gospodarske, obrtniške in narodne. lahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 13. julija 1864. Gospodarske stvari. crknile v tej štali; nič se jim ni poznalo, kaj da jim ozke Čeva so bile rumenkaste pri kozah Je bilo Nadloge hlevi in štalami. Iz Istre smo přejeli pismo, v kterem nas prosi neki mi smrkov ne bode." kakor pri prešičih. Prosim Vas lepo, da mi svetujte kako naj bi štalo zboljšal, in kako konja ozdravil, da ? y prijatel, naj mu svetujemo, kako bi se rešil nadlog, Da je samo hlev kriv vseh teh nesreč ki jih ima že 13 let s svojo živino. Umen gospodar je, gotovo kakor amen v Očenašu; zakaj kmali potem kteremu še nikoli ni na misel prišlo Je ko da vini „narejeno « ali večkrat vražni gospodarji, jmcu — jva.ts.ui nam g^o^u. u^jm xvnws v i^m xn^vw, rvA g «a u«*© yn- Skalè pripoveduje — pogostoma hodijo v našo živino- jate! lepega in pripravnega imenuje in je res tudi na i JLic% línovi j^i loiv/ y ua j iijv/^u y a ^ „zacoprano", kakor si domišljujejo o r J / O «Mi^vi u Lil v xx y v/vv>uauu ^ ^aixaj x\uuaii ^ut^LU ^ xvv/ je njegovi ži- pride živina, naj si bode konj ali druga živina, iz tega hleva y kteri kakor nam gospod opomore si in ozdravi se zopet. Kaj neki pa je krivo v tem hlevu ki ga naš pri- zdravnišnico, da bi jim kaj dali, da dili ali jih sicer pregnali iz hleva. bi copernice poka- videz lep? Ena in velika napaka so prenizkeokna da an i lia oiv^i jji^guaii 111c va. j^cxc* xxx y^uiv» xx cm ci rw cm ou gui^ u an a j Ker mislimo, da bi to, kar hočemo odgovoriti na sapa živini ravno v vamp brije. Ker so si okna na-omenjeno pismo, utegnilo tudi mnogim drugim go- sproti postavljene, je tedaj p rep i h velik, ako se pri spodarjem v poduk biti, razglasimo v današnjem odprtih vratih okna le nekoliko odpró ali če niso prav listu vprašanje in odgovor. trdno zaprte. Živina je vsa prehlajena v tem Tako-le se glasi pismo, ktero res kaže velike nad- hlevu; odtod smolika in po dolgočasni smoliki smr- loge gospodarjeve : ,,Leta 1851 sem dobil novo Štalo prav lepo in pripravno s tremi oknji : eno proti zapadu > kel y y zi vino odtod šanta konj itd. Okna morajo vselej nad tudi že zato, da jim svitloba ne drega biti eno proti jugu, eno pa proti severju; okna so velike zmiraj naravnost v oči; pa tudi naj se postavijo tako, in morebiti prenizko postavljene; sapa brije skoz nje da ne brije sapa, kadar so odprte, od vseh vetrov ~~ skozi okna in vrata. Da konjem strela pod kopitom gnjije in noge otekajo , je menda to krivo, da živina preveč v gnoj Kar imam to štalo. nobena V " zi- ravno živini v vamp. vina se mi dobro ne ponaša v njej. 17 kónj sem imel že , al vsi so mi enako slabo se ponašali. Izprva konj rad jé, dobro hodi in je vesel; sčasoma pa zmiraj manj nici stoj y ješč prihaja, zdaj na to, zdaj na uno nogo šantá in se klavrno drží; vsak mali trud ga vsega polomi. ktere se so za Izprva to bolj mlj rada napije. Bolj trdne tla Aiaviuu cii^i, vottiv man uuu vocga, jjuivmi. Al brž ko ne so še druge napake v tem hlevu, ^ je štala bila s plošami potaracana, pozneje sem ta tlak tudi se hlev vidi lep in pripraven. Kakošen je zid? V ce odpravil, da je konj na sami zemlji stal. Al vse eno Je Je- tudi Pod střelo začne kopito gnjiti in vecidel je rad mok noge mu nad bincelj nom otekati; z nosa s prepihom kamniten ali iz cegla narej Ce je kamniten y v se y in to je druga velika napaka, ako se stnnj mu voda kaplje (enemu je z^obeh nosnic smrkel lil), se morebiti že zlo napile gnoj oči ima motne in solzne. Ce pa konja prodam, malo po malo puhti po hle mokrota. In kakošne so tla? So da potem vedno je prav v enem mesecu drugačen. Sedaj imam d zrak ? Ako je tedaj zid kamniten in moker, dajte ga ometati s ce- zopet štiri leta starega konja; prav lep in vesel je bil. mento m (hidravličnim apnom) To ako so tla preveč zimo je bil v štali ; vecidel brez delà, vsak dan Je dobil tri bokale ovsa, vendar vès vkup zlezel, in večkrat mu je z nosnic sená pa kolikor je hotel ; pa je premoć h uuu, iskopajte Za v^ovcij cm oc »cl! zj^i jjijiu te odkakega starega zidovja za podlago va-nje ali V se več zemlj in kakor jajčji beljak se vlil. Dal ga pa postavljam v drugo štalo. S tem se je zopet en- nasujte, na to pa 1 y da se sem ga na paso; domá in vse z pa vendar vesel le ni, in z nosa se Ko je vse to storj lim lugom ocejeno , zažgite strdij lesovji tla v hlevu dobro varno mu , da kaj ne zgori in da noben člověk in nobena živina takrat malo popravil večkrat gori omenjeni beljaku podobni smrkel pokaže, ni v hlevu) v dobro zaprtem hlevu pla, da se za- nosmci ima vcasi umazani > «"»«v. — ----; ' ----- —~—---- - ~ r - " ; ~ včasi čisti , jé še dosti rad. kadi celi blev in da dva dni zaprt ostane. Potem ga štali mi tudi druga živina ne obstáné. Dobil sem dprite y iz Kranjskega kravo, ki je domá prav rada jedla, tukaj pokadite z brinjevim lesom da se več dni dobro prepiha, in potem ga še pa najlepše detelje je le toliko jedla, da je živela uši so prišle na-njo. Kupil sem tukaj dve y se r1 "^"j"1 ^^ ure , pa je ravno tako ž njima. Poskusil sem tudi svinje v štalo bilo Kar se tiče bolne ga konja, ki mu z nosa teče, se bati y stopila v k da navadna, nedolžna smolika ni že pre Tak konj se mora ločiti od vseh djati, pa so mi tudi hirale z mladimi vred; praščekov drugih, dokler mu kaj z nosnic teče. Dobro je, ga na je petero pocrkalo, petero mi jih je klavrnih ostalo. Ko sem dal vse skupaj drugam, so paso dati y da se mu gnojnica lože ízceja; zraven tega svinja dolgo časa ni hotla jesti. se brž pozdravili, samo Tudi tri kozé so mi naj se zapre vsaki dan uro v maji štalo y V kteri naj navadna kolofonija sežgé, da vsa štala v 224 dimu stojí in konj tega smolnatega puka dosti v nos potegne. To so sveti, ki Vam jih moremo dati. Veselilo nas bode, ako morete jih ubogati, in ako nam ob svojem času naznanite , da je zginila nadloga iz Vašega hleva. Srečni ! Vredništvo. Gospodarske skušnje. * Zlomi sadnemu drevju nekoliko mladík — in rodovitno ti bode. — To je nova znajdba; Francozi, od kterih v sadjoreji skor vsaka nova dobra znajdba izvira, so tudi mladike lomiti prvi posku-sili in za dobro potrdili. Mladike se lomijo drevesom, ktere nočejo sadu roditi ali pa ga rodijo premalo, zlasti pritlikovcem, ki prosto stojijo in ne pri zidu; pa tudi visokemu drevju se s tem pomaga. Ceravno to tudi breskvam in marelicam dobro pomaga, se je vendar pri hruškah in jabelkih najbolje skazalo. Lomijo se mladike takemu drevju meseca rožnika in julija (malega srpana) ; lomijo se pa tako, da, kakor je drevo bolj ali manj košato, bolj ali manj nerodovitno, se mu polomi več poletinskih mladik ali pa vse, 2 do 3 pavce od tistega mesta, od kodar mladika poganja. Al mladika naj se ne odtrga ali odreže, ampak le ulom i naj se, da les poči, mladika pa vendar še na koži obvisi in more naprej rasti. Ako se tako le nakrehne veja, se s tem zadržuje, da drevo presilno ne poganja mladic ali brstja; ako se pa odreže, potem se bolj poganja. Spodnje očeša se sicer s tem ulomom poživijo , al da bi brsti bolje poganjali, tega pa ne; le les za sadni zarod bolje začne rasti. * Kakošna njiva se ovsu najbolje pri-leže?! — Oves spada v tisto vrsto žit, ktere zahtevajo najmanj močne zemlje, in ktero se še dobro sponaša na takem polji, ktero ni več pripravno ne za ječmen, ne za pšenico in ne za rž. Vendar ni varno, da bi gospodar več let zaporedoma na isti njivi oves sejal, ker potem popolnoma izpije zemljo. Ker tedaj oves obilen pridelek donaša, ako gospodar umno vrsti setve na svojih njivah in oves ne vzame jim preveč močí, trdi g. Bodin, vodja reneške kmetijske šole, da je najbolje, ako se oves seje za deteljo, ogeršico ali kakoršnim koli okop avnim sadom (turšico, krompirjem itd.); na tacih zemljiščih pride v mocno zemljo in bogato plenja. i ■ ■ i Kako štajarsko svilorejno društvo placuje letos kokone. Po 1 gold. 10 kr. plačuje take žive kokone (židne mešicke), kterih manj kot 300 vaga 1 funt, — po 1 fl. 5 kr. nov. dn. take, ki jih 300 do 350 vaga 1 funt, — po 1 fl. take , kterih 350 do 400, — po 90 kr. take, ki 400 do 450, — invpo 75 kr. take, kterih še vec kot 450 vaga 1 funt. — Če so kokoni umorjeni, se deseti del te cene več plača. - Ce se vodstvu graškega društva (Direktion des stéiermârk. Seidenbauvereines) pošljejo kokoni iz kake druge dežele, plača vsaki funt po 10 kraj. manj. Nov klic o imenopisji. Zopet bliža se čas, da bodo šole po Slovenskem