraditi pisarniške prostore vidih. Za laboratorij pa služi j inr skladišče in Hkemico. mala sobica, istočasno primari- I _ V začetim je bito v tem pod-jeva in ostalih zdravnikov de-1 jetju zaposlenih 30 ljudi. Z 90 lovna soba in pisarna, ter pre-1 odstotkov povišanjem cen je
dolga desetletja izdajali ameri-1 ški Slovenci, pred nekaj leti pa je prenehal izhajati in bo odslej naprej redna letna publikacija Slovenske izseljenske matice.
Koledar, ki je lepo opremljena knjiga, obsegajoča 240 strani, je namenjen predvsem slovenskim izseljencem v tujini, ker jim posreduje v besedi in sliki življe-nje njihove domače grude in nji-hove nove domovine, lepo in zanimivo čtivo pa bo tudi za vsakega našega čitatelja, ker ga bo knjiga seznanila z življenjem izseljenih Slovencev.
V koledarju je preko 150 fotografij in reprodukcij priznanih slovenskih umetnikov. Koledar toplo priporočamo kot zelo primerno darilo vsem tistim, ki imajo svoje sorodnike, prijatelje in znance v tujini.
Naročila sprejema Slovenska izseljenska matica v Ljubljani, Cankarjeva 5H. Cena je 450 dinarjev.
pa in Pristava.
Volišče štev. 23. Pri Francu Černiču, Podulce štev. 11, ki obsega naslednje vasi:	Podulce,
Vrh, Dolnja vas.
Volišče štev. 24. Pri Alojzu Kotarju, Zabukovje štev. 1, ki obsega naslednje vasi: Zabukovje. Brezje in Površje.
Volišče štev. 25. Pri Leonoldu Lajovcu, Koritnica štev. 5, ki obsega vasi': Koritnica, Celina, Jelenk in Planina.
IV. V območju Občinskega ljudskega odbora Bučka:
Volišče štev. 26. V osnovni solina Bučki, k! obseaa vasi: Bučka. Jerman vrh in Jrtrčil vrh.
Volišče štev. 27. Pri Jožetu Krajncu, Gorje Radulie štev. 9. ki obseva vasi: Gor. Radulje in Močvirje. ,
Volišče štev. 28. Pri Ato im Novaku. Dot. Ondiil’-* štev 7, ki obsega vas Dolenje Radulje.
Rimske laži m spletke
RIM. Italijansko zunanje ministrstvo je sinoči obtožilo našo vlado, češ da je namerno razširila v svet vest, da sta se obe državi sporazumeli o tržaškem vprašanju. Hkrati je pripomnilo, da se je jugoslovanska vlada »že večkdat lotila talcih prijemov, da bi prevarila svetovno javno mnenje« in otežila diplomatsko rešitev tega vprašanja.
Beograjski politični krogi so s presenečenjem sprejeli te vrste natolcevanja, kajti neresnično vest take vsebine so pre-čitali šele v tujih časnikih. Kakor kažejo dogodki, je bila prav rimska vlada ali vsaj krogi okrog_ nje tista, ki je to vest sporočila dopisnikoma švicarske agencije in britanske agencije »£xchange«. Da je to tako, priča samo poročilo švicarskega dopisnika, v katerem izrecno navaja, da je vest dobil iz rimskih krogov.
Zanimivo pri tem je ttkfi to, da je Jugoslavija prva uradno zanikala resničnost te vesti. Ko je namreč vest že bila objavljena, so nekateri tuji dopisniki
štvu, Tu so jo takoj najodločneje zanikati.
S protijugoslovanskimi manevri je pričela tudi operirati italijanska uradna agencija ANSA, ki je n. pr. objavila vest, češ da je jugoslovanska gospodarska delegacija v Trstu izročila tujim diplomatskim predstavni, kom v Trstu posebno spomenico, v kateri je prikazano težko stanje našega prebivalstva. Predstavnik naše delegacije je to vest ocenil kot neresnično in načrtno podtikanje.
Omenjena primera, ki pa nista povsem osamljena, kažeta, da se rimski uradni krogi spet pripravljajo na propagandno ofenzivo proti Jugoslavjti, s čimer bi radi — kakor že večkrat doslej — uporabili tržaško vprašanje za to, da bi cbrrr'i pozornost svoje javnosti z notranjepolitičnih trenj in težkega gospodarskega položaja na Trst in na Jugoslavijo.
RIM. — Novo imenovanemu mandatarju za sestavo nove vlade Fanfaniju se še ni posrečilo sestaviti vlade. Sedijo, da bo danes pono-gno obiskal pred-
v Rimu zaprosili dopisnika Tan- j sodnika republike Einandiia ter juga, naj zadevo preveri pri na- j mn dokončno sporočil ali man-Šem diplomatskem predstavni- det sploh sprejme ali ne.
»to-
KMETIJSKI RAZGLEDI
M u Himere via igrate*
Najvažnejši problem obnove vinogradov je denar, denar in zopet denar. Ker tozadevnih kreditov iz zveznih in republiških virov v letu 1954 najbrž še ne bo, je treba v okrajnem merilu zagotoviti denarna sredstva za izvedbo najnujnejših del obnove, ki padejo po 10-letnem programu na leto 1954. Ta _dela so nekaka priprava splošne obnove in obsegajo:
a)	Trsničarsko proizvodnjo, to j je zasaditev 6 ha matičnjakov. I
b)	Kolikor je na razpolago do-volj trsnega materiala, zasadi-tev novih- kompleksnih vinogra- j dov na socialističnem in privatnem sektorju. Ti nasadi bo-
POOČETRTEK
Trg Podčetrtek leži v ozki dolini pod odrastki Rudnice ob cesti, ki vodi od Prekrške do Me-stinj.
Podčetrtek se z okolico orne-ni a že v 10. stoletju in v prvi polovici 11. stoletja, ko je bil v posesti grofovske rodbine Bre-že-jSeliških. Leta 1072 je z mnogimi drugimi posestvi prešel v last krške škofije. Že v 12. stoletju, leta 1162 se omenja v Podčetrtku grad, kije bil last fevd-nika krške škofije grofa Friderika Landsberga, in je bil trdnjava proti Madžarom. Stal je na ravnici nad pozneje sezidanim, mogočnim Starim gradom. Leta 1441 je Stari grad krški škof izročil cesarju Frideriku III. Od teta 1549 dalje pa so imeli grad v zakupu grofje Tattenbachi, ki. so leta 1614 kupili od cesarja še vso gospoščino. Ko pa se je leta lj71 Erazem Tatenbach udeležil zarote proti Habsburžanom in bil usmrčen, je leta 1682 grad
do služili kot vzorec bodoče obnove v poučne namene.
