§1.38 (1225) Leto XXIV NOVO MESTO, četrtek, 20. septembra 1973 NOVO MESTO - Predsinoč-njim so v domu JLA odprli oddelek srednje politične ^le CK ZKS. Obiskovalo jo bo 31 slušateljev iz ožje Dolenjske, Bele krajine in Spodnj^a Posavja. KRŠKO — Društvo pravnikov Posavje bo priredilo jutri za svoje člane predavanje in razgovor o osnutku zakona in republiške ustave. Predaval bo predsednik zakonodajno-pravne komisije skupščine SRS Janko Cesnik. NOVO MESTO - V torek je tu zasedal medobčinski svet Zveze komunistov ter razpravljal o poUetnem gospodarjenju, o medobčinskem sodelovanju ter o predkongresni aktivnosti na Dolenjskem. TREBNJE — V torek je bila seja predstavnikov občinske konference ZM, ki so med drugim evidentirali kot kandidata za novega predsednika občinske konference ZMS študenta prava Lojzeta Ratajca. SEVNICA - Včeraj popoldne je bilo pred spomenikom padlih borcev v Sevnici zborovanje mladine, borcev in delavcev v protest proti razstrelitvi spomenika padlim v n. svetovni vojni na Koroškem in imperialistično zaroto v Cilu. STARE ŽAGE - Tu se bo začela v soboto ob 10. uri slavnost ob 30-letnici partizanskih delavnic (99 d), v katerih so izdelovali partizanske* radijske oddajnike. Govoril bo Lado Ambrožič - Novljan. Med govorom Maruše — borci XII., spomeničaiji, narodni heroji in gostje, med njimi Franc Šetinc in Franc Krese-Coban (tretji in četrti v prvi vrsti) — na nedeljski proslavi v Novem mestu. (Foto: Sandi Mikulan) »Dvanajsta-ponos Novega mesta!« je na nedeljski proslavi 30-letnice SNOUB na Grmu poudaril predsednik ObS Avgust Avbar — Z zborovanja: pozdrav Titu in protestno pismo Med NOB skovano bratstvo in utijena enotnost med narodi in narodnostmi živita, tradicije nadaljujejo mladi. To je med drugim poudarila Ljudmila Krese-Maruša, pomočnica komisaija dvanajste SNOUB, na osrednji slovesnosti ob 30-letnici ustanovitve te brigade minulo nedeljo v Novem mestu. Borci dvanajste so se v dopoldanskih urah zbrali na Prešernovem trgu, nato pa v sprevodu odkorakali h kmetijski šoli na Grm. Dobrodošlico jim je zaželel predsednik občinske skupščine Avgust Avbar. Med udeleženci je še posebej pozdravil narodne heroje, nosilce spomenice 1941 in sekretarja sekretariata CK ZKS Franca Šetinca. Tovarišica Maruša je v govoru poudarila, da je 24. septembra pri Mokronogu ustanovljena XIL brigada prispevala pomemben delež k osvoboditvi. Bojevala se je na Dolenjskem, Štajerskem in tudi krajši čas na Hrvaškem. Naslov udarna ji je glavno poveljstvo slovenskih parti- zanskih čet podelilo 1. marca 1945. Borci, mladinski odred 12. SNOUB, del pionirskega odreda s tem imenom iz bršlinske šole in drugi udeleženci slavja (kakih 2.000) so potem prisluhnili kulturnemu sporedu, v laiterem so sodelovali: moški zbor „Dušan Jereb“, gasilska godba na pihala in pionirji iz Bršlina. Z zborovanja so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu, javnemu odboru ZZB,NOV Slovenije pa protestno pismo, s katerim so obsodili imperialistično zaroto proti dr. Sal-vadoru Allendeju v Cilu. j ZORAN Temeljito oceniti razmere Sprejet program predkongresnega delovanja na območju medobčinskega sveta ZK Ljubljana Vsebinski program predkongresne aktivnosti na območju medobčinskega sveta ZK Ljubljana, kamcM* spadata tudi kočevska in ribniška občina so sprejeli na zadnji seji sveta, ki je bila 12. septembra. Program, ki načrtuje delo do konca leta, predvideva, da je treba najprej seznaniti vse člane ZK z vsemi predkongresnimi gradivi in stališči, nato pa organizirati razprave, na katerih je treba praktično preveriti izhodišča in izoblikovati sklepe in predloge. y občinah je treba v predkongresnih razpravah oceniti politične razmere, delo občinskega političnega vodstva, uresničevanje sklepov, delo družbeno-političnih organizacij, delovanje TOZD in krajevnih skupnosti, ustanavljanje or^nizacij ZK v njih itd. Seveda pa je treba posebno skrb posvetiti tudi gospodarskim razmeram v občini in položaju v družbenih službah. Pri izbiranju kandidatov za oba kongresa in občinske volilne konference je treba upoštevati sklepe 29. seje CK ZKS in pismo predsednika Tita. Izpuščati je treba vse, ki se niso opredelili in niso dobro delali. I SPOŠTOVANI BRALCI! ; ( Ker je pomanjkanje elek- . I trične energije prizadelo ", tudi proizvodnjo časopisnega papirja, smo bili tokrat ' ^ prisiljeni zmanjšati obseg ; Dolenjskega lista skoraj na l V polovico. Za to se bralcem v ‘ opravičujemo. Kot so mm ' zagotovili v tiskarni Ljudske s 1 pravice, bomo prihodnjo | številko že lahko tiskali v f i običajnem obsegu, podobne-1 zagotovila za daljše obdo- *, bje pa nam niso mogli dati, i ■ saj so elektroenergetske raz- ! i mere še nadalje kritične. Romunski minister v IM V Možnosti za kooperacijo z Romuni so se po obisku Iona Avrama in B. Dimitrijeviča še povečale Nezaupnica v ponedeljek zvečer so komunisti novomeškega Cestnega podjetja na sestanku osnovne organizacije ZK, ki se je zavlekel precej čez polnoč, dali nezaupnico direktorju inž. Mirku Strmšku. Posebna partijska komisija je ugotovila, da je direktor, ki sicer ni član ZK, osebno obračunal s predsednikom sindikata in članom ZK Janezom Vodopivcem. Vodopivec je v podjetju opravljal delo varnostnega inženirja, ker pa nima končanega študija (manjka mu še nekaj izpitov), je bil po direktorjevem vztrajanju in vplivanju na samoupravne organe prestavljen na slabše delovno mesto. Direktor pri tem ni upošteval ustreznega sklepa osnovne organizacije« da bi stvar uredili s pravilnimi odnosi. To dejstvo in ostala razprava, ki jo je bilo slišati na sestanku, je bila za osnovno organizacijo dovolj, da je ugotovila, da direktor nima zahtevanih moralno — političnih kvalitet. Več bomo sestanku še poročali. PROTESTNA ZBOROVANJA V KRŠKI OBČINI Po vseh delovnih kolektivih občine Krško so imeli v petek, 14. septembra, protestna zborovanja, na katerih so obsodili drzno avanturo nazadnjaških sil v Čilu. Delovne ljudi je prizadela vest o nasilni smrti naprednega državnika AUendeja, Podporo poslanici izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ so izrazili krški občani tudi na osrednjem protestnem zborovanju v ponedeljek, 17. septembra. V vseh brzojavkah poudarjajo, da je vojaški udar v Cilu poskus imperialističnih in neokolo-ni^ističnih sil, da bi zavrle prebujanje, ljudstfev v Latinski Ameriki. Toda niti gospodarski pritiski niti začasni, navidezno teroristični posegi teh sil ne morejo zadušiti pravičnega boja za napredek, za uveljavljanje socializma in dokončno zmago delavskega razreda. Dirka na Gorjance letos odpovedana Dobra volja in denar nista dovolj — Osmešeni v tujini in pri FIA Pretekli četrtek so ugasnile vse možnosti, da bi novomeško AMD (letos šestič po vrsti) priredilo mednarodne avtomobilske gorske dirke za „Nagrado Slovenije** na cesti čez Gorjance. Upravni organ novomeške občinske skupščine, pristojen za izdajo dovoljenja za izvedbo dirke, je že avgusta prošnjo or^-nizatorjev zavrnil z obrazložitvijo, da za čas med dirko ni mogoča preusmeritev na obvozne ceste Novo mesto - Dol. Toplice (ah Laze) -Semič - Jugorje. Društvo se je pritožila na republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani, vendar odgovora na pritožbo ni dobilo. Vsako nadaljnje vlaganje v organizacijo prireditve bi bilo brez ustreznega dovoljenja preveč tvegano. Letošnja dirka bi brez ureditve ceste stala okrog 320.000 dinarjev, ta denar je bil zagotovljen z reklamami in vstopnino kot vsako leto, resno se je pripravljala vsa operativna skupina, ki šteje za dirko okrog 120 športnih funkcionarjev in sodelavcev, prijavljenih je bilo že več kot 50 tekmovalcev, med njimi prvič 11 tujih vozpikov iz Švice, Italije, Belgije in Zah. Nemčije - vseh teh ni bilo več mogoče vleči za nos. Ker je na podoben način prepovedana tudi dirka na Pohorje, najbrž letošnje gorsko državno prvenstvo ne bo potrjeno. Z odpovedjo je propadla možnost, da bi Novo mesto kdaj imelo evropsko gorsko prvenstvo z avtomobili - športna komisija FLA pa bo z neresnimi Jugoslovani še manj prijazna. NA DVORU ZRUŠEN MOST Avto pretežak ali most prešibak? To bo šele pokazala preiskava nesreče, ki se je zgo^a 15.'septembra pri Dvoru. Koje Danijel Puc iz Mlake pri Kočevju zapeljal na most s tovornjakom, polnim peska, se je most pc^rl. Tovornjak je obs^ na desnem bregu reke s kolesi v vodi. Most je popolnoma uničen in je zato zaprt ves promet čez Smuko na Kočevje. V začetku tedna je zajelo Alpe in sredozemsko poćbx>-^e poslabšanje vremena z nevihtami. Tudi v drugi polovici tedna bo ponovno poslabšanje vremena s padavinami. Iz Zagreba, kjer si je s posebno pozornostjo ogledal paviljon IMV na jesenskem velesejmu, je romunski minister za strojegradnjo Ion Avram prejšnji četrteK s sodelavci pripotoval na Otočec, kjer mu je podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Rudi Čačinovič priredil sprejem. z romunskim ministrom je prispel v Slovenijo tudi zvezni sekretar za gospodarstvo Boško Dimitrijević s svetnikom zveznega sekretarja za ekonomske odnose s tujino Ljubi-šem Novakovičem. Po obisku večjega števila gospodarskih organizacij v Jugoslaviji, med katere štejejo na prvem mestu novomeško IMV, bosta ministra Ion Avram