izdaj ale svoje letnike in v teh razstavljale svoje umet-nijske izdelke — imenskega napčnopisa. „Novice" so že večkrat in po vsi pravici grajale zanikernost, da se toliko važna reč, kakor jc pravilna pisava lastnih imen oseb in krajev, posebno slovenskih priimkov in rodišč, vse preveč zanemarja, in to ne le po uradnijskih pisarnicah, temuc še celó po učil- nicah pravilnega govora in pisa. Z veseljem prizna-vamo, da njih svarilni glas ni bil „glas vpijočega v puščavi" — vsaj takim šolam ne, kterim je še kaj mar za ime dobrih in pravičnih šol do v sake narodnosti; pri takih so odpravile že veči del in pri nekterih že skoraj čisto vse napake iz imenopisja. Vendar većina Šolskih letnikov žalibog še zmiraj kaže, da možaki, ki imajo to stvar v rokah, še ne poznajo netajljive resnice, da „le narodna pisava imén je edino pravilna." Vprašamo pa take profesorje, direktorje in inspek-torje: Ako pišete nemške, laške, francozke in vse druge narodne imena po edino pravem njih narodnem pravopisu, zakaj li ne tudi slovenskih? — Kako li more na pr. Nemec ali pa Lah — da izmed tisočerih izgledov podamo le enega — po svoji pisavi ločiti sledeči dve slovenski, vse različni imeni : Kosar in Kožar? Nemec piše oboje brez razločka: Koscliar; izrekati pa se ta pisava po njegovem (nemškem) pravopisu ne dá drugač, kakor slovenski Kosar, ker v vsi svoji abecedi nemščina nima mehke sičnice ž; Ko žar-ja tedaj z vsem svojim potrojevanjem enojnega glasa (sch zir š) ne more izraziti, tedaj nikakor ne pisati po izreki. In ravno tako tudi Lah ne, ker tudi on v svojem jeziku nima slovenskega glasa ž. Le nevedni Slovenci izrekajo laško: ge, gi kakor svoje: že, ži — na pr. : „bon zorno", „ažijo", „Zontini", kakor da bi to po-slednje ime izviralo iz — žonte! Hoćete, tujci in potujčenci, li še vec in prepričav-nejih dokazov, kakor je razloček med glasoma š in ž, da se mnogo slovenskih imen ne dá po nob enem dru gem pravopisu prav pisati, kakor po svojem národnem — slovenskem? — Ako jih pa vi le z a-se hoćete pisati po svojem, pišite jih kakor vam je drago; toda v javne listine: uradnijske pisma, krstne liste, šolske letnike in spričala itd. ne vrivajte namesti pravih slovenskih pisav poptujčenih prestrojev. Ce pa slovenski pisanih imen ne znate čitati, pripišite jim smeđ oklepaj) še svoje nemške,^ laške ali kterekoli prestroje po slišani izreki, na pr. : Cuk (Tschuck, Ciuc). Kaj pa je šolam storiti, kadar (in to se po-gostoma godi) sami starši, sorodniki, varhi učencev ali učenk ali pa tudi že ti poslednji (odrastli) sami terjajo kako tujinsko pisavo svojih imen — in to vkljub vsem vljudnim in pojasnivnim ugovorom šole ? Ako jim ne prijenjate, nakopljete si še lahko pravdo in jo zgubite; če pa se jim udaste — pisaje imé po rodotajni terjavi, zasmehuje vas vsak zveden bravec napčne pisave kot nevedneže, ali pa vas graja kot samovoljne spakovavce in zatiravce narodnega pravopisa. Kako v tacih pogo-stih primerljejih zavarovati čast svoje pravopisne ved-nosti in pravičnosti — brez žaljenja nevednih ali rodo-tajnih térjav? — Na videz je to nemogoče, kajti: „in-cidit in Scyllam, qui vult evitare Charybdim." In vendar je prav lahko — tako-le: Pišite ime po terjavi, koj za njim pa pristavite opombno zvezdico, na pr. : Lucchesig *) in spodej na koncu (znožji) tište strani lista zapišite vzrok te potujčene pisave, kakor tù zdolej vidite. Taka vse opravičavna opomba se lahko postavi v šolske spričala in letnike, in v poslednjih zadostuje enkrat postavljena za vse zaznamljence — zazvedence. Tako zvé vsak umen bravec, komu gré očitanje ne-vednosti ali pa rodotajbe. Ker se že bliža konec letošnjega šolskega leta, in je čas že pred vratmi, da gredó šolski letniki z imeni učencev, učenikov in nadstojnikov iznova v natis ; torej živo priporočujemo vsem šolam v resen prevdarek sle- deče nasvete: *) Tako pisan po terjavi (lastni, starSev) itd. Pis. 1. Pišite vse lastne imena, posebno priimke in rodišča, po edino pravilni narodni pisavi, torej kakor nemške po nemški, laške po laški itd., tako tudi slovenske po slovenski. To terja že nasebna lastovi-tost narodnih imen, kterih se mnoge ne dajo v nobenem drugem jeziku pravilno pisati, kakor v edinem svojem. Pa to terja tudi enakopravnost. vseh narodnih jezikov iste države pred postavo. 2. Priimki ostanejo v vsehjezikih n ep rein en lj ivi, ne pa tako tudi vse krstne in krajne imena, kterih se mnoge spreminjajo že po zunanji (glasoslovni) obliki različnih jezikov, mnoge pa tudi po znotranjim pomenu prestavljajo v tuje: izgledi prvih so na pr. : Johann, Giovanni, Janez, — Laibach, Lubiana, Ljubljana, — Gorz, Gorizia, Gorica; izgled druzih pa: Theophil, Gottlieb, Bogomil, — Neumarktl, Tržič, — Neustadtl, Novomesto itd. 3. Pišite vsaj v letnikih vse imenike skoz in íkoz le z enim in istim Črkopisom, in sicer z latinico, ier le ona (s slovanskimi dodatki ž, š, č) je zmožná zrazovati vsako narodno pisavo imen. Pisati le edine iriimke, ali razun teh tudi krstne in le nektere krajne mena z latinico, vse drugo pa z gotico, kakor: „Seitz Čari auê íaibaty," „Sale tu Leopold aué ©c^tf4>fa," ,Žužek Johann cmê Hrušica" — to je podobno lemam-v dvoji národni, toraj v dvojno nerodni opravi, še smešneje pa so pisave: „©eno ječ", „Scuic" itd. .\li niso to Nemke s slovenskimi kapicami? Doslužen šolnik. Kako naj bi se ravnalo, da bi se vprihodnje po eerkvah bolje prepevalo? To je važno vprašanje. Jaz mislim tako-le : 1. Najprej je treba, da se že šolarcki v petji poduče vajo in vadijo. Učitelj naj vsaki dan saj enkrat ali pred šolo ali po šoli namesti molitve z učenci kako pes-mico zapoje. Ako hoče učitelj izvrstno cerkveno petje imeti, mora že šolarčke v petji podučevati, s starimi grli ni nic početi, ker se sramuj ej o. 2. Naj bi učitelj tudi v nedeljski šoli petja ne za- nemarjal, temuč vsakrat naj tudi nedeljski šolarji za-pojejo. Bogu bodi milo, da se v nedeljskih šolah zmiraj le po enem in starem kopitu ravná, bere, bere in vedno bere. Zategadel se pa tudi šolarji nedeljske šole kmali naveličajo, ker jim je predolgočasna. Ako bi se pa v mičnih pesmih vadili 9 brez dvoma bi raji v šolo hodili. 3. Naj bi učitelj odrastle pevce večkrat v petji vadil. Ako pevci vidijo, da je učitelju mar za izvrstno cerkveno petje in da si za-nj prizadeva, gotovo se bodo voljno k vaj am zbirali. 4. Petju bi se na višo stopnjo pomagalo, ako bi duhovni radovoljne pevce nekterekrati nekoliko pogostili, da bi se za petje bolj vneli. 5. Naj bi okrajni šolski nadzorniki, kadar šole in župnije (fare) obiskujejo, tudi na petje v šoli in cerkvi gledali, ter farane zavoljo lepega petja očitno pohvalili, učitelje pa, ki sosebno petje pospešujejo, po imenu naznanili škofijstvu, s pristavkom, da so vredni, da jih preč. škofijstvo očitno pismeno pohvali. 6. Bilo bi tudi učiteljem za marljivo petje v spod-bado, ako bi se jim kako darilce v denarjih podělilo, kakor so rajni knezoskof Slomšek ravnali, in pri delenji dobrih učiteljskih služeb naj bi se onim učiteljem, ki so marljivo v pevanji podučevali, če so drugače tudi sposobni, pred drugimi prednost dala. 7. V mestnih šolah, zlasti v duhovnišnicah in pri-pravniških šolah, naj bi nalašč učitelj zato bil, da bi učence v petji podučeval in petje naj bi zapovedan predmet bil. Da petje, se ve da ne kosmatih pesem, člověka v čudorednosti utrjuje, njegovo srce žlahni in ga tako k čedalje veči popolnosti napeljava, je tako jasno, da ni treba nobenega dokaza. Naj koncno še dostavim besede neumrlega knezoškofa Slomšeka: „Slajše reci na svetu ni, kakor je pesem lepa. In res, v življenji boljše spremljevavke ni člověku, kakor je pesem. Materna pesem detce v sladko spanje zaziblje; pesem otrokom na paši čas krati, odraščene v poštene družbe vabi, vojščake za boj osrčuje in pogumne poslavlja ; starčku starosti grenobe sladi in veselega raja okus podeljuje; rajne, umrle prijatle in prijatlice obžaluje in še na grobu časti. Lepa pesem budí, uči, opominja in svari. „Pesem le tam slišať ni, Kjer poštenih ni ljudi." V Brodeh mesca julija 1864. T. M. Štantetov-Šentvidski, Sporoéilo o katoliškem društvu rokodeljskih in obrtnijskih pomočnikov v Ljubljani. Govoril dr. Leon Von čina, društveni vodja, v devetem letnem zboru 15. junija 1864. (Konec.) Po le-teh sporočilih začelo se je pomenkovanje o društvenih rečéh. Pretresovanje vrtilo se je s vpra-šanji: kaj je storiti, da bi se društva obilne jše vdeležvali