AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 240
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 12TH, 1934
LETO XXXVI.—VOL. XXXVI.
Bruno Hauptmann je bil izročen oblastem države New Jersey radi umora
New York, 11. oktobra. G6-verner države New York, Herbert Lehman, je včeraj odredil, cia se izroči osumljenca Bruno Hauptmanna oblastem države New Jersey, kjer je bil Hauptmann obtožen umora Lindbergh otroka. Ko je governer Lehman že podpisal tozadevne listine, da se pošlje Hauptmanna v državo New Jersey, je hitel njegov odvetnik Fawcett v New York, da nastopi na sodniji in prepreči izročitev Hauptmanna. Mogoče se mu bo to posrečilo. Sodnija bo v nekaj dnevih izrekla svoje tozadevno mnenje. Hauptmann se nahaja pod močno stražo, ki naj prepreči samomor ali pa pobeg iz zaporov. Hauptmann je bil ves dan v svoji celici in čital knjige. Hauptmann bi moral danes praznovati deveto obletnico svoje poroke. Pritoževal se je, da zgubiva apetit, ker mu ne dovolijo primernega gibanja na prostem. Iz države New Jersey je medtem dospel kapitan Lamb, da pripelje Hauptmanna v New Jersey, vendar bodo najbrž po-; čakali končne sodnijske izjave tozadevno. Medtem je justični oddelek zvezne vlade dognal, da | je Hauptmann rabil $46,681 od j onega denarja, ki ga je morilec Lindbergh otroka dobil izplača-j nega v svoti $50,000. Manjka! torej samo še nekaj več kot $3,- j 000.00. Glede te ,svote,ne morejo dognati, kdo jo je potrošil. Hauptmann je pri bančnih posredovalcih, ko je špekuliral na borzi zgubil $26,000. $14,600 so našli v njegovem stanovanju, pred arestom je Hauptmann potrošil v raznih trgovinah $5,095 in po arestu se je pojavilo še za $970.00 omenjenih bankovcev!
Nova maša
V	Collinwodu bodo imeli v kratkem prvo novo sv. mašo v slovenski cerkvi Marije Vnebo-vzete. Daroval jo bo Rev. Marcel Marinšek, O. F. M. Novico | bi že prej prinesli v javnost, to- j da nismo hoteli tega radi matere; ttcvomašnika, ki ni hotela, da bi | se predčasno zvedelo, potem pa; mogoče ne bi bil pravilni čas j °menjen. Vsi so pričakovali no-: Ve maše Rev. Marinška šele juli-j Ja. meseca prihodnje leto. Sedaj Je pa dognano, da bo Rev. Mar- j cel Marinšek posvečen v masni-; ka 21. oktobra in 28. oktobra boj daroval svojo prvo sveto dari-i tev. To bo prvi novomašnik vi Marijini župniji v Collinwoodu.!
Otvoritev prostorov
Mr. in Mrs. F. Zupančič, ki ifttata lepe gostilniške prostore 11 a 23126 St. Clair Ave. sta k j Svojim sedanjim prostorom pri-j 2'dala še eno poslopje, tako da so Prostori sedaj lepo izboljšani in •iako privlačni in udobni. V nedeljo rabita vse prijatelje na izvrstno in okusno kokošjo pojedino, ko bodo novi prostori Qtvorjeni. Najfinejša pijača in Postrežba.
Otvoritve nove mesnice
Poznani slovenski mesar, Mar-j tin Frank, odpre danes na 10723: St. Clair Ave. novo mesnico. Po-Prej je imel mesnico na 106th St. tržnici. Za otvoritev bo dal ( tudi okusne šunke za door prize, j Toplo priporočamo rojakom to j mesnico.
Lepo darilo
V	soboto bo dal slovenski me- j «ar Anton Ogrinc, 6414 St. Clair i Ave., 6 funtov težko kokoš za! door prize.
Slovenski, srbski in hrvatski zastopniki v Cleve-landu o ubitem kralju
Cleveland. — V srbski pravoslavni cerkvi na 1565 E. 36th St., se bo vršila v nedeljo slovesna requiem maša za pokojnim kraljem Aleksandrom. Zastopniki Slovencev in Srbov so se posvetovali preteklo sredo večer v dvorani na 36. cesti glede posledic umora kralja Aleksandra. Na sestanku se je povdarjalo največjo dobrino ubitega kralja, ko se je prizadeval, da bi zedinil troimeni narod. Povdarjalo se .je, da je kralj Aleksander največ pripomogel, da je prišlo do mfru in sporazuma ter prijateljstva med starodavnimi sovražniki Jugoslovanov kot so bili Turki in Bolgari. Ta sporazum pripomore največ, da narod lahko v miru napreduje. Na sestanku se je sklenilo poslati sožalno brzojavko kraljici-vdovi, kakor tudi priznalno brzojavko dr. John D. Prince-u, ki je bil osem let zastopnik ameriškega naroda v Belgradu, in ki je včeraj tako resno in pošteno zavrnil neosno-vane napade Louis Adamiča na pokojnega kralja. V imenu Slovencev so na omenjenem sestanku govorili: Joseph Penko, dr. Frank J. Kern, Mr. Mihael Lach, Marian Urbančič, Jos. Grdina, j Anton Grdina in Mr. Anton Ša-1 bec, ki je silovito obsodil italijansko propagando kot začetnico zarot proti jugoslovanski državi j m vladarju. Navzoč je bil tudi' hrvatski odvetnik Mr. Michael ( Cerrezin, jugoslovanski častni konzul v Clevelandu, ki je izjavil, da bo umor Aleksandra oja-jčil skupnost jugoslovanskega; naroda. V imenu Srbov so go- i vorili Mr. Bogdan Filipovič, ki1 je predsedoval, Mr. Bogdan Dra- j gišič, Mr. Eli Peric, M. S. Dja- j kovic, Mr. Danilo Stanič in Rev. Boris Pestrovič, ki bo imel v ne- j deljo requiem za pokojnim vladarjem.
.—--o-
Lepa zabava v Collinwoodu
Ženski odsek Slovenskega do-j ma na Holmes Ave. priredi v so- j boto večer fino kokošjo večerjo, i ples in drugo zabavo. Pridite k našim Collinwoodčankam v goste !
Na operacijo
Na operacijo se je podal Mr. j Viktor Grebene, 190500 Shawnee Ave. Nahaja se v Charity bolnici, kjer se je moral pod-; vreči operaciji.
Dovoljenje za klube Mrs. Josephine Kunčič-Per-votti, 397 E. 156th St. naznanja, j da je dobila sedaj v svoji restavraciji dovoljenje, kot ga imajo klubi. Toči se vsakovrstno pija-j čo in servira jedila. Prostor je pripraven za vsakojake prireditve.
Zadušnica
Ob priliki desete obletnice! smrti Antona Klančarja se bo v j soboto ob 8. uri zjutraj brala sv.' maša v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji ranjkega so prošeni, da se udeležijo. Novi Philco radio Na trgu so že 1935 Philco radio aparati. Oglejte si jih pri Mandel hardware, 15704 Waterloo Rd. Dobite jih že od $20.00 naprej.
Zabava na prostem Mr. in Mrs.Kern prijazno vabita rojake v prosto naravo v nedeljo, 14. oktobra, na farmi v Mentor, Ohio.
Iz bolnice S Svetkovo ambulanco se je vrnil domov iz bolnice Mr. Frank Lesjak, 723 E. 160th St.
Napadi na Lahe v Ljubljani in Zagrebu. Italija zbira armado ob meji
Belgrad, 11. oktobra. V Ljubljani, v Zagrebu in v Sarajevu so izbruhnile v četrtek velike demonstracije proti Italijanom. V Zagrebu šo dijaki kričali pred poslopjem laškega konzulata, dokler jih ni policija razpršila.
V Sarajevu je ogromna množica napadla poslopje laškega konzulata, katerega je obmetavala s kamenjem. Napadeno je bilo tudi hrvatsko društveno poslopje.
Tudi v Ljubljani so ljudje priredili' velike demonstracije proti Italijanom. Pred poslopjem laškega konzulata je prišlo do velikih nemirov. Ljudje so dobro pretepli nekega uslužbenca laškega konzulata. Da se jugoslovanske oblasti bojijo, da zna priti do resnih posledic med Italijo in Jugoslavijo, priča izjava dravskega bana dr. Marušiča, ki je včeraj izjavil:
"Jugoslovanski odnošaji napram Italiji so tako delikatni, da naše oblasti nikakor ne morejo dopustiti kakih neprijateljskih dejanj proti našim sosedom."
London, 12. oktobra. Glasom verodostojnih poročil iz Italije, je laška vlada poslala na jugoslovanske mejo dva armadna
zbora vojakov, kar je Jako nervozno vplivalo na vso Evropo. Glasom najnovejših poročil je bil morilec jugoslovanskega kralja rojen v Trstu in baje laškega plemena.
Paris, 11. oktobra. Dvajset krogel j, katere je sprožil Petrus Kalemen iz svojih dveh avtomatičnih revolverjev pretekli torek v Marseilles, ima za posledico, da je Francija v političnem smislu močno pretresena in da se širijo govorice o bližajoči se vojni v Evropi.
Vendar trezni krogi, ki pOzna-jo položaj, se ne bojijo vojne. Strah pred vojno polagoma zgi-nja. Umor Franc Ferdinanda vi letu 1914 je imel vse drugačno politično ozadje kot umor kralja Aleksandra in francoskega ministra zunanjih zadev.
Vendar se je Kalemenu skoro posrečilo spremeniti politično mapo Evrope. Umor kralja Aleksandra, ki je bil eden najmočnejših državnikov v Evropi v političnem smislu, je odstranil od vlade moža, ki je jako odločen. Njemu bo sledil 11 let star otrok, kakor to zahtevajo tragične okoliščine, če bo vlada, ki bo vladala v njegovem imenu, močna ali ne, bo pokazala bližnja bodočnost.
Gre se radi edinstva jugoslovanskih plemen, SrBbv, Hrvatov in Slovencev. To edinstvo je bi-io že večkrat na jako nevarnih stezah, in le močna vlada Aleksandra je držala tro-imenski narod skupaj.
Oseba, ki je zelo blizu najvišjih francoskih vladnih krogov, se je sinoči izjavila: "Otrok kot načelnik mlade nestalne države, za katerega vlada posebni re-gentski odbor, bo gotovo povzročil skrbi za jugoslovansko edinost in za mir na Balkanu. S smrtjo Aleksandra je bila mirovna zgradba v tem delu Evrope precej Oslabljena."
Medtem se pa francoska vlada sama nič kaj dobro ne počuti. Ministerskemu predsedniku Doumergue se očita, da ni poznal odgovornosti za varnost življe-
nja jugoslovanskega kralja, ki je bil francoski zaveznik. Včeraj so se na bulevardih v Parizu pojavile močne skupine demonstrantov, ki so psovali policijo, zlasti pa notranjega ministra Alberta Sarraut, ki je načelnik vse policije v Franciji.
Berlin, 11. oktobra. Dasi se fedanja nemška vlada sicer ni točno izjavila glede neprilik, ki so prišle z umorom kralja Aleksandra, pa je čutiti v vladnih nemških krogih, da je umor jugoslovanskega kralja močno uda-lil sedanjo nemško vlado.
V	odgovornih krogih se trdi, da je bil umorjeni kralj Aleksander v precej ozkih stikih z nemško vlado. Aleksandra so smatrali v Berlinu kot proti-utež napram aspiracijam Italije, da dobi popolno kontrolo nad Avstrijo. časopisje v Berlinu povdar- j ja, da so Hrvati in Slovenci veči- j noma rimo-katoličani, dočim soj Srbi pravoslavne vere.