in Boško Dimitrijević podpisala dokument o možnostih naddj-njega gospodarskega sodelovanja med državama. Romunski minister je prišel v Novo mesto predvsem zato, da bi se osebno prepričal, kako bi lahko še bolj razvili in utrdili kooperacijsko proizvodnjo osebnih in gospod^skih vozil. DBH NOVO MESTO JE VASA BANKA Železnik) Primer, kako je treba graditi cesto: občani šentruperške krajevne skupnosti so s samoprispevkom zbrali denar za a^altno cestišče, učenci 7. in 8. razredov pa so z učitelji urejevali bankine. S tem so si prislužili že tudi nekaj denaija za zaključni šolski izlet. (Foto: A. Odgovorni naj naredijo konec neredu Črnomaljski odborniki protestiriajo proti neredu v elektrogospodarstvu ■ Najhuje j^^ v Beltu^ kjer so ravno uvedli udarniško delo, a ne bodo vrgli še puške v koruzo, ker od Belta živi 3500 občanov Poslovni pogovor iz „prve roke“: romunski minister Ion Avram (na levi) in generalni direktor IMV Jurij Levičnik. (Foto: 1. Zoran) V nerazviti občini, kakršna je težavah v gospodarstvu, nastaja tovarne stojijo. Ko so 1j. septembra odborniki obravnavali gospodarstvo in njegove polletne uspehe, so se najdlj'e zadržali pri BELTU, za katerega'je znano, da od aprila dalje v njem lastna izguba narašča. Do septembra je skupnega primanjkljaja s Cosmosovo zapuščino vre'd že okrog' 16 milijonov dinarjev. Odkar ima podjetje dva meseca minimalne osebne dohodke in dela pod novim začasnim vodstvom, sicer skušajo potapljajočo se barko rešiti, toda nove in nepredvidene težave povzroča še pomanjkanje električne energije. •Medtem ko so uvedli udarniško Črnomaljska, in ob hudih splošnih velika škoda še zaradi tega, ker delo ob popoldnevih in so zamenjali vrsto ljudi na odgovornih položajih ter izdelali sanacijski program, že nekaj dni proizvodnja stoji. Peči, ki so sicer trajno obratovale, so mrzle. Tako nastaja nova škoda. Huda nejevolja pa je zavoljo tega, ker nikdar ne vedo, kdaj bo tok in kdaj ne. Ker se isto dogaja v vseh drugih kolektivih, so odborniki sklenili poslati protestno pismo razdeljeval-ni službi v elektrogospodarstvu. Zahtevajo urnik odvzema električne energije, od izvršnega sveta SRS pa, da posreduje in naredi red v sedanji anarhiii. Glede Belta pa po besedah predsednika občine inž. Martina Janže- Solidarnost za Čile v petek, 14. septembra, so v 7 delovnih organizacijah metliške občine sklicali protestna zborovanja, na katerih so delovni ljudje protestirali zoper dogodke v Cilu in izrekali solidarnost tamkajšnjemu delavskemu razredu. koviča še ni treba obupati, kajti sanacijski program je dobro zastavljen in obstajajo tudi realne možnosti, da bi ga uresničili. Seveda v normalnih delovnih poljih. S tem ko se izmeček že manjša in ko so privarčevali na račun osebnih dohodkov, bi bilo mogoče izgubo prvega polletja premostiti z okrog 4 milijoni dinarjev posojil. Celotna rešitev Belta pa je zasnovana na kadrovskih, tehnoloških in organizacijskih spremembah in ob predlogu bankam ter rezervnemu skladu, da bi vsa dosedanja in bodoča posojila za dokončanje investicij podaljšali na dobo 12 let, san^ijski kredit za pokritje izgube pa bi odplačali v 18 letih. RIA BACER tedenski mozaik Švedska bo dobila novega kralja (o čemer poročamo v sosednji rubriki), ne pa tudi novo vlado, kajti pravkar minule volitve so se končale, če uporabimo izraz športnih novinarjev, neodločeno. Sedanja social-de-mokratska vlada premiera Olafa Palmeja je namreč uspela s svojimi zavezniki zbrati natanko toliko mest v parlamentu (175) kot združena meščanska opozicija. Zanimivo je, da švedska ustava ne predvideva takega razpleta volitev, pa tudi ne ustrezne rešitve... zapleten konec burnih volitev... Še bolj burno in zapleteno pa utegne biti v Združenih državah Amerike, kjer je vplivni časopis Washington Post včeraj objavil novico, da utegne podpredsednik Spiro Agnew ta teden - odstopiti! Odstopil naj ne bi zaradi afere Watergate, marveč za-. radi preiskave, ki je odkrila, da je bil vpleten v podkupovanje in zlorabo oblasti, še tedaj, ko ni bil podpredsednik. Tako se nad Belo hišo zgrinja nov temen oblak, kajti, kot je znano, ima tudi Richard Nixon že mesece in mesece težave zaradi water-gatske afere. V tem trenutku še ni znanih nobenih novih podrobnosti, razen ene, izrazito „pikantne^: da je namreč predsednik Združenih držav Amerike ukazal, naj tajna policija prisluškuje telefonskim pogovorom tudi njegovega brata Do-nalda... nezaupljivost čez vse ali kaj drugega...? Medtem pa potapljači (ki nosijo zaščitne maske) nadaljujejo z uničevanjem „nasadov*' školjk v neapeljskih obalnih vodah. Epidemija kolere se namreč pri naših sosedih še vedno ni polegla. Ker so dokazali, da so kolero povzročile školjke, so oblasti ukazale, naj vsa gojišča školjk v Neapeljskem zalivu, kjer je voda zelo umazana, takoj uničijo. Neverjetna novica je prišla tudi iz Združenih držav Amerike - tam je namreč tudi nekdo zbolel za kolero, prvič po petdesetih letih, da so zabeležili to bolezen v tej državi! Zanimivo pa je, da oboleli Američan živi v neki mali vasici in da se ni nekaj let nikamor premaknil iz nje - in da tudi nihče tuj ni prišel v vas... ali je potem 'kolera padla ^z neba.. .? Kako poravnati škodo Elektroenergetsko krizo naj občutijo vsi, ki so udeleženi na dohodku, to pravilo naj velja Zaradi krize, ki je nastala v preskrbi z električno energijo, je bil republik izvi^ svet prisiljen sam odločiti, kako bo z omejitvami in kdo bo bolj ali manj prizadet. Kljub večkratnemu posredovanju in zahtevam, nq se elektrogo^odarske organizacije in porabniki toka M to samoupravno dogovirijo, dogovora še niso sklenili. Če bi čakali nanje, bi to trajalo še najmanj en mesec. Zaradi tega so politični forumi, med njimi tudi sekretariat CK ZKS, podprli sklep izvršnega sveta, ki bo veljal tako dolgo, dokler ne bo sklenjen družbeni dogovor. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani minuli teden posebej poudaril Zvone Dragan, podpredsednik izvršnega sveta, so pri uvajanju redukcij električne energije upoštevdi na-rodno-gospodarske kriterije, ne pa tehnične, kot so to deWi v preteklosti. Ti kriteriji so: velikost družbenega proizvoda na eno kilovatno uro, izpad dohodka za delitev, izpad celotnega dohodka, dobička in osnovnih sredstev ter zmanjšanje šte- vdla zaposlenih, ki nastane z izpadom električne energije. Nastane vprašanje, kaj bo s škodo, ki bo nastala v podjetjih, ne da bi bili zaposleni krivi zanjo. Ustava v tem primeru predvideva kompenzacijo — nadomestilo. Pravica je eno, drugo pa je dejstvo, da denaija za kompenzacijo v blagajni ni. Treba ga bo zbrati, je poudaril predstavnik izvršnega sveta. Izvršni svet bo v najlaajšem času Po dolgi bolezni ^ v starosti 90 let v švedski prestolnici umri kralj Gustav Adolf VI. Svedra, ki je dočakala smrt svojega kralja v veliki žalosti, je dobila novega monarha — njegovega sina Carla Gustava XVI. Na Švedskem ne poznajo kronanja (kot na primer v Veliki Britaniji), vseeno pa bo formalno ustoličuje novega kralja na priložnostni svečanosti pojutrišnjem v Stockholmu. Na sliki: novi, 27-letni bodoči švedski kralj Cairi Gustav XVI. posnet n^aj ur po smrti svojega očeta. (Telefoto: UPI) TELEGRAMI HONGKONG -veljstvo laoSkega gibanja Voj^o rathet Lao po- fflNOM PENH — Po nekaj dn^ zatišja so se znova razvneli boji okrog Kompong Chama, tretj^a nfyvečj^a mesta v Kambodži. Osvobodilne enote so napadle obrambne položaje napadalcev Lon Nolovega režima blizu mestn^a letališča. WASHINGTON — Svetovna Danka za obnovo in razvoj in njene podružnice nameravajo še povečati posojila državam v razvoju, in sicer za 40 odstotkov v prihodnjih petih letih. DAKA — Na severu Bangladeša se je pripetila huda železniška nesreča, Id je zahtevala več kot 100 mrtvih. Nesreča se je pripetila ponoči, ko se je vlak zaletel v kompozicijo, ki je stala na železniški postaji. IZ ZADNJEGA PAVUHE • No, Tinček, naštej mi vse slovenske elektrarne in povej, koliko električnega toka proizvajajo. pripravil predlog instrumentarija za dodeljevanje kompenzacij ter zbiranje denaija zanje, gospodarska zbornica pa bo po vsebinski plati obdelala predlog, komu dati nadomestila in koliko. Stoodstotne kompenzacge ne more pričakovati nihče, gotovo pa bo treba solidnostno pomagati predvsem tistim, ki jih je in jih še bo redukcija električnega toka huje prizadela. Denaija ni, torej ga bo treba šele zbrati. Prav je, da bi krizno stanje, ki je doletelo našo republiko, občutil vsakdo, ki je udeležen na dohodku gospodarstva. Potrebno se bo dosledno ravnati po tem načelu, sicer utegne to povzročiti neželjene očitke med posameznimi dejavnostmi, gospodarstvom in negospodarstvom, kar bi imelo med drugim tudi slabe politične posledice. Seveda je treba korenito raziskati odgovornost in krivdo, zakaj smo tako dolgo odlagali rešitve na elektroenergetskem področju in zakaj smo se tako nenačrtno ponaš^i do strukturnih problemov naše republike. Natančna analiza — politične in ekonomske narave — bo poka-Mla, da je sokrivcev več in da sežgo korenine daleč nazaj, nam je dejal Zvone Dragan. M. LEGAN tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Slovenski izvršni svet je minuli teden imel največ dela z elektroenergetsko krizo, toda tokrat je odločno posegel vanjo. Ugotovil je, da je stanje kritično tako zaradi objektivnih kot subjektivnih vzrokov, nerazumevajoče neurejenih odnosih med občinskih svetov ZSS in o tem zavzeli neka-elektrarnami in premogovniki, ki se jim pri- tera stališča. družujejo še neskladja z velikimi porabniki S te seje so poslali republiškim svetom električne energije. Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Poleg tega je izvršni svet poudaril, da gre Cme gore telegrame, naj pozovejo svoje men proizvodnega dela in nujnosti hitrejšega tiči ter bolj učinkovitega reševanja strukturnih problemov slovenskega in jugoslovanskega predvsem pa zaradi enostranske razvojne pri termoelektrarni Šoštanj 111 tudi za dolo- občane k solidarnosti v štednji z električno politike v republiki. Podcenjeval smo po- cene subjektivne slabosti, kajti številnih kri- energijo. Podoben telegram so poslali tudi ■ ■ tičndn izpadov tega elektroenergetskega predsedniku zveznega sveta Zveze sindikatov objekta si ni več mogoče drugače razlagati. Jugoslavije Dušanu Petroviču. Zato je izvršni svet menfl, da so podani vsi Iz te akcije je zraslo pravo omrežje brat-vzroki za uvedbo prisilne uprave v TE Šo- ske solidarnosti. Svet Zveze sindikatov Jugo-štanj. slavije je namreč sklenil pozvati vse sindi- kalne organizacije v državi, „naj s solidarnostjo delavskega razreda in delovnih ljudi“ pomagajo ublažiti težave, v katerih se je zaradi pomanjkanja električne energije znašlo slovensko gospodarstvo. Sosednje republike so začele varčevati z električno energijo in privarčeviane količine dobavljale naši republiki. Ker zdaj še nimamo enotnega ekonomskega elektroenergetskega sistema, temveč samo tehnični sistem, so se republike dogovorile za takšno vrsto solidarnosti, da sta Srbija in BiH uvedli gospodarstva. Izvršni svet je že takrat, ko je obravnaval gradnjo novih elektroenergetskih objektov, kakor jih predvideva srednjeročni načrt (dolgoročnega ^loh nimamo), opozoril na to, da bo v letih 1974 do 1976 prišlo do krize kljub tem novogradnjam. Kriza pa je prišla še prej. Hidrološke razmere tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji so kritične. Termoelektrarne delujejo z manjšo zmogljivostjo, ker sta stali dve termoelektrarni (Trbovlje II in Šoštanj 111), poleg tega pa smo spet doživeli izpad termoelektrarne Šoštanj 111. Prav tako sta ti termoelektrarni dobivali premalo premoga, da bi lahko delali s polno zmogljivostjo. Električne energije iz drugih republik ali iz tujine ni bilo mogoče dobiti. Ker še ni sklenjen družbeni dogovor med potrošniki in proizvajalci o omejitvi dobav električne energije, je postala intervencija republike nujna. Zato je izvršni svet sklenil omejiti dobavo trošnikom in sicer za razsvetljevanje iz- Odiočno’ nad elektro- energetsko krizo Skupščina občine Velenje je ocenila raz- restrikcije pri manj pomembnih porabnikih, ter tako zagotovili električno energijo za pomembne porabnike v drugih republikah. Vse to pa bo zaman, če ne bomo spoznali, da je treba presekati gordijski vozel v našem elektro go^odarstvu. Dosedanja prizadevanja pri reševanju težav v tej gospodarski panogi so večinoma naletela na gluha ušesa in tako smo se znašli sredi krize. Odgovornost, s katero smo doslej le mahali kot s ožb in elektrometalurškim in elektrokemij- 1^8® slovenskega izvršnega sveta za uteme- papirnato zastavo, moramo vnesti v naše skim obratom v železarni Štore popolnoma, je na svoji izredni seji sprejela sklep =----->------ drugim porabnikom pa po določeni lestvici, ° prisilni upravi v TE Šoštanj. Za predsed-ki naj bi enakomerno porazdelila breme in nika odbora za prisilno upravo je imenovala škodo, ki nastaja zaradi redukcije in zavaro- Toneta Boleta, predsednika gospodarskega vala družbene interese na delovanju dolo- zbora slovenske skupščine. čenih delovnih organizacij. Takšen ukrep ni bil le posledica neugodnih hidroloških razmer, temveč tudi neurejenih odnosov v elektro gospodarstvu ter v Zaradi elektroenergetske krize so se minuli teden na izredni seji sestali člani pred- vsakdanje življenje, kajti to je nadvse pomembno za nadaljnji razvoj našega gospodarstva nasploh, sicer bomo padali iz krize v krizo - pa ne le v elektro gospodarstvu! Elektro gospodarsko krizo laliko rešimo le z odločnimi dejanji. Prav gotovo se lahko strinjamo s kolektivom termoelektrarne v tedenski zunanjepolitični pregled sedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Šoštanju, da vsa pota odgovornosti in ne-Slovenije ter člani aktivov predstavnikov odgovornosti ne vodijo tja. Čilski predsednik Salvadoie Ailende je izgubil življenje med ruševinami predsedniške palače v Santiagu in skupaj z njim je umila prva zakonito in svobodno izvoljena socialistična \iada v zgodovini te južnoameriške države. Padla je pod udarci za-rotniđđh generalov, ki so v imenu neke lažne demokracije zrušili prvo demokratično in zakonito izvoljeno socialistično oblast dežde. Posledice je mogoče opre-ddjevati vsaj v dveh smereh: kratkoročno in dolgoročno. Val ogorčenih protestov po svetu se še ni polegel in tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov se nadaljuje razprava, ki so jo začeli po kuban^i obtožbi, da so vojaki čil^e junte ogrožali varnost osebja kuban^e ambasade in posadke neke njene ladje, toda oboje je samo neposredna posledica tega, kar se je zgodilo v Cflu. Bolj kot to je pomembno tisto, kar se bo v Čilu in zaradi Čila dogajalo v mesecih in letih, ki pridejo. Predvsem je treba, kar zadeva notranji položaj v deželi sami, opozo^ti na nedvomno prisotno možnost državljanske vojne. To je mogoče slutiti na podlagi tistih razmeroma redkŠi službenih (kajti junta je uvedla strogo cenzuro nad poročfli) novic, ki pričajo o prvih sabotažah, napaofli na kasarne in policijske postaje. Kaj se utegne iz tega razviti, je kajpak v tem trenutku nemogoče napovedovati, gotovo pa je, da bo teror novih oblastnikov vse hujši — pii čemer je J>d njihovih nasprotnikov odvisno, kako se bodo popadi iztekli. Dejstvo je, da svobodoljubne, socialistično opredeljene sile nimajo nikakršne druge možnosti kot oborožen boj, če hočejo priti na oblast. Državni udar je to najbolje potrdil. Ali bodo te sfle dovolj močne in or;ganizirane, da bodo — morda po dolgi gverilci borbi — zopet prišle na oblast po tej, v tem trenutku tudi edino možni, poti? Ali se Čilu, z drugimi besedami, obetajo strahote državljanske vojne ali pa vsaj negotovost nenehnih oboroženih spopadov? To je en vidik čflske tragedije. Drugi, ki ima nemara še širše razsežnosti, pa je naslednji: Čile je bil svobodna, neuvrščena dežela, ki so jo grobo poteptali in iztrgali iz velike družine neuvrščenih. To se je zgodilo samo ndcaj dni po alžirski konferenci neuvrščenih, kjer so na možnost prav takega razvoja opozorili z vso jasnos^o in konkretnos^o. Tragedija Čila je zgovorno potrdila pravilnost tistega, kar je bilo minuli teden rečeno v alžirski prestolnici: da se je namreč za neuvrščenost treba boriti, da je treba pridobljene pravice uvdjavliati, utgevati, varovati. Če bi Čile lahko računal na tisto, kar je Alžir sklenil kot eno izmed bodočih oblik tesnejšega medsebojnega sodelovanja in pomoči med neuvrščenimi (denimo skupni ekon(Hnski sklad za pomoč tistim, ki so izposta\ijeni zunanjim pritiskom), bi Ailende morda uspel očuvati svojo neodvisnost in z njo socializem v Čilu. V tem smislu je drama Čila opomin, nauk, ki je dragocen, ki pa skoraj ne bi mogel imeti večje cene, biti bcrfj krut. Bistvo tega opomina je, da na tem svetu kljub sporazumeva- MM* H ■ NI Tragedija nju med velikimi mali zaradi tega niso vselej in sto odstotno vami. V senci dogovorov velikih, ki sami po sebi niso škodljivi, so vsdej možni udarci na m^hne. Čile je to doživel na najbolj mogoč tragičen način. Državni udar v Cflu ni mogel v celoti zrasti na domačem zelj-luku. Zgodovina, leta, ki pridejo, bo pokazala več kot je sedaj znanega, toda tudi to po-tijuje prej rečeno: varnost n»e države nikakor ni nujno odvisna od tistega, kar se globalnO'dobrega dogaja v dialogu velikih. Vamost vs^ države je njena skrb in tega njen lasten napor. In če je to neuvrščena država, je pomoč članic iz njene družine ne samo koristna, marveč tudi dobrodošla. TELEGRAMI KAIRO - Časopis „Al Ahram“ piše, da je liptovski predsednik Sadat odgovoru na poslanico so>pet-skem voditelja Brežnjeva. Izmenjava poslanic zajema informiranje o nekaterih življenjsko pomembnih vprašanjih med njimi mednarodni položaj sploh in njihov vpliv na krizo na Bllži\jem vzhodu. DETROIT - Stavka 112.000 delavcev detroitske tovarne avtomobilov Cluysler se nad^juje že tretji dan. Družba je zaradi stavke doslej izgubila že 4.600 avtomobilov. Delavci zahtevajo popolno zaščito pri delu, razen tega pa tudi neokrnjene pokojnine za delavce s 30-letnim stažem. CANBERRA — Avstralski obrambni minister Lance Bamard je v parlamentu dejal, da so časopisni čl^ki, po katertfi je'Sovjetska zveza baje uredila ob zahodni avstralski obali tajna sidrišča, izmiSjeni. MONROVIA - Liberijska vlada je prepovedala vse politične in trgovske stike z Južno Afriko. Kdor bo ta sklep prekršil, bo kaznovan z 10.000 dolaiji ali sedmimi leti zapora, lahko