naši rokodeljski in obrt-nijski pomočniki? Gospod žl. Goldenstein je sprožil misel, da v tej reči najlože in najzdatniše pomagajo mojstri, in bilo je po predlogu gosp. dr. Bleiweis-ovem enoglasno skle-njeno, da se vodjevo poročilo letošnjega zbora natisne v časnikih, posebni natisi nare dé in razdelé moj strom, in da se temu poročilu dodá nekoliko naj-potrebniših razjasnil o društvu. Vsled tega sklepa naj našlednje vrstice v kratkem razložé, kaj je namen tega društva in kakošna korist da dohaja njegovim udom po njem. Glavni namen, ki ga imajo vse društva rokodeljskih in obrtnijskih pomočnikov, je: zlasti pomoćnikom, samim sebi prepuščenim, kolikor se dá nadome-stovati dom. V društvenih sobah, ktere so udom odprte vsaki delavnik od osmih do desetih zvečer, ob nedeljah in o praznikih pa tudi od desetih do poldne, naj bi se družniki zbirali, kakor domá; tukaj nahajajo stanovske svoje tovarše, kteri so si pa tudi, ako se v ljubezni sehajajo, kakor bratje enih misel in željá, torej stopijo tako rekoč v neko bratovsko zvezo ne le med seboj , ampak tudi z vsemi druzimi enacimi društvi, kterih le Avstrija in Nemčija štejete nad 350, in kterim vsem je poglavitni namen, da bi država dobivala iž njih kršansko, poštene in omi-kane rokodelce in obrtnike. Da bi se dosegel poglavitni ta namen, društvo skrbi z naslednjimi sredstvi: Za duševno omiko spodukom, ki se deli tako-le: a) naravoslovje in b) zemlj opis je uči g. prof. Konšek ob nedeljah od 11 dopoldne ; c) pisanje in spisje predava g. Trojar ob torkihod 9—10 zvečer; d) računstvo uči vodja sam ob četrtkih od 9—10 zvečer; e) slovensko petje vodi gosp. Belar o pon-deljkih od 8—10 zvečer, f) nemško pa žl. gosp. Goldenstein o petkih od 9—10 zvečer. Zraven časnikov, zgorej imenovanih, imajo udje tudi svojo bukvarnico, že precej številno, do ktere jim gré pravica, da bukve obrtnijskega ali kratkočasnega obsega berejo ali v društvenih izbah, ali da si jih izposojujejo na 226 dom. Ker ima deklamovaníe velik upljiv do omike so v Akvileji stanovali Ri m l i K N vlU 1X1» ivtl ime* uoxviauiu » «UJ v »v/"a iaj^/ajj.* uu wiiixivç/, QVJ v xxixviiojx oiauuvail lb 1 1X1 1 ) et U 1 , IV a 1 Ut, il U l C I1U | ozira se društvo tudi na to, da se udje vadijo v in Kelti. Akvilejsko okolico so Rimljani okoli leta njem, kar pričajo dosedanje ocitne dramatične igre, 177 pred Krist, obsedli i s pohvalo sprejete, in društvene veselice. Ozir kršanske obnaše in poštenega vedenja naselili društvo meri na to, da se njegovi udje varuj ej o Kelti so se po Li vij 2 7 tedaj devet let poprej 186 let pred Kristom tam Se za Strabona so N vsega, kar bi bilo na sramoto njim samim ali stanovali, kteri društvu. Da se doseza ta namen, pomagajo nam dobri ktere plemena N okolici akvilejski pise 77 Okoli Akvileje prebivaj ne- izgledi ljubeznjivi opomini in bratovske svarila pa K Od Karnov m ce piše Livi4), da so se sprva zvali Taurisci potem l/j^I^Ul y 1 j UUVy/illJl V X V/lllllll AU WJLWUV T UikV U V UH1CI ^ Ili KJ\S L V 1 J y KA Cří OlJ O O JL/ 1 V C4> IA V CL i L JL C« lA 1 lOvl y p U tC ne zdajo te, opominjani ali svarjeni udje ali sami iz (tadaj) Norenci: „quondam Taurisci — tune Norici društva izstopijo ali pa jih izbriše zbor, v kterem ima Kako to? Jaz mislim tako vodja na strani 9 redovnikov, ki si jih društveniki sami volijo za pol leta. Dalje je društvu skrb, vavši gorn] Italii stano da Kelti so vse prebivavce imenovali Taurisk se to je stanovnike t t * visokih pl To v mladih srcih poživlja věrnost in hrani strah Božji, in znamo van je so od Keltov přejeli. Rimlj sicer s pogovori, ktere ima vodja z društveniki ob te pokrajine si jili in ljudst ko. Ljali bolj po nedeljskih večerih in ki se sučejo o različnih verskih znavati in razločevati, so se prepričali, da K in cerkvenih vprašanjih pa so ; spo- ni- ki jo imamo trikrat na leto lika y praznik sv. Jožefa ^^^ VJ Vf Vf A W1-IJLAVJLXXAX ! V/X U IVlli, 44UUI V UVI X JUL X VV f IAVJL y KJ V U V v K ^ 1 Vt^ll j IAI« * Ci X 4JL L lil z društveno službo Božjo, majo nikakošne enakosti s Kelti, temveč z Norenci 7 m da se udom dá pri- in so jih toraj z enakim imenom poznamovali društvenega pripomočnika sv. Štefana vdeležvati se skupnega sv. obhajila. ; m r enci rungen přebiv nor „der Thaischiuchten" Niede a K Da se družniki učé dobro gospodariti s so za Rimlj prebi těžko več Karnov **) peč pičlim zaslužkom in nape lj u jej o k varčnosti, Vendi, Vind ustanovljeno imamo lastnohranilnico v ktero so SI za svojo genet ime znali ker so že leti 400 pred Kristom bili po Keltih in pozneje po Ger udje od leta 1856 vložili 5397 gold. 52 kr. Najmanjša manih ločeni od svojih severnih bratov. Ostalo jim vloga je 20 kr., in kadar doseže gold. 7 se družniku 5% obresti od istine do dné, da se istina o draj tuj ej o te daj top ime (Dal. prih.) izplača. Pa še v druzih obzirih društvo udom ponuja precejšnjo korist. Ako kdo, ki je že tri mesce ud, zboii, ali je brez svojega zadolženja brez delà Jugoslavensko slovstvo. * ■■ |^BHHH^BH|HlHBHH|HHHH|il daje se mu navadno po 1 gold, na teden iz doneskov, ki jih udje vlagajo po 10 kr. na mesec. In to edino kar imajo udje plače vati za vse društvene dobrote. TheoretiscJi-praktische Grammatilc der illirischet Sprache, voie solche in Kroatien, Slavonien, Dalmatien und der Milit 'drgr dnze ilblich ist. Mit vielen G es prachem Uebungsstucken und einem Wortverzeichnisse. Von R. e Frôhlich. 4. Aujlage, bearbeitet und mit Uebersetzungz z teh doneskov oskrbuje se dalje umrlim udom pogreb in tudi potujočim družnikom kterega koli društva daje se po 20 kr. za malo pomoč. To pomoč delé vse av-strijanske in nemške društva potujočim pomoćnikom ali stucken versehen von J. Macun. Wien 1865. von Albert A. Wenedikt. Verla$ da se v denarjih ali s prenočevanjem in s hrano skažejo s knjižico kterega koli društva, v kteri družnik najde zaznamovane vse ustanovljene društva in mnogo zlatih pravil in resnic za čas popotovanja in za življenje sploh. Slovnico to, 20 pol debelo, izdal je gospod Ivan Macun, profesor gimnazijski v Zagrebu po F r o lili eho v ih prejšnjih izdanjih, ter je posebno pravila a spolu, stopnjevanju glagole, veznike in druge pojedine To so poglavitne dobrote, ki jih ponuja naše društvo svojim udom. Kolikerih in kterih se pa družnik hoče v resnici vdeležiti, mu je dano na prosto voljo; sile celó nobene ni v društvu, ktero je sezidano na popolni svobodi, zakaj svobodni so darovi točke vrstno predelal. Praktični del te slovnice je kaj bogat z raznimi vajami za prestavljanje in z mno-gimi pogovori, primernimi za vsakovrstne prilike. Kre-stomatija obsega 28 strani lepih poetičnih in prozaičnih tvarin, spisanih od znanejih hrvaških pisateljev. Vrh tega dodan je pa še kratek hrvaško-nemški in nemško-hrvaški slovnik (besednjak), da si tako uceči 7 ki jih delé blagi dobrotniki, svobodni so poduki, ki jih dajejo učeniki, svoboden je pristop, svoboden izstop, svobodno se v društvu vedejo in obnašaj o družniki, se ve da, ne zoper društvene pravila in ne zoper njegov namen. prestavijaje odmenjene primene koj lahko ž njim po-maga. Vidi se iz tega, da je slovnica ta, ki nam temeljito razlaga pravila tistega jezika, ki ga najbližnji nam bratje na Jugu govorijo, vsa pripravna Slovencem, kteri želijo se naučiti hrvaščine. Pišate lj slovnice te, nas Xiao rojak, J \J J gvtu Y v; UajMU&j AA m ha ▼ ^/vuuu. uuauuixíi« Vzlasti naj bi pa naša slovenska mladina, o kterej je jo je gotovo najbolj nam v poduk namenil. Slovenske starine. znano da rada čita hrvaške stvari, posebno pozornost Belinu * bogu starih slovenskih Karnov in Norencev in njegovih simbolih: bokalu, časi, kotlu, kostkah in kavalkih. Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje.) Sedaj pa moram vse orožje obrniti proti Keltoma-, kteri trdijo, da Belin je keltsko božanstvo. Res so Kelti častili božanstvo Belenus — Be len to se mora dobro razločevati od Bělina. obrnila na Macunovo slovnico, iz ktere si lahko popolnoma zná prisvojiti hrvaški jezik. Sezíte tedaj, dragi rojaki, vsi po koristnem tem delu!***) c. ') Forbiger „Handbuch der alten Geograph." str. 353. 2) Livi us. Lib. 39. cap. 23. nom 3) Strabon „Geogr." 4. 27. 4) Livi u s 43. 5. Ta beseda je obce blago arjanskih jezikov; primeri Turan, Hochland, Gebirgsland, Iran, Flachland po Lassenu. Taurisk je appelativno po O. Miiller-u (Etrusk Ime 134 in Joann. Miiller-u („Gesch. der Schweiz" I. 39. Anmerk. 