Za izvedbo gornjega minimalnega programa obnove v letu 1954 je potrebno v okraju 20 milijonov din. Za zagotovitev teh sredstev je tajništvo za gospodarstvo OLO Krško (na pobudo zbora proizvajalcev) sklicalo dne 9. januarja sestanek zastopnikov podjetij, ki se pečajo s predelavo in kupčijo S 'kmetijskimi proizvodi, kot Vino Brežice, Vinarske zadruge Kostanjevica in Brežice, trgovsko podjetje Posavje. Sestanek je otvoril in vodil predsednik gospodarskega sveta OLO tov. Nunčič, ki je navzočim obrazložil nujnost obnove in pomanjkanje tozadevnih sredstev, s poudarkom, da s popolnim propadom vinogradov propadejo ! tudi tozadevna obstoječa pod- i jetja. Tov. Nunčič je povabil navzoče, da vsa svoja razpolož ljiva sredstva iz
Se o sadnem dre v u
Veliko govorimo in skrbimo v zadnjem času za nego sadnega drevja. Rumesan je odlično sredstvo za uničevanje kaparja, kar kažejo dobre izkušnje tudi pri nas. Poleg tega je treba urediti vse ostalo: ostrgati mah, odžagati suhe veje, razredčiti goste veje, urediti krono in vse, kar daje drevju lep videz in zdravo rast.	;
Se nekaj je zelo važno! Drevje je ves čas svojega obstoja pri- ! klenjeno na isti življenjski prostor. S koreninami se širi daleč na okrog in črpa hranilne snov: iz zemlje. Vendar se enkrat konča in drevje ne dobi več dovolj potrebne hrane. Začne usihati kljub zunanji negi. Tedaj pravimo, da niso več leta za sadje m podobno. Prt raznih drugih kulturah kolobarimo in tako dajemo možnost, da se tudi hranljive snovi izmenjavajo in po njivah
Novice in dopisi iz nasifi krajev
IZ BREŽIC
Gimnazijsko poslopje je nujno potrebno razširiti. To uvidevajo ne samo starši in njihova mladina, ki se mora s profesorji vred stiskati v premalo prezračenih učilnicah ob dopoldanskem in
ne bodo po nepotrebnem zamujali časa, so sklenili, da se bodo sestajali vsak četrtek po pevskih vajah. V kratkem nameravajo naštudirati novo igro, katero bodo uprizorili v februarju.
Po živahni daljši razpravi so popoldanskem pouku, ampak tu- sJ.°ie srede izvolili najboljše di odborniki mestne občine, ki	ki jih bodo se v bodo-
k« j«* v bodočelešio19? sS: i rs tim rSpo.
pen fond za obnovo vinogradov stom. Poznam pa sadovnjake, ki tako kot so to storila gospodar- ž leta in leta niso bil: pognoje-ska podjetja v Iloku (glej čla- j ni in nekateri še ne vedo, da se H6*; . Obnova vinogradov na m0ra sadno drevje gnojiti. Opa-Fruska gon, objavljen v Po- žarno zelo stara drevesa, ki ra-tedniku). Odprl bi se ,stejo ob gnojiščih, močno rodijo vsako leto in ne usahnejo zlepa.
Z gnojenjem dreves pozimi, kadar se malo
savskem tedniku). Odprl bi se tekoči račun pri NB ali Mestni hranilnici in iz fonda bi Postaja za vinogradništvo in sadjarstvo dodeljevala dolgoročne (od 5 do 10 let), nizkoobrestne , sneg. V obsegu krone (1 do 2»/o) kredite za napravo j mo v obliki kolobarja
novih matičnjakov in vinogradov. Vsi navzoči brez izjeme so stvar razumeli in dali svoj pristanek, da bodo vsa svoja razpoložljiva sredstva iz leta 1953 in eventualna sredstva iz leta 1954 dali v skupen fond za obnovo vinogradov. Višino teh sredstev bodo navzoči javili tajništvu za gospodarstvo v
prešel v posest grofovske rodbi- j najkrajšem času, tako da bone Attems, ki so ga leta 1874 prezidali in olepšali. Na gradu je bil tud: sedež deželnega sodišča.
Podčetrtek je dobil ime po četrtkovem tedenskem sejmu in sodnem dnevu.
V bližnjem Olimju je že v 12. stoletju stal grad, ki so ga zgradili Breže-Seliški kot upravno središče svojih obsežnih posestev v bližnji in daljni okolici. Tudi ta grad je leta 1072 prešel v last krške škofije in škofje so tu postavljali svoje ministeriale. Grad je bil obnovljen oziroma prezidan leta 1550. Imel j6 štiri stolpe, od katerih je ohranjena samo še vzhodna fronta z dvema stolpoma. Grad je obdajal globok jarek z dvigljivim mostom.
V 16. in 17. stoletju so bili lastniki gradu grofje Mordaksi in Tattenbachi, leta 1663 pa je graščak baron Ivan Zakhmardy de Dyankoch grad podaril eremitom pavlincem, ki so ga preuredili v samostan, leta 1675 zgradili na zahodni stran: gradu cerkev v renesančnem slogu. Red pavlincev je v Olimju obstajal od leta 1661 do 1782 ko ga je razpustil cesar Jožef II., leta 1805 pa je kupila samostan in ga zopet preuredila v grad grofovska rodbina Attems, ki ga je imela v posesti vse do najnovejše dobe.
V.,v.aBi Virštajn Je stal gradič Virstajn, o katerem pa ni več »ledu.	D. V
rrro že v februarju vedeli za vsoto, ki bo v ta namen zbrana, i Navzoči predsednik OZZ tov. Dragan je poudaril, da tudi posamezne KZ na svojih občnih zborih ne bi smele svojih viškov deliti na vse strani, ampak bi naj ves višek dale v skupen fond za obnovo vinogradov, ker je to najnujnejše. OZZ bo po svojih delegatih na občnih zborih zastopala to stališče.
_ Zastopnik trg. pod. Posavje je bil mnenja, naj bi v ta važen fond obnove vinogradov vlagala svoje viške tudi ostala gospodarska podjetja v okraju brez ozira na sektor udejstvovanja. To mnenje je pravilno, kajti tudi v gospodarstvu velja zakon o minimumu, to je. če ie ena gospodarska panoga veliko izpod povnrečja (v tem primeru vinogradništvo in kmetijstvo sploh), ne more prospe-rirati druga.
Prepričani, da navzoči zastopniki gospodarskih podjetij ne bodo. snedli svoje besede, vabimo k sodelovanju še ostato podietja.	d. T.
nine, tako pustimo nekaj tednov, da se korenine prezračijo in vlečejo nase dušik in zrak, in se že s tem malo pognojijo. Nato do- j damo hlevski gnoj in rahlo zagrnemo. Kjer je potrebno (skoraj
povsod), damo še kalcij ______ ap_
nenčaste skale ali cestno blato. Dobro je gnojiti izmenoma eno leto z gnojem, drugo leto z gnojnico. S tako popolno nego dose- ! žemo, da nam drevto obrodi vsa- i ko leto in tudi sadeži so boljši.
-ti-
so na svoji zadnji seji sklenil: opozoriti na to pereče vprašanje okrajni ljudski odbor v Krškem. Vsaj toliko naj bi se dozidalo, kolikor temelji že obstoje. Opekarno in tovarno pohištva, k: izdeluje potrebščine tudi za stavbe, imamo pri roki.
V dvonadstropno poslopje so dvignili enonadstropno stavbo na Kardeljevi cesti 11, ki je bila nazadnje dom vajencev, svoje-časno pa hotel Adamus. Okrajni ljudski odbor predeluje hišo za pisarniške prostore. Celotno ostrešje so dvignili, ne da b; bili sneli strešno opeko. Za sedaj je bilo za popravilo dovoljenih milijon dinarjev.
Za motorna vozila je občina zaprla Usnjarsko pot od parka do Zagodeta kakor tudi kolovozno pot Brežina—Črne.
Olepšanje mesta. Ljudski odbor mestne občine je sklenil, da bo v prvi vrsti urejena okolica gradu, kjer bodo vsaj deloma, če ne popolnoma, posekali divjo akacijo po posebnih načrtih začnemo ' mestnega gradbenega tehnika.
poleže	k° v gradu in drugod v
‘zkoplie- i mestU| kier ni pogojev za to, do kore- I PrePoyedana reja^ svinj.