Te vesti seveda prihajajo iz nemških virov in jih ni vzeti za j skrajno resne. Interesi Nemčije j so bili še vedno, da se naredi spor med Jugoslovani, ker nem-1 ška politika je prepričana, da le I v jugoslovanski ne-edinosti mo-1 re, izvajati več ali manj odločilen vpliv na Jugoslavijo.
Rim, 11. oktobra, časopis "Giornale d'ltalia," ki je glasilo laškega diktatorja Mussolinija,-izjavlja, da se mišljenje Mussolinija radi umora kralja Aleksandra napram Jugoslaviji nikakor ni spremenilo. Mussolini je še vedno pripravljen skleniti prijateljsko zvezo z Jugoslavijo.
V	posebnem uredniškem članku povdarja "Giornale d'ltalia, da, dasi je laški narod silovito razžaljen radi zadnjih jugoslovanskih napadov na čast in junaštvo laške armade glede "Ko-baridskih junakov," pa Italija čuti, da je v silni premoči napram Jugoslaviji in v tej zave-
Našim prijateljem
Tekom let depresije smo pošiljali stoterim našim zvestim naročnikom naš dnevnik, dasi radi razmer niso mogli plačati naročnine. Radi smo čakali te na-še prijatelje, ki so naročeni na naš dnevnik zadnjih 20, 30 ali 35 let. Mnogi izmed njih so te dni poravnali svojo naročnino, mnogi so plačali za dve, celo tri leta nazaj in naročili še naprej. Tekom zadnjih let so nekateri iz finančnih ozirov tudi opustili list, in na te apeliramo, da se naročijo ponovno. "Ameriška Domovina" je v vseh ozirih vaš najboljši prijatelj v hiši. Obenem pa prijazno opominjamo vse one, ki so zaostali na naročnini, da poravnajo svoj dolg. Mi smo vam pošiljali časopis v prepričanju, da boste poravnali, kakor hitro vam bo mogoče. Ne da bi koga silili, pač pa prijazno opominjamo, da kdorkoli more, mu bomo hvaležni, ako poravna naročnino. Prosimo!
sti še vedno misli, da pride do sporazuma med obema državama.
Belgrad, 11. oktobra. Obstoječe prijateljske razmere med Francijo in Jugoslavijo se radi umora jugoslovanskega kralja nikakor ne bodo spremenile. Toda ljudje v Jugoslaviji se splošno srdijo nad francosko policijo, ki ni znala preskrbeti za dovolj ve-1 iko varnost jugoslo vanskega kralja v Franciji.
Jugoslovanski narod je tudi mišljenja, da so pri umoru kralja Aleksandra delovale italijanske sile, toda pol-uradno odgo-j varja jugoslovanska vlada, da to ni resnica, in to iz vzroka, ker je! mednarodni položaj že itak do-j volj zapleten in se bojijo, da bi( se položaj z enakimi govoricami j še poslabšal.
Da je kralj Aleksander pred svojim potovanjem v Francijo j nekako slutil, da ga mogoče doleti smrt, kaže dejstvo, da je zad- i nje dneve pred odpotovali jem v j Francijo nadzoroval zadnja de-j la nad krasnim sarkofagom, ki i' se nahaja v kraljevi grobnici v! Topolu, kjer so pokopani vsi; srbski kralji in člani družine Ka-1 radžorčevičev.
..... >v ^ SKA,',	M
Paris, 10. oktobra. Včeraj soj položili krsto umorjenega .kralja na jugoslovansko vojno ladjo Dubrovnik. Navzoča je bila kraljica Marija, ki je silno ihtela. j Podpiral jo je predsednik francoske republike Lebrun. Kralj i-ca-vdova je videti silno prizadeta. Predno so zabili krsto Aleksandra, ga je'še zadnjič poljubila na lice.
Več srčnih napadov je dobila kraljica-vdova z a d n j e dneve. Okoli nje so neprestano zdravniki, ki pazijo na njeno zdravje. Ko je bojna ladja "Dubrovnik" odplula iz Marseille pristanišča, je kraljica Marija odpotovala v Pariz, da sprejme svojega sina Petra in ga odpelje proti Belgradu.
Francoska vojaška godba je igrala jugoslovansko narodno j himno, ko so zadnji solnčni žar-1 ki svetili po morju in je "Dubrovnik" zapuščal marseillsko pristanišče, časten pozdrav 101 strel je bil oddan s topovi v trdnjavi.
Paris, 11. oktobra. Mladega jugoslovanskega kralja Petra II. so sinoči skrivej pripeljali v Pariz. Malo oseb v Evropi je bilo kdaj še tako silno zastraženih kot nesrečniv dedič jugoslovanskega'prestola, ko se je nahajal na potu iz Londona v Pariz.
Francoske policijske oblasti so bile obtožene nemarnosti pri sprejemu jugoslovanskega kralja, kar je povzročilo njegovo j smrt, zato so podvojile svojo po- i zornost pri mladem prestolona-! sledniku.
Otroka, ki je bil v spremstvu 1 svoje stare matere, romunske kraljice-vdove, so odpeljali iz vlaka v mestecu Gonesse, dočim je na glavni železniški postaji v Parizu zaman čakalo tisoče ljudi, kdaj se pripelje kraljevič.
Celo pariški policijski načelnik in zrakoplovni minister nista vedela o teh načrtih. Oba sta čakala kraljeviča na pariški postaji. Toda dospeli sta samo dve strežnici kraljice Marije in dva voza kraljeve prtljage.
Lpuis Adamič se ponovno American Federation of zaletuje v Jugoslav^, Labor poživlja Eoosevelta, kateri prerok« je konec da uniči brezposelnost
New York, 11. oktobra. Po- San Francisco, 11. oktobra, znani pisatelj knjige "A Native's Konvencija največje ameriške I return," Louis Adamič, se je delavske organizacije, American j včeraj izjavil glede umora jugo- Federation of Labor, je sinoči slovanskega kralja sledeče: Potrkala na vrata NRA in resno "Otroka kralja moramo obžalo- ■ zahtevala več dela za brezposel-' vati. Kruto je, da so ga iztrgati;ile- Sprejetih je bilo več zelo ! od njegovih študij v Angliji, da Važnih resolucij, v katerih se po-| bo postal igrača borečih se poli-! zivUe predsednika Roosevelta, jtikarjev. Seveda se bo vrnil v nemudoma skliče zastopnike : Anglije, Je to normalen šolski j delavcev in industrij in skrbi za ! otrok, popolnoma nedolžen pri t0> da armada brezposelnih ne črnih zarotah in kompliciranih stalna armada v Zedinjenih intrigah, ki tvorijo zgodovino državah. V resolucijah se nanj egove domovine. Nobene pri-j dalje zahteva, da postane NRA like ni, da bi on kdaj vladal v vladna organizacija močnejša in Jugoslaviji. Sedanja vlada, re- uspešnejša, in da bodo zastopni-gentov ne more dolgo živeti. Ki delavcev imeli v njej polno Preveč dolgo zatiranih strank je i besedo, člen 7-A od NRA se mo-v Jugoslaviji, ki bodo sedaj pod- ra dobesedno spolno vati. Ta vzele priliko za akcijo. Neveru-:c'en daje delavcem pravico or-jem, da bo sedanja vlada trajala vanizirati se in se kolektivno do novega leta. Aleksander je| Pogajati potom svojih unijskih vladal z močno in neusmiljeno j zastopnikov s kompanijami. To-
roko. Strah je držal ljudi nazaj.; da skoro vse večje kompanije Toda sedaj je mrtev. Pes očitno kršijo glavne določbe te-::ginil in nedrij bodo prišle vse ka člena. Toda za delavce je naj-mačkenadan in mijavJade! Dr. bolj važno, da se ta člen NRA Radensko Stankovič, eden izmed I dobesedno izpolnjuje. In če se treh regentov, je najbolj inteli- ne bo, tedaj morajo delavci po-genten. Princ Pavel, kraljevi j slati močno delegacijo v kongres, bratranec, je zmožen, in briljan- k> naj prepriča narodno zborni-fen mož, dasi je nekakšen lo- co> da ameriški delavci ne more-pov ! ! ! Perovič iz Zagreba je j° več stradati v bodočnosti. De-pa bil imenovan, ker ima moč; Izdajalci imajo neomejno pravi-mted Hrvati." Adamič je končno co- da se organizirajo, toda ta prerokoval strahovlado v Jugo- pravica se delavcem stalno odre-člaviji, da bodo politične organi-.; kuje-
zacije v deželi začele z napadi in	———0-
da bodo ustrahovani Hrvati v j	"RdeČe F()Že"
svoji deželi radi umora. (Op. uredništva. Vse te trditve Ada-
Dramsko 'društvo Anton Ve-
miča je resno zavrnil eden prvih j'0™* prir£f ^eljo, 14. ok-,ameriških diplomatov, dr. Johni obrf na ,odru Scenskega de" D. Prince, ki je bil osem let po-	d«?ma na Waterloo Rd.,
slanik ameriškega naroda v Bel moderno delavsko draTno Rde"
gradu, in o katerega izjavi prinesemo jutri uredniški članek.)
-o--
Kampanjski zastopniki
če rože." Pričetek ob 3. uri popoldne. Po predstavi bo ples in prosta zabava v avditoriju, spodaj pa se servira večerja. Kri-,r j'. \	. . . štova godba igra pri plesu. —
Mr. John L. Mihehch, ki je Vstopnina samo 45c v predpro-s ovenskvzastopmk za kampanjo daji> prl blagajni 50c. Slovenci Davey za governerja, nam na-;R0 prijaJ5no vab]jeni k obilni znanja, da so sledeči rojaki nje-1 udeležbi
govi pomožni zastopniki: Joseph j	'_0_1
Svete za Lorain, O., Anthony :	Sinko dospel
Hochevar Jr. za Bridgeport, O J Pri Ml, in Mrs. Martin Vato-Frank Beretič za Lake, Geaguai vec se je oglasila tetica štorklja in Ashtabula okraje, Anthony: in pustila zalega sinčka. Mrs.
Cimperman za West Park, John j pauiine Vatovec je pevka pri Rozanc za Co hnwood, Frank društvu Cvet. Mati in dete se
Perme za StClair Imena dru- Lahajata v domači oskrbi na g,h zastopnikov sledijo pozneje. 9717 Prince Ave. Iskrene čestit.
--—o—--jke,
Zaposljena štorklja	____0_
Pri družini Mr. in Mrs. Leo j	p Euclid'
Virant, 6111 St. Clair Ave. se je i sha? l '
, ., v . , . , ,	Staršem otrok, ki so se vpisa-
uglasila včeraj teta štorklja m H y mladinsko šolo v Euclidu> „
prinesla zalo hčerko. Mati Je n^nanja, da pošljejo s^oje otro-. prej Vera Grdi nova, oee je ke v šolo prihodnjo soboto, to je, pa iz poznane Virantove družine j jg oktobra> dopoldne. Kakor v Lorainu in poznani slovenski >;adnjič( tako naj bodo tudi to
odvetnik, čestitamo Mat, m; p* v *&rani ob 9. uri «jutraj. otrok se nahajata v. bolnici sv, Tn ura je sedaj sta]na Re
Ane m se dobro počutita.	• . „ , ^v. ..
^	si vse, da s^ držijo točnosti.
Smrtna kosa	_o__
Umrl je Jos. Francekovič, star j Pomožni načelnik 49 let, samec. Stanoval je pri! župan Davis išče $6,250.00, da družini Baron na 947 E. 220th bi ustvaril urad pomožnega poŠt. Pogreb ranjkega se vrši v libijskega načelnika in tako pre-soboto pod vodstvom A. Grdina i skrbel svojemu prijatelju kapi-in Sinovi. Bodi mu rahla ameri- tanu Emmet Potts dobro službo, ška zemlja!	j Toda denar bo gilno težko dob{ti
Kokošja večerja	Zadušnica
Dobite jo, okusno in pristno, Za pokojnim Janez Skulj, do-soboto, 13. oktobra pri John ma iz vasi Hrastje, se bo brala
Gorše, 982 E. 207th St. 35c. Dobra godba.