19.) > **) Obsirniae glej v mojem Članku: o starih Karnih v „No- Spomeniki Belinu v čast postavljeni so sedaj po deželah nekdanjih Karnov, Panonov in Norencev v stari Akvileji in pa blizo Ce lovca. se vic ah" 1. 1859, str. 249 itd. Mislim, da oni článek in pa na-zoči bode pregnal gospodu pisatelju „imena Cepován dvombe zarad slovenske národnosti nekdanjih Karnov. vse Pi*. Za Rimljanov, iz kterih dobe ti spomeniki izhajajo, ***) Kaj, ko bi častiti gosp. profesor hrvaako slovnico spisal tudi v slovenskem jeziku ? Pridobila bi si gotovo mnogo prijatlov. Pis. 221 * Torbica za letos neha^ker je vrednik njeni gosp. Prijazno me vabi, naj noter stopim. Moj služabnik An N. Ravnikar hudo zbolel. Ce tudi so še druge nemile gelo pa čudé se po laško reče yy Dio ! Signore ecco Je un moro ho sentito gia a casa mia in Italia che in okoljščine, da dohaja „Torbici" preslaba podpora, vendar bolest vrednikova glavna overa. Ako Bog dá, Moravia tutta la gente sono mori." (Moj Bog! Gospod prihodnje leto zopet nastopi sedaj ustavljeno pot. pogledite zamorca; že domá na Talijanskem sem slišal Prijatelske pisma. Spomini iz mojega življenja na suhem in na morji. Poslal J. Tomse, vojaški duhoven iz Celovca. Prvo pismo. Mnogim svojim prijatlom in šolskim tovaršem sem obljubi! pogostoma dopisovati o prigodkih svojega vo-jaškega življenja. Ker pa to mogoče ni, prej mite tukaj vsi skupej nektere crtice od svojega prijatla in rojaka, kterega je osoda vodila deleč okoli — po kopnem in po morji. sem citai micen sestavek pod naslovom: „Kratkočasnica Omizam". stavku me neki star prijatel opominja, naj s svojimi V 19. listu „Novic" t. 1. tem se- dopisi y ki sem jih nekdaj „Novicam" mnogokrat poši- Ijal, ne odlašam dalje, in se predramim iz predolgega omolka. *) Vi dragi, neimenovani prijatel, ste sicer po-zabili pristaviti svoje ime, vendar mislim j da se ne motim, ako rečem da bivate na pokrajini jadranskega morja v trgovskem mestu T. in da nosite rudeče no-govice. Predrag mi je spomin na Vašo prijaznost} ki ste jo do mene imeli, ko sva še mlada šolarčka se sprehajala tam na Dolenskem, kjer se Krka v Savo izliva. Predrag mi je spomin Vaš mili opomin y da ne bi se oglasil na Res Je da že dolgo molčim y tega ni lenoba kriva, tudi ne mlačnost za slovenski narod; le posebne okoliščine mojega življenja so, ki posebne okoliščine mojega življenja so Vam jih pa tukaj razkladati ne morem. Mnogo veselega pa tudi žalostnega sem doživel v tem času : veliko lepih dežel přehodil po kopnem (suhem) in po morji od Draždan na Saksonskem do južne Sicilije in Napolitanskega, med slovanskim, nem-škim in laŠkim narodom živel, pa vendar lepe domo- vine svoje in sladkega slovenskega jezika še nisem pozabil; dostikrat sem se sina lepe Slovenije ponosno tudi takrat imenoval, ko marsikteremu kaj tacega slišati ni bilo drago. Leta 1855 sem přišel z laškim polkom iz Dunaja zopet v Mora vij o in sicer v trg Napajedel, ki stojí ob reki Moravi (March) na dunajsko-olomuški železnici. Tukaj se prične krasna in lepa Hana, ktero je dobrot-Ijivi stvarnik z res egiptovsko rodovitnostjo oblagodaril. Naj tukaj neke smešne episode omenim, ki bila pripetila. se mi je Ravno ob dveh popolnoči se vès polk na posebnem vozovlaku v Napajedel pripelje. Na kolodvoru nas pričakuje župan, da slehernemu izmed nas služabnikom izroči stanovalni list. Dolgo dolgo iščem s svojim po trgu številke, ki je bila na listu začrkana ; strežaj, Angelo po imenu, trd Lah iz Verone moj marsikter klinček zasmodi in mi posveti nad vsake hišne duri, pred ktere sva prišla. Po dolgem iskanji ki sem J° na listu imel zaslediva poslednjic številko bila je nizka, pa od zunaj prav prijazna in čedna hi-šica. Potrkam na okno. Kmali zaslišim mošk glas, ki Jez mu odgovorim, ko- od znotraj bara: „Kdo je? likor mi Je bilo jsem vojenski knez mogoce y y přišel po (slovansko) moravsko: „Ja sem vam na kvartir." Kmali se vrata odpró in na prag stopi s svečo v roči velik od nog do glave vès crn mož. ? v t ustrašim, ker le oci so se mu S k o raj a, K/isj. ou o^ maha svetile, obraz pa, luivc, srajca in hlače so bile crne kakor moja suknja. se ga roke noge y *) Prijatel ta je tudi nam iz srca govoril. Vred. da v Moravii so sami zamorci.) Če prav vès zaspan in truděn, se vendar sraeha nisem mogel zdržati; mož, ki se zdel mojemu preprostemu Angelu zamorec, ni bil druzega, kakor crn od sáj in dima ves umazan kovač. Ta crni mož, kterega je moj strežaj zmiraj z nekakim strahom ogledoval, mi pokaže sobico, ki je bila za moje stanovanje namenjena. Vès truděn dolge vožnje črnega moža poprosim se oziram okoli, kam bi se y naj mi pokaže spat vlegel. Zadnjič posteljo, ker bi gnjezdo, iz kterega rad šel spat. Pokaže mi še gorko je bil ravno sam izlezel, ki pa je bilo ravno tako crno in umazano kakor mož sam. mislim, ceravno sem truděn in zaspan, pa vendar v to črno gnjezdo se ne vležem, rajši že na gole tla. Ko crni mož Hencejte vendar! si mi rece vidi Žal y da ne maram za njegovo črno posteljo mi Je y gospod y ne dopada, al ne morem vam pomagati da se vam moja postelja y druge nimam. Ukažem toraj služabniku, da mi slame prinese y na ktero se vležem in sladko zaspim Se drugi dan da nisva se je moj Angelo z lastnimi očmi prepričal v zamorski deželi ; kajti vidil je, da drugi ljudje v Napajedlu niso tako crni, kakor je bil najini hišni gospodar. Napajedlu je nas polk dva mesca ostal. Po pra- vici rečem, da se nam je prav dobro tukaj godilo. Prec drugi dan sem dobil od župana drugo prav čedno stanovanje. — Trg Napajedel ob reki Moravi (March) ima svoje ime od „napajati"; prav velik in lep grad ima grof Stokan. Tukaj se začne najrodovitniši kraj lepe Moravije, tako imenovana Hana. Hanaci so lepi ljudje, večidel velike postave; njih národna obleka ima mnogo posebnega in zavolj svoje lepote deleč slovi po svetu. Premožni kmetje okoli Kromeriža (Kremsier) se pona-šajo z lepoto svojih hiš; v marsikteri kmetiški hiši sem vidil sreberne žlice in prav imenitne reči, ki se drugod nahajajo le pri gospodi. Premožni kmet s svojo ženo in otroci tudi k nedeljski službi Božji malokdaj peš pride ampak tri ali štiri konje vpreže ter se prav po nosno priderdrá v farno vas. Brez veliko besedi rečem: Hanaci so čvrst, nepokažen slovansk narod, ki če-skemu zeló podobno narečje govori, v marsikterih iz-rekih pa se bliža našim sosedom Hrvatom. — Iz Napajedla sem tudi ogersko Hradišče in Velehrad obiskal; v unem so mi ostanke starega zidovja kazali, o kterem pravijo, da so ostanki velicega mesta, v kterem sta nekdaj veíiko-moravanska vojvoda Samo in Svatopluk stanovala. Velehrad pa je imeniten po slovan- A — ^ ^ —, « « « • « a « /^vi m m m m mm ^ ^ €> skih aposteljnih, solunskih bratih Cirilu in Metodu, ki sta od tod naše preddede poganske Slovane, v kršanski veri podučevala, in tukaj sveto pismo preložila v slo vanski jezik. (Dal. prih.) Pohorske pripovedke. Y slov. bistriski okolici nabral Lovre Stepisnik, mlinar. *) Roj 1. Rojenice. Živele so v starih časih v votlinah pohorskih gor e n i c e ali di vj e V zene. One so naznanjale vreme, napovedovale čas za dobro setev, in tudi skoraj vsaki noseći ženi in novorojenemu otroku prerokovale njegovo prihodnje življenje. Posebno so neki rade prebivale v votlinah landeške gore, in pod nekdanjim gradom nad slovensko Bistrico. *) Drago nam bod© se več tacega národnega gradiva Vr £ 228 Mnogo pravljic si pripoveduje prosto ljudstvo o imenik Matičinih udov po vrsti , kadar kteri pristopi v družbo, ali da udov osnovalnega odbora še ni mogoče va-nj zapisati, dokler se sami ne oglasijo za društve Rojenicah; hočem jih tukaj nekoliko zapisati: Enkrat zgodaj v pomladi ko Je V se debel sneg zemljo pokrival, začne Rojenica klicati : „Kmet sej bob !" nike ; da se vsem začasnim odbornikom osobno pošlje Kmet gré bob sejat, pa vès se mu potaka v neko glo- povabilo k pristopu v Matičino družbo in njena pra- boko jamo. Nevoljen reče kmet Rojenici : v Sejal sem vila 5 da se razpošlje škofijam povabilo k pristopu ga pa žeti mi ga ne bo treba." Ona mu pa odvrne: v družbo s prošnjo v slovenskem jeziku pisano, da nam- a , pa. uii KI\J Kjer si ga sejal, tam ga boš žel"; zrastlo boba, da ni vedel, kam , in zares, toliko je bi ga shranil. Drugikrat ravno na binkoštno nedeljo zgodaj zjutraj za tega delj posebno poslanstvo; reč to povabilo blago voljno razdelé po svojih dekanijah, milostljivemu ljubljanskemu knezoškoťu pojde