pa z obojim. DOLENJSKI UST (1225) - 20. septembra 1973 9 v soboto so % v Dolenjskih Toplicah ravnatelji osnovnih šol iz novomeške občine in drugi prosvetni delavci poslovili od svojih treh dolgoletnih sodelavcev Nade Mihelčičeve, Borisa Plantana in Jurija Pojeta. Prva dva odhajata v pokoj, slednji pa v Ljubljano. (Foto: M. Vesel) ■ Predšolski otroci Brežic so ta mesec dobili novo varstveno ustanovo, na katero so starši čakali že nekaj let. Trenutno je v varstvu 164 otrok od drugega leta dalje. Za sedaj so vsi pod streho, čez 40 prijav pa imajo že za prihodnje leto. (Foto: J. Teppey) V Stari vasi pri Krškem bodo kmalu dobili kanalizacijo. Nekaj so prispevali zanjo prebivalci, nekaj pa bo dodala komunala. Kopačem je bilo doslej vreme naklonjeno in delo lepo napihuje. Na sliki: naporno kopanje v jarkih minuli petek. (Foto: Jožica Teppey) Ni kaktus, ampak krompir, ki je zrasel na njivi Marije Kočevar iz Bojanje vasi v Beli krajini. Takega v vasi, pa tudi precej naokrog še niso videli, čeprav so ljudje vajeni dobrih in slabih krompiije-vih letin. (Foto: R. Bačer) „KRIVEC" JE TRIMO Direktor republiškega zavoda za statistiko Franta Komel je na nedavni tiskovni konferenci opozoril novinarje, da julijski podatek, sicer razveseljiv in optimističen, o 4,4-odstotnem povečanju industrijske proizvodnje ni resničen, ker mu je botrovala velikanska napaka. To napako je, kot je dejal, ^povzročilo sorazmerno m^hno in za skupni indeks povečanja nevplivno podjetje TRIMO iz Trebnjega. Odgovorni v podjetju so namreč pri izpolnjevanju obrazca IND-1 iz neznanih vzrokov spregledali, da je treba podatke prikazati v ti-MČ urah in ne v urah. Posledica je bila tisočkrat večji rezultat. Direktor je z vso resnostjo in zaskrbljenostjo k temu dejal: „Ce hoče družba ugotoviti, kako se razvija, so dolžni vsi prikazovati resnično stanje po predpisanem enotnem sistemu, enotnih standardih in enotni metodolo-giji“ R. K. Še bo treba pozivati k človečnosti Plan krvodajalstva za leto 1973 je predvidel, da je potrebno zbrati za novomeško bolnišnico 900 litrov krvi. Do sedaj se plan zadovoljivo uresničuje, saj se je k oddaji krvi letos javil skoraj poltretji tisoč ljudi. Ob vsesplošnem pomanjkanju krvi za potrebe bolnišnic po vsej Jugoslaviji so podatki za novomeško občino zadovoljivi, vendar stanje le ni tako rožnato. Med 57 gospodarskimi in drugimi organizacij^i ter 9 šolami, kolikor jih je v plaii vračunanih, jih precej ni dalo predvidenega števila krvodajalcev. Vzroki za to so različne narave. V nekaterih podje^ih je struktura zaposlenih taka, da ne morejo izpolniti predvidenega plana (invalidi, upokojenci, premladi ali stari ljudje), drugod so 'I Sejmišča NOVO MESTO: zaradi slabega vremena v jutranjih urah je bil ponedeljkov sejem manj živahen kot običajno. Naprodaj je bilo 284 do 3 mesece starih praSčev in 66 starej-Sh. Mlajše so prodajali po 380 do 450 din, starejše pa po 460 do 850 din. BREŽICE: 351 prašičev, od tega le 28 starih nad 3 mesece, so rejci pripeljali na sobotni sejem. Mlajših so prodali 217; cena je znašala 24 do 25 din za kilogram žive teže. Nad 3 mesece starih prašičev so prodali 17 po 17 do 18 din kilogram. Kot zanimivost naj zapišemo, da je nepreviden kupec pripeljal na sejem v prtljažniku osebnega avtomobila 13 prašičev; zaradi pomanjkanja zraka se mu jih je 5 zadušilo! V upanju na pomoč delavci razmetani po terenu, ponekod pa so izgovori več ali manj priT vlečeni za lase in gre v bistvu samo za pomanjkanje humanosti čuta dolžnosti. Da se plan kljub temu izpolnjuje, je zasluga nekaterih delovni kolektivov, kjer je celotna uglašenost v podjetju taka, da spodbuja krvodajalstvo. Nerazumljivo pa je, da ponekod delavci izjavljajo, da bi radi dali Kmetijski kotiček Pot do zdrave kapljice Prav smo napovedali lani ob sprejetju zakona o označevanju vina, ki je uvedel mednarodno razvrstitev vin in skuša vpeljati red na vinski trg. Zakon je vreden toliko, kolikor ga upoštevamo. Zaenkrat je še tako, da plavamo s starim tokom — kljub dobro miljenemu in lepo zapisanemu zakonu. Tako vinogra^-^ strokovnjaki ugota'djajo za Dolenjsko in obžalujejo, da se cvičku, ki ima zdaj natančneje določene meje, še ni posrečflo zaščititi geografskega porekla. V drugih predelih Slovenije so dosegli g^ede tega pi'ecej več. Veliko dela nas še čaka. PoreWo vina je vrednejše od same sorte, ponavljajo poznavalci. Celo tako je, da je treba zdaj opuščati poudarjanje sort in več graditi na geografskem poreklu vin. Izvor daje vinu največje značilnosti. Šele potem nanj vpliva sorta vinske trte in način predelave. Zato ni tja v en dan predviden poseben postopek, kako zaščititi poreklo. Po določilih zakona o označevanju vina je vinogradnik sam dolžan prijaviti pridelek, velikost vinograda in sorte. Vse to mora biti zapisano v registru, ki ga vodi za to pristojni občinski organ. Brez te evidence se ne da zaščititi dobro vino, to morajo naši vinogradniki razumeti, kot so že doumeli vinogradniki v naprednejših deželah. Slovensko vinogradništvo, ki je od predvojnih časov sem nazadovalo po svojem obsegu, si precej obeta tudi od novega zakona o vinu. Njegov osnovni namen je.namreč zaščititi vinogradnika in njegov pridelek, prav tako pa tudi porabnika vina. Zakon bo nataiiko določal, kaj se z vinom sme in kaj se ne sme početi, načelno bo prepovedal popravljanje mošta z dodajanjem sladkorja in kisline, uvedel bo boljšo kontrolo vin. Ta bo stopila na prste vsakomur, ki bi hotel delati po starem. Inž. M. L. I S s kri, jim pa to ni omogočeno. Namesto da bi pripravljenost delovnega človeka podpirali in spodbujali, skoraj negodujemo nad njo, ker pač za tisti čas delavca ni na delovnem mestu, ko daje kri. Poudariti je treba, da ne gre samo za zbiranje krvi, ampak hirati vzgajanje ljudi, ki bodo socialno in moralno visoko razviti. Samo družba socialno visoko razvitih posameznikov bo resnično socialistična. M.MARKELJ Cenejše ži\4jenje, posledica sezonskega znižanja cen pridelkov Cenejši avgust Po podatkih republiškega Zavoda za statistiko so bile cene življenjskih potrebščin 4-članske družine v avgustu za 0,7 odstotka nižje kot v juliju. Vendar so bile te cene za 11 odst. višje kot v lanskem decembru in za 18,9 odst. višje kot v lanskem se je v primerjavi z julijem, tako kažejo podatki, pocenila za 3,3 odstotke, vendar je vseeno za 10,5 odstotkov dražja kot lanske^ decembra ter za 17,5 odst. dražja kot v avgustu 1972. Izračunali so, da je morala povprečna slovenska družina odšteti za hrano v letošnjih 8 mesecih za 23,1 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. V avgustu so cene tobaka, pijače, obleke, obutve in stanovanja ostale skorajda na julijski ravni, medtem ko sta se kurjava in razsvetljava podražili za 8,9 odstotkov, stanovanjska oprema za 0,9, higiena za 0,3, promet za 0,2 itd. Najbolj seje torej podražila kurjava in razsvetljava, ki je bila v primerjavi z lanskun letom dražja za'23,2 odstotka. Sledi stanarina, ki je bila večja za 16,9 odstotkov, tobak in pijača sta se podražila za 11,6 itd. "R.KOMLJENOVIC Osnovni problem Besede, ki jih je nedavno na javnem zborovanju v Metliki izrekel inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ, o razmerah v našem gospodarstvu, so bile sicer naslovljene Belokranjcem, so pa hkrati zrcalo, v katerem se l^ko vidi še marsikdo drug: „Videti je, da osnovni problem ni v novih tovarnah, temveč v tem, da se doseže vzpon obstoječih. Ni osnovni problem v pomanjkanju družbenega kapitala, temveč v kadrih, v absolutnem pomanjkanju kvalificiranih in v še pristni obrtniški miselnosti Po vojni je bilo v Beli krajini 650 otrok partizanskih sirot. Razen 16 otrok so vsi končali srednje ali višje in visoke šole. Vendar pa vsa občina Metlika danes nima niti enega diplomiranega pravnika. vzrokov slabega porasta produktivnosti ali celo njegovega upadanja v zadnjem času.“ R.B. Inž. Marico Bulc v Metliki Stanje je mogoče presekati tako, da se vrsta delovnih organizacij kadrovsko okrepi v okviru integracij. Prav bi bilo. tudi, da bi nekateri Belolq:anjci zamenjali modrovanja, kaj vse bi bilo treba v Beli krajini storiti, s tem, da bi se vrnili na domače bojišče. Standard ne raste, ker premalo delamo. Marsikje je Še tako, vendar mislim, da delamo predvsem povr-^o in slabo. Mislim, da je tu, poleg organizacije dela, eden osnovnih Zvedeti — črno na belem Vrabci čivkajo „Ta in ta župan bo direktor te in te tovarne, je bilo jasno že od vsega začetka, še pred<5n so gradbeni stroji začeli kopati temelje. Ta in ta tovarna bo v občini gradila svoj obrat itd ... Vas, novinarje, pa opozarjamo, da o tem ne zapišete niti besede v časniku. Vam bomo že povedali, kdaj pišite.