Samo i sv. maša v pondeljek, 15. ok-
__! tobra ob 7. uri zjutraj v cerkvi
sv. Vida. Prijatelji ranjkega so Otroka so zbudili včeraj in prošeni, da se udeleže, mu povedali, da je njegov oče bil	Valilo
umorjen in da je on naslednik: Mr Mrs Jakob fa Antoni. , prestola. Peter je bil ocividno ja SuseI> iaM E 54th gt ..
ganjen, kajti joka skoro nepre-, jazn() vabita prijatelje na fish Utano. Aleksander mu je biLfry in kokošjo večerjo, prVo v
namreč jako skrben oce.	petek, drugo v soboto.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays	_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.&u Za Cleveland, po raznašalcih: celo l*>to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIFTIOIN RATES: U S nnd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U S and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year_
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.	_
No. 240, Fri., Oct. 12, 1934
<4
Nov Sarajevo"
Ameriško časopisje ob priliki umora jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marseilles, Francija, prinaša razna uredniška mnenja, ki so več ali hianj zanimiva in pomembna. Da vidijo naši čitatelji kaj mislijo Amerikanci o tem najnovejšem atentatu, prinašamo zaenkrat uredniški članek, katerega je priobči dnevnik "The Cleveland News' ob priliki umora jugoslovanskega kralja. Članek nosi naslov "Another Sarajevo?" in uredništvo piše sledeče:
"Salva krogel iz revolverja je zopet zadonela po vsem svetu. Umor jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega ministra za tujezemske zadeve, Louis Barthou, je dogodek, ki povzroča največje' vznemirjenje, obdano s težkimi političnimi posledicami, ki lahko zadenejo sleherni evropski narod.
"Ali bo odmev strelov, ki so bili oddani od jugoslovanskega prenapeteža napram svojemu kralju in napram francoskemu ministru, povzročil, da ponovno zaslišimo korakanje oboroženih mož, treskanje pušk, škripanje artilerijskih vozov in bučenje zrakoplovov, ki nosijo smrt nad nami?
"Vse to se je zgodilo po morilskem atentatu in tragediji v letu 1914, ki se je pripetila v Sarajevu.
"Toda danes ni ostro izbrušenih načrtov za vojno, kot so jih imeli v letu 1914, ko je nemška armada vdrla v Belgijo. Evropsko blato je danes mnogo bolj komplicirano. V resnici kaže umor na razdeljeno mišljenje v Jugoslaviji, ali se naj Jugoslavija pridruži Franciji ali Nemčiji. Aleksander, ki je stopil že večkrat na noge Mussoliniju, nikakor ni rad' gledal laškega vpliva. Začel je dogovarjati se s Hitlerjem." Toda za popoln prelom še ni bil pripravljen. Prišel je v Marseille v spremstvu ministra Barthou, da se pogovori s Francijo, kako ponižati Mussolinija.
"In to je mogoče vzrok umora Aleksandra. Njegovi nasprotniki doma so menda mislili, da je to ugoden čas, da se znebijo Aleksandra. In če je Evropa razumna, bo smatrala ta dogodek kot eksplozijo v jugoslovanski notranji politiki, ne p3, kot mednarodno afronto, ki naj se zbriše s potoki človeške krvi.
"Mussolini in Hitler sta centralni figuri v tej svetovni drami, ki je sedaj .dospela do vrhunca. Če je laški diktator pripravljen in želi vojsko, tedaj dobi v umoru kralja Aleksandra dober izgovor, da napade Avstrijo ali pa da napove vojno Jugoslaviji. Če je Nemčija pripravljena, tedaj Hitler lahko smatra umor kot udarec proti samemu sebi. Barthou je bil umorjen, ker je bil na strelni črti, nedolžen sicer kot žrtev, toda silno zasovražen pri Nemcih.
"Toda oba, Mussolini in Hitler, imata svarilen vzgled z umorom Dollfussa, kot v umoru predsednika francoske re-publke Doumerja v letu 1932. Dasi je bil umor Dollfussa kot Doumerja začrtan ,da eksplodira evropski sod s smodnikom, pa -je potegnil blagodejni veter preko obeh dogodkov in pamet je prevladala.
"Prismodarija umora, tragična kot je, da bi se izkoristila za mednarodno klanje, kot smo ga doživeli v zadnji svetovni vojni, je vsakomur jasna. Svetovna vojna je zahtevala 20,000,000 žrtev.
"Nikakor ni mogoče preko noči razplesti štrene, ki se vije okoli evropskih intrig, zvez in tajnih pogodb, odprtih in tajnih sovražnosti. To vzame čas. Toda umor v Marseille na vsak način kaže, da bo potrebna mogočna roka kot jo ima Mussolini, da prevzame kontrolo v težavnem položaju. In če Mussolini pošlje armado na tujo zemljo, pomeni to vojno. Na drugi strani pa grozote svetovne vojne so menda še vedno tako strašne, da bodo preplašile gospodarske vojske, da ne zavihtijo prehitro meča.
"Danes je čas za pametno razmišljevanje in jasen razum. Evropski državniki lahko pokažejo svoje najbolj plemenite zmožnosti, ako dokažejo, da znajo preprečiti vojno, kot pa če dokažejo, da znajo povzročiti vojno.
Iz življenja naših pionirjev
UREJU.IE A. G.
smo povpraševali voznika, kako daleč je še do vrha. Toda bilo je vedno dalje. Voznik nam je namreč najprej povedal, da je bliže, in tega smo se potem držali. Toda bilo je dvakrat tako daleč, tako da smo dospeli v Hinje vsi utrujeni. Ko smo dospeli tja, so nam na čast pričeli potrkavati v zvoniku. To nas je naredilo ponosne, češ: pa smo le dospeli, čeprav bi bila taka pot v Ameriki bolj za ovce.
Pri hiši v Zverčah, odkoder je dospela Mrs. Ana Butala, so rekli pri Čerčkovih. To je, velika vas, ki šteje do sto hiš.
Mrs. Butala je bila stara šele 15 let, ko je zapustila domovino. Radi tega ne moremo preveč od nje pričakovati, da bi nam pripovedovala o domovini. Izgovorila se je, naj mesto nje tozadevno pove njen brat Dominik, ki se nahaja na 3616 E. 81st St., že dolgo vrsto let in je istočasno prišel v Ameriko z Mrs. Butala za očetom, ki je bil že sedem let prej v Ameriki. Tako imamo sedaj pred seboj nove pionirske družine, ki so dospele sem pred 39 in 40 leti.
Mrs. Butala je imela tri brate: Jaeka, Josepha in Dominika. Naš pionir Dominik še ni bil rojen, ko so njegov oče in oče naše pionirke odšli v Ameriko. Mr. Dominik je star sedaj čez 49 let, torej so šli oče v Ameriko že pred petdesetimi leti ter se torej lahko štejejo med najstarejše naseljence. Oče Kostelic so se priženili k Črč-kovim; mati so se prej pisali Mary Škufca. Oba sta iz iste vasi. Naš mladi par, bratec in sestrica sta se podala sama na pol leta 1895; o sv. Jakobu sta bila na sredi morja, tako je povedal Dominik.
MRS. ANNA F. BUTALA
Da, da, možje pionirji se lah- j ko ponašajo, kako so šli po tr-! njevih potih življenja v Ameri-' ki, toda ne smejo pozabiti, kdo : jih je spremljal v vseh dneh, odkar so si vzeli žene za spremljevalke in tovarišice, ki so stale ž njimi kakor Spartajike ter nosile vsa bremena, še celo več nego moški.
Mr. Frank Butala si je v svoji mladosti in previdnosti izbral prav tako, ki je bila za njega že od nekdaj določena rečemo in vemo, da se tal a čuti srečnega in nega s svojo si jo
na potu svojega življenja do smrti.
Mrs. Anna Butala, rojena Kostelic, je doma iz vasi Zverče, fara Hinje. Ko beremo o Ili-jjijah, nam poleti misel na visoke gore, kamor se dospe v dveh urah iz Žužemberka. Ta hoja je posebno imenitna zlasti za nas, ki pridemo tja iz Amerike, l.eta 1925 smo jo merili peš, pa ne samo peš, imeli smo konja in voz, toda smo hodili ob vozu in pomilovali ubogega konja,
Kar ve povedati o očetu, je to, da so bili oče čevljar že v domovini in tudi pri vojakih, kar jim je prav prišlo, da so tu \ Ameriki sami popravljali čevlje, delali so pa v znanem Union Roll Mill ves'čas " težka dela. Oče so umrli pred 18, mati pa pred petimi leti. Ko je prispel naš mladi pionir kot štirinajstleten fant v Ameriko, je kmalu spoznal, da je sposoben za do-našat vodo, potem je pa pritiskal kovačem njihove mehove, in sicer -v neki tovarni, kjer so izdelovali verige. Priden in pripraven pri delu, si je pridobil naklonjenost bossa v tovarni in ko je še dorasel na moči in po letih, so ga kar obdržali, da je sam verige koval, nakar je ostal več let v imenovani tovarni. Nato je nadaljeval tudi v drugih tovarnah, a povsod s težkimi deli.
Družina Dominik Kostelica je že 27 let v hiši, ki je last družine pokojnega Antona Suha-dolnika. Teta štorklja je redno zahajala h Kostelčevim in jim nanesla štiri sinove in šestero hčera, brez onih dveh otrok, ki sta že umrla. Z očetom in materjo šteje Kostelčeva družina dvanajst oseb. Ce bi pričela tovarna obratovati, bi se pri njih obrnilo za 100 procentov na bolje. Zdravi sinovi in hčere, pripravljeni za vsako delo in zmožni, zato pričakujejo, kakor tudi drugi, boljših časov.
Soproga Mr. Dominika Ko-stelca je doma iz Velikega Lipja tara H nje, iz Crčkove hiše. Taka družina se lahko imenuje pionirska in po pravici zasluži to ime. Dasi je bil popis namenjen le Mr. in Mrs. Butali, toda ker je Mrs. Butala sestra Kostelica, je radi tega omenjena tudi Kostelčeva družina.
Zdaj se pa ponudimo še malo pri Mrs. Butala, da izvemo, kako se ji je godilo, ko je dospela v Ameriko.
Z bratom sta dospela v New-burg k očetu na dokaj revno stanovanje, kar zdaj imenujejo "šendo." Ker je tiste čase zelo manjkalo dekel za salune in po-
la Klinova gostilna z dvorano na St. Clair Ave., med 58. in 60. cesto, se je tam udinjala v službo. Bila pa je ne samo mlada, marveč tudi male postave, tako da so jo med več služkinjami imenovali "ta mala." In ko so jo Mr. Butali priporočili, so rekli: "Ti, vezmi ta malo!" Vsi stari naseljenci vemo, kako smo se takrat ženili. Če nisi bil navajen hoditi v gostilne, kamor so iz starega kraja prihajale vedno nove dekle, potem ni bilo zate sreče in upanja, da boš dobil ženo. Le v salunih si bil dobrodošel, posebno če si imel lepe tedenske ali dvotedenske plače; tam si lahko gledal preko bare dekletom v obraz. Toda ni bilo dovolj, da si samo gledal, treba je bilo tudi pokazati, da imaš groš, da si za kaj, da zaslužiš, potem si lahko vsaj upal da te bo ena izmed dekel izvolila za svojega bodočega moža.