če vodil: po pravi poti, ki jim jo je začrtal V. kongres LMJ in se vzgajali v dobre socializmu predane državljane.
IZ VIDMA
Dne 12. t. m. smo imel: v Tovarni celuloze in papirja na Vidmu občni zbor sindikalne podružnice. Iz poročila predsednika, tajnice in referentov je bilo razvidno, da je organizacija kljub raznim težavam dosegla dokaj lepih uspehov. Storiti pa bi se dalo še marsikaj, če bi bili nekateri odborniki boij aktivni in če bi znal odbor članstvo bolj zainteresirati.
Najbolj delovni v preteklem letu so bili športniki. Gojijo vse panoge in so imeli poleg rednih treningov tudj precej tekmovanj. V največjem številu so nastopili na II. športnih igrah papirnica! jev v Sladkem vrhu, kjer so v ostri konkurenci dosegli tudi največji uspeh, ko so osvojili prvo mesto Žalostno dejstvo
pri tem pa je to, da se v fizkul-turi vse premalo udejstvuje mladina.
Kultumo-prosvetno delo je bilo omejeno predvsem zaradi pomanjkanja prostorov. Upamo, da bomo z novo tovarno dobili tudi nov dom kulture, kjer se bo delo lahko razm'ahnilo. Ustanovili bomo tudi delavsko prosvetno društvo »Svoboda«.
Da se je sindikalna organizacija mogla udeležiti raznih športnih prireditev in tekmovanj ter proslav in izletov, se ima predvsem zahvaliti upravi podjetja, ker jo je finančno podprla. Iz teh sredstev sj je nabavila tudi precej inventarja, predvsem športnih rekvizitov. Ker bodo šle v bodoče vse podobne dotacije le iz plačnega sklada, bo s te strani težko kaj več dobiti in sindikalno vodstvo z zaskrbljenostjo gleda v bodočnost, kajti dohodki iz članarine ne bodo mogli kriti izdatkov.
Za zaključek smo se pogovorili o bodočem delu, si zadali razne naloge in sprejeli več važnih sklepov Omeniti je potrebno predvsem, da bomo v kratkem začeli z ekonomsko šolo, ki so jo ustanovili že v preteklem letu, pa zaradi slabe organizacije ni dosegla uspeha.
Zalokar Tone
Kren It
a nesreč
Maks	Pezamovski,	43-letni
kmet iz Kozjega, je padel pod voz in si zlomil levo roko.
Jože Barbič, 40-letnj kmetovalec iz Brezja, se je pri sekanju drv vsekal v desno roko.
Molan Terezijo, 23-letno kmetico s Silovca, je ob pripravljanju lesa udarila bukev po glavi.
Jože Ratkovič, 18-letni mlinar iz Kostanjevice, je padel po stopnicah in se hudo poškodoval.
Franc Očko, kmet iz Brezovega, se je pri tesanju hlodov usekal v levo roko, ki so mu jo morali deloma amputirati.	i
M'ha Semenič, 78-lelni upokojenec z Obrežja, je padel in sl zlomil levo nogo. Umrl je v bolnišnici zaradi oslabelosti srca.
VPRAŠANJE
V poletni restavraciji je tožil gospod Kos: »Gospod restavrator, bodite tako prijazni in povejte mi, ali je natakar, ki sem pri njem naročil pred eno uro pivo, še pri vas v službi?«
Boris Vovk, 2-letni sin poljedelca v Bušeči vasi, se je s kropom nevarno opekel po životu.
Štirje rudarji so bili huje poškodovani v senovskem rudniku ob nezgodi z rudniškim vozičkom: Ivan Mirt iz Veternika, Franc Seljak iz Vranja, Ivan Gabrič iz Senovega in Vinko Abi-na iz Senovega.
Brežiško sejmšče bodo mora li razširiti proti Dijaškemu domu, ker bo veterinarska ambulanta steikoprej zase ogradila vzhodni de! sejmišča, kolikor je zemljišče niena last.
Za očiščenje bukoškega vodnjaka. o čemier smo že poročali, je občina sedaj votirala znesek 10.000 din.
IZ LESKOVCA
! V torek se je v Leskovcu zbralo precej mladincev in mladink na svoji letni konferenci. Iz poročil in razprave je bilo j razvidno, da so vse leto marlji-; vo delali in se udejstvovali na vseh področjih.
Za igranje imajo veliko veselje. V preteklem letu so samostojno naštudirali Bevkovo dramo »Kajn«, katero so na doma- j čem odru uprizorili dvakrat. Sodeloval: pa so tudi pri KUD. Ni jim pa to edino veselje. Radi šahirajo, saj so izvedli šahovski turnir, ki je dobro uspel. V prvi polovici preteklega leta so marljivo telovadil;. Ker je bil vaditelj premeščen, so redne telovadne ure opustili. Ker pa čutijo po- ! trebo do telesne vzgoje, so sklenili, da bodo v bodoče v okviru mladinske organizacije redno te- , lovadili. Da ne bo ostalo le pri besedah se bodo jutri v nedeljo pomerili na smučarskem tekmovanju.
Izvedli so dva skupinska izleta. Za 29. november so sami pripravili zelo pester večerni program. Sodelovali so pri volitvah in se redno udeleževali sestankov SZ.
Pohvaliti je treba tudi mladinski pevski zbor, ki šteje 41 pevcev. Ker niso vsi vključeni v mladinsko organizacijo, so na svoji konferenci sprejeli sklep, da bodo še nevčlanjene mladince pritegnili v organizacijo. Da
Brež.ški hokejisti — uo reve pr oh' desni: Costa, Urbanč, Rueh, kleče: Kraglj, Gran] in Poljanšek
Delo KUD v Boštanju ;
Dne 27. decembra 1953 so■ uprizorili člani KUD v Bošta- j nju Finžgarjevo dramo v treh j dejanjih »Veriga«. Dvorana za-; družnega doma je bila polna. Z j uspehom so igralci kakor gle- ! dalci lahko zadovoljni. Igralci |
zasedena, v nedeljo 17. januarja 1954 bodo gostovali v Krmelju.
Zimski večeri so dolgi, mladina noče prenehati z delom in že zopet snuje načrte za novo uprizoritev.
Tudi silvestrovanje bo ostalo so mladi ljudje, večina jih je !• Boštanjčanom, posebno mladi-prvič na odru, a slabo vreme, ! ni v prijetnem spominu. Daro-oddaljenost in mrzla dvorana j vi, s katerimi se je mladina jim niso vzeli veselja do igra- ; med seboj obdarovala so bili nja. Prihajali so na vaje redno ■ lepi in bogati. ZB je skrbela za in še kar točno. Vsebina igre i želodčne dobrote, KUD pa za je primerna, saj Finžgar pozna ' kulturni program, kmečko dušo in prikaže kmeta Mladim članom KUD želimo, takega kot je.	■ da ostanejo vztrajni in marlji-
Z igro »Veriga« so gostovali, vi, saj uspehi ne bodo izostati, na Blanci kjer ie bila dvorana |
z" - s<—»_
Žagar Ljubo:
Hodil po zemhi sem naši
(ŽUPANČIČ)
Serpentina za serpentino se vrst: čez Gahčico, ki loči jezera. Kljub temu da je bila cesta slaba, se nismo prav nič pritoževali, kajti vedeli smo, da se bomo drugič, če bi nas morda pot še kdaj zanesla tod, že peljali po lepi, modemi cesti, ki je že v gradnji in bo prihodnje leto že dograjena.