“ Se Zgodi, da slišimo take besede, potem pa nam uteme^ujejo, da bi bila objava novice preuranjena, da bi zaradi nje ute^ila občina celo izgubiti predvideni obrat in p>odobno. Seveda razumemo, da se je treba dogovarjati najprej v ožjih strokovnih in poslovnih krogih, šele potem, ko so stvari razjasnjene, pa jih je treba povedati občanom - samoupravljavcem. Toda dogaja se, da nam branijo objavo, pa četudi so stvar že leto dni premlevali na sejah raznih forumov, tako da o novici tako rekoč že vrabci čivkajo, samo v časniku je še ni bilo. Menda to ni več poslovna skrivnost. Znano je, kako koristneje dobra, zapisana informacija in kako govorice resnico spreminjajo, kako ustvarjajo plodna tla za natolcevanje, kako razpihujejo ljubosumje in nezaupanje tudi tam, kjer ne bi bilo treba. Vprašamo: ali je to potrebno, ko imamo ustavno zagotovljeno pravico do informiranja in kolikor toliko razčiščene pojme o poslovni ttgno-sti? A. Ž. wiam if (Karikatura: Marjan Bregar) — Je barka pretežka ali je motor prešibak? rredffio zapisntt ••• Klub enajstih manj razvitih slovenskih občin, mednje štejeta tudi črnomaljska in trebanjska, napreduje zadnji čas hitreje kot v poprečju celotna Slovenija. Tako ugotavlja posebna komisija republiškega tvršnega sveta, ki skrbi za to, kako se uresničuje „Zakon o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij Slovenije**. Enajsterica je že vrsto let vse bolj zaostajala. Kazalo je, da bomo imeli v naši, sicer razviti republiki, družbo bogatih in revnih, če ne bo nihče prekinil „divjega", neskladnega razvoja. Kje so ostali zaostali, povedo številke. V enajstih manj razvitih občinah živi približno 18 odstotkov slovenskih ljudi, od tega skoraj polovico kmetov, ustvarjajo pa ne niti ene desetine slovenskega družbenega proizvoda. Njihov delež se je celo zmanjševal od 9,6 odst. v letu 1966 na 7,8 odstotka v letu 1971. Enajsterica Zaostali so dvignili glas, ne da bi prosili miloščino in hoteli dobiti kaj zastonj, temveč da bi v naši republiki imeli politiko do zaostalih območij, politiko, ki bi usmerila razvoj, tako da se bodo zaostali sčasoma postavili na lastne noge. Zakon ima ta namen, in čeprav se bodo njegovi učinki pokazali šele sčasoma, že zdaj lahko ugotavljamo, da se je v resnici začelo izboljševati. Družbeni proizvod se je začel povečevati hitreje, kot se v vsej Sloveniji, četudi še vedno ne dosega niti polovice slovenskega povprečja. Zadnji dve leti se je v manj razvitih občinah zaposlUo sorazmerno več ljudi kot drugod, investicije so bile v letu 1971 za več kot polovico večje kot leto dni poprej. Dolenjski manj razviti občini razveseljivo napredujeta. Zlasti velja to za trebanjsko, kjer se je narodni dohodek na prebivalca lani že približal milijonu dinarjev, zaposlenost pa se je zadnja tri leta povečevala za lepih 10 odstotkov. Samo tako naprej! M. L. Dežja in premoga! Kako kaže z elektriko - in z odgovornostjo? na sino v SEVNICA: SLAB ZAČETEK „Litrski most je že skoraj zgrajen, v KiSkem in Brežicah ga že lep čas imajo; kaj pa je s sev-niSkim? “ so spraSevali odborniki na zadnji seji občinske skupščine. „Vse je jasno! Dokončan mora biti do 1. novembra 1974, graditi pa ga bodo začeli ob prvem nizkem stanju vode .. Tako je odgovarjal načelnik oddelka za gospodarstvo Franc LipovSek, a ga je ob tem prekinil splošen smeh v dvorani. Znano je namreč, da Sava že leta ni imela tako malo vode kot jo ima, vendar se je Lipovšek takoj popravil; „Pozimi!“ Dogodki prehiteli predvidevanja Elektroenergetska kriza je nastopila prej, kot so predvidevali Protest iz Trebnjega Iz najbolj pristojnih ust. s novinarsla konferenci Ljubljani zvedeli vse prej kot tolažbo: omejitve toka se bodo nadaljevale, kriza pa bo trajala do spomladanskega deževja, torej še pet do šest mesecev. V naslednjin mesecih bo primanjkovalo 20 do 25 odstotkov električne eneraje v primerjavi s potrebami. Ce ne bo kmalu izdatnega de^a, se bodo razmere še poslabšale. V običajnem delavniku potrebuje Slovenija 15 milijonov kilovatnih ur električne energije, na voljo pa jih ima le nekaj nad 11 milijonov, in to brez izrednih izpadov. Deset odstotkov zmanjšana proizvodnja v industriji povzroči za 35 milijard starih dinarjev škode na mesec. Prizadetih je veliko ljudi, pomanjkanje toka ni le hud gospodarski problem, temveč tudi politični. Omejitve bodo še dalj časa nujne. Merilo za to, koldco bo posamezna panoga ali dejavnost prizadeta, je predvsem škoda, ki zaradi izpada toka nastane v narodnem gospodarstvu. Objavljen je bil tudi sklep izvršnega sveta, ki je, kar zadeva omejitve v dobavi električne ener^je, nadomestil nepotrebno mečkanje pri sklepanju družbenega dogovora. Pravi izhod za odpravo izrednega stanja, ki je posledica nenačrtnega, lahko bi rekli celo lahkomiselnega ravnanja (za katerega, upamo, ne bo odgovarjalo le vodstvo šoštanjske termocentrale!), je seveda drugje. Toda zaenkrat slabo kaže. Večjega deževja v prihodnjih mesecih ni pričaKovatl Avstrija ima električno energijo le zase, naše južne republike prav tako, neglede na to, da nimamo močnega daljnovodnega omrežja, ki bi povezovalo vzhodne in zahodne dele države. Pa tudi pogodbene obveznosti jih ne silijp v to, da bi nam morale pomagati prav ta hip. Ostane le upanje v ^emog in termocentrale. Od t^ tudi v resnici mogoče največ pričakovati. V prihodnjih mesec&i bo torej neizbežno varčevanje ter bolj smotrna poraba toka. Tu se da precej prihraniti Treba bo dosledno upoštevati načrt omejitve dobave električne energije. To velja ne samo za 750 velikih odjemalcev toka, temveč tudi za 500.000 malih porabnikov. Poudarjajo, da je upoštevanje omejitve tudi politična nalo^. Gozdarstvo bo moralo prila^diti svoje proizvodne načrte, storiti pa bo treba vse, da slovenski srednjeročni načrt ne bo bistveno prizadet. Preostane še kup vprašanj, na katere na novinark konferenci nismo dobili povsem zadovoljivih odgovorov. Zakaj je do take krize moralo priti? Kdo je odgovoren za tako kratkovidno obnašanje do naših strukturnih problemov? Zakaj tolikšno obiranje pri gradnji elektroenergetskih objektov? Med njimi je tudi atomska centrala v Krškem, za katero bo te dni, kot so zagotovili, končno vendarle odločeno. Zakaj v jugoslovanskem merilu učinkoviteje ne ukrepamo? Kaj je glede tega z enotnostjo jugoslovanskega trga? AU je smotrno v eni republiki ustavljati (za naše skupno gospodarstvo) bolj donosno industrijo kot pa v drugj? Zakaj je tako enostransko usmerjena poraba energije in zakaj zanemarjeni drugi viri, na priiiier plin? Občani z vso pravico pričakujejo popolne odgovore. Še bolj od njih pa — električni tok! MARJAN LEGAN Pomanjkanje električne energije, ki je zaddo Slovenijo, je imelo posledice tudi na območju novomeške občine. Izredno daba hidroenergetska atuac^a in nepredvidena okvara na kotlu v termoelektrarni Šoštanj ter remont v trboveljski terrcodektrami so pripeljali do vdike redukcije električne energije, ki je prizadela vse večje odjemalce te energije: Novoteks, Krico, IMV. Novoles in Labod. Od 6. septembra je bila omejitev 30-odstotna, 10. in 11. septembra pa stoodstotna. Od sobote, 15. septembra, je omgitev zmanjšana na 15 %. Poraba električne energije se stalno kontrolira in v primeru, da se odjemniki omejitve ne bi držali, predvidevajo odklop. Tako stanje, ki povzroča precejšnjo škoilo v gospodarstvu, trajalo, vse dolder se stanje hidroenergetska sistema ne bo zboljšalo. Široka potrošnja je manj prizadeta, saj je bila v dnevih najve^e^ izpada omejitev 50-odst, z^j pa je BRESTANICA: S POLNO PARO Ves čas energetske krize obratuje Termoelektrarna Brestanica s polrio zmogljivostjo. Naprave so v redu in kolektiv si prizadeva, da ne bi prišlo do okvar. Elektrarna dela z obremenitvijo 23 megavatov (MW). Zaloge premoga zaenkrat še zadostujejo; dobavljajo ga iz Laškega, iz Kanižarice, Trbovelj in s Senovega. V krat-kefli bo elektrarna povečala zaloge premoga z novimi dobavami iz bosenskih rudnikov. omejena poraba električne energije za javno razsvetljavo, izložbe in re-kl^e. Obenem jpotrošnike v gospodinjstvih opozar^jo na varčevanje z električno energijo. Elektroenergetska kriza, ki so jo strokovn^ki predvidevah in nanjo opozarjali, je prišla prej, kot so mih slili, zato so morda poledice toliko težje, javnost pa vznemirjena. Rešitev tega problema seveda ni možna v kratkem času, čeprav bodo nekatere olajšave nastopile po izvršenih popravilih v termoelektrarnah meseca oktobra. Dobra stran vsega tega, če o dobrem sploh lahko govorimo, je vsaj v tem, ^ je kriza jasno opozorila na zaostajanje ukrepov za dogajanjem. Vpra^je pa je, ali mora vc^ res že teči v grlo, da se zganemo. MiM Velika škoda, ker ni toka Delavce na brezplačen dopust - Kočevje brez kruha Zaradi omejevanja oskrbe z električnim tokom ima vrsta kočevskih podjetij težave in občutne izgube. V pekarni ŽITO so morali že v prvih treh dneh zavreči dve toni testa. „Nič nam ne pomaga, če nas obve-ste, da čez dve uri ne bo toka, ker je naša proizvodnja taka, da bi morali biti o tem obveščeni 5 ur prej,“ so povedali v Pekariji. Tudi pri dmgih podjetjih so opozaijali, da jim prizadene največ ^ode prav to, ker ne vedo še ^n prej, kdaj' bo tok in kdaj ne. Podjetja pošiljajo delavce domov. V šoli so imeli mrzle malice in Črke iz ustave za življenje Dr. Brilej, Poljanšek in L. Šetinc v Brežicah Ustavna razprava se je v brežiški občini na široko razmahnila. Do 11. oktobra se bo po krajevnih skupnostih zvrstilo 30 razgovorov, približno 40 pa jih napovedujejo v delovnih organizacijah. Vodi jih 40-članski aktiv pri občinski konferenci SZDL. Konferenca je za ta teden že dru- tič pov^Ua v Brežice podpredsedni-a skupšć'ne SRS dr. Jožeta Brileja in predsednika prosvetno-kultiunega NOVO