Pri Mr. Klinu (Turku) so tedaj služile kar tri krasotice. — Ena je bila gospodična, ki je sedaj vdova Mrs. Modic, prej poročena Muhič, druga Mrs. Fab-jan, kot pestunja pa je bila najmlajša in tudi najmanjša Mrs. Butala. Ker ni bil tudi Mr. Butala eden največjih, so oni, s katerimi so skupaj hodili izbirati dekleta, priporočali, naj on vzame "ta malo" in tako se je zgodilo. Mr. Butala je hodil h Klinovim kot muzikant, radi česar so ga vse dekle rade imele. Tam pri Klinovih je imela vaje godba na pihala, katero je takrat poučeval Mr. John Zor-man. Našemu pionirju torej ni bilo težko, pridobiti si naklonjenost ene izmed krasotic. Fant je bil fest, bil je muzikant in delal je rad. Pisec sam ve, da je bilo vse to res, ker je stanoval v dvorišču za dvorano in je hodil poslušat, kako so prak-ticirali godbeniki v dvorani. Istočasno kot Mr. Butala si je izbiralo svoje tovarišice še mnogo drugih fantov, med katerimi je bil tudi (sedaj že pokojni) Nick Vidmar, p. d. Miklavž. Takrat so fantje v resnici nekako fantovali kakor doma po vaseh. Sedaj je moda vse drugačna; vse se seznani le na plesiščih.
Sprejemni in poslovilni večer Rev. Slajeta
Cleveland (Collinwood), O. — tki se je izrazil sledeče:
Zakaj nosi ta dopis tak naslov, vam hočem v naslednjih vrsticah pojasniti.
Takoj vorica, da je Rev. Škur, ki je župnikoval do svoje prerane smrti v Pitts-
Dragi Father! Lorain ni najlepša vas na svetu, ali kot dober poznavalec človeške duše, ko se je raznesla go- Ti bo lahak obstoj na novem naš bivši župnik, | mestu. Vi, župljani sv. Cirila in Metoda fare, danes kličete svojemu župniku Hozana. Glej-
oziru, vam v veselje in ponos, plačilo vas pa čaka tam, kjer ni več žalosti in trpljenja, kjer se srce umiri — nad zvezdami.
Frank Kovačič. --o--
V soboto pa v Collinwood!
burghu, Pa., odšel po svoje pla- te, da mu ne boste klicali cez čilo v večnost, so začele krožiti I leto dni: križaj ga!"
govorice, da bo njega nasledo-1 val naš priljubljeni Rev. Slaje. Lorain, Razume se, da kadar pride do " izpremembe v duhovniških vrstah, se ljudje več ali manj vznemirjajo. Ne vem, ali se je že kdaj več govorilo o tem problemu v naši župniji ali ne. Vem pa, da je bilo govorjenja veliko, slabega in dobrega, resničnega in neresničnega.
Skozi dva meseca smo bili župljani fare Marije Vnebovzete in izmed nas vseh pa Rev. Slaje v neki negotovosti. Kajti dokler ne dobi duhovnega dekreta iz škofijskega-urada, da e premeščen, toliko časa vse ljudske govorice nimajo nikake-ga pomena, pa jo vso župnijo.
Škofijski organ, The Catholic Universe Bulletin, je z dne 16. atna Pevka-avgusta prinesel notico, da je Rev
stratorja župnije sv. Cirila in Metoda v Lorain, O. Službo je
F
Za njim je govoril župan me-Ohio, ki je obljubil Rev. Slajetu v slučaju potrebe vso naklonjenost. Govoril je tudi sodnik mestne sod-nije in še en mestni uradnik. Oba sta izrazila podobno kot župan. Slovenski councilman, Mr. Svete je izrazil željo, da bi ga spopolnil Rev. Slaje v slovenščini. Mr. Bučar je omenil, da bosta z Rev. Slajetom organizirala banko. Mr. Svete je najbolj poznana oseba med lorain-skimi Slovenci in je citiral imena vseh dosedanjih slovenskih duhovnikov, ki so delovali na župniji v Lorainu. Omenil je, da je Rev. Slaje njih deseti žup-čeprav poplavi- njj(	•
Pevske točke sta proizvajali Mrs. Černe in neka druga izvr-Podana nam je bila tudi ena soprano solo v an-
Slaje imenovan "za admini- grščini; imena pevke, žal, ne
vem. Deklamirala je pet let stara deklica in šopek cvetlic je
imel nastopiti že 22. avgusta. Vodsk Rev- Slajetu druga
deklica. Nato so prišli na vr-
Cas za vse potrebno urediti je bil zelo kratek, kajti za njegovo 12 letno delovanje med nami, je bil
sto Collimvoodčani. Prvi je govoril Mr. Koncilja, ki je omenil, po mojem mnenju toliko |da bi bilo 300 udeležencev iz da bi mu voščili ob I Collinwooda, ako bi vedeli za to
Mr. Kastelic
upravičen,
odhodu od nas prisrčni zbogom.j Pa niti tega mu nismo dali. Po pravici si je marsikateri faran mislil sam pri sebi: "Ali Rev. Slaje res nima nobenega prijatelja, da bi ga spremil na novo	.. .
Kje so sedaj Rev. | pevski zbor Iliri j o^m dramatiko
slavnost. Mr. Kastelic je priporočal Lorainčanom, naj sledijo novemu župniku, pa jim bo zagotovljen lep napred&k. Mr. Kovačič je govoril o zaslugah, ki si jih je Rev. Slaje stekel za
govor
Dne 6. novembra 1898 sta postala Mr. Frank Butala in Kastelčeva gospodična mož in žena. Kakor je razvidno iz njiju poznejšega življenja, se nista še niti enkrat za to pokesala.
Mr. Butala je potem kmalu prišel do časti kapelnika godbe ter godbo vodil uspešno naprej, dočim je nova gospodinja delala za dom in hišo.
Mr. Butala je vedel, da samo z godbo ne bo dovolj kruha za družino, radi tega se je lotil trgovine, in sicer trgovine z obutvijo, kakršno je naselbina najbolj potrebovala.
Odkar je pričel svoje trgovsko podjetje, ni nobenkrat nazadoval, marveč zmerom napredoval, vedno zadovoljno posle izvrševal. Mir in zadovoljnost je bila pri njih v trgovini in družini do današnjega dne.
V družini se je rodilo šest otrok; trije teh so umrli še nedorasli, trije so pa z družino še danes. Starejša hči Mary se je poročila in stanuje v domači hiši, eden sinov je odvetnik in sicer Ralf, drugi, Frank, je dijak in pomaga tudi doma v trgovini. Cast tako složnim ljudem !
Vsi, ki poznamo Butalovo družino, smo nanjo ponosni. Naselbini dela čast z lepo urejeno trgovino. V družbi pa Mr. Butala vedno pomnoži kratkočasje, ker je rad z veselimi vesel in družaben. Njegova cenjena soproga v tem nič ne zaostaja; veseli smo vselej, kadar se nahajata med nami bi.
župnijo:
.Slajeta prijatelji!"
Kljub kratkemu času, ki smo ga imeli na razpolago, bi se dalo prirediti primeren poslovilni večer Rev. Slajetu. Ker pa ni bilo nikakega priporočila glede tega od naših predpostavljenih, smo bili tudi mi tega mnenja", da bo boljši sporazum vladal med župljani, ako damo neko-! Uanov-liko zadostila Rev. Slajetu nekoliko pozneje. Ker v teh ozi rih smo mi ljudje zelo občutljivi in dostikrat si napačno tolmačimo mišljenje svojega bližnjega. Posledice škodujejo nam vsem, največ pa župniji sami.
Tako smo pustili Rev. Slajetu, da je skromno, kot je pred dvanajstimi leti prišel k nam, tudi skromno odšel od nas. Nismo se motili, ko smo menili, da bodo župljani sv. Cirila in Metoda ravnali di ugače kot mi, ker oni so priredili svojemu g. župniku Rev. Virantu poslovilni večer, iz tega vzroka smo si tudi tolmačili, da bodo tudi novemu župniku zaklicali: prisrčno
v Collin woodu. Mr. Pezdirc je govoril tako prepričevalno, da so ženske in tudi nekateri moški začeli iskati robce ter si brisati solze. John, kje si jih pa nabral za tak, milobe poln
Nato je Mi'«- Ižanec izročila slavijencu ček za §227.-50, kot skromen dar bivših žup-Ona ni govorila, a njene molčeče kretnje so govorile _ | mesto nje, ker po njeni zaslugi se .je mogla tako velika vsota nabrati skupaj. Pomagala ji je 'Mrs. Skubic, Kovačič in Zupančič.
ki je le s težavo vlekel voz. Ves dobne boarding hiše, se je
nu-
dobrodošli med nami! Ni bilo treba dolgo čakati. Takoj prvo nedeljo v septembru so zavedni Lorainčani priredili novemu dušnemu pastirju sprejemni večer. Ako bi slučajno mi ne zvedeli, kaj se godi v Lorainu, bi slavnost minila brez nas. A hvala Bogu, da smo zvedeli še pravočasno, da smo mogli k slavnosti doprinesti svoj delež. v par dneh nam je bilo mogoče obvestiti le nekaj njegovih prijateljev in vsak se je z veseljem odzval vabilu. Pevski zbor Ilirija je takoj sklenil, da se slav-l osti udeleži. Končno nas je bilo skupaj 107 oseb in smo se ob 5:30 zvečer omenjene nedelje v 25 avtomobilih peljali v Lorain.
Ob osmih zvečer je prišel Rev. Slaje v spremstvu Rev. Vukoni-v veseli druž-ka v dvorano burno pozdravljen.
I Na odru, deloma za zaveso, je
•Po-
Bodita srečna še na mnog;i \%apel zbor, Ilirija , pesem leta tako v družini kakor v tr-1 zdrav," pesem, ki opeva Savinj-
govini. Hvala lepa za tako za limivo poročilo. Mr. Butala bi
ski do! in "Ne
rojstni kraj slavljenca zveni mi," ter "Svarje-
Lahkojvrat je imel ožuljen, oje ga je Mr. Bu- j tolklo po stegivh, ko je kolesje
dila Mrs. Butali ali tedanji mla- moral še večkrat prijeti za pfe-ji'je," ženski zbor. Takoj nato | glejte da ne
Končno je bil poklican k besedi slavljenec sam. V lepih besedah se je zahvalil svojim faranom za tako lep sprejem. I Enako se je tujdi zahvalil svojim ljubim Collimvoodčanom za 1 tako veliko udeležbo, j Nato je Mr. Rakar podal g. slavij encu mal dar "smokig table," rekoč: "Sprejmite ta mali dar od vaših udanih pevcev in pevk. Skromen je dar, a darovan je iz srca."
Program je bil zaključen s pesmijo iz operete Silvije, katero je Rev. Slaje prestavil iz angleščine. Lep večer je bil, vse je bilo veselo, staro in mlado, najbolj pa slavljenec sam. Naj bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so kaj darovali v ta namen. Posebno onim, ki so darovali v vsoti, dali avtomobile in se še sami udeležili. Vsi oni, ki se niso mogli udeležiti ali niso vedeli, kar smo vedeli mi, naj, kadar jim bo prilika nanesla, obiščejo lo-rainskega župnika. Zagotavljam. vam, da boste prisrčno sprejeti in dobro pogoščeni. — Hvala vam, Lorainčani, za trud, ki ste ga imeli z nami. Fino ste se odrezali. A mi smo pa storili le del tega, kar smo Rev. Slajetu dolžni, ker pri danih razmerah ni bilo mogoče več storiti, se.moramo zadovoljiti s tem, kar nam je bilo mogoče storiti.