da se v zapisnik m da stopi Rojenica iz votline, in oziraje se po zraku reče : sej slovenske Matice po imenu postavijo ti-le gospodje, Ko bi zdaj kmet proso sejal, dobil bi ga stotero." ki so se do zdaj oglasili za poverjenike (manda- neob- tarje) : Davorin Trstenjak, župnik v St. Jurji na >> Neki kmet, ki je to slišal, vse svoje nezorane in sejane njive s prosom poseje, in dobil ga je stotero. Stirskem, Ivan Macun, c. k. gimnazijski profesor v Pa tudi burke so Rojenice rade vganjale s kmeti. Zagrebu, Andrej Pirn at, rudarski uradnik v Golcih Tako zakliče enkrat Rojenica: „Kmet sej bob!" pa ko na Stirskem, dr. Janko Srnec, odvetni koncipist v ■iKHHHHBHri^HHMMMi ÍMIMMHHiWHMÉÍiiHMMIlHfeMÉH Ad- je kmet bob sejal, izraste^ sicer bobovina neizmerno Mariborji, Dragotin Savnik, lekar v Kranji dolga, ^^^■■■^■■■iájMkM^ kmet koso, da bi bobovino pokosil. Rojenica pa se ga KtKjK, , i^i^vv, wywuïlUM UWUU.WUV XTxaxiwv/iji, ^cvyxxxxv, ivivcu y pa brez štrocja. Žalostěn in nevoljen vzame albert Candolini, c. kr. kotarski adjunkt v Košta usmili zrela." njevici, Dominik Colnik, posestnik na Drvanji blizo in reče: „Ne kosi je, ampak piplji jo, kadar bo St. Lenarta pri Mariborji, in dekan Tutek v St. Le In res ) ko je bobovina dozorela, jo popipljejo, in celo stéblo bilo je polno debelega zrnja Neka Rojenica je zahajala v kmečko hišo na po- župnika v Loki nartu. — Gospod dr. Z u p a n e c je nasvetoval, kar je tudi seja potrdila, naj opravilni odsek gosp. Remica y steljo spat, pa ko vidi, da gospodinji ni všeč, » „Ta klopčič ti dam, dá JLà U.JpiJLAXVCL V Xjwrvi y prOSl y VAC* KJ L llUtUI. Ull/l ±1XCLKj1\^JL UOà verjenika. Gospod dr. E. H. Costa je bral zásobno da bi hotel biti Matici za po- zato ker sem pismo g. Ivana Mac u na, ki vpraša o poslih klopčič ter reče hodila na tvojo posteljo spat, pa nikdar ne smeš reci, dobode poverjenik, in sklenilo seje nikdar govoriti, kadar boš ? 7) naj ? se ktere pošlje že bil skoraj konec in tudi o koncu ne smeš vsacemupoverjenikuposebej dekret z napotkom (in- iz tega klopčiča nit motala." štrukcijo), kako naj blagovoli v svojej Častnej družbi Tudi se Dokler ni konca imenovala, se je zmiraj izmotavala pošiljati novce in imena Matičinih udov. lepa preja. Enkrat pa reče gospodinja: „To je vendar ukrenilo, da se za veče pošiijanje po pošti naredi dru čudno, da iz tega klopčiča ni nikdar konca"; in čuda! prav tedaj je iztekel konec. Štven peč at nik z napisom: „Slovenska Matica v Ljub lj ani se naročé porodu stopil. iv/uaj j v> iíiiuivui auuvv. ij aui , uavauua |Jioma ^jch vac* ov uai marke, s kte- Prerokovale so tudi Rojenice nekemu fantičku pri rimi se lahko pečati, a da morajo tudi imeti napis za navadna pisma pa da > da se bo obesil, kadar bode enajsto leto na- „Slovenska Matica v Ljubljani Ci VA eu O Vy KJ \J UUV/CH , xvauui WUUV Kj 1_1 CVJ Ol/V JVIW lit* jjKJIKJ Y V>11Q1V tt/i ^i ^ v ^vouaYU» iuica^cij iii^c; iZiiui^c? mui jv j tiv^cixj ^îJLicv . vai . jn. v_ v/ o ua Tukaj priveže vrv za vejo , in ko si zanjko nastavi, in Francetu Ksav. Sovanu, a da mora blagajnik Zdaj veče račune, predno se pla- ii se pa grem obesit čajo, mora viditi opravilni odsek ; — da se ključi Matičine vzame vrv ter gré v goščavo. blagajnice izročé tudi kjučarjema dr. E. H. Gosti pravi: „Zdaj se bom pa obesil v Božjem imenu. a Pa za vsakdanje potrebe imeti zmerom po 100—200 gold. vrv se mu utrga. Zopet si jo zveže in si dene zanjko av. vred. zunaj blagajnice ; — da se pošljejo Matičina na vrat, pa zopet se utrga vrv. Se tretjikrat poskusi, pravila in povabilo k pristopu v nje društvo: češ kej, pa tudi zdaj se mu urtrga vrv, če lih je bila jako lužiškej, srbskej, hrvaškej, dalmatinske] in zdrav o gersko-slo ven skej Matici ter tudi kmetij skej mocna. Med in vesel domů. f tem mu ura mine, in on se povrne (Dal. prih.) Slovenska Matica. družbi v Ljubljani in Gorici, pa kmetijskej poddružnici v Celji; druge se bodo še povabile pozneje. tretjej seji opravilnega odseka 9. julija 1864 je najprvo bilo tajniku rečeno, da je bral dopis c. kr. deželnega prvosedstva 14. junija ki vivy^v^iJLJ.^^Ctí Jl'1 vuouuotva JLT» J U LI 1J CM JL* Xêj XV X OZDclIlJ Si y KA CM W VtIJI %J • JUlIJOi» wm—m O ^ J CJ ▼ ouiiv/ y ww j so Matičina pravila potrjena, in da je bral dopis, društvo južne železnice zavoljo nekih razprtij, ki jih je v kterem idrijski mestni odbor oznanja, da je idrijska imelo v Gradcu zavoljo svojih ondašnjih velikih fuži- mestna občina v društvo stopila za ustanovnico, ter da narskih naprav (Walzwerke), v kterih šine in druge pri Leopold Urbas in Dragotin Hochtl pristopila železnici potrebne řeči izdeljujejo, sklenilo, te naprave da Dopisi V Celji julija. Ko se je zvedilo da je sta za uda. cv VAVXC*. w tej priliki je bilo opomnjeno, ^c* ^ ť u Lijenih Matičinih pravil govori: „knjižnice in vsako- da potr- v Gradcu podreti in jih v Kaniži na Ogerskem ustano- • . • k • i w . s-k S-h 1 • 1 • • V V » 5 viti ntc ijjl votns.u- v ni, kjer ima društvo 66 oralov svoje zemlje, jv, uao torej hoté zago- mestni odbor hitro deputacijo k ravnateljstvu južne že- Je nas če se vrstne družbe so nesmrtne y ^ toviti, da bodo prejemale vse knjige, kolikor jih na leznice na Dunaj poslal in prosil, da bi se te velike svitlo dá Matica, morajo plaćati po 100 gold. a. vr. ali fužine v Celje preselile, in je tudi obljubil društvu precej 7 ali pa v letih a 7 in rečeno Je bilo 7 družeb, kolikor jih je do zdaj pristopilo k Matici, JLl Vy V-/1J Ck l/J JL/UUĆIJ CL LldZJdJ 1 L± Y O V^ J ) ktere niso zagotovile ali plaćale po 100 gold. a. vr. ; je bila pri velikih gospodih kaj prijazno sprejeta, in zato je seja sklenila, naj se po „Novicah" razglasi kra- je bilo obljubljeno , da bo društvo z veseljem , kar se ----- , — ..— __ J —. ------- da izmed potrebne zemljišča zastonj prepustiti. Danes je deputa- ne- cija iz Dunaja nazaj prišla, in je vse židane volje ker tek posnetek denasnjega razgovora z opombo, kaj velé bo pravila o tej stvari. dalo, na to gledalo, da naše mesto te fužine dobi 7 Dalje se je ukrenilo: da se posebno zato, ker premog (Steinkohle) ni nikjer tako dadé potrjena zdaj Matičina pravila natisniti v dober kup, kakor oni iz bližnje Bukovice. Ravnateljstvo 2000 iztiskih, in da se jih 100 iztiskov še po vrhi na- železnično je obljubilo, da bo s toliko večim veseljem - vv ~ ------- y ^^ JXAX redi na lepšem listu za posebne osobe da se naredi željam celjskega mesta ustreči si prizadevalo 229 ta celjska deputacija prva, ki se s kako prošnjo do društva obrne, odkar ima južno železnico v svoji lasti, v tem, ko drugod nimajo oštrih in grenkih besed zadosti, da bi društvo, njegovo gospodarstvo in njegove naprave grajali. Da je danes veseli up kakor blisk naše mesto prešinil, se nihče čudil ne bo, kdor vé, kako zlo zapuščeno da je zdaj naše nekdaj živo in pre-možno mesto, in kakošen dobiček da bi bil Celjanom, ako bi se sèmkaj prestavile te fužine, pri kterih ima svojo službo okoli 600 delavcev in uradnikov, ki skupaj na leto čez milijon plače dobivajo. — Naj vam po vem še kratek, pa popolnoma resničen in gotovo^ zanimiv roman! — Pred nekimi leti pride na spodnje Stajarsko nek gospod, ki si je popřed v deželi, pod krono sve-tega Stefana spadajoči, svoj kruh služil, in saboj pri-pelje mlađega in kaj zalega fanta, ki je, kakor je rekel, njegov striček, in ki bo nekaj časa pri njem ostal, se v kupcijskih vednostih vadil, potem pa v komptoir (pisarnico) neke velike kupčijske hiše stopil. Vse to je dobri stric za svojega mlađega žlahtnika že preskrbel. Stric in striček sta bila kaj zlo prijatla; zmiraj sta bila vkup, in zali striček je v vseh gosposkih družbah zavoljo svoje prijaznosti in priljudnosti posebno dopadal; se je rad razveseljeval, domá se pa nek prav pridno kupcijskih vednosti učil. Al kaj se nenadoma pred nekimi dnevi zgodi? — Zali striček je naenkrat — —• prav zdravo dete povil (rodil). Striček namreč je bila ljubica stričeva , ki si jo je ta, kot mlađega gospoda oblečeno, iz Ogerskega na Stajarsko seboj pripe-ljal. — V vsem Celji je bil dosedaj na očitnih krajih — kavanah in gostivnicah — le en sam slovansk časopis, in ta le v ene m samem natisu , namreč „Novice"; — od prvega tega meseca pa so še te — zgi-nile! To glasno priča, kakošen naroden živelj vlada pri nas. Potem pa pravite: Narod se mora v svojem maternem jeziku mikati! Iz Maribora. (Vabilo.) Čitavnica mariborska napravi dne 31. t. m. večo besedo v