MESTO: DO TORKA 37 USTAVNIH RAZPRAV Do predvčerajšnjim je bilo v novomeški občini 21 ustavnih razprav v delovnih organizacijah in 16 v krajevnih skupnostih. Udeležba v podjetjih je bila poprečno 35-od-stotna, na terenu - pa je razprave obiskalo od 9 do 50 ljudi. zbora Miloša Poljanška za tolmačenje nekaterih ustavnih poglavij v nadaljevalnem seminarju za predavatelje, ki vodijo razpravo v občini. Ta del seminarja je namenjen tudi predsednikom krajevnih skupnosti, ker bo tekla beseda o krajevni samoupravi. V prvem delu seminarja so dr. Jože Brilej, Miloš Poljanšek in Lenart Šetinc pojasnjevali družbenoekonomske odnose v novi ustavi, skupščinski in delegatski sistem ter vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti v nove samoupravne odnose. V vseh dosedanjih razpravah je bilo besedilo novih osnutkov zvezne in republiške ustave zelo ugodno prejeto. Občani vidijo v njih korak naprej pri krepitvi samouprave. Novosti iz ustave tolmačijo predavatelji tudi po lokalnem radiu. Ta je namenil ustavnim poglavjem pet zaporednih nedeljskih oddaj. Ptva je bila na vrsti v nedeljo, 16. septembra. J.T. kosila. Kruh so peki vozili iz Ljubljane, ker pa ga ni bilo dovolj, so občani kuhali polento in žgance. To je bflo mogoče seveda tam, kjer nimajo le štedilnikov na elektrUco. V NAMI so zaradi pomanjkanja elektrike poginile postavi v akvariju. Predstavniki gospodarstva krive za tak položaj tudi elektrogospodarstvo, ker ni skrbelo dovolj za razširjanje in posodabljanje svojih osnovnih sredstev. „Druge gospodarske organizacije skrbe za posodabljanje proizvodnje tudi na račun nižjih osebnih dohodkov,** opozarjajo nekateri, „v elektrogospodarstvu pa so bili že pred leti v samem vrhu po osebnih dohodkih, zdaj pa ni tolu, ker so premalo mislili na jutrišnji dan.“ Ta grenka izkušnja je pokazala tudi, da kolektivom, ki so pomembni za delo celotne družbe, ne kaže dovoliti, da bi sami neodgovorno „samoupravljali“ in s tem po\'zročili družbi veliko škodo. J. P. Poslovni odbor podjetja TRIMO iz Trebnjega je 11. septembra obravnaval preskrbo z električno energijo in prejel naslednje stališče: Splošno je znano, da je preskrba z električno energijo več kot kritična. Delovne organizacije so iz dneva v dan v težjem položaju. Proizvodni načrti ne bodo doseženi, kar bo tudi vzrok, da podjetja ne bodo mogla izpolniti svojih obveznosti do družne, investitorjev in kupcev ter končno i^lačati osebnih dohodkov svojim delavcem. Samo ugotavljati, da ni električne energije, ne vodi nikamor. Težko je dopovedati delavcem, da zaradi pomanjkanja energije ne bodo prejeli polnega osebnega dohodka (ali pa minimalnega), ko vendar morajo živetL Ali naj delavce pošljemo na brezplačen dopust? Naš 350-članski delovni kolektiv je pred nerešljivimi problemi. Že več kot 14 dni dela le nekaj ur na dan, in še to le s polovično zmogljivostjo. Obveščanje o redukcijah je pomanjkljivo ali pa ga sploh ni. Sprašujemo vse, la imajo kakorkoli opraviti z dobavo električne energije, vendar ne morejo dati najosnovnejših informacij. Situacija, kakršna je, je milo rečeno, i^smeh našim stabilizacijskim prizadevanjem. Nezadovoljstvo raste iz dneva v dan. Kako naj zagovarjamo plačevanje 2 in 10-odstotnega prispevka za financiranje granje elektroenergetskih objektov, ko pa so razmere iz leta v leto slabše. Ali res ni možen uvoz elektrike iz drugih republik, kjer težave nisO tolikšne? Spremljamo razgovore predstavnikov naših najviših organov s predstavniki elektroenergetske industrije, vendar imamo občutek, da se problemi obravnavajo sicer z vso resnostjo, od sprejetih sklepov pa so pičle koristi Ali bo kdo klical krivce na odgovor, ker ugotavljamo, da bodo le-ti povzročili družbi nepopravljivo škodo? Zahtevamo, da se z vso resnostjo začne urejati problematika oskrbe z električno energijo in da se s konkretnimi rezultati dokaže, da so naši pristojni organi sposobni narediti red v panogi, od katere je v pretežni meri odvisna naša celotna industrija. IVAN GOLE, direktor „TRIMA“ STANE NOVAK, predsednik poslovnega odbora Trebnje: 39 razprav o ustavi Predavatelje so usposobili na seminarju Ustavne razprave v trebanjski občini so se začele v nedeljo, končane pa bodo 30. septembra. V krajevnih skupnostih jih bo 16, v delovnih organizacijah pa 21. Posebno razpravo bodo sklicali za vse prosvetne delavce in skupno za občinsko upravo, sodišče in postajo milice. Poleg ustavnih sprememb obravnavajo tudi srednjeročni program Nočejo ali ne morejo Mokronog: še vedno negotovost v Iskri v sredo, 12. septembra, bi moral biti v TOZD Iskra v Mokronogu zbor delovnfli ljudi, na katerem naj bi odgovorni iz tovarne Pržanj Mokronožanom že končno povedali, kaj bo z obratom v Mokronog. Na tem zboru naj bi se tudi odločili, če ne bi kazalo z referendumom odločiti za kako drugo Iskrino tovarno. V trebanjski občini se ne morejo zadovoljiti z negotovostjo še zlasti zato, ker je na voljo 10 milijonov dinarjev iz republiških gospod^skih rezerv in kreditov, manjka pa le milijon dinarjev Iskrine udeležbe. Na kolegijskem sestanku, ki je bil 10. septembra, je bilo slišati upravičen očitek, kako to, da ni mogoče zagotoviti tolikšne soudeležbe za tako perspektivno stvar, kot so elektroliti. Kako bo z mokronoško Iskro, o tem bodo odločili na zboru delovnih ljudi ta teden. A. Ž. Povsod zmeda, ker ni bilo urnika V Brežicah in Krškem je zaradi piomanjkanja elektrike zašepala preskrba s kruhom — Delavci brežiške tovarne pohištva teden dni na kolektivnem dopustu — Zelo je bila prizadeta proizvod nja papirja_ Ni bilo kolektiva in ne gospodinjstva, ki ga omejitve električne energije ne bi prizadele. Ljudje so bili ogorčeni predvsem zaradi tega, ker ni bUo nobenega umika in pravočasnega sporočila. V Posavju je zašepala preskrba s kruhom. Če je imela tok pekama Imperial v Krškem, je bil ves desni breg brez vode. prikrajšani za 12.000 delovnih lu. pot takem lahko izračunamo, za kakšno Izrednost minute je 60 par, potem- Direktor Kovinarske v Krškem tov. Košir je v petek dejal: „Do danes je bilo porazno. Niti za dvanajst ur naprej nismo mogli povedati, če bo tok li ne. Ljudje so prišli ob šestih na delo. Računali smo, da bodo delali do desetih, pa je ob osmih že zmanjkalo elektrike. Ko smo jih poslali domov, smo tok ^t dobili. Delavci godrnjajo. Ni prav, da pometamo z njimi in da prihajajo v tovarno gledat na uro. O izgubah pa sploh ne govorim. Poskušali jih bomo nadol^aditi, ker smo vezani na roke.“ V Celulozi škode še niso preračunali. Trikrat ali štirikrat so imeli stoodstotno redukcijo. Dolgo časa so obratovali s 50-odstotno energijo, večkrat pa so jih prikrajšali tudi za 75 odst. Ljudi niso pošiljali domov, ker so izkoristili zastoje za remonte. Najbolj je bUa prizadeta proizvodnja papirja. Nekaj časa sta stala oba papirna stroja, nekaj časa eden. Dodatne težave so uneli zaradi ?umanjkanja premoga iz Velenja, o je ogrožalo lastno proizvodnjo električne ener^je. Pomagati so si morali s tekočimi gorivi, ki pa so znatno dražja. Direktor Imperiala inž. Franc Kovačič je izjavil, da so bUi prizadeti ves čas redukcije. Propadlo jim je 500 kg testa. Pri peki kruha so imeli izpada za 1000 1^ specialnega kruha, za 10.500 kosov peciva in za 3.000 kg klasičnih vrst kruha. Proizvodnja žvečilne gume je bila zmanjšana za 18 ton, razen tega pa so delavci vsega skupaj brez dela čakali na elektriko 1524 ur. Od Ivana Žoharja, vodje proizvodnje pri Labodu - TOZD Libna Krško, sem zvedela, da občutijo pomanjkanje energije že od 4. sep^ tembra. Do minulega petka so bili vsoto so bili oškodovani V brežiški tovarni pohištva so dali delavcem teden dni dopusta. Prizadeta so bila vsa podjetja. Redno oskrbo s tokom je imela v Brežicah edino bolnišnica, v krški občini pa rudnik Senovo. JOŽICA TEPPEV Metlika ima ogromno škodo Pri treh podjetjih je v tednu dni čez pol stare milijarde izgube zaradi izpada toka Od 6. septembra traja v metliških kolektivih negotovost. Delavci prihajajo v službo, a jim vedno znova rečejo: ,;Pojdite domov, ne vemo, kdaj bo tok, da bi lahko delali.“ Nejevoljni so delavci, ker zastonj hodijo zdoma in vedo, da bo zaslužek manjši. Kot so povedali odgovorni iz kolektivov, je bil položaj 12. septembra tak: KOMET - Jože 2abčič, tehnični direktor: „V tednu dni smo iz^bili že 6.400 delovnih ur v metliškem obratu in v Starem trgu 1.920 ur. V tem času bi morali narediti vsaj 40.000 nedrčkov, ki so vredni najmanj 1 milijon dinaijev. Najhuje je, da tujim kupcem ne moremo v rokih dostavljati blaga. Delavci so predlagali, da bi izgubljene dni nadomestili ob prostih sobotah in z nočnim delom.“ BETI - Jože Došen, sekretar: „Ce računamo samo osebne dohodke brez drugih stroškov, je v metliški tovarni zaradi redukcye toka doslej izgubljenih 30.600 delovnih ur, ki so vredne 3,300.000 din. Škoda pa je še veliko večja, kajti zaradi nedobavljenih količin blaga na tuji trg bomo plačevali penale. Hudo so prizadeti delavci, pa tudi podjetje. Pri nas je toliko teže, ker tudi vode ni, črpalka na električni pogon ne dela. NOVOTEKS - Andrej Smuk, vodja obrata: „V našem obratu smo doslej vrgli skoz okno 15.984 ur. Izgubljene je 7500 kg preje, kolikor bi je v tem času naredili, in nad 1 milijon dinaijev. Ce bomo hoteh samo dosedanje izgube nadomestiti, bodo šle vse nedelje v naslednji!) dveh mesecih.