Ohrid. Le za kratek čas smo se tu ustavili, nato pa smo nadaljevali z vožnjo v 4 km oddaljeno Gorico, kjer smo prebili tri dni v zabavi, kopanju in čolnarjenju. Seveda pa smo si ogledali mnoge zanimivosti Ohrida, ki jih ni malo.
Ohrid je eno najstarejših mest na Balkanu, saj njegovi začetki segajo tja v četrto stoletje pred
našim štetjem. Car Samuel je proglasil Ohrid celo za prestolico prve makedonske države, si na hribu sezidal trdnjavo, katere ostanki še danes kljubujejo vsem vremenskim vplivom. Kasneje je Ohrid prišel pod Turke in bil njihov vse do leta 1912. Kmalu potem pa se je začel razvijati v turistično mesto, res pravo turistično mesto. Tu najde vsakdo nekaj. Letoviščar, k: pride sem zgolj na oddih, se lahko koplje v toplem jezeru ali pa čolnari po njen; mirnj gladini, ki postane proti večeru razburkana. Umetnostni zgodovinar ima tudi dovolj snovi, kajt; mnogo je tu starih cerkva z zanimivimi freskami, značilnih južnjaških stavb itd Umetniku — slikarju se nudi do-
—H


I,

ŠMšMmšš
Samostan Sv. Naum
volj motivov, naravnost ponujajo se mu, da jih nariše. Kdor se še s tem ne zadovolji, gre še v muzej in umetnostno galerijo, komur pa še vse to ni dovolj, pa se odpelje na albansko mejo, kjer je imenitna izletniška točka samostan Sv. Naum, kjer sta študirala brata Miladinova, pionirja makedonske književnosti, at: pa na drugi konec — spet na albansko mejo — v Strugo, kjer sta se rodila brata Miladinova. kjer lz jezera izvira Črni Drln.
Skoraj tri dni smo prebili v tem prelepem kraju — biseru naše domovine, katerega budno čuvajo graničarji in jezerska mornarica. Morda se bo kdo temu začudil, vendar ni nič čudnega, kajt: na tako velikem jezeru ki je' dolgo 29 km in široko 14 km, je potrebna tudi močna mornarica, da čuva meje pred sovražnikom.
Težko je bilo slovo, kajti dobro smo se zavedali, da ne bo najbrž nihče več prišel v Ohrid, Gorico, Strugo itd. Daleč bomo proč od vseh teh krajev, vendar se bomo nanje mnogokrat spomnil; in v mislih spet preleteti vse te lepe in srečne dni, ki smo jih tu prebili. Nikoli tudi najbrž ne bomo pozabili vljudnosti ljudi, s katerimi smo bili v stiku. Vljuden in gostoljuben je makedonski narod, od katerega ne bi nikoli tega pričakovali v takj meri.
Vse večere smo občudovali Ohrid lesketajoč se v morju luči, od katerega smo se poslovili v temni noči. Enakomerno so brneli v noč motorji avtobusov, ki sta nas peljala proti Bitolju. Naporna je b la šesturna vožnja po slabih cestah, ponekod kar po kolovozih čez polje, ker grade nove ali pa popravljajo stare cesta. Povsod vidimo, kako iz tal
rastejo nove zgradbe — nove tovarne, novi objekti.
Spet smo v Bitolju. Le še nekaj minut in vlak nas bo popeljal spet z veliko brzino proti j Skoplju
| Vlak je odbrzel iz Bitolja. Spet | smo na odprtem polju, daleč od nas pa stoje trdni mejniki, naše gore. Čedalje bolj k robu gora se peljemo, od časa do časa =e že pe-: Ijemo skoz; useke, tunele. V dol-| gem trikilometrskem tunelu smo.
Ker smo v zadnjem vagonu in ! se peljemo po predoru navzdol, j lahko opazujemo, kako izginja v daljavi vhdd v predor. Vedno manjši je in vedno više ga vidimo. Ko smo nekoliko čez polovico,'pa izgine.
Usejc. Le nekaj deset kilometrov, nato Pa spet predor, v katerem se obrnemo zn 90 stopinj.
Polagoma spet prihajamo ra ravnino. Velike žitne njive so že požete. Ljudi vidimo samo na to-bakovih nasadih. Skrbno ga goje, zavedajoč se, da spada njih tobak med najboljše na svetu.
V Skoplju smo. Le še bežen pogled na prestolnico Makedonije in odhod
Spomini ne umro, oni žive s človekom, ovijejo se mu okoli srca,- ko on umre, umro tudi spomini, ali prej — nikoli.
fKraszewski)
Velikokrat se bomo spomnili na Makedonijo, ki jo sedaj zapuščamo. Po ozkj soteski, ki jo dela Lepenac, brzi naš vlak Pa je prišel vlak do visokih strmih sten Izginili smo v njih. Nenadoma pa, kakor da so Se stene razmaknile, smo zagledali pred seboj široko polie, po katerem Se je vila reka. Tu pa tam vidi- i mo na najbolj nekih gričkih razmetane hišic" kakor nf.ič'a anez- ' deca.	(Nadaljevanje sledi)
C™1
onHilti kotiček
KAPELE PRI DOBOVI
10. januarja 1954, mi organizacijami
V nedeljo,
je bil v Kapelan občni zbor PGD, na katerega so prišli tudi zastopniki OGZ, tov. Smodej, OstTošmk in sektorski poveljnic Cetin. Tov. predsednik OGZ Smodej je podal smernice, obljubi; pomoč za prikolico za mo-torko kakor tudi pri kapelski godbi za nabavo novih letnih uniform, saj kapelska godba nastopa na vsieh važnejših prireditvah v okraju in izven okraja.
Iz poročila predsednika PGD tov. Bortiča povzemamo, da je društvo bilo v letu 1952 bolj aktivno kot v letu 1953, velika krivda za to so bili dogodki zunanjepolitičnega značaja, ker je bila večna najdelavnejših članov na orožnih vajah. Razen* SKUD je bila povezava z drugl-
slaba, saj razen članov PGD in šolskih otrok nobena organizacija ni sodelovala nit; v Titovi štafeti. Ker je še nekaj članov, ki niso včlanjeni v SZ, jih je pozval, da se čimprej včlanijo.
Izvoljen je bil nov odbor z nekaterimi dosedanjimi odborniki, predsednik pa je obdržal svojo funkcijo za nadaljnjo poslovno dobo.
Želimo, da bi PGD Kapele izvedlo, kar s; je zadalo za svojo nalogo:	izpopolniti gasilsko
orodje, povečati dom, članstvo pa vzgojiti v zavedne državljane, pripravljene vedno in povsod priskočit; pomoči potrebnim.
Na pomoč!
D. V.
LESKOVEC
Tudi v Leskovcu se je v nedeljo, 10. t. m., vršil občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva. Razen 41 članov se je občnega zbora udeležil še zastopnik Okrajne gasilske zveze in zastopnik občinskega odbora SZ.
Na zboru je bilo podano tri-
prizorili so samostojno igro, več članov pa aktivno dela pri KUD.