Kartinovi dvorani po sledečem nacrtu: Zbor bo pel pesmi: „Slava Slo-vencom" od Riharja, „Slovenska dežela" od MiklošiČa, „Pušku na klin" od Lisinskega, „Kdo je mar" od B. Ipavca, „Staročesko" in „Naprej". Vmes se bodo glasili samospevi, četverospev, glasovir in deklamacija. Po besedi bo godla mestna godba. — Vstopni listi po 40 kraje. se dobijo v čitavnici. Da se vsacemu prostor shrani, je treba, da se za-nj vsaj 8 dni pred besedo oglasi. Iz Ptuja 8. julija. —i. 5. dne t. m. so imeli du- hovniki ptujske okolice duhovniško skupščino, ktere se je 31 gospodov udeležilo. Ne vemo, zakaj nas niso bližnji Prekdravščani počastili. Po godu je člověku, ako ima priliko s svojimi omikanimi sonarođniki in sode-lavci se sniti, razgovarjati in posvetovati ; duh se okrepi in prerodi osebujno takim, ki navadama svoje dneve v kakem zakotnem kraji životarijo ne imajoči primer-nega društva na razgovor. Vsa razprava se je bližala parlamentarnosti. Modri vodnik duhovne skupščine so, kakor knezovladiški poverjenik, na vprašanje : so li skupščinarji za to, kar so za odgovor napisali, ali kar bodo govorili, neodgovorni in neurazljivi ali ne? blagovolili naznaniti, da ima vsak skupščinar pravico, svoje čute in misli svobodno razkrivati. Tako je pošteno, pravično in ustavno. Posebne vrednosti za nas je bilo to, da se je po želji pokojnega kneza in vladika Slomšeka tudi v slovenski besedi odgovarjalo in posvetovalo, kakor je pristojno slovenskim duhovnikom v slovenski vladi-kovini na slovenski zemlji. Tedaj se je konči nekoliko spolnila oporoka prvega mariborškega vladika. Trdno nado gojimo, da prihodnjič več tega v svojem lepem jeziku na posluh dobimo. — Druga važna reč je, da smo s oglasno (kdo ne pozná cene trdne skupnosti?) prosili preč. knezovladiškega stolništva, naj blagovoli naročiti , da se priimki v vseh župnih maticah, to je, v krstnih, mrtvaških, ženitvenskih itd. knjigah v slovenskem, od vlade potrjenem pravopisu pišejo ; taisto naj bi se godilo tudi v duhovniških imenikih. — Enoglasno se je tudi odglasovalo, da Viktorinje (podporni zavod za uboge dijake) v Mariboru ustanovljeno pri vladiškem sedežu ostane , vsaj so tuđi podporniki osebujno novi Laboščani temu zavodu darovali za Maribor, kjer jim je mladež bliže roditeljem na obisk in pozved, kako napreduje; želi se tudi, da ta Slomšekov spomenik na tvorišču izprva določenem stoji. — Vredno je omeniti, daje društveni j ezik med duhovniki skoro navadno slovenski. — Radi naznanjamo, da je prevzvišeno kne-zovladištvo labodsko dovolilo duhovnikom pantalone nositi, kakor obleko primerno omikanejšemu svetu. Srečno tedaj vi blatni topovi, ki ste nas dolgo let glodali, noge kvarili in žulili! Za plačilo vas vse spozagvozdimo, da bodete lože v starinarski ropotarnici mirno počivali ; le počivajte pokojno, in nikoli vec se ne prikažite do sodnega dne ne ! — Na Ptuju je v malo dneh okoli 25 novih društvenikov k čitavnici pristopilo. Dobro znamenje, da se pojmovi čisté in da setev krivih pre-rokov, ki so se že celó skrčili, sada ne rodi. Pametni Ptujčani previdivši, da so jim nekteri trobentači ali samovoljni ali nastavljeni lažniki na vès glas trobili, so slovó vzeli od njihovega nauka. Največ je pacilo žve-kanje, da se v čitavnici n e bode nikak drug časnik prebiral, kakor sami slavenski; prepričavši pa se te dni, da imamo časnike skoro v vseh avstrijskih je-zikih, vrlo se zbirajo v mlado omikališče. Slava umnim Ptujčanom ! kmalo previdijo, da to početje ni nika-koršno kaljenje mirú ali snova kakih spletek , marveč snova dušnega življenja in napredka, prilika mičnih zabav in veselic, vabilo boginje modrice v starinski Ptuj. Gosp. Cafov Oroslav nam je obečal sloven-ščino razlagati, cesar nam je treba kakor postrvi bistrice, da se društveniki polagoma privadijo lepote domaće besede. Daj brate, daj ! da se Tvojih klenih in trudno nabranih znanosti konči nekaj v naše možgane preseli. Kolik kvar, ako bi ž njimi samo svojim so-bicam nagajal! Iz poreške okolice v Istri 25. rožnika. —č. — Rodoljubu se srce živega veselja širi, kadar bere dopise iz slovenskih krajev o narodnih svečanostih, in kako se povsod narodni duh budi; al otožnost se ga loti, kadar se ozrè na tukajšnji slovenski narod, vès otrpnjen za svoj živelj. Ker talijanščina nosi zvonec, nima možakov, ki bi za oživljenje narodnega duha skrbeli. Le ena zvezda se mu je prikazala, ki ga ljubeznjivo osvetliva — dobra in mila mu — al žalibože, da njene žarke večkrat prekrijejo slavenstvu neprijazne megle. Ne samo, da hira narodni živelj med tukaj šnj imi Slovani, tudi njihovo premoženje gré rakovo pot; rev-ščina je očitno od leta do leta veča. Najlepše zemljišča poreškega okrožja in morda vse Istre se razprostirajo na južno-iztočni strani mesta Poreča. Med nizkimi holmei so lepe plodne njive, z brajdami obsajene, plodne senokoše in pa hrastovi gozdje, ktere vsako sedmo leto za drva posekajo; debelejše na poldrugo ped dolge va-ljarčke, tanjše pa na poltretjo ped dolge okleške pre-sekane v Trst in Benetke za kurjavo prodajajo. Gozde tako čisto posekajo vsaki pot, da ne grmič ne ostane ; v sedmih letih je sopet drevje do štirih sežnjev visoko in pri tleh kot srednje žrdi debelo. Na eni v tej strani ležeći senokoši, ki meri štiri orale in pol, so letos o prvi košnji kakih 315 centov (21 voz s štirimi volmi) najboljega sená nakosili ; še dvakrat jo bojo kosili, ako prav ne pritisne prevelika suša. In vendar v tej okolici 230 stanovniki najbolj lezejo v revščino. Suša tare te kraje; od kresa do kimovca sploh ni pravega dežja; trtna bolezen že kakib 12 let pokončuje grozdje ; kmet je zgubil zaupnost pri kapitalistih in trgovcib , po 7, 8 in 9 gold, mora turšico za živež na menjice (cambiale) do 5 ali 6 mescev plačevati, v tem, ko se za gotovi denar po 4% gold, dobi, in še Bog, da mu jo kdo zaupa. Na ta način malo po malo pride zemlja v roke me-šČanu, ki jo potem zopet kmetu prepusti, da jo obde-luje za polovico pridelka. Tako pa gré zemljišče še bolj pod zlo. MeŠčan ne skrbi za drugo, kot da dobi svojo polovico gotovega pridelka; kmet pa nemarno obdeluje zemljo, ktera ni njegova in od ktere ima pravico le do polovice pridelka. Tako pa pride, da od pridelka večkrat ni kaj za razdelitev. Vendar veliko bi se dalo zboljšati, ako bi kmetje napredovali v gospodarstvu in da bi vec dobrih izgledov in podukov imeli. Zemlja je sama na sebi dobra in plodna, in dobro ob-delana bi pri vsi suši še dober pridelek dala. Sadje nekterih plemen tudi dobro rodi, kakor: hruške, češnje, orehi, mandeljni, marelice in smokve; al ne sadijo ga kakor bi imeli, izgovarjaje se, da to ni za naš kraj. — Rad bi peljal vsakega, ki to trdi, v škoiijski vrt v Po-reče, da bi se prepričal, da sadje rodi v tem kraji. Vidil bi hruške, vse tako polne, da se drevesa šibé, in da polne zaroda tako rastejo, da od lanske spomladi do le-tošnjega kresa so čez seženj dolge in čez palec debele mladike pognale, in to na kutino ceplj ene drevesca, ki sploh niso kaj rašče. V tem vrtu so že meseca maja imeli repo debelo kot tišti hlebčki, ki jim Kranjec „prešce" pravi, in to brez posebnega obdelovanja. Loze imajo vsako leto polne, zdrave, kjer jih sumporajo, in tako velikanskih grozdov, da člověka spominjajo obljubljene dežele ; po 1 do 1 '/2 čevlja so bili že v cvetji dolgi. Res, da take rastlivosti ni na vsakem kosčeku zemlje ; al iz tega se vendar očitno vidi, da kraj j e za sadje. Le ljudje niso za sadje. Milostljivi poreški škof, skrbni za večni in časni blagor svojih ovčic, v vsaki priliki delijo zlate nauke o poljedelstvu, sadjoreji, sum-poranji vinske trte itd. ; tudi so že veliko centov sumpora manj premožnim darovali. Le škoda, da njih nauki se pogostoma zgubljajo kot glas upijočega v puščavi! — Letina dosedaj dobro kaže, kot vsako leto do kresa, potem se je pa navadne suše bati, ki turšico rada brez klasa posuši, posebno na borno obdelanih njivah. Vinske trte so tudi nekoliko zaroda pokazale, posebno tište, ktere so bile lani sumporane. Svilni črviči so se večidel zlo slabo obnesli. Cena za funt galete (kokonov) je v Poreču po 1 gold. 20 sold, do 1 gold. 40 soldov. Iz Prošeka 7. mal. srpana. ** Preteklo nedeljo smo imeli volitev novega župana. Naša želja, da bi si izvolili pravega moža za župana, nam je bila spolnjena. Dobili smo gosp. Ivana Nabrgoja, vrlega Slovenca, ki se pri vsaki priložnosti za domačo reč krepko po-teguje in naših pravic