Naj zaključim ta dopis z be-Isedami Rev. Vukoniča: danes | kličete svojemu župniku hozana, boste nikdar, do-
Članice ženskega kluba Slovenskega doma na Holmes Ave. priredimo, v soboto 13. oktobra zvečer kokošjo večerjo. Slame "spring chickens" bodo dale življenje za ta večer. Tudi drugih dobrot ne bo manjkalo. Pijačo smo preskrbeli najboljšo, tako da se vam ne bo treba kislo držati. Skušale bomo z vsem kar najboljše postreči, da bo vsak lahko rekel, da je popolnoma zadovoljen. Vstopnina bo 50c za večerjo in ples. Godba Krištof Trio nam obeta najlepše valčke in polke.
Naj nikogar ne manjka v našem domu ta večer. Saj kuhinja Slovenskega doma je velikega pomena za naselbino. Ako imamo potrebščine, ki spadajo v kuhinjo, lahko postrežemo za vsak največji banket ali svatbo. In k temu nam boste najbolj pripomogli z vašo navzočnostjo v soboto večer. Sami boste pa imeli prijeten večer ter pozabili na vse gorje, ki nas tare v današnjih časih. Vljudno vabimo vse cenjeno občinstvo, da nas poseti, posebno pa delničarji in delničarke ter direktorij Slovenskega doma.
F. Susel, zapisnikarica.
-o-
Ne kleti policistov
Paul Christie, 739 Castleton Rd., je maja meseca lansko leto dobil od policista Frank Schaf-ferja tiket radi kršitve neke manjše avtomobilske postave. Christie se je tako razjezil radi tega, da je obdelal policista z raznimi nečednimi psovkami. Radi tega je bil Christie obsojen v plačilo $49.00 globe. Christie se je pritožil na Common Pleas ' sodni j o, ki je obsodbo potrdila, nakar se je pritožil na apelatno sodnijo, ki je prvotno obsodbo zavrgla, a policist je tožil naprej na najvišjo sodnijo države Ohio, ki.je potrdila prvotno obsodbo, nakar je Christie tožil na najvišjo sodnijo Zed. držav, da reši vprašanje, če sme razjarjeni državljan psovati policista. Najvišja sodnija pa ni hotela prevzeti slučaja in Christie bo moral plačati globo $49.00. Stroškov z raznimi apelacijami in z odvetniki je imel nekaj nad $2,000.00. Kdor ima, ta lahko toži.
Starostna pokojnina
Martin L. Davey, demokratski kandidat za governerja države Ohio, je včeraj napadel postavo, ki določa starostno pokojnino. Ena izmed določb te postave je, da če ima h. pr. kdor posestvo, vredno $3,000, toda je brez vsa-kih drugih sredstev, lahko dobiva starostno pokojnino, toda posestvo mora najprvo prepisati na državo, in v slučaju smrti do-tičnega,r se posestvo proda, in kolikor mu je država plačala pokojnine, se vtrga od izkuplje-r.e svote in vrne državi. "Ali je to starostna pokojnina?" jo vzkliknil Davey. To je navadno posojilo države ostarelemu človeku, ki se mora z obrestmi vrniti. Davey je izjavil, da če bo on izvoljen governerjem, da bo nemudoma naredil pritisk, da se ta sramotna določba vrže iz postav, ki regulirajo starostno pokojnino.
eo] ade ta oči la
jnu' jreb b i akc re\ igol Ji « ost n k iva
fflo ili, ma K
5 Op
irj. kol lase ih brc
OV<
a
eki u
koi či ste
log je ; rer a ' jas jei
ji A
fim
h 'en jej jiu
»rej \
il od;
I1
pni pbg ra
L
>a
ad ki 1
če verjamete, al' pa ne ...
esi en el lile jen "Jud
Hk e, i i I
at fri k Ire je a
Ire ias
r i
,!e el K2 i, i
la
in jp<
r< lir a.j a? Hc
aj p
a
di deklici zelo ugodna pri
Ka,
zadovolj-; ropotalo po kamenju navzgor, j da si izbere službo po svoji že-
boljšo polovico, ki j Le počasi se je premikala naša j je izbral za spremljevalko izletna družba navzgor; vedno.
Iji in volji.
Ker je takrat najbolj
slove-
ro, naj le vrlemu sinu prepusti v oskrbo obuvala. Kot dolgoletni pionir naj se na starejša leta raje malo odpočije.
jrhka lorainska dekleta ser-'kjer bo med vami, klicali mu:
! Ako boste tako ravnali, bo vaša župnija napredo-pozval k besedi Rev. Vukoniča,' vala v gmotnem in moralnem
so
virala okusno večerjo, i'o večer-1 križaj ga ji je stoloravnatelj Mr. Cerne
h
Mama je dala svojemu Francku desetico, da jo dene v šparovček. Francek je desetico vzel, pa je čisto pozabil, da bi se zahvalil zanjo.
"Ampak ljubček moj," ga opomni mati, "ali ne veš kaj so spodobi? Ali nisi še nikdar sli-, šal, kaj rečem jaz atu, kadar mi da ob tednu denar za gospodinjstvo?"
"Toda ljuba mamica, kaj takega vendar ne smem tebi reči! Saj sem čisto dobro slišal, ko si i"> kla atu: 'Ti, stari, ali je to vse?'
tj a liti ;o i.i
Prigode lovcev v malajskih džunglah
(Izvirni prevod za "Amerižko Domovino")
a
e >-
o .e i.
i-1-
)f
;e
a-ia fa a-u-ik k o-0-5li
na a-se ti, liga
011 ;to slike ve. idi L Z
ni.
i en
tie
jas
ila,
;no
ibo
rej
lio,
bo,
iaj-
•eši
dr-
aj-
rze-
iral
v z
/et-
.00.
eopard si je na vso moč pri-adeval, da bi skočil mrjascu la hrbet ter se tam obdržal, očim si je mrjasec prizadeval, a bi dobil leoparda podse in nu's svojimi čekani preparal rebuh. Moji možje so postali b zasledovanju tega boja prav ako razburjeni kakor opice na rev ju, tako da se ni moglo igotoviti, kdo bolj kriči: ljudje li opice. Temu boju smo pri-ostvovali svojih deset minut, n kakor sem že rekel, boj med ivalima se je vršil že preden mo mi dospeli; zdaj smo opa-ili, da sta pričeli obe živali magovati zaradi izgube krvi.
Ko smo ju tako opazovali, je sopard še vedno krožil okoli irjasca, pripravljajoč se na kok, dočim se je obračal mr-asee, ki ni nikoli umeknil svo-ih malih oči od svojega na-protnika, za leopardom z nizko ovešeno glavo, pripravljen, da a sprejme s svojimi ostrimi ekani. V naslednjem trenut-u Je leopard, naglo ko blisk, 'koro bolj naglo kot so mogle R slediti, planil na mrjasca, v stem trenutku pa se je mrjasec •ognal naprej in na stran ter p kakor blisk naglo obrnil v Rnutku, ko je lepopard padel 'a tla. Preden je imel leopard as vstati, je bil mrjasec že na Jem, ga silovito sunil z glavo t1 vrgel na* stran. Stoječ s pr-
nali po mojih besedah.
Manjše živali, ki smo jih tekom te gonje polovili v mreže, smo takoj odpremili v vas, toda te metode smo se mogli posluževati, naravno, samo pri manjših živalih. Večje živali, ki smo jih ujeli, namreč dva leoparda in enega tigra, smo morali z mrežami vred spraviti v kletke, nato pa z zunanje strani porezati mreže, da so se mogle živali gibati v kletkah. Večje srne, ki so se ujele v mreže, so nam povzročile dokaj sitnosti, ker so si zapletle v zanke noge in rogovje in smo jih morali večino pobiti. V mreže smo ujeli nadalje enega tapirja in njegovega mladiča, dva nadalj-na pa v izkopane jame. Največ sitnosti pa so nam povzročili
divji mrjasci.
Vsega skupaj sem prebil zdaj s Tunkujem v džungli na lovu devet tednov, in ujeli smo dva-indevedeset vrst živali, ne ra-čunši med njimi treh tigrov in dveh marogastih ter enega črnega leoparda.
Direktno v Ameriko sem prodal malo živali. Riziko dolgega potovanja v Ameriko je bil namreč prevelik, poleg tega pa je bilo določene na uvoz živali tudi 25 procentov carine. Nekatere mojih živali so dospele v Ameriko potom Hagenbecka.
Ko sem dospel nazaj v Singa-
Pma nogama na svojem so- p0re> me je tam čakalo pismo
Pazniku, je mrjasec, ne, meneč p za leopardovo grizenje in rjo-enje, povesil glavo, zasadil v 'jegovo stran svoj čekan ter nu z enim samim potegljajem 'reParal trebuh. V smrtnem boju se je poizku-leopard še enkrat dvigniti, °da mrjasec se je zopet zakadi vanj, nakar je leopard po-[inil. Mrjasec je še nekaj časa iljaje se stal nad svojim sodnikom, neprestano jezno ruleč, nato pa se je zakolebal 'a zadnjih nogah, klecnil ter -ldel mrtev na svojega poginula nasprotnika. Borba, ki sem Pravkar prisostvoval, je bila esnična viteška borba. Stal fasciniran in nisem se mo-:el Premekniti z mesta. To je nekaj najčudovitejšega, kar °m še kdaj videl. Moje ob-pdovanje tega mrjasca je bilo veliko, da če bi bil z živcem izšel iz tega boja, ne 1 dvignil puške, da ga ubijem. p°kopali smo mrtva borca, atem pa nadaljevali svojo pot. rišedši do male rečice, sem lenil, da se tu utaborimo. Na rev3u smo zgradili platforme, ,er Slho nameravali prenočiti, tl sredi pa smo posekali nekaj ":vJa, da naredimo prostor za zaloge.
^ lovom smo pričeli nasledka jutra in sicer sem vzel s Petdeset mož. Tunku in 8va jahala na Slonu v sre-' io I P° petindvajset mož na vsa-
dno • 'trani naju' koncem teh pa |.a s'°nih glavarji s svojimi sta-
ln«kimi puškami. Ko smo do-
'1>eli nazaj do mesta, kjer sta se
ejšnji dan borila leopard in
lrJasec, smo pričeli gonjo na-
Proti taborišču, domačini
lajajoč po svojih tom-tomih.
ožem sem naročil, naj povzro-
[UJ0 kolikor mogoče hrupa in
__ |op°ta in lahko mi verjamete,
a so se naravnost goreče rav-
J j^Z__________
mu
tski ave
IVO,
ino. je, tvo, /sa-obi-po-sati do-, in poli je-'Ali
člo-vr-i bo i bo a se po-po-
ebQ a z i.
Mr. La Soeufa, ravnatelja zoološkega vrta v Melbourne, ki me je prosil, če bi mogel dobiti za njegov zverinjak nosoroga. Kakor se spominjate, me je že njegov sin Mr. La Soeuf mlajši, ki je bil ravnatelj zverinjaka v Per-thu, prosil pred časom za nosoroga, katerega sem mu tudi dobil in poslal, zato sem sklenil, da kar sem storil za sina, bom po-iskušal storiti tudi za očeta. Odpisal sem mu torej, da bom tozadevno sporočil svojim agentom, če pa oni nimajo ničesar bom šel sam zopet v džunglo ter poizkusil ustreči njegovi želji. Poslal sem torej Alija v Tren-ganu ter mu naročil, naj tamkaj počaka mojega prihoda.
Ker sem imel malo upanja, da bi mogli domačini ujeti lep eksemplar nosoroga, sem se napotil sam v severno pokrajino. V Trengganu-u sem že našel Alija in nekaj glavarjev, ki so čakali name. Kot sem pričakoval, mi niso imeli ničesar posebnega poročati, samo eden njih je rekel, da bom morda našel nosoroga v bližini Rawanga.
"Po čem tako sodiš?"