Govora je bilo tudi o motor-kl, ki je v precej slabem stanju, in so sklenili, da jo bodo dali v generalno popravilo. Prav t;ko bi nujno potrebovali gasilski avto. Leskovški gasilci poma-
letno poročilo dela omenjenega j gajo lahko samo pri bližnjih
društva. V teh treh letih so les-kovški gasilci nabavili 25 uniform popravili in preuredili so svoj gasilski dom, nabavili vrvi čelade, proslavili so 60-letnico svojega obstoja Itd. Vse članice so napravile sanitetni tečaj. 25 članov pa je opravilo izpite za izprašane gasilce. Udejstvujejo se pa tudi na kulturno-prosvetnem polju. U-
požarih, ker se do požara peljejo z vozovi, medtem ko pri oddaljenejših požarih ne morejo nuditi svoje pomoči, Ce bodo v letošnjem letu imeli denar na razpolago. »1 bodo nabavili med drugim tudi gasilski avto.
Izvoljen jo bil nov odbor za katerega upamo, da bo prebrodil vse težave
Nasi socialni problemi
Vprašanje pokojnin invalidom dela
Na skupščini republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani v mesecu oktobru 1953 so razpravljali o številnih perečih problemih in o razvoju samouprave socialnega zavarovanja. Ker pa se predvideva tudi sprememba sistema določevanja in koriščanja invalidnin, je potrebno opozoriti na zadeve, k: se o njih verjetno ni razpravljalo. Veliko je namreč zanimanja za koristno delo preusmeritve invalidov v primerne poklice »da bi našli zadovoljstvo polnovrednega člana družbe«. Marsikdo pa je že itak zaradi nižjega odstotka invalidnosti zaradi malenkostne invalidske pokojnine sam prisiljen na delo, kakršno pač more dobiti. Dokler prejema hranarino, se še da nekako shajati, le z invalidsko pokojnino, tudi če ima okrog 15 let delovnega staža, to ni mogoče. Kdor je količkaj sposoben za delo, pa čeprav na škodo zdravljenja, ga razmere prisilijo k delu. A kaj bo s tistimi invalidi, ki so trajno in popolnoma nesposobni, ki jih ni možno preusmeriti za nobeno delo? To so predvsem tisti z minimalno ".nvalidsko pokojnino, ker nimajo polnih službenih let. O teh se verjetno ni razpravljalo na skupščini zavoda za socialno zavarovanje. Ali je sploh že kdo razmišljal o tem, da je težkemu bolniku-invalidu, ki mu je potrebna še posebna nega, nemogoče živeti z minimalno pokojnino 4.500 din in vzdrževati gospodinjstvo? Ni dovolj, da se ugotovi odstotek invalidnosti le zato, da se ugotovi »pravica« do invalidnine sploh. Ta pravica se namreč potem odmeri le po delovnem stažu ter nihče pri tem ne računa, da se pri invalidnosti nad 75 odst. ne more živeti s premajhno invalidnino, ker tak ni sposoben za nobeno delo in zaslužek. To je najbolj žalostno poglavje našega socialnega zavarovanja. Neštetokrat se je že poudarjalo načela socialistične družbe, da tistim, ki so delali za skupnost, tudi skupnost pomaga skrbeti. Toda sedanja polovična skrb ne zadostuje, omogočiti je treba vsaj eksistenčni minimum. Kdor je popolnoma in še trajno nesposoben ter ima nad 10 let delovnega staža, se mu vsekakor mora priznati polna pokojnina, ker Ie tako bi našej zadovoljstvo polnovrednega člana družbe.
Namesto, da bi se materialno stanje takih invalidov zboljše-valo, pa se le slabša, kot se je to zgodilo s prevedbo na nove »povečane« pokojnine. Kako je s tem, vidimo na konkretnem primeru:
Prejšnja pokojnina je znašala 2148 din ter v času garantirane preskrbe še vrednost R 5-1 karte kot težkAnu invalidu v znesku 3530 din, torej skupno 5670 din. Nova »višja« pokojnina pa znaša le 4500 din, torej za 1178 din manj. Tako je torej tisto povišanje v času povišanja cen, zlasti pa za kurjavo in najemnino. Dejansko so pokojnine res večje le pri tistih, ki imajo polno službeno dobo, ki pa imajo poleg tega še možnost postranskega zaslužka.
Tudi je ostala garantirana pre» skrba še naprej v obliki otroških doklad, le invalide dela je najbolj prizadela ukinitev garantirane preskrbe. Tudi n: na primer za bolno ženo po ukinitvi bonov v vrednosti 1500 din nobenega nadomestka.
Pač pa je razmerma dobro urejeno s prejemki za vojne invalide, zlasti pa še za tiste,, ki poleg tega prejemajo pokojnine od so-
cialnega zavarovanja. Za vojne invalide skrbi njihova organizacija ZVVI, za invalide dela pa se nobena organizacija ne briga. Tako občutne razlike bi vsekakor ne smelo biti, saj so reveži eni kot drugi, le pravice niso enake.
Naša ljudska oblast res ogromno prispeva za zdravljenje. Kako , ogromna sredstva se plačuje za ! oskrbnine v bolnišnicah ln zdraviliščih. Le malokdo pa razmiš-; lja o tem, da bi se tu dalo tudi . varčevati, in to ne na škodo j zdravljenja, pač pa v korist 1 zdravljenja. Na primer tuberku-: lozni invalid, ki je že bil v sanatoriju in bolnišnici, je nad 75 i odst. trajno nesposoben ter bi ! mu bolezensko stanje dopuščalo j domačo oskrbo, če bi mu mate-: rialno stanje to omogočalo. Pri minimalnih pokojninah 4500 din pa ni mogoče ostati dalj časa doma, pa je zaradi tega ponovno
v zdravilišču ali bolnišnici, kar stane mesečno okrog 25.000 din V zavodih pa ostane navadno po več mesecev. Ali niso to veliki : stroški za socialno zavarovanje? Ali ne bi bilo ceneje, če bi vsaj s tisto enomesečno oskrbnino po-j večali mesečne obroke minimalne pokojnine? S tem bi zagotovili vsaj eksistenčni minimum, j Če se že toliko žrtvuje za ! zdravljenje v zavodih, naj se ne pozabi še na življenjske pogoje domačega zdravljenja, sicer so vsi stroški zaman. Prositi miloščine pa je za delovnega člove-j ka ponižanje, -zato je dolžnost tistim, ki so z delom koristili skupnosti, tudi omogočiti vsaj skromno preživljanje. O tem naj j razmišljajo zlasti pristojni orga-' ni socialnega zavarovanja in skrbstva in seveda tudi naši ljudski poslanci, kadar bodo na merodajnem mestu take zadeve obravnavali.	M. J
ŠPORT
PORAZ IN ZMAGA BREŽIŠKIH HOKEJISTOV
V minulem tednu so bile odigrane prve tekme hokejskega prvenstva Slovenije Spodnje Posavje, ali bolje naš. okraj, zastopa brežiški Partizan. Prvi dve koli sta zaključeni s sledečimi rezultati: Celje, sreda, ti. jan. Kladivar : Partizan Brežice 7:3 (1:2, 4:0, 2:1).


pripoveduje...