brani. — Kar se slovenščine tiče, se tukaj prav lepo razširja; veselo cvetè in lep sad obeta. Naši kmetje se pred malo leti niso drugače po-govarjali kakor večidel le po laški, al zdaj se je vse spremenilo; oni le slovenski jezik govorijo in lepo čisto, ko je poprej, kakor je znano, bilo polovico laških besedi vmes; knjige, časnike in vse, kar le morejo v roke dobiti, pridno čitajo. Al primernih bukev nam manjka. Ravno to pa je nektere domorodce navdušilo, da bi tukaj knjižnico osnovali, ako se je zadosti udov bode vdeležilo. Jako koristna bi bila. Zato Bog daj srečo! *) Iz okolice Ajđovške na Gorišketn 10. jul. S. — #) Zadnji kos dopisa smo — menda brez zamere — izpustili, ker lanska reč je letos že zastarana, Vred. Nemila smrt nam je v žalost vsej okolici pokosila gosp. Antona Godina, ki je bil dober oče ubogim in mnogim veliko zaslužka dal. Rajni gospod pa je bil tudi domoljuben mož in velik podpornik mlade čitavnice naše. Velika množica ljudstva se je sebrala 25. junija pri pogrebu njegovem. Naj blagi mož v miru počiva! Ve „Novice" pa svetu razglasite žalost našo. Iz Jelsan 8. julija. P. — Kakor se čuje iz drugih krajev, da letina dobro kaže, tako so se tudi naši kmetje nadjali letos posebno dobre žetve. Mislili so, kar jim je lani suša vzela , da jim bode letošnje leta povrnilo. Al! zadela je tri vasi nemila osoda: v sredo večer med enajsto in dvanajsto uro pribobni od severja strašen vihar; debela toča se vsuje, in v malo minutah je bil pridelek pokončan. Žalostni so drugi dan polje ogledovali, ali je še kaj ostalo; in res še ni bilo do či-stega vse potolčeno. Al mili Bog! drugi dan popoldue pridivjá od večera še huja nevihta , in sicer dvakrát zaporedoma na istem mestu. Kar je bilo od prejšnjega večera še ostalo, sta silna toča in strašna povodinj drugi dan pokoncala. Bog se usmili ubogega kmeta! Iz Bistrice na Notranjskeiti. Drage „Novice" ! Nesle ste po mili domovini glas o rojstvu naše čital-nice; naznanite še tudi, da 7. avgusta zvečer ob 8. uri bomo z „besedo" slovesno obhajali njeni prvi praznik. Začasni odbor vabi s tem prav prijazno vse društve-nike, vse narodne čitalnice in vse rodoljube iz vseh krajev k tej veselici. Nadja se mlada novorojenka naša, da bode povsod prijazno sprejeto to njeno prvo vabilo in da pride od blizo in dalječ mnogo rodoljubov, da bo tako na meji naših bratov Hrvatov veselje toliko veče, ker pričakuje tudi od tod mnogo gostov. Program „besede" se kmali razpošlje. — Ob enem tudi vabi odbor vse rodoljube, kteri hočejo pristopiti v naše društvo, naj mu blagovolijo to naznaniti. Ker so pravila naše skoraj v vsem enake pravilom drugih čitalnic, naj postavimo tù le to , da plačajo tukajšnji društveniki , ki pristopijo s svojo rodovino, 8 gold. nov. dn., samci po 6 gold, na leto in pri vstopu 2 gold, vpisnine, zunanji plačujejo po 3 gold, na leto. Začasni odbor národně Čitalnice v Bistrici na Notranjskem 10. julija 1864. Iz Planine 4. julija. V. T. — Nate drage „Novice" par vrstic iz naše okolice. Veliko se je že iz naših domaćih krajev pisalo o godbi in petji; gotovo je, da domovina naša lepo napreduje v tem; živa priča tega je snovanje pevskih društev in kjer je mogoce tudi glasbe v mestih in trgih. Ni dolgo , kar sem bil v Postojni, in tam sem slišal domačo glasbo tako iz-vrstno, da sem se čudil. Dobili so namreč nedavno za muziko novega vodja g. A. Salmiča, kteri za to , kar je v kratkem času dovršil, res zasluži očitno čast in hvalo. Hvala pa tudi vrlim Postojnčanom, ki gospod Salmiča krepko podpirajo, da lahko z veseljem dovršuje svojo nalogo. Ne davno so tudi v Postojni pevsko društvo osnovali, ktero šteje že mnogo udov. Kako pa pri nas v Planini? bodo vprašali častiti bravci. Ako Bog dá, vam morem tudi iz našega kraja kmali kaj vese-lega naznaniti. Iz Kranja 10. julija. F. — Mnogokrat že smo čuli prelepo petje rado 1 ških pevce v. Omenjeno je bilo že v „Novicah" s zasluženo hvalo ; al nismo jih slišali še pri nobeni „besedi". Menda zato tudi niso bili omenjeni v zadnjem popisu velike naše „besede"', ker so še le po „besedi" v čitalnici peli in res prav izvrstno peli. Očitno tedaj razglašamo željo , da bi se vrli gospodje pokazali kadaj na odru in bi veče skup-ščino razvest Vii s svojim prijetnim in ginljivim petjem. — Zvun Kranja in Loke na Gorenskem ni slovenskega pevskega društva; veliko važnost imajo toraj radol- 231 petj pevci za gorensko stran, kar se tiče narodnega da ljubljanska pošta g a sprejme, kdor se želi kait po društvih se petj prav to je za Gorensko sila važno. Sosedje gorenski stopite torej v ožjo zvezo , osnujte pevsk med narodom, in na gorensko stran peljati s pošto celovško in belaško da bi se društ » ^ Oglasnik „Novic" bode zbornične obravnave štenografile r\ A /i A v^ A rr v\ ď\ ^ i I n A 4* ^v 1 « #3__ itd naznanil vse to bolj na drobno y ako Vam je čitalnica Herkulevo delo, in pomagajte na- Te dni pri- vpra-pomoli na rodni omiki tudi v tem obziru na noge Iz Smlerinika 8. julija. M-b-j-v.^ dejo k meni trije pogorelci prosit milošine; šanje: ali imajo ubožno pismo od župana, mi eden izmed njih listek, na kterem je bilo od besede do besede od črke do črke natanko tako-le pisano: ,, Cete Fikat Womit Von denn ge Fertigten gemaide Forssande Bessâttiget wird das A— G— Kaischerbesitzer Von Has Nr. 18 durch denn 24. april 1864 Aus Gebrochen Fainrus brut ann sein ganze Gab und Gut gekomen icst Arts gemaide P — am 24. April 1864 Giltik Frr Monat mislim, prebravši ta „Cete Fikat." Naj nam čeravno ne tako natanko, kakor bi treba bilo. Vidi se^ V« zív- da je po h odbornikih prišlo nekako veče ljenje v zbornico. Dobro! Zbornica že tako sama po sebi ne more opraviti mnogo, še manj pa, ako ni polna > vljenja. Ceravno smo gledali to sejo le bolj od delec smo si vendar v svoj pametnik ali vormerkbuch zapi sali to in uno, in tako bomo storili tudi drugi pot. Ker pa bi ta pisek brez prida bil, ako bi obležal med v tej seji kaj nam papirjem , naj očitno povemo , všeč bilo, kaj pa ne. Všeč nam je bilo, daje prišla saj pol odbornikov V V 7 vsec pa nam ni bilo, da polov tolovjebila prazna; kdor sprejme volitev, naj tudi delà u Ubogi papir, kako si potrpežljiv! si pové dragi župan sam: ali bi ne bil še v sanjah spisal bolj pamet-nega spričala v domaćem jeziku, kakor je ta „ Cete .Fikat" , ki mu je gotovo veliko veliko truda prizadjal, mrnđ/đmm m iMMifliÉfltaMÉi ■ WÊ p°- da sej niso dopoldne 9 , nam je vsec; saj srajca je člověku bliže kot suknja in odborniki imajo tudi svoje lastne oprav 7 tega vzroka nam ni všeč ae . namesti ob ktere grejo pred javnimi 7 da ali da ga je spravil na papir v jeziku, ki ni nikomur doben? Zajec ni za boben! popold sejo tajnik zapisnik bere, nam je všeč, da vsak odbor se zacne seji . uri zvečer; ravno iz že ob treh da pred nik, tudi tak, ki ga v prejsnji seji ni bilo si spomne Iz Ljublj Njih Veličanstvo cesar so blagovo poslednjih obravnav; al ni nam všeč, da tajnik zapisnik tako tiho in hitro bere, kakor da bi ga bral le sam za se lili po najvišem sklepu od 26. junija t. 1. prečastitega všeč nam bilo 7 da so pomenki bili del 5 gospoda kanonika dr dek v Zorna Ljublj Po gačarj za to Ine ga živi; vsec pa nam ni bilo prav 7 da se je pogostoma vse izvoliti na mesto umrleg gosp vprek govorilo brez parlamentarnega reda, in da pred sednik ni nikoli zvonca 2 državno ministerstvo je dovolilo začetek nega grabil 7 večkrat prav potreb 5 o. r leto, m je slišimo, je da više ljubljanske realke prihodnje šolsko pisnik včasi po svoje naredita všeč nam ni bilo, da predsednik in tajnik za- ~* -y , jr JPJL Í3U19ÍVU ^/iouia, vv/aci ovujt« iiaivuita , VSeC pa nam orvicu, Kakor da se govori bojo v prihodnjih sejah štenografili in da je sklep opisalo konkurs za še enega učenika k treba, da je potem šte- posnetek iz brzop vilo učenikov za celo višo realko dopolnjeno odbornikih Drug Tudi ljubljanski mestni zbor se je obrnil do vodstva južne železnice , naj bi tista fužinarska delav- povedal nica (walzwerk), ktera se ima iz Gradca preseliti v ano. (Poglej današnji dopis vidimo, kako in kaj 7 pa brez zamere pride na dan, pregledan po dveh pot zopet pridemo poslušat, da Glosator bode takrat zopet svojo nižo, se přestavila v Ljublj iz Celj u k Ljubljanska nekdanja c brik) bode mehikanska ko s s kadaj mislil in vendar je tako. cesarstvu hoče novi cesar mehikanski nabrati (Zukerfa- 1865. leto Knjige Mohorjevega društva so ravno prišle iz Celovca; družniški udje ljubljanske dekanije jih dobé pri gosp. Lésarju, ki ob enem tudi prejema letnino za Kdo bi bil to Znano je, da v našem 6000 ojake (soldate) v Me- 3 čez Trst v Ameriko. Gosp. Pongrac je vladi ponudil svoje Imenitni dunaj ski V oce sni zdravnik dr. R. ki prostovoljcev, ki grejo z,« v ^j x^v, ^x««^, , hiko. Treba je pa za to zbirališča, predno odrinej Ko lier pride danes v Ljubljano, kjer bode v gostiv-nici Maličevi kaka dva dni ostal. Kdor želí pomoci njegove, naj se oglasi njemu gale Slavnoznani pisatelj slovenski gosp. Mat. Ci-vrednik c. k. državnega zakonika, je iz Dunaja * * w w ' iiUJVXiau. vivo^/« o. VIJ^I'^V J ^ » jvvuuvm J ? » A Vi XX X EV. V. XV. U1 Li j \jC\liclj • í\í ou JLUi^ll^ Lt i cio ti v xjuoui m (Iz poslednje seje kupcijske in try^vske zbornice.) živine pobrale, da jih zdaj sama nima zadosti toliko poslednji seji julija so se obravnovale nektere general Filip važne stvari, na priliko: razstava obrtnijstva v Trstu, srbské skup oljeni kralj, komisar prihodnj 7 je přišel 8. dne t. m. na Dunaj 7 da Iz štatističnih na- Pravijo, da poslanci dan na dan tekajo od danske ar prejme dotične vládne sporocila. — oiausuuum na- znanil za rudarstvo našega cesarstva se vidi, da tišti made do pruske in avstrijske, in od teh dveh do danske, novi davek, ki je postavljen zdaj na zasledovanje in da poprej ne bo novega boja, dokler se iz Berlina i • « /i -i #1 r% v • w • i • « - _ _ ___L ^ _ _ ^ ^ J__1 ________________TT • • • « rudnikov'(Freischurfsteuer), je "število tega rudokop- ne zyé konec tehrazprav stva na četrtinko tega znižal, kar ga je bilo leta 1861. v zgornji in doli L o n d o n u je ministrom zbornici huda pela ravno za to Rudarska špekulacija gré po takem rakovo pot, in zdaj malo ? da je manj se kaže , da so pravo trdili tišti poslanci v državnem in deželnem zboru, ki so se upi raji zoper vpeljavo tega davka. Tako piše „Wanderer". so tako na zvijačo delali svojo politiko kalo, da ni ministerstvo Russel-Palmerstonovo padlo ; v ezaup-ii zbor- zgornji zbornici državnega angležkega zbora je Slovanska beseda nica ministrom obveljala z 18 gl doli (čitavnica) na Dunaji, po vladi že potrjena, bode skli- nici pa je nezaupnica padla z ravno tolikšnimi gl t cala kmali občni zbor; na cêlu Crnin grof S. Berchtold, dr. J. Prohaska, Stefan Car, zdaj stojé^grof Evgen To je řešilo ministerstvo pogube. Zdaj bode moralo od kritosrčno ravnati o dansko-nemški homatii ce- se še zmiraj pripoveduje, da misli, ViUIUj VI KJ* JLřUL Ul • fj . JL l v/lid o r\c% ^ KJtCiau <\L y ----------- dr. K. Kašpar, Ernst Forchtgott, Dvořaček, Ig. Kře- sai> Napol bicky, dr. M. Lobel, J. Vladislav. — 2. dne t. m. je da naora vladarski zbor (kongres) biti, kterega je že slovansko pevsko društvo na Dunaji napravilo P° zimi Evropi priporočal in brez kterega se ne bode 1 ^ . - . . . . . 1/ 17 • .11 1 • 11 1 -T • V TT • 1 ^ • f veliko besedo, ki se je odlikovala po izvrstnih pred- ------ j- , ^c* o v metih in izvrstni izpeljavi; med mnogimi krasnimi pes- vlade: avstrijska, pruska in ruska tako imenovano ' * 1 - TT ,J ' " .... sveto zvezo" ponovile, uganjajo še zmiraj velik hrup 1 "I • v • 1 • í • 1 • • lvi* • v izmotal danski klobčič Kar počil mami je Forchtgottova „Husitská" zvonec nosila; krat jo je moral zbor peti; tako jedernata in veličastna vládni časniki francozki in angležki; nič ne pomaga, je, da vsi slovanski zbori bodo po nji segli in jo kmali da vládni časniki avstrijsk ; peli. Gosp. prof. Meisner, iznajdenik po vsem da „světa zveza pruski a je pražen strah ruski zagotovljajo Večidel B uku- svetu znanih peči, je umri na Dunaji. pripoveduje, da se 10 íeio Doae SKiican aezeini zDor oc Jc iajvu v o u aouu, ua, jc mu » lu v hrvaško-slavonski; že neki se dvorna kancelarija rušila ulice itd. Skoda velika se šteje na milij ✓ 1 y J V/ U11J11 AJC* -L^UllJClJl. Oest. Ztg. -----j-------— ^ « še to leto bode sklican deželni zbor se je razlila takovstrašno t( ta je od 23. dne junija v vodi bilo; reka Dimbovica da je po drla mostove , raz- pripravlja na to , da pošlje komisarje v Zagreb ki Kakošna bo po svetu let letošnja? Na Nemškem j^A i^'l C* ▼ J J UW J V JL* Ui iUMI J y V/Lf y l\i ---------- --- X -----------) --— ' - — ' ----W — w bodo delali za dovršenje tega namena. Ravno ta list pričakujejo bolje letine, kakor se je mislilo spomladi, pripoveduje, da kmali se bojo razpisale volitve novih ko je dolgo trpela suša velika; strah da so setve tr poslancev za dal mat inski deželni zbor. Knez pele po mrazu ) Rudolf Taxis, eden izmed prvakov národně češke Meklenburg bil prevelik, zlasti okoli Raj V vendar slaba letina. Na Pruskem so stranke, je iz svoje grajščine v Nimericu oklical, da se ) setve letos zlo zaostale in po visočinah so rži konec po resnem prevdarku vseh sedanjih razmer zdržuje vse vzele. Rusii je letina letos zlo pozna ) politične delavnosti. — Slavnozvani češki pisatelj Prokop obile žetve samo laneno seme je trpelo od mraza adjajo se znan ? ruskem Poljskem stojé setve dobro dne ť. m. v Nadejkovu" po kratki'bolezni, je ostalo veliko polja neobsejanega Chocholovšek, tudi „Novicam" po nekterih prevodih al se .Ie 45 let star, umri ; dežela Česka je v njem zgubila volj enega svojih najboljih sinov. Moravski časniki pri- _ Na vojske Galicii in Po- znanju so pričakovali dobre letine. Na Angležkem so vsi pridelki dobro kazali, ako jih poslednje deževno povedujejo , da se'je nedavno papežev poročnik (nun- vreme ni pokvarilo. Na Francozkem se kaže letina v tius) podal v Olomuc, da bi ondašnjega nadškofa grofa nekterih krajih prav Furstenberga sprijaznil z državnim ministrom. Olomuški ne bode skoro nič dobra, v drugih slaba, v nekterih pridelka; v (francozkem) Alg veliki škof je namrec v vrsti tiste Schmerlingovi si- injajo polne žitnice. Holandija je spomladi ^veliko trpela stemi nasprotne stranke, ktere organ je dunajski časnik Pe lze nj i (Pilsen) na Ceskem je od „Vaterland." strašna dogodba izbudila velik hrup po mestu. t. m. je mlad člověk svojemu deklicu, s kterim hotel oženiti, cesar pa stariši njeni niso dopustili, vx«u prereza! z britvo; pri tej priči je bila mrtva; s prav tem nožem si brž potem sebi prereže vrat pomagal. Na Ogerskem so se v obče nadjali srednje letine; v Banatu in Potisji suše, pozneji dež jim j dne se je vrat T vww liuvAji*** * so pričakovali posebno obilega pridelka ? Stolnem Beligradu pričakuj manj pa v že ? umri sicer se ni, pa upanje ni, da bi pri življenji ostal. Tako po-četje se.pač samo po sebi sodi; ni nam treba dostavka. Naj povemo pri tej priliki Še eno tako: 30. junija se je 17 let stara deklica iz KeČkemeta na Ogerskem vlegla na železnico, da jo je iz Pešta přišedši voz hi- obce tedaj se po vsej Evrop dosti dobra letina, ktera bi še veliko bolja bila, ako bi ne bil sila deževni rožnik po več krajih škodoval polju. Dobrému vinu je letos že odkljenkalo zakasnila se je trta povsod; če ga tudi bode tù in tam obilo, sladčica mu ne bode presedala. V poma vso zmečkal, in zakaj neki je to storila? za- voljo nezvestobe svojega ijubljenca ! ! Padovi so Žitna cena v Ljubljani 9. julija 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 31. julija neki dijaki preveč rogovilili ter se s policijo banaSke 5 fl. 62. — turaice 3 fl. 58. soršice 3 fl. 87. sprli; politična gosposka jih je zajela in na njih dom rež 2 fl. 80. — ječmena 3 fl. 14. — prosa 3 fl. 15. — ajde 3 fl tirala. Na sv. Petra in Pavla dan so papež prvi- 20. oves 2 fl. 45. krat po Božicu, zopet maševali v St. Peterski cerkvi v Rimu; zdravi so viditi. — Garibaldi zopet bofl I 1HH leha; toplice mu ne Kako pa na bojiš ču v Slesviku, kamor je še vsa Evropa obrnjena? Kar so Prusi Dancem vzeli Alsen, je nekako prestala vojska. Kursi na Dunaji 12. julija. 5 % metaliki 72 fl. 10 kr. A v • • Azij srebra 13 fl."50 kr Narodno posojilo 80 fl. 65 kr. Cekini 5 fl. 50 kr Vzrokov je več: kralj danski je slovó dal prejšnjemu ministerstvu, ki je neprenehoma tišal v vojsko; novo ministerstvo bode morebiti bolj miroljubno; — spoznali pa so zdaj Danci tudi popoinoma, da so jih Angleži s svojimi obljubami za nos vodili. Brat kraljev, princ da se tam pogaja z prusko vlado. Loterijne srećke: Y Gradcu na Dunaji 9. julija 1864 3. 73. 10 21. 37. 31 40 16 26. 12. Ivan 7 Je šel v Berli n > Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 23. julija. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BlâZûift v Ljubljani.