“ FRANCOSKA DELEGACIJA v NOVEM MESTU V sredo, 19. septembra, je šestčlanska delegacija francoskih sindikatov tekstilne, usnjarske in čevljarske industrije obiskala novomeško tekstilno tovarno Novoteks in si ogledala Novo mesto. Delegacija je na večdnevnem obisku v Sloveniji na povabilo republiške zveze sindikatov. JUBILEJ „ŽELEZNIČARSKE" v NEDELJO NA KARLOVCIH 304etnico ustanovitve 14. SNOUB - železničarske bodo proslavili 23. sM)tembra na Karlovcih -Trški gori. Zbirno mesto bo med 8. in 10. uro na novomeški železniški postaji, od koder se bodo odpeljali udeleženci, ki bodo prišli z vlakom ali avtobusom. Tega dne bo tudi srečanje železničarjev novomeškega vozlišča in sicer ob obletnici ustanovitve železniškega rajonskega komiteja KPS Novo mesto. Borcev 14. SNOUB in članov rajonskega komiteja posebej ne bodo vabili. SVETLEČE SE PLASTIKE V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici so minuli petek zvečer odprli razstavo „svetlečih se“ plastik akademskega kiparja Du^a Tršarja, udeleženca lanskoletn^a simpozija Forme vive v tem kraju. V odsotnosti umetnostnega kritika Aleksandra Bassina je razstavo odprl Lado Smrekar. Po otvoritvi je ljubljansko gledališče Pekama uprizorilo starodavno delo „Gilgameš*. LISCA: 20 UR IZPADOV Izpadi električne energije so hudo prizadeli tudi sevniško goroodar-stvo. Varilci krmeljske METALNE, ki bi sedaj ob izredno lepem vremenu lahko ogromno nuedili, stojijo. Njihovo delo se odvija namreč na prostem, zato bi radi lepo vreme čimbolj izkoristili. Ostale tovarne skušajo izpade električne napetosti kar najbolje izkoristiti: v JUTRANJKI so v času, ko ni bilo toka, “vemi ustavno razpravo. Delavke v LISCI izkoristijo vsako minuto toka. Kot nam je povedal tehnični direktor LISCE tov. Žbogar, so imeb v Sevm-:i do 14. ure minulega četrtka 20 ur irekinitve proizvodnje! Direktor Žbogar je menil, da bi nastale izgube lahko nadomestili do novega leta R BACER ^ delom o prostih sobotah. ^ ^ Z1 razvoja občine, o čemer je občinsl^ skupščina sklepala na nedavni seji. O osnutku statuta občine in statutov krajevnih skupnosti bodo govorili v drugem delu razprav, ki bodo pred koncem leta. Računajo, da bo do takrat pripravljen tudi osnutek pravilnika o organiziranosti Socialistične zveze, da bi lahko tudi o njem spregovorili. Za razlago novih ustavnih določil so usposobili 18 predavateljev. Strokovnega seminarja, ki so ga organizirah zanje, so se z izjemo enega udeležili vsi predavatelji. Delovno skupino, ki bo beležila tehtne pripombe, sestavlja 14 družbeno-poliy tičnih delavcev, politični aktiv, ki bo nadzoroval potek javnih razprav, pa 20 IjudL Tudi razlagalce določil za novi statut občine, ki nastaja, bodo usposobili. Ljudi, ki bodo vodili ta del razprav, bodo določili iz vrst sodelavcev občinske uprave. MOTOKROS PRELOŽEN Zaključne dirke ekipnega prvenstva Jugodavije v motokrosu, napovedane za 7. oktober na Prilipah pri Brežicah, so preložene na 21. olrto-ber. Najbolja jugoslovanski vozači se bodo namreč 7. oktobra udeležili mednarodnega tekmovanja v Sovjetski zvezi. Obvestilo vinogradnikom Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Črnomelj pr^oroča vino^adni-kom v občini, naj grozdja poznih sort ne trgajo pred 30. septembrom. Ob terenski kontroli sladkorja so 14. septembra ug^ tovUi, da ima večina tera nozdja še zelo majlien odstotek ^dkor-ja, zlasti velja to za kraljevino in ž^etno črnino. Znano je, da v tem času grozdje še intenzivno pridobiva sladkor, slajše vino pa je kvalitetnejše in dosega boljlk) ceno. Nadalje obvešča oddelek vinogradnike, da bodo za vse prodane količine grozdja ali vina dobili potrdila o vpisu v register takoj po trgatvi ali najdlje do 1. decembra ob uradnih dnevih na oddelku za gospodarstvo. Sindikat v novih razmerah Na področnem posvetovanju predsednikov in tajnikov občinskih sindikahiih svetov Dolenjske in Spodnjega Posavja, ki je bilo 10. septembra na Polževem, so razpravljali o prihodnji organiziranosti sindikatov in pripravah na občne zbore. Četrta konferenca slovenskih sindikatov nalaga, da se je treba čimprej na novo organizirati. Sindikalne organizacije morajo delovati v vsaki TOZD, znotraj njih pa je treba organizirati skupine, ustanoviti aktive mladih delavcev, konference sindikatov v TOZD in OZD ter uveljaviti delegatski sistem. V večini dolenjskih občin se že resno pripravljajo in prilagajajo novi organiziranosti sindikatov. To so ugotovili na posvetovanju na Polževem. Sindikalne organizacije pa čaka v prihodnjih te^. so to sploh še praljudje? so vseljeni v svoje hiše. Prva popravila so tu, plotovi so zrasli okrog vrtičkov in vaški otročaji mečejo napihnjene mehurje na sosedove grede jago^. Ženske vrešče skoz okna. Medčloveški praodnosi se krhajo, Presenetljivo hitro zori čas, ko ljubezen do bližnjega ne bo več nekaj samoumevnega, temveč bo treba zanjo postaviti posebno zapoved z najvišjega mesta in jo ponavljati ob vseh mašah in tudi pri večernicah,,. Veliki urbanist je tudi že račun^ na te skrhane odnose; predvidel je lokacijo za sodnijo! Se prej pa je zakoličil — in tako je edino prav, kajti pravdanje stane denarja! — prostor za tovarno! Ta bo dajala zaslužek, delo, svoje proizvode in tehnokrate našim Košatim praprotčanom! Velika množica se je zbrala na mestu gradnje, ko je Paradižnik vzidal prvo skalo v temelj m dolg govor so občani slišali iz ust svojega dobrotnika, pi^en so zapeli kanmiti krampi in lopate, Marsikak nergač tam v ozadju je ^omi^ z rameni, č^ kaj se vendar gremo! Od pamtiveka smo bili lovd in to bi morah tudi ostati; tu ie bil in bo naš kruh,,. No, ne ozira se napredek na tiste zadaj, V svetlo priho^ost hiti in v pr^ ruši ovire na svoji poti! FERENC MOLNAR: EDINI IZHOD Gospod Bajou, predsednik narodne poljdelske banke, je naročil, naj pokličejo njegovega tajnika Filberta. — Dragi moj Filbert, povejte mi — je dejal, — ali je ta Floriot iz naše podružnice v Perpignanu, — Floriot? A, da seveda, Berre Floriot, Dela kot blagajnik, začasno pa vodi tudi podružnico. Je nekak vršilec dolžnosti ravnatelja. Gospod Bajou je vzel neko pismo s pisalne mize; — Kaže, da nam ta Floriot krade, To pismo sem dobil iz Perpignana, Resje anonimno,vendar ,., Dal je Filbertu ne posebno čist list papirja, na katerem je bilo z nespretno roko napisano; „Predsedniku narodne poljedelske banke — Pariz. Zelo spoštovani predsednik. Mi, ubogi kme^e, nosimo svoje krvavo zaslužene prihranke v vašo banko v Perpignanu, Ko pa se bomo nekega lepega dne zbudili, bomo zvedeU, da je vaša banka bankrotirala in da je naš denar propadel. Kot stoje stvari sedaj, do tega mora priti. Gotovo nimate niti pojma, da blagajnik gospod Floriot že več mesecev krade denar. Moral si je dati na stran že lepo vsotico! Ko boste to, visoki in močni gospodje v Parizu, prejeU, bo denar izginil, mi vsi pa bomo ostaU z dolgim nosom.“ Koje Filbert prebral pismo, je za hip vladala tišina. — Takoj jutri pošljite inšpektorja v Perpignan, dragi moj Filbert — je dejal predsednik. — Naročite pa mu, naj postopa zelo previdno in vljudna. Tega Floriota, človeka, ki je že trideset let v naši službi, ne bomo po nepotrebnem vznemirjali. Morda vse skupaj sploh ni res. Gospod Floriot, začasni upravnik bančne podružnice v Perpignanu, je strmel v inšpektorja iz Pariza neprijetno presenečen, —"Moje knjige hočete pogledati? — je ponovil, — Da pregledate stanje blagajne? Sedaj, sredi meseca? Brez predhodnega obvestila? Kaj ni to nekoliko izjemen ukrep? Inšpektor je čutil iskreno soču^e do starega uslužbenca, — To ni nič, gospod Floriot, — je rekel pomirjajoče, — Imamo navado, da od časa do časa pregledamo naše podružnice, To je čista formalnost. V pol ure bom opravil, — Da, toda ljudje bodo govorili vse mogoče. Posebno v tem majhnem.in umazanem mestecu, kot je Perpignan, — je tožil Floriot, - Vsi bodo čvekaU, da sem storil kak prekršek. Pomislite na to! — Nihče ne bo zvedel, — je rekel inšpektor že malce nestrpno, — Seveda, če vi ne boste govorili o tem ,.. Tako. Lahko sedaj vidim knjige? Dva dni kasneje je Filbert stopil k predsedniku. — Želel bi vas obvestiti, predsednic, o rezultatu preiskave našega inšpektorja v Perpignanu. Vse je v najlepšem redu. Vse je do pare točno. — Zelo dobro, zelo dobro. Ne bi smeU biti pozorni na tistega anonimnega pisca, Hvala vam, dragi moj Filbert, Minil ni niti mesec, pa je predsednik spet poklical Filberta. — To je res smešno, — je dejal. — Dobil sem novo anoninmo pismo iz Perpignana. Pisec trdi, da je bila kontrola neučinkovita, ker je inšpektor dovolil, da ga je Floriot prevaral. Morda bomo morah napraviti podrobno preiskavo. — Naj spet pošljemo inšpektorja, predsednik? Gospod Bajou je živčno zabobnd s prsti po pisalni mizi. — Vsekakor te^ ne delam rad. Vendar pa smo to dolžni svojim klientom, Ce bi se kdaj izkazalo, da je vse skupaj res, bi ljudje rekli, da so nas opomnili, in bi zato prišlo do velikega škandda. Da, da, bojim se, da ni drugega i^oda. Še enkrat moramo napraviti preiskavo pri tem Floriotu. To pot pa res temeljito! Zato pošljite, dragi moj Filbert, glavnega inšpektorja