Zajadrali smo v pravo zimo. Sneg se nam vsiljuje vsak dan in Domači Kladivar je bil ne- beli pokrajino. Vendar bom kljub sporno boljša ekipa, saj je po- obilici snega govoril o vodi. Mo-kazal hitrejšo in sistematično goče se vahr bo čudno zdelo in igro, vendar ekipa Brežic na vendar je problem vode sedaj svoji prvi tekmi v letošnji se- marsikje zelo pereč, zoni ni igrala podrejene vloge. Ko sem zadnjič hodil po Bre-Manjšo izkušenost in hitrost je slanic,:, sem se ustavil pri edi-nadoknadila odločna igra. Po nem vodnjaku, iz katerega črpa-prvi tretjini, ki so jo brežiški jo prebivalci spodnjega dela drsalci zaključili v svojo korist, Brestanice vodo. Vodnjak je se-so popustili, česar ie v nemali veda pokvarjen, zato so dvignili
0 snažni postelji
V vsakem domu je poleg kuhinje največje vprašanje — postelja. Kajti v postelji preživimo dobro polovico življenja, v njej si spočijemo in si naberemo novih moči za nadaljnje delo. Zgodi pa se večkrat, da ravno postelji posvečamo prmalo pažnje, posebno še na kmetih. Pogosto so ravno po-i stelje v vaških hišah vse prej kakor snažne ali higienične.
| Tako imajo ponekod grdo raz-| vado, da spravljajo v postelje j različno umazano perilo in dru-! ge cunje... Vse to spada v po-| seben zaboj, ne pa v posteljo.
| Večkrat je tudi posteljnina hu-| do zanemarjena, kakor da bi I ne imeli dovolj vode in mila v , današnjem času. Zapomnimo si,1 da je treba posteljnino večkrat j prezračiti na soncu. Sonce je največji uničevalec različnih povzročiteljev nalezljivih bo- ;; Iezni, sonce je prvo razkuževal- 1 r.o sredstvo. Izrabljajmo ga kar j največkrat. Če je mogoče, si naredimo za odeje in blazine več ; prevlek, da jih lahko izmenja- j mo in peremo. Na ta način I bomo preprečili mnogo bolezni, j posebno kožnih. Tudi ličkanje i večkrat prezračimo in če je j staro, ga izmenjajmo z novim, da ne bomo imeli v njem same. ga prahu. Če pa se v posteljnini zaredi mrčes, ga bomo naj-lepše odpravile, če posteljo temelj ilb umijemo z vrelo vodo, posteljnino prezračimo na soncu, prevleke pa operemo in prelikamo z vročim likalnikom.
Če že govorimo o prostoru za spanje, še nekaj o skupnem | spanju in ležišču za dojenčka. Ne dopustimo nikoli, če le mogoče, da bi spah otroci z odras- j limi v skupni postelji. Če že ne j gre drugače, potem naj spijo I , otroci skupaj. Otroke položimo k ' spanju tako, da ima eden glavo pri zglavju, drugi pri nogah. Tako preprečujemo okuženje z dihanjem, ki je pri mnogih nalezljivih boleznih najpogostejša pot okuženj a.
Dojenček mora imeti brezpogojno svoje ležišče, ki je lahko narejeno iz še tako preprostih sredstev (n. pr. zaboj), toda mora biti daleč proč od ležišča odraslih. Isto naj velja tudi za bolnikovb ležišče, če mu že ne moremo urediti postelje v posebni sobi, kar je vsekakor dosti bolj zdravo za bolnika samega in za ostalo družino.
Poskrbimo, da bodo spalni prostori dovolj zračni, dobro pa je, če se navadimo spati pri odprtem oknu.
Pred spanjem si tudi umijmo roke in če je le mogoče, tudi telo. Pametno bi bilo, če bi sd vsaka gospodinja, mati in žena, omislila preprosto leseno kad. Seveda se mora kopati vsak v sveži vodi, ki naj bo primerno mlačna.
Obvestijo
Proizvodnja električne energije v Sloveniji se je zaradi pomanjkanja vode znatno zmanjšala tako, da ne zadostuje več potrebam industrije in široke potrošnje. Same kalorične centrale pa teh izgub ne morejo nadomestiti. Zaradi tega je bilo nujno reducirati dobavo električne energije na obstoječo zmogljivost, in sicer:
Širok:	potrošnji se reducira
tok do nadaljnjega vsak ponedeljek in petek od 6. do 22. ure in vsak dan od 7.30 do 16.30.
Tovarna Celuloze na Vidmu ustavi celotno obratovanje v torek in v sredo. V teh dneh se zmanjša tudi dobava električne energije Rudniku Krmelj za 30 KW, Jugotaninu v Sevnici za 60 KW in Kamnolomu v Brestanici za 20 KW.
Vsak četrtek in soboto se ustavi obratovanje tudi v Tovarni Bakarič v Bregani, istočasno pa zmanjša obtežbo Rudniku Krmelj za 30 KW, Jugotaninu za 60 KW in Kamnolomu Brestanica za 20 KW.
Manjša industrija in obrt je omejena skupno s široko potrošnjo
Ostala rudarska in živilska industrija je izvzeta.
Izjema o omejitvi široke potrošnje preko dneva so centri Krško, Brežice, Sevnica in Senovo in kraji, kjer delujejo razne zdravstvene in druge ustanove.
Redukcija velja do preklica!
Gospodarski svet OLO Krško'
meri kriva neobjektivnost sodnika, ki je brez pravega vzroka izključil dva brežiška igralca za 2 minuti in so Brežičani v tem času prejeli 3 gole. Realen bi bil rezultat z l ali 2 goloma razlike v korist Kladivarja.
Ostali rezultati I. kola:
pokrov na rezervoarju, tako zajemajo vodo direktno iz rezervoarja. Posode, s katerim: zajemajo vodo, so različnih oblik, veLkosti in čistoče. Čudim se samo, da ni izbruhnila v Brestanici epidemija. Merodajni krogi.
'.spita, a sad je naposled pala u Sutlu. Ja sam bio mokar kao miš.
Sad držiju Cvrčkovega Gusta-ka, da je to bože on kriv, da ima toliko mlaka i jama prema mostu, jer on ima neku krumpu-nalnu ili komunalnu (kad se ja ne razmem na te besede) na tere-či, ko je nisu našinske, ali nija
..._____________ _____ ki so odgovorni za tako stanje,
Vevče, sreda, 6 jan.: Papir- verjetno ne .čutijo pomanjkanje tako, gospon Pepce? Naši Hrvati ničar t Železničar Mrb 9:2.	vode, kajti prepričan sem, ako bi i Bizelanci kažejo; ako bi bilo
Presenečenje predstavlja po- on: to občutili, ne bi nikdar do- manje odojaka i vinčeka kod raz Ljubljane.	puščali, da pride v Brestanici z Miškeca, onda b: bilo i manje
Ljubljana, četrtek, 7. januar- vodo tako daleč. Priporočal bi ja: Ljubljana : Jesenice 1:2.	. sanitarni inšpekciji v Krškem,
V drugem kolu je Partizan iz da si ta problem ogleda in po-Brežic gostoval v Mariboru, trebno ukrene. Za vsak ukrep ji Maribor, nedelja, 10. jan. Par- bodo Brestančani hvaležni, tizan : Železničar 4:3 (2:1, 1:0, j Pordanjkanje vode je tudi kri-
Igra je bila enakovredna. Ho-I kejistl iz Brežic niso mogli iz-1 raziti premoči zaradi slabo brušenih drsalk. Prišla pa je do izraza izkušenost in prizadevnost posameznikov in celote.
Za dopis se tl, dragi Cena, ! vo, da je stanje naših rek tako prav lepo zahvaljujem, kakor tu-
mlaka j jama. Kad opet dolazite u Bizeljsko očem vam puno pričati — a za sad sretno novo go-dino vam želi
Cena.«
nizko in to je zopet v zvezi proizvodnjo električne energije, da nastajajo, kakor se učeno pravi, »konice«. V ponedeljek zjutraj je bila taka »konica«, za-
di za voščilo, kljub temu, da si že malo pozen. Obljubim ti pa, da bom čimprej prišel na Bizeljsko’, ker sem že danes radoveden »kaj mi boš pripovedoval«.
-r-...-- .—	to je bil električni tok odklop-; Prav lepo te pozdravlja kakor
. ~	* 3	, • S.e .pr* domačih ljen. Seveda sem zato ostal brez ! tudi Miškeca in Cvrčkovega Gu-
mg. Hočevar, bivši igralec Ljub- zajtrka. Mislim sem si, da bom staka
Liane m drzavm reprezentant, a pač v krški kavarni spil čaj ali	Pepce
PJV®0??'*1	Aleš, Costa in kavo. Ko pridem v kavarno, lepo
rbančič sta uspešno zadrže- pozdravim in naročim čaj. Nata-vala mg Hočevarja.. Gole so karica mi odgovori: »Čaja ne k-ueh 2 Vizjak in Ur- morete dobiti, ker ni toka!« Za
bančič po enega.
Lestvica reoubliškega prven-stva po 2 kolu:
Jesenice Papirni čar Ljubljana j Partizan Br.
Kladivar Železničar
Kino Brežice
16. do 17. ameriški barvni
čudeno jo pogledam in ji pra- i lefilm po zgodovinskem romanu
11:1
11:6
5:4
7:10
5:12
5:13
jan.:	Za-
(2:1, 8:0,
Brežice, petek, 8.
! greb : Partizan 11:3 j 1:2).
, V prijateljskem srečanju z i odlično hokejsko ekino iz Zagreba so Brežičani doživeli po-Gostje so bili za razred boljši. Tako so imeli gledalci kakor igralci priliko videti mo-demo, hitro in smotrno igro.
vim, da imajo menda štedilnik v kuhinji, naj zakuri. Nato mi reče:	»Nimamo drv; sicer pa
imamo samo neke klade, katerih jaz ne morem cepiti«. Resnično sem. se razjezil in sem dejal: »Ja, hudiča, kakšna kavarna pa je to, da nima niti toliko drv, da bi skuhala čaj. Če tega ne
W. Scotta »IVANHOE«. Robert in Elizabet Taylor. F. N. 47.
19. do 21. januarja premiera ameriškega kriminalnega filma »SLED V PRISTANIŠČU«. Brode-rick Crawford. Predfilm.
22. do 24. januarja premiera avstrijskega filma »NEZGODE LEPE IRENE« »INGE«. Brunni
Kino Sevnica
16. do 17. januarja ameriški barvni film »SUŽNJA PRETEKLOSTI«.
Popravek
V 52. številki Posavskega tednika na tretji strani, tretji stolpec spodaj, se je pod naslovom »Proslave v Tednu RK« vrinila napaka, ki se praviloma glasi, da je Krajevni odbor RK na Vidmu v trgovinah prodal 1500 srečk od srečelova OO RK in ne 10.000.
Za smeh
rz Sole
Učitelj: »Zakaj so dnevi pozimi krajši kakor poleti?«
Janezek: »Zato, ker mraz vsako stvar skrči, toplota pa jo razširja.
IMENITNO NAPREDOVANJE
»No, kako kaj napreduje vaš ; sin?«
i »Imenitno? Prej je on nosili . obleke po meni, zdaj jih pa laz nosim po njem.«
MNENJE
Nečak skladatelja Meyerbeer-
zmorete, pa zaprite kavarno.« Lobel, Friedl Scepa, Maša Slav-Nato mi odgovori nakatarica: j čeva. F. N. 48.
»Kaj se pa jezite, saj tudi toka ni!« Odgovoril sem ji: »Da ni toka, to razumem z ozirom na nizko stanje naših rek, ampak, da nimate drv v kavami, tega Pa ne morem razumeti.« Vsem obiskovalcem kavarne priporočam, ako hočejo piti čaj ali kavo v krški. kavarni, kadar nimajo toka, naj si prinesejo drva s seboj, in to po možnosti suha; posebno pa naj ne pozabijo na žveplenke, da bodo lahko v štedilniku zakurili.
OBJAVA
Do 20. januarja t. 1. je še čas, da pošljete prijavo za vpis v politično šolo pri CK ZKS. Šola je namenjena predvsem delavcem, zaposlenim v produkciji, in daje osnovno znanje iz politične ekonomije in teme-
Zadnjič sem pripovedoval, ka- -ko me je Cene nosil na BizelJ- i ljev znanstvenega socializma. V skem preko mlak. Danes sem prijavi navedite osebne podat-prejel od Ceneka sledeči dopis, ke, katere šole in tečaje ste otoki ga vam dobesedno priobču- skovali, staž in lunkcije v pojem: »Gospon Pepce! Ko sem liričnih organizacijah, zaposli—
vas zadnji put nosil iz Bizelj-! skega preko mlaka i graba, prema mostu Bratstva i jedinstva,
, nišam znal, da ste novinar. Bi vam bio puno pričal o mostu, a sad sem doznal kot Miškeca, jer on ima naročen Posavski tednik i v gostioni visi, da svaki bere
ja je prišel k Rossiniju in mu šta ste vi tako lepo napisali. Zna-
zaigral žalno koračnico, ki jo Je zložil na čast umrlemu stricu.
»No, zdaj mi pa odkrito povejte svoje mnenje?«
»Prav rad,« je odgovoril Rossini, »bolje bi bilo, da bi umrli
vi, vaš stric pa bi koračnico.«
skomponiral
te, preko Sutle je delal neki Venček tako galamo v čamcu, to pa zbog previše maliganov, da smo svi pali u Sutlu. No, to je dobro, da je ,ta dugi‘ vse van pocukal, da se nismo jrotopili. Poleg je bila isto jedna frajlica, koja više puta pada kod nekih
tev, mesečne prejemke in zakaj želite obiskovati politično šolo.
Naslednji tečaj prične 5. februarja in traja 5 mesecev. Podrobnejše informacije dolbite na Okrajnem komiteju ali na Upravi politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova ul. 37-11, tolef. 23-981, interna 206.
Politična šola pri CK ZKS.
MALI OGLASI
PRODAM 3-cevni radijski aparat znamke Blaupunkt za 15.000 dinarjev. Jožko Vene, Drnovo 57, pošta Leskovec pri Krškem.
Dobriča Cosič.
IOAILEC JE SO
• ••
Bila je podobna otroku, ki so ga oblekli v starčevo obleko. Zardela in potna je opletala z glavo in dolge kite so bingljale za njo. Pavle je vedel, da se ga Danka boji, da je pred njim v zadregi.
»Kako je, tovarišica Danka? Je zelo hudo v partizanih?«
»Ni, tovariš komisar,« je odgovorila, ne da bi se obrnila."
»Seveda ni. Še malo, pa se boš privadila, pozabila na vas in ti bo popolnoma dobro. Strelja, strelja, toda redko zadene,« je odgovoril Pavle, samo da je nekaj govoril.
Z vrha strmine je nenadoma zagrmela salva iz pušk in mitraljezov. Partizani so se spo-: gledali. Pavle se je presenečen ob nepričakovanem sovražniku ustavil kot vkopan, se malo priklonil naprej in tako obstal.; Od zgoraj so grozeče in psujoče zakričali četniki. Opazil jih 1 je nekaj, ki so stali brez vsakega kritja in kričali: »Strahopetci! Komunisti! Kaj boste pa zdaj?«	|
Vuk jim je grozil in streljal nanje. Pavle je vzdrhtel, bilo mu je jasno, da je položaj skrajno kritičen. Za Pavleta in
njegov odred je bil to prvi primer, da so četniki Draže Miha j loviča takole sodelovali z Nemci. To ga je zmedlo, a je vendar že v nekaj sekundah napravil sklep:	naskok na
četnike. Čutil je, da je to edini izhod, in je zakričal: »Vuk, poveljuj naskok!« Vuk se je dvignil in poveljeval.
Partizani so se med svinčenkami razvili v strelce in se zarili v hrib ter iskali kritja za smrekami, dreni in grčavimi hrasti. Pavle se je znašel na koncu levega krila. Zadaj v gozdu se je Nikolova četa srdito bila, ko je zadrževala Nemce. Nad njimi so na strmini mitraljezi dušili četniške klice: »Živel kralj Peter«. Partizani so zamolklo in srdito kričali ter naskakovali. Streljali so sami mitraljezci; Vuk puškam še ni dovolil.
... Ko se je Pavle povzpel na vrh hriba, se je spotaknil ob četniško mitraljesko kritje in se brez zavesti zrušil v sneg.
Partizani so zavzeli vrh in tekli četnike, ki so bežali počez, se metali v grmovje in se valili po bregu. Borci Nikoleve čete so v neredu prihajali na vrh.
Nemci so se ustavili na robu gozda.
»Komisar je padel!«
»Pavle je ranjeni«
»Hudiča, on?«
»Teci, kaj čakaš?«
Zakričali so čez pobočje.
Bojana je pritekla do Pavleta, ga obrnila na hrbet in mu razpela jopič. Krvi ni bilo. Naglo je dihal. Začela mu je s snegom drgniti čelo, obraz in. prsi. Pavle je odprl oči in prihajajoč k zavesti zašepetal:
»Kaj je bilo z menoj?«
»Nič. Utrudil si se in izgubil zavest,« je odgovorila Bojana in se nasmehnila.
,Od bombe,’ , se je spomnil Pavle. V ušesih mu je še vedno zvenelo, sililo ga je k povra-čanju. Drobni krči so mu trzali bledi obraz. Zaprl je oči in v zenicah mu je ostal blagi in prijateljski (Bojanin nasmeh. .Smeje se.. . Misli, da sem se prestrašil. Vesela je, ker sem živ...’
»Vzemi sladkor,« mu ga je ponudila Bojana, ki se je sklanjala nadenj.
»Ne morem, povrača se mi.«
»Prav zato vzemi sladkor.«
Pavle je odprl usta in Bojana
mu je vsula sladkorja.
»Preutrudil si se in padel v j nezavest,« mu je rekla Bojana, i »Od eksplozije je,« je dejal Pavle in se dvignil. Težka gla-va mu je padla na prsi. »Kmalu bo minilo,« je dejal in se začel sam drgniti po sencih; pri tem se je spominjal podrobnosti na- j skoka.	I
...V prsih mu je zmanjkalo sape. Po vratu mu je tekla drobna proga krvi vzdolž hrbtenice in ga neprijetno ščegetala po hrbtu. Z roko si je brisal kri in si umazal prste. Od kod kri? Rane ni čutil. Obrnil se je. Kapa mu je padla z glave. Po-i bral jo je in odšel navzgor. Zakaj mu je padla kapa? Pavle se je potipal po laseh: pod prsti ga je zapekla praska c d naboja, ki je odrgnil kožo z lasmi vred. Samo to... Nič več! Krogla je j odrgnila kožo. Če bi se bil ' manj sklonil, samo za centimeter ... Potem je tekel, da bi došel ostale. Nič ga ni bolelo. Bolelo ga je ... Nad njim in okrog njega so se križale nemške in četniške svinčenke. Da, obrnil se je. Videl je pretrgano verigo Nikolove čete, kako beži. Nekaterim od njih, ki so nepremično obležal; v snegu, so odvzemali jmške. Zakaj? Tisti še vedno leže nepremično v snegu. Vsi so ležali, četniki so psovali in strašno streljali., S smrek so padale vejice in igle. j Vsi so gledali vanj. Moral je ‘
vstati, V glavi se mu je mračilo ■ — da, zaradi rane — nekaj je: kričal Vuku. Sredina se ni dvi- j gala. Kričal je tudi nanjo, na! Djurdja, tekel je k njim, spo- j minjal se je, da je na vseh šti- | rib obležal v snegu in Djurdje se je strašno drl, potem pa so ; vsi stekli proti vrhu. Curki j snega so vrščali v zrak in jih\ zasipali. Pred očmi mu je brizgnil curek, v ušesih, glavi, j v prsih mu je strašno zažvižgal veter, nič več ni mogel dihati...! Nekdo ga je prijel pod pazduho in ga dvignil. Kdo je bil? Eks- ■ plodirale so bombe ... Da, ^me- I tali so četniki. Sikalo je, žviž- ; galo, stopil je in nenadoma rdeč mrak ... Topel, rdeč mrak. I Mrak in ničesar več.
»Od eksplozije!« je ponovil Pavle.
»Majhna konfuzija. Globoko dihaj.« Bojana ga je prijela za glavo.
»Si videl te četniške bandite? Skupaj z Nemci! Dobro smo jih obdelali, samo poglej.«
Pavle je pogledal: po slemenu so črnela četniška trupla.
»Neme; so utihnili, a nas bodo kmalu napadli. Kaj misliš: naj se pomaknemo do tistega gozdiča na desno?« je vprašal Vuk in si z rokavom brisal pot s čela.
»Ne, ne, bolje je ostati tu,« mu je odgovoril Pavle, ne da bi pomislil.
Ko so Nemci kasneje pritis-
nili z vseh strani, se mu je v glavi razjasnilo in se je pokesal, ker se niso premaknili. Ne bodo mogli vzdržati do petih. Imeli bomo izgube, tega pa nikakor ne smemo dovoliti. Najmanj dve sto ljudi mora odtpe-Ijati na Jastrebac. Dejstvo, da mora pripeljati prav dve sto ljudi nazaj na Jastrebac, je v Pavletovi zavesti opredeljevalo vse dogodke in akcije. Ko pa so Nemci trdovratno pritiskali na partizanske položaje in jih obmetavali tudi z minami, je Pavleta začelo skrbeti za izid boja. Bolje bi bilo, če bi se bili prej- umaknili. Ni bilo prav, da ni bil za Vukov predlog; doživeli bodo poraz... Ležal je za debelim grčavim drenom in opazoval Nemce, ki so spretno in po vojaških pravilih skakali iz kritja do kritja.
Po svoji navadi partizani niso odprli ognja; čakali so, da se bodo Nemci približali. Okrog njih so padale mine. Lijakasti vodometi snega in zemlje so vzletavali navzgor.
»Poglej Stanka,« so zaklicali Pavletu.
Stanko je ležal in z obema rokama držal nad glavo nemško mino, ki se ni razpočila. Kazal jo je Nemcem, momljal v sneg, oni pa so ga obstreljevali z dolgim rafalom.
»Stanko, ali si nor. vraga!« se je zadrl Pavle. »Vrzi proč, vrzi!«