"Tuan," je odvrnil, "tam so
sledovi."
"Ce je tako, zakaj pa niste izkopali jam ter ga ujeli?"
On mi je nekaj govoril o ljudeh, ki so zdaj zaposleni z riževo setvijo, da nimajo časa itd. nato pa umolknil. Bilo je oči-vidno, da noče o tej stvari govoriti. Ko sva bila z Alijem sama, sem povprašal tozadevno njega, kako in kaj. Ta mi .je povedal, da so domačini res videli sledove, toda ne samo sledove nosoroga, marveč tudi sledove živali, katere se neznansko boje in kateri bi se radi izognili, namreč par seladangov.
(Dalje prihodnjič.)
Namen in delovanje Zveze collinwoodskih društev
Zveza collinwoodskih društev je bila ustanovljena v letu 1929 ob času, ko smo farani Marije Vnebovzete obenem postavili si župnijsko šolo ter hkrati povečali cerkev. Glavni namen te zveze je bil prirejati veselice, igre in zabave v korist cerkve. Delovanje zveze skupnih društev je bilo v začetku zelo plo-donosno. Zelo veliko je bilo po-magano župniji na ta način. Ko pa ni bila sila in potreba več tako nujna, se je ta dobra skupina enostavno razpustila.
V letih depresije smo izpre-videli, da je bil s tem storjen zelo nepremišljen korak. Začeli smo misliti na obnovitev iste, pa v resnici se je zveza oživela nekako pred dvemi leti. A moram reči, da kar smo ob ustanovitvi zveze dosegli v šestih mesecih, nas je vzelo sedaj dve leti časa, da lahko beležimo kak napredek.
Letošnjo pomlad smo po navodilu Rev. Slajeta sestavili provizorična pravila za zvezo. Občni zbor je ista tudi potrdil. Sedaj se bodo dala pravila tikati in potem bo vsako društvo, ki je včlanjeno v zvezi, dobilo en iztis omenjenih pravil. Pravila govore: Društva, ki so včlanjena v zvezi, pomagajo drugo drugemu v slučaju društvenih prireditev. Ali z drugo besedo rečeno: ako. društvo pri-edi veselico, ki je včlanjeno v zvezi, da pomagajo takemu društvu s prodajo vstopnic, ali pa e prireditve udeleže. Društva naj naznanijo dneve svojih prireditev zvezi, da se stvar tako uredi, da društva ne nasprotujejo drugo drugemu. Kadar pa prirede vsa društva skupno veselico, se čisti dobiček nakloni cerkvi po prireditvi ali koncem leta.
Ampak če bi jaz dobil tisto pregrinjalo, bi mi srce igralo od veselja, ker vem, da bi se moji Pepci s tem strašansko prikupil. Kar je zame in za vsakega zakonskega moža velikega pomena, ako ustreže svoji boljši polovici.
Naj se zgodi kar hoče, kdor
bo dobil omenjeni dobitek, bo lahko vesel. Pridite v nedeljo v cerkveno dvorano, pa se boste prav pošteno pozabavali. Mogoče tudi lep dobitek odnesete domov. Nič se ne ve, katerega bo, dokler ni srečka dvignjena. Morda bo pa vas zadela sreča. Poskusite! Frank Kovačič.
Šel je na vešala, da bi se maščeval nad zavarovalno
družbo
Mihael Deteny iz Budimpešte tem so tudi dediči ustreljene-se je izkazal kot eden najbolj
le v »tico )i se
ga
,j se ■ sli-, r mi linj-
ake-! Saj i ro-/se?'
Vsak dan ena
Kako dolgo je življenje
Zdravstveni odsek vlade Zed.: drugem mestu je Nova Zelan-r*av poroča, da je povprečna I dija s 60 leti, Danska 57, Nor-tarost ljudi v Zedinjenih drža- veška 57, Švedska 57, Anglija
kar je najvišja povprečna starostna lestvica na svetu. Na
ah 55 let. Nimamo pa zanes-'■vih poročil o povprečni staro-' i ljudi po ostalem svetu. Neko oročilo pravi, da je v Avstra-Ui povprečna starost 61 let,
53, Nizozemska 52, Švica 51, Francija 50, Nemčija 46, Japonska 44, Indija 23. Kot poročajo statistiki, dožive ženske višjo starost kot moški.
Program, katerega smo si začrtali, se je dobro izpopolnjeval. A ni manjkalo dosti, da niso preteklo poletje naši upi splavali po vodi. Kot znano, smo preteklo poletje izgubili našega voditelja in predsednika, Rev. Slajeta. Kako potreba nam je dobrega voditelja, to se je pokazalo na pikniku skupnih društev preteklo poletje. Bili smo kot piščeta, ki jih koklja zapusti. Vsak zase v svojem kotu smo delovali, a ni bilo nikogar, da bi nas vzpodbujal k skupnemu delu.
Pred kratkim smo dobili novega voditelja in predsednika, ki bo nadomestoval Rev. Slaje ta. Rev. Kužnik se bo z nami mučil in deloval. On je še mlad, poln eneržije ter je velik idealist. Sicer ne pozna razmer še v Collinwoodu, a. se jih bo že privadil. Upamo, da bomo dobro napredovali pod njegovim vodstvom.
Zveza collinwoodskih društev ima bodočnost tudi radi tega, ker tvorijo večino ženska društva in prihaja tudi večina ženskih zastopnic na sejo. Ženske so mnogo ■ bolj agilne kot mi moški, zlasti pri prodaji vstopnic in pri raznih dobitkih. Vem, da tudi moški ne bodo držali križem rok ali da bi delo ovirali.
Prvo prireditev, ki se bo vr šila pod pokroviteljstvom skupnih društev, bomo imeli v nedeljo 14. oktobra in sicer bo card party. Zabava se prične ob 7 zvečer v cerkveni dvorani. Vse kar spada k taki zabavi, bo pripravljeno. Vstopnina je 25 centov. Ni pa to glavni namen, je še nekaj drugega zelo važnega, da se omeni. Omenjeni večer se bo dvignila srečka za posteljno pregrinjalo, krasno delo šivalnega kluba podružnice št. 10 SŽZ. Hislim, da bi se nihče ne branil vzeti takega dobitka, tur di jaz ne. Sicer nimam nikake-ga smisla za posteljno pregrinjalo in mi je vseeno, ako je postelja pregrnjena s konjsko odejo ali s svilenim prtom, meni je le na tem, da se dobro zaspi tako kakih 16 ur. Ako ga je manj, pa že narobe hodi.
maščevalnih mož na svetu. Da se maščeva nad neko zavarovalno družbo, ni žrtvoval samo svojega lastnega življenja, marveč je izvršil tudi umor. Zavarovalna družba bi si bila prihranila $138,000, če bi bila izplačala Deteny ju $12,000, katere je zahteval z grožnjo, da se usmrti, če jih ne dobi.
Deteny je bil poznan v Budimpešti kot lahkoživec, ki je razsipal denar. S takim življenjem je seveda kmalu obubožal, in vse, kar mu je ostalo, je bila njegova zavarovalna polica, ki se je glasila na izplačilo §25,000, če umre naravne smrti, in na izplačilo S50,000 ako umre drugačne smrti.
Nekega dne je prejela zavarovalna družba od njega sledeče pismo:
"Pri vaši družbi sem zavarovan za $25,000, če umrem naravne smrti, in za $50,000, če umrem drugačne smrti. Sedaj sem v denarni zadregi in nujno potrebujem $12,000. Ce mi izplačate imenovano vsoto, se odpovem vsem nadaljnim zahtevam in pravicam na to polico. Če mi pa ne pošljete denarja, boste doživeli neprijetno presenečenje, ker bom izvršil samomor."
Pismo so prejeli direktorji velike zavarovalne družbe, je prebrali, se od srca nasmejali ter je vrgli v koš. Toda njihov smeh jih je drago stal.
Deteny je čakal nekaj časa na odgovor, ki pa ni nikoli do-pel in Deteny je videl, da so njegovi upi splavali po vodi. Zdaj se je desperatni človek namenil, izvršiti svojo grožnjo.
Deteny je šel v neki budim-peštanski kabaret. Tamkaj je uzrl nekega bogatega moža, ki je bil njegov najboljši prijatelj. Deteny se je pričel brez povoda ž njim prepirati, nato pa je nenadoma potegnil revolver ter ga, pred očmi neštetih prič, povsem hladnokrvno ustrelil. Njegova žrtev je takoj izdihnila. To je bil čisto navaden, premišljen umor.
ga moža našli njegovo polico in videli, da je bil zavarovan pri isti družbi kakor njegov morilec. Njegova polica se je glasila na izplačilo $50,000, če umre naravne smrti, in na izplačilo $100,000, če umre druge kot naravne smrti.
In umor, so rekli njegovi dediči, pač ni naravna smrt. Sedaj je šla zavarovalna družba na sodišče, kjer bi rada dokazala, da je žrtev zarote in maščevanja mrtvega moža. Sodni dvor se je sicer strinjal z družbo, vendar pa je moral priznati, da umor ni naravna smrt.
In tako je zavarovalna družba odposlala dvoje čekov: enega, ki se je glasil na $50,000, dedičem Mihaela Detenyja, drugega, za $100,000, pa dedičem moža, katerega je bil Deteny ubil.
Deteny je torej dosegel svoje maščevanje, zavarov. družba pa je imela svoje "neprijetno presenečenje," kakor ji je bil Deteny obljubil.
MALI OGLASI
NAJNIŽJE CENE!
Lepe kokoši, ft.......14c
Cottage Ham, ft.....24c
Majhni steaki, ft ... .17c Čista mast, dva ft. . .25c
Fresh Picnics, ft.....15c
Domače suhe šunke, ft. 24c Riževe ali krvave klobase, 6 za..... . 25e
Se vljudno priporoča vsem našim gospodinjam
L. GUSTINČIČ, lastnik 6128 Glass Ave.
Pet sob
se da v najem, spodaj, kopališče. Nadalje štiri sobe zgorej, ravno tam. Zmerne cene. Vprašajte na 1219 E. 61st St. (241)
Stanovanje
Detenyja so zaprli ter ga ob- | se odda pet sob, kopališče, zgorej. Rent $15.00. Vprašajte na 992 E. 77th St. (Oct. 10. 12.)
PRIJAZNO VABILO! Mi imamo sedaj na razpolago vsakovrstne klobase in suho meso, ker smo uredili najbolj moderno in sanitarno d e 1 a v n i c o za klobase ter sušilnico, vse v enem poslopju. Vse posode so nove kot tudi oprava in stroji.
Kdor želi dobre klobase, mesene, riževe ali krvave, ali suho meso vsake vrste, naj pride k nam in prepričal se bo, da kupi najboljše blago!
Riževe ali krvave klobase, 6 za.........25c
Suhe klobase, ft......21c
Suhi želodci, ft.......20c
Novo kislo zelje, 2 ft.. .9c
Sveže vinarice,ft.....15c
Pork chops, celi ali pol, mladi in pusti, ft... .17c Pork šolder, mali
in pusti, ft.........14c
Pork butts, pusti, ft. .17c Round steak in Sirloin
steak, ft.........HVzc
Mehki pot roast, ft.l2*/2C Telečja jetra, srca,
obisti, ft...........10c
MATT KRIŽMAN JR.
6220 St. Clair Ave.
1132 E. 71st St
PRIJAZNO NAZNANILO
Prijetno domačo zabavo in ples se obeta v nedeljo, 14. oktobra, na prijazni Kernovi farmi v Mentor, O. Tam v prosti naravi je vsako nedeljo dosti zabave za stare in mlade.
Prijatelji dobre postrežbe, svežega zraka, izborne pijače in vesele družbe so prav prijazno vabljeni, da se udeležijo v obilnem številu zabave v nedeljo v Mentorju. Se prijazno priporočava za obilen obisk,
MR. in MRS. KERN
POSEBNOSTI ZA PETEK IN SOBOTO
4 funte izvrstnih jabolk .......
19c
tožili umora. Toda njegovo ob našanje je presenetilo sodnike in občinstvo. Mesto, da bi bil potrt, je zavzel triumfalno pozo. Ko ga je sodni dvor obsodil na smrt na vešalih, se je zadovoljno režal. Videl je namreč, da gre njegovo maščevanje v klasje. Bil je pripravljen 1 SurOVO IMSl©, ft. . . . .26c umreti, samo da se maščuje in
izpolni svojo grožnjo. Sveža jajca, doz..... .25c
Kmalu potem so ga obesili in pokopali. Policija še vedno ni mogla doumeti tega čudnega in tajinstvenega zločina, toda toliko bolj ga je razumela zavarovalna družba. Eden izmed direktorjev je zopet izbrskal njegovo pismo. Izprevidel je, da je Deteny storil samo to, kar je bil obetal. Izvršil je samomor s tem, da se je dal legalno usmrtiti. In iz svojega groba se je maščeval.
Njegovo maščevanje je bilo dvojno, kajti njegovi dediči so zahtevali od zavarovalne družbe izplačilo dvojne vsote, kakor je stalo v polici. Dediči so vztrajali pri tem, da obešenje nikakor ne more biti šteto med naravno smrt. Družba se je branila plačati, nakar so dediči vložili pri sodišču tožbo, — Predsedujoči sodnik je bil istega mnenja kot dediči, češ, da obešenje ni naravna smrt. In tako je bila zavarovalna družba prisiljena, izplačati njegovim dedičem $50,000.
Ali to še ni bilo vse. Med-
PRIJAZNO VABILO
Spodaj podpisani naznanjam vsem cenjenim rojakom, prijateljem in znancem, da smo pravkar dokončali nov prizidek k našemu gostilniškemu poslopju. Da to slavnost dostojno proslavimo, bomo imeli v nedeljo popoldne praznovanje od 3. ure naprej do polnoči.
Izvrstna kokošja večerja bo ser vir ana, kot se bo gostom postreglo tudi z vso drugo izborno pijačo in drugim dobrim prigrizkom. Prav vljudno vabim vse znance in prijatelje, da si ogledajo nove prostore in se veselijo v dobri družbi. Se vljudno priporoča
F. ZUPANČIČ 23126 St. Clair Ave.
Stanovanje
se da v najem. Tri sobe, furnez za sebe. Vse druge ugodnosti. Spodaj, zadaj. — Vprašajte na 1114 E. 64th St.	(241)
Odda se
hiša, ima šest sob in kopališče. Hiša se nahaja na 6309 Edna Ave. Vprašajte na 1234 Norwood Rd.	(241)
OSWALDOVE CENE
Obisti, srca, ft.------8c
Sveža rebra, ft.----14c
Zelje, ft.__________5c
Govedina
za pečenje, ft.____14c
Pork chops,
s konca, ft._______15c
Krvave in riževe
klobase, 3 za_____10c
100 ft. sladkorja __ $5.15 Purmanova moka, 24% ft._______$1.15
Se vljudno priporočam 17205 Grove wood Ave. 731 E. 185th St. Tel. KEnmore 1971
Bodite pripravljeni
Kupite si premog že SEDAJ. L. K. MILLER FUEL INC. 1007 E. 61st Street. ENdicott 1032
kMWMrtiVMWWWVWWWWUW
V na'em se da
hiša, sama za sebe, za eno družino na 649 E. 159th St. Stanovanje na 14618 Thames Ave. Štiri sobe. Stanovanje na 16006 Saranac Rd., pet sob, zgorej. Stanovanje na 646 E. 162nd St.,
TAXIDERMIST
Nagačenje (našopanje) ptičev, rib, živali
MAXINE'S
15706 Waterloo Rd.
Priporočilo!
Za popravilo na strehah, žlebovih ali furnezih ter sploh vsa kleparska dela, ravno tako vse priprave za točenje pive, se toplo priporočam. Točna postrežba, zmerne cene.
Complete Sheet Metal Works
J. P. DOLINAR 6925 St. Clair Ave. HEnderson 473G
7 nVlnrk kiiva ft sest sob, spodaj. Stanovanj i uuuLttiuiva, it....._ inaK ^ Sf v+i.v.
Chase and Sandborn kava, ft...........3lc
SPECH GR0CERIJA llOO E. 63rd St.
Kdor želi
lepe piščance od 4—5 funtov težke, po 24c funt, male suhe šunke 17c funt, sveže vampe 12c funt, sveža svinjska rebra 14c funt, domače kislo zelje 6c funt. Velika zaloga mlade ura-
na 1065 E. 66th St., štiri sobe. V plačilo se vzamejo tudi knjižice International Savings & Loan Co. kot rent. Vprašajte pri International Savings & Loan Co., 6235 St. Clair Ave.
(240)
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
imamo v polni zalogi. Poiiljamo tudi po pošti.
Mandel Drue Co. 15702 Waterloo Rd. Cleveland, O.
Pozor na mesene klobase!
Izvrstne mesene klobase smo začeli sedaj izdelovati. To so jako okusne klobase. Le pridite k nam in se boste prepričali. Vsi oni, ki so lansko leto pri nas kupili mesene klobase so bili ja-
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
IIE 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
P. J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS
setine, lepa zaloga doma naso- ko zadovoljni in se jih tudi dru-
ljenega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam vsem Slovencem in Hrvatom.
Anton Ogrinc, 6414 St. Clair Ave. Za "door prize" v soboto bo lepa kokoš, težka 6 funtov.
gim priporočili. Te fine klobase dobite samo pri
Josephine Russ 951 E. 69th St.
Jako čisti prostori za izdelovanje klobas, kot se vsakdo lahko prepriča.	(Oct.12.15)
POZOR!
Predno kupite pohištvo, Bi gotovo oglejte našo popolno zalogo v obeh trgovinah. Primerjajte cene in blago.
A. Grdina & Sons
HEnderson 2088 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd.
T
Mlada je mirno gledala iz prikritih oči. "Kaj naj bi jaz mislila? Oni drugi, Hrvat, s srno je bil tu. Saj veste. Sicer pa rioben drug."
"Ali je ta dolgo ostal?"
"Nu, tako, — do polnoči. Dokler _ dokler ni prišel mladi gospod."
"Si mu dala piti?"
"Kakor ste mi ukazali in mu obljubili."
"In še preko morebiti?"
"Ne. Še tisto mu je ostalo."
"Morebiti je bil pijan?"
"Nisem opazila."
"Ali sta se videla?"
"Kdo?"
"Nu: Hrvat, Primorec in — Brankec. . . Bog nebeški, saj niti misliti ne smem. . . Ali sta se videla?"
"Videla? Ne."
"Kako da ne?"
"Ker je oni drugi, Morlak med tem šel ven in odšel."
"Kako: medtem? Povej na tančno."
"Saj sem že povedala. Medtem, nu, medtem ko sem se jaz z mladim gospodom v pivski sobi zabavala. Ker mu je bilo morebiti neljubo, da bi ga kdo tu tako pozno videl, in še povrh njegov predstojnik ... In tudi radi srne. . ."
"Na, in tebi je bilo pač tako prav?"
"Zakaj ravno meni?"
"Ali se ne spominjaš, kar sem ti zadnjič dejala? On — sveta Majka božja, niti izgovoriti ' ne morem njegovega imena — in sedaj je vsega konec,

Vabilo na igro in ples
x	katero priredi
društvo sv. Katarine št. 29 Z. S. Z.
ob 7:30 zvečer
V NEDELJO 14. OKTOBRA
V KNAUSOVI DVORANI
PROGRAM
Nastop mladinskega oddelka:
1.	7-letni Eddie Zadnik zaigra na harmoniko
2.	Mildred Russ deklamira: Anka
3.	Joseph Makse zapoje: Ciganska sirota
4.	Deklice zapojo: Sem slovenska deklica in Rožic ne bom
trgala
5.	10-letni Albert Miklaučič zaigra na harmoniko
Veseloigra enodejanka: "FEST FAI^T"
OSEBE
Ema, Stankova teta ....................................Mrs. Johana Mervar
Hilda, Stankova sestra ................................Miss Anica Cirnski
Stanko, dijak ........................................................Mr. John Sušnik
Janko, dijak .........................................................Mr. Frank Skully
Mirko, dijak ............................................................Mr. Frank Kuret
Režira: Mrs. Johana Mervar
Občinstvo je prijazno vabljeno na to prireditev. Po igri prosta zabava in ples. Igra Žigman orkester. Vstopnina 35c. Prijazni vabi
ODBOR.
vsega."
Berta se je omalovaževalno smejala. "Na to že itak več (mislila nisem. In on — gospod Branko, še manj." Od kje veš to?" Nu, ravno iz najinega pogovora."
"M. . ." Horvatička jo je ostro pogledala. "O čem pa sta se prav za prav pogovarjala?"
Ona je skomignila z rameni. "Nu, tako . . . Kakor je — pač gospod Branko bil!"
"Ježeš, ne reci: bil! . . . Kako brezsrčna si! ... Saj ni mogoče! . . . Kolikega smo danes? Že šestindvajsetega? Tri dni ga že ni, a človeku niti ne povedo. . . In meniš, da bi utegnil morebiti oni drugi kaj slišati?"
"Ne vem. Mogoče je že. Pa kaj zato?"
"Mislim samo: moški pač. . ."
"Pa saj sem tudi gospoda Brankota prosila —"
"Kaj ?"
"Grozil mi je. Dejal je, da je on gospodar v tej hiši."
Stara je težko sedla in požr la slino. "In?"
"Nič drugega. Gospodar v hiši da je on. Kar on hoče, to se bo in se mora zgoditi. Dru gega nič."
Horvatička je prekinila zasliševanje. A sedaj se je vsaj lahko govorilo. Sedaj je že vsakdo vedel, da-se je moralo nekaj zgoditi. A ti trije dnevi so bili dušljivo strašni.
Kaj vem'
. Get EUROPE -

:
iS S
London, Paris, Berlin, Madrid, Rim itd.
Novi 1935
Zamenjajte vaš stari radio sedaj
novih 1935 PHILCO
49
na vašo izbero $20-00
in več
PHILCO
Ravnokar smo dobili nov Lowboy, na katerega lahko dobite radio postaje iz vsega sveta, poleg ameriških postaj. In jako malo stane. Novi, 1935 PHILCO 45 L ima avtomatično kontrolo glasov, novi, elektro-dynamic speaker in PHILCO fine tube v krasnem novem kabinetu. Pridite in poslušajte ga.
NA LAHKA ODPLAČILA
Plačajte nekaj malega takoj, ostalo na lahka odplačila, da ne boste nikdar pogrešili denarja.
' Damo dobro ceno v zameno
M AN DE L HARDWARE
KEnmore j!282, 1766
s
I *
i i
15704 Waterloo Rd.
ODPRTO ZVEČER
"Odpravljeno je, poskrbljeno." Stermelc se je splazil do zaprtih vrat kamre ter jih nato naglo odprl. Ozračje je bilo čisto. Da, odpravljeno je torej. Le: kako in kaj?"
"Si gledal?"
"Seveda sem. Nič."
"Čuti je bilo strel."
"In dovolj jasno tudi. A kakor sem dejal: ničesar se bati."
Bilo je eno noč kasneje."
"Zato, ker ni imel puške pri roki. Sicer bi ga bil odpihnil še tisto noč. Ti: — da ne bi dekle navzezadnje —"
"Ta ima danes, mislim, svojega Gorenjoa pri sebi."
"Upajmo. To prokleto prisluškovanje! Zaradi tega se je moralo zgoditi."
Horvatička je težko vzdihni-la: "Najin lasten otrok, ti!"
Stermelc je stisnil pest ter jo položil proti svetilki. "Lasten ali tuj. Tisti, ki te hoče izdati, ali je to tvoj lasten človek? Saj jih imam še dosti takih tam doli od Reke pa gori do Ptuja. Kaj zato? Ali naj bi na stara leta še pa vešalih visela?"
"Da je moral biti tak!"
"Morebiti so ga naredili takega v mestu. A midva, kaj sva pa midva?"
Stara je turobno strmela v svetilko.
"Strmele, pravim ti, včasih mi je tako. . . Vsa hiša je polna krvi in kletve in strahov. . ."
"Ali hočeš morebiti k spovedi ali na božjo pot celo? . Sedaj je prekasno. . ."
"Strmele, ti si moški. Povsod po svetu si sejal svoja kukavičja jajca, si zatleskal z bičem in šel dalje. A jaz, jaz sem ga nosila v tem svojem prokletem telesu."
"A ti si ženska in si predla v svoji modri glavi."
"Ker je moralo biti."
"Seveda je moralo biti."
"Sicer bi naju bil ugonobil."
"Ako naju še ne bo."
Obmolknila sta. Njiju senci sta rasli in plapolali po steni.
"Gorenjec tudi pravi, da. je čul strel."
"Strel. Saj ne ve ničesar."
"Seveda, saj tako mislim tudi jaz. Pač strel fantov v kresni noči!"
"Ničesar ne sumi?"
"Potom dekleta? Kdo ve?"
"Je sama zaljubljena, se bo prokleto čuvala."
"Je, vsaj zdi se mi. Lep fant in ni čuda."
Stermelc se je zasmejal. "Tebi bi, mislim, bila tudi še krsta v postelji ljuba, ko bi bila zaljubljena. Kaj sedaj ?"
"Kaj sedaj ? kala bova."
"Čakala? Cesa?" "Da se kaj zgodi. Da ga najdejo."
"Orožniki bodo prišli." "Zaradi mene, naj. Tu ga ni. Tu ga tudi ne morejo iskati, saj je od tu odšel."
"Vpraševali bodo marsikaj." "Bomo pač morali odgovoriti."
"Že vem. A ne samo ti in jaz, pač pa tudi drugi. Dekle." "Kaj naj ta ve povedati?" "A Primorec?" "Proti r.ama tudi ničesar. — Kvečjemu tisto s puško in pa o srnjakih."
Bi bilo baš dovolj. Iz male luknjice kaj lahko nastane velika odprtina. Ko bi bil vsaj jaz kaj našel. Potem se ne bi toliko brigali za vse postranske tvari. Ustreljen, kdo je zločinec? In sum seveda pade na kogarkoli, ki ima puško, a ako mu ne morejo dokazati, potem vsa stvar zaspi. Tisto noč, ko sem pazil ,ni bilo ničesar. Slabo sva računala. In zgoditi se je mora-lo drugo noč, ko jaz nisem bil na i mestu. Ne bi bilo škodilo, ko " bi mu bil nekoliko obrnil žepe. Bi lahko tudi takoj dobili njegove stvari. A s tem ne bo nič."
"Zakaj ?' '
"Nu, tako. Pisarija. Boš pač morala povedati, da si mu mati."
"Saj sem že. Saj vsakdo ve. Me prav nič več ne briga."
"A oni drugi?"
"Kateri drugi? Nikar me ne straši, saj sem že vsa zmedena. Kateri?"
"Nu, oni: — katerega si pripravil , da je zanj plačeval."
"Kaj briga tega? Ta bo še vesel."
"Imenovano bo njegovo ime. j Vprašali bodo."
"Ali moreni jaz za to? Pa saj j itak ni velika tajna."
"Denarja torej ni vzel s seboj,
Ča- nia hujše obešenjak pod vislicami. . . Za dvajset let sem se postarala od tiste noči. Ta negotovost. . ."
"Sedaj je vse gotovo, vsaj tako upajmo."
"Da. . . da. . . ampak, Stermelc, nu, da. . . vse je vedel, vse. . ."
"Tvoja krivda. Zakaj si ga vedno puščala, da je hodil domov, kadar je imel prosto, poleti cele počitnice? Človek včasih pozabi, da je tak smrkavec v hiši, govori se tako tja v en dan. Dalje prihodnjič
i
I
i
1 i t
n i 1
i
i
iS
KOKOŠJO VEČERJO
p 1
priredi
ŽENSKI KLUB SLOV. DOMA NA HOLMES AVE.
v soboto 13. oktobra
Večerja se bo servirala ob devetih zvečer
IGRA KRIŠTOF TRIO
1
I
1 1
i
I
i i
8 I
1 i
H Vstopnina 50o za večerjo in ples j|
S3
jI
MSi
OTVORITEV MESNICE
Tem potoni naznanjam cenjenemu občinstvu, da se vrši v petek in soboto 12. in 13. oktobra otvoritev mesnice in sicer blizu starih prostorov. Stopite z ulične železnice prav tam kot prej, to je na 106. cesti in en blok naprej proti vzhodu, na
10723 St. Clair Ave.
se nahaja naša mesnica.
Jamčimo, da bodo slovenske in hrvatske gospodinje, kuharice in drugi v največje zodovoljstvo postrežem in sicer z vsakovrstnim mesom po najnižjih cenah.
Na zahtevo pripeljemo na dom, kar želite in kamorkoli. Pokličite GLenville 1062.
Na dan otvoritve, v petek in soboto se bo dalo za door prize dve šunki, vsak dan ena, 12 funtov težki. Morda jo boste dobili ravno vi, zato posetite naše prostore te dneve in tudi za poznejše se toplo priporočamo v številni obisk.
Martin Frank
MEAT MARKET
10723 St. Clair Ave.

5c KOZAREC
Izvrstnega piva se dobi v slaščičarni
MARY KUSHLAN
VZAMETE PIVO LAHKO NA DOM V STEKLENICAH ALI V PELCI 6415 St. Clair Ave.	S. N. Dom
praviš
f'
"Niti krajcarja." "A je vendar prišel po denar. Saj si se radi tega peljala v Zagreb."
"Ali me ne poznaš? Ničesar brez podpisa. Da bo s tem izplačan in da ne more ničesar več zahtevati in da je denar izsilil kot sovedec svoje matere. To bi mi bil moral s podpisom potrditi."
"To si napisala?"
"Ako hočeš, ti pokažem papir. Misliš, da bi mu tega pustila? A ni hotel podpisati, kar sem že pričakovala. In to je bila ura, Stermelc, ura, da je ni-
Društvo Orel se zahvaljuje trgovcem
Društvo Orel se želi iskreno zahvaliti sledečim trgovcem, ki so finančno pomagali žogometnemu oddelku Orla:
Jos. Glavan Lyon Dairy,
1166 E. 6flth St Matt Križman Jr., mesnica,
6220 St Clair Ave., 1132 E. 71 St. Louis Lautižar, grocerija in mesnica,
1195 E. 71 St., 1193 E. 60 St. Frank Mačerol, Willow Farm Dairy
1172 Norwood Ril. Joseph Metlika, groeerist,
1293 E. 55th St. Louis J. Prince, groeerist,
1209 Norwood Rd. Spech Bros., groceristi, 6214 Glass Ave.
Ti trgovci so omogočili športnikom, da so gojili sport in da so obenem dali stotinam oseb prijetno razvedrilo vsak teden v Gordon parku, ko so prisostvovali igram.
Društvo Orel

Josephine Kunčic-Perrotti
hči dobro poznanega Joseph Kunčiča ml.
397 E. 156th St.
zadej za North American banko (v Kmetovem poslopju)
naznanjam, da smo pravkar dobili pravo klubovo licenco Naš prostor je odprt od 5:30 popoldne do 2:30 zjutraj. SERVIRAMO PIVO, ŽGANJE, VINO IN JEDILA.
RIBJA VEČERJA VSAK PETEK VEČER. Ples se vrši v naših prostorih vsako sredo, petek in soboto.
PIVO NA KOZARCE IN V1 STEKLENICAH. Gorka jedila se servirajo zjutraj, opoldne in zvečer.
Prostor je jako pripraven za privatne PARTIJE, SVATBE in DRUGE SOCIJALNE PRIREDITVE.
Mi imamo tudi dovoljenje, da prodajamo pivo in vino v steklenicah ven.
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^
| Grozdje mošt sodi
=	Vsem starim in novim odjemalcem naznanjam, da sem že za-
5	čel stiskati sladko grozdje. Letos bo tak, kot že dolgo ne. Naročite
i	pri meni grozdje, mošt in tudi dobre sode dobite. Za pošteno blago
E	se toplo priporočam
| Anton Baraga
15322 Waterloo Rd. ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllUlii?
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoka žalost se je vselila v naša srca, ko je tako nenadno posegla smrt s svojo bridko koso in nam vzela našega ljubljenega in nepozabnega brata
Antona Bobnar
ki je nenadno zatisnil svoje cči dne 24. septembra 1934. Pokojni brat je bil rojen v vasi Brezova reber, fara Ajdovec na Dolenjskem dne 9. junija 1888. V Ameriki se je nahajal 21 let. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so okrasili krsto pokojnega brata v zadnji spomin: družina Louis Bobnar, Mr. in Mrs. Vaupotich, družina Louis Rozman, demokratski klub 28. varde, Mr. J. J. Žužek, Mr. in Mrs Frank Zore, Rudolph in Carria Bobnar, našim sosedom, Mr. in Mrs. Joseph Vidmar, Mr. in Mrs. John Vidmar, Mr. Richard Vidmar, gl. odbor SDZ, družina Ozimek, društvo Bled št. 20 SDZ, Mr. John M. Sulzmann in deputiji, Mr. in Mrs. J. Povh, . Mr. in Mrs. Rudolf Perdan.	I
Iskrena hvala vsem, ki so dali darove za sv. maše: Rudolph Koletič, Thomas F. Mervar, Rafael Pust, John Fortuna, Mr. in Mi s Andrew Žagar, Jerry Stroin, družina Jazbec, Antonija Bro-dar Mr. in Mrs. Godec. Frances Terpinc, Mr. in Mrs. Frank Kužnik, Rev. Ludwig A. Kužnik, Mary Stroin, Mr. in Mrs. Chas. Bobnar, družina John Vidmar.
Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so dali ob pogrebu svoje avtomobile brezplačno na razpolago.
Iskrena zahvala čč. gg. duhovnikom: Rev. J. J. Omanu, Rev. J. Slapšaku in Rev. L. Kužniku za lepe cerkvene obrede in še posebna hvala Rev. J. J. Omanu za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče. Ravno tako iskrena hvala g. Ivan Zormanu za krasno petje v cerkvi.
Še posebno se zahvaljujemo šerifu, Mr. John Sulzmannu, ki je prišel ranjkega pokropit in se udeležil pogreba. Iskreno se zahvaljujemo šerifovim deputijem, ki so nosili krsto dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Iz dna srca se zahvaljujemo slovenskemu pogrebniku Louis L. Ferfolia za tako izvrstno preskrbo in vodstvo pogreba.
če se je primerilo, da se je pomotoma kako ime izpustilo v zahvali, naj se nam oprosti in se jim ravno tako lepo zahvaljujemo.
Ti pa, dragi in nepozabni bratec, ki si nas tako nenadno zapustil in brez slovesa odšel od nas, počivaj v božjem miru v ameriški zemlji do skupnega svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Louis Bobnar, brat in družina
V starem kraju zapušča dva brata in eno sestro
I
v»
Cleveland (Newburg), Ohio, 11. oktobra, 1934.