in dva inšpektorja. Želim da pridemo to pot na čisto. Še istega dne so krenili trije najstrožji inšpektorji v Perpignan, Ko jih je zagledal, je bil gospod Floriot tako presenečen, da bi kmalu izgubil dar govora. En inšpektor je stalno pazil nanj, druga dva pa sta temeljito preiskala stanje v knjigah in v blagajni. Pregled je trajal več kot štiri ure. Ugotovih so, da je vse v najlepšem redu. Knjige so bile vzorno vodene, denar v blagajni pa je do dinarja odgovarjal knjigam. — Želel bi, da bi bilo v vseh naših podružnicah tako kot pri vas, — je rekel inšpektor Floriotu, ko so se poslavljali. Teden dni pozneje v kabinetu predsednika; — Gospod Floriot iz Perpignana prosi, da ga sprejmete, -je javil tajnik Filbert. V nasprotju z navadami glede uslužbencev je gospod Bajou vstal in s stegnjenimi rokami šel proti obiskovalcu. Floriot se je malce togo priklonil in rekel; - Prišel sem vam predat svojo ostavko, predsednik. — Ostavko? Pa nas menda ne mislite zapustiti? .Vam ni kaj prav? Zakaj? — Smatrah ste za potrebno, gospod predsednik, da ste v zelo kratkem času dah dvakrat pregledati moje poslovanje. Seveda, saj o tem marsikaj govore. Vsi vedo, da sem poštenjak, ti dve kontroU pa sta napravih zelo slab vtis. Ljudje govore, da je brez dvoma moral biti razlog, če je centrala poslala dvakrat kontrolo. Nisem več .mlad, predsednik, imam družino, za katero moram skrbeti. Gospod Bajou je bil globoko prizadet, — Menim, da je moja osebna dolžnost, da se pobrigam, da bo z vašega imena zbrisan vsak madež ... Trenutek! Nekaj mi je padlo na um. Ravnateljsko mesto v Perpignanu je že prosto. Ga sprejmete? Nihče vas ne bo mogel več sumiti, če vas postavimo za ravnatelja. Seveda boste dobiU tudi rrmogo večjo plačo, dragi moj Floriot. — Ste to mishh resno? - je zajecljal Floriot. — Seveda misUm resno, seveda. Narodna poljedelska banka bo srečna, da lahko obdrži takšnega uslužbeiica in da mu zaupa vodilno mesto, ki si ga je že zdavnaj zaslužil. « Ko se je vrnil v svojo hišico v Perpignanu, se je Piene Floriot zavalil v svoj najbolj priljubljen naslonjač in vtaknil noge v tople copate, ki jih je njegova žena že pripravila. — Končno! — je vzkliknil dobre volje, — Kaj pomaga biti pošten, če tega nihče ne ve. Kdo ve, koUko časa bi še garal kot blagajnik, gospoda v Parizu pa ne bi iniela niti pojma„da sem ves ta čas f>ošten! Zdelo bi se jim samo pose bi razumljivo. — Sedaj pa vse vedo! — je veselo rekla njegova žena, - lo, kar si mi dovolil, da sem jim namreč pisala anonimna pisrna, je bila najbolj modra odločitev v najinem skupnem življenju! POTA m sTii^ Dežurni poročajo IZ STANOVANJA VZEL DENAR - 13. septembra je iz stanovanja Hasana Mujkića, nosača dvr v Ribniku pri Črnomlju, nekdo izmaknil 8.000 din. Tatvine je bil osumljen M. V., ki je nato izginil, vendar so ga že naslednji dan organi javne varnosti prijeli na območju BIH. Večino denarja je imel še pri sebi. MOPED JE DOBIL NOGE - 14. septembra je nekdo odpeljal motorno kolo TOMOS, parkirano pred samskim domom SGP Pionir v Br-šlinu. Vozilo je bilo last Marjana Poglajena iz Potočne vasi. VINJEN JE VOZIL - Trebanjski miličniki so 14. septembra popoldne pridržali do iztreznitve Mihaela Brajdiča z Rožnega vrha. Brajdič je vinjen vozil moped in se nedostojno obnašal. OVIRAL PROMET - Alojza Poljanca iz Vinice pri Smaijeti so novomeški miličniki 14. septembra zvečer pridržali do iztreznitve, ker je opit oviral promet na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Bil je tako vinjen, da je večkrat padel na tla. AVTOBUS SO UKRADLI - V noči na 15. september je bil v Žužemberku ukraden avtobus podjetja TRANSTURIST iz SkoQe Loke. Voznik Adolf Krese je avtobus parkiral pred Trunkljevo hišo, zjutraj pa so vozilo našli pri vasi Reber. Avtobus je bil karamboliran, in je na njem za okrog 8.000 din škode. VLOM V KAPELICO - 14. septembra so opazili, da je bilo vlomljeno v kapelico Emilije Fon na Trdinovi cesti v Novem mestu. Ugotovili so, da je neznanec prišel skozi strop in odnesel dve oljnati nabožni sliki, ‘ križ in dva zvezka Pleteršnikovega slovarja. Za vlomilcem poizvedujejo. DELAL NERED IN RAZGRAJAL - Novomeški miličniki so 14. septembra zvečer pridržali do iztreznitve Jožeta Knafeljca iz Novega mesta, ker je v hotelu Kandija opit razgrajal. ' TAK NI ZA V LOKAL - Postaja milice Črnomelj je 15. septembra pri^žala Isa Kovačiča iz Črnomlja, - ker je razgra^ v gostinskih lokali. lOE JE PES? Novomeščanu Milanu Osolniku je nekdo 15. septembra ukradel psa. i f Lesar vlamljal v vikende. ”7T TT !-------------------------------- # V Bosni je pustil ukradeni avto in pobegnil s pajdašem, prej pa ušel iz zaporov Tovornjak tovornjaka prehiteva je vsakdanji pojav, toda če se z nasprotne smeri tedaj pripelje tretji kamion ali pa osebni avto, trčenja največkrat ni mogoče preprečiti. Poledice so take, kot jih vidimo na sliki. Velika materialna škoda, dostikrat pa tudi žrtve. Če si v osebnem avtu in pripelješ pravilno po desni tovornjaku naproti, ki prehiteva, ni dosti upanja, da bi se iz\1ekel cel. Čeprav brez krivde. Ko so v petek, 7. septembra, soboto in nedeljo prišli nekateri lastniki. vikendov na oddih na Velike Poljane in Travno goro, so ugotovili, da je v nekatere vikende vlomljeno. V vikenda, last Franceta Galeta in Boža Salotiča (oba sta iz Ljubljane), sta vlomila znana vlomilca in tatova motornih vozil Ludvik Lesar iz Ribnice in njegov pajdaš Nezir 30.000 DIN ŠKODE Na cesti Cvišlerji-Kočevje se je 11. septembra ob 7.30 odpela prikolica tovornemu avtu, last ZKGP, ki ga je vozil Niko VarcUjan. Tovornjak se je prevrnil, prikolica pa je zapeljala s ceste in'zlomila drog telefonske napeljave. Škode je za okoli 30.000 din. Lažje poškodovan je sopotnik 43-letni Jože Dolar, ki je tudi zaposlen pri ZKGP. Voznik je okoli 100 m pred krajem nesreče začutfl, da z vozilom, na katerem je imel niože-nih okoli 100 kubikov suhih jelovih desk, nekaj ni v redu, vendar je bilo za ukrepanje že kasno. Voznik je bil. trezen. »V trenutku obupa sem ga pustila...« Jelena Špehar, ki je lani v novomeškem drevoredu pustila leto dni starega dečka, se Je morala zagovarjati na občinskem sodišču Vsa javnost je bila junija lani ogorčena, ko smo pisali o ljubkem fantku, ki ga je našel jokajočega v drevoredu Rudi Pintar, direktor hotela Metropol. Menda ni bilo človeka, ki ne bi brezsrčne matere obsojal. TA2i\ kaže malce drugače. Otrok je v boljših rokah, mati pa je to zavržno dejanje storila v trenutku obupa. Na razpravi, ki ji je predsedovala sodnica Cveta MatjaSč, je obtožena Jelena Špehar, 24-letna priučena natakarica iz okolice Slunja, hudo jokala. Od začetka do konca obravnave je med hlipanjem le izpovedala svojo hudo življenjsko tragedijo. SVEČA POVZROČILA POŽAR Velika škoda - cenijo jo kar na 40.000 din — je nastala 12. septembra zvečer v stanovanju F. O. v Žužemberku. Stanovalka se je okrog 20. ure vrnila domov, in ker ni bilo elektrike, je prižgala svečo in jo dala v plastični podložek. Sveča je stala na mizi, pokriti z bombažnim prtom. Medtem ko se je ženska četrt ure zadrževala v spalnici, je v kuhinji začelo goreti Ko je odprla vrata, je ogenj ku bušil in zajel vso kuhinjo. Sosedje in delavci iz Iskre so prihiteli na pomoč ter požar pogasi vendar je kuhinja z vso opremo vred popolnoma uničena. TAT NA VESELICI - Bernardu Bobnarju s Hudega je nekdo na veseličnem prostoru v Mokrem polju 16. ukradel septembra obe luči. zvečer s flčka Doma je iz zaostale vasice, kjer revščina trka na vrata, in je že prej imela otroka. Zdaj je star štiti leta. Tega so vzeli starši, sama pa je morala za zaslužkom. Ko je d^gič zanosila, jo je fant pustil. Ni hotel slišati ne zanjo ne za otroka, starši pa so jo nagnali in tudi socialna služba ji ni pomagala. Z otrokom ni nikjer dobila službe. Malega Dražena, tako je bilo najdenčku sprva ime, je dala stari materi, ta pa zaradi starosti ni mogla dolgo imeti pri sebL Tako se je Jelena z dojenčkom napotila proti Ljubljani, kjer je bil fantek siten, oba pa lačna. Izstopila sta v Novem mestu. Kraj ji je bil všeč in polotila se ji je misel, ^ bi tu dobri liudje poskrbeli za njenega sinčka. Položila ga je lepo zavite^ v drevo-ded, sedla na avtobus, in ko je ta odpeljalje videla, da je neki moški vzel otroka v naročje. Doma se je sama javila milici in socialni službi ter povedala, kaj je naredila, potem je ^ spet v službo. Otroka so medtem sprejeli v driižini. Iger se mu godi kot malokateremu srečnežu. Vse to je moral senat tehtati in upoštevati, ko je izrekal kazen materi, ki je zapustila lastnega otroka. In kazen? Sest mesecev zapora, pogojno za dobo enega leta. Sodba še ni Do povratnikov brez usmiljenja V prvem polletju 450 kaznovalnih predlogov sodnici za prekrške v Črnomlju — Letos bo najbrž manj takih kazni, več pa na kraju samem Ce upoštevamo, da je imela v minulem letu sodnica za prekrške \ opravka s 1.19,7 zadevami (skupno z zaostankom iz prejšnjega leta), po- tem lahko izračunamo, da se je tako rekoč vsak 16 občan kaj pregrešil zoper predpise. Lani je bilo kaznovanji o05 oseb, od tega le 4 pravne Prihodnji teden se začne glavna trgatev po vsem dolenjskem in belokranjskem območju. To je čas veselja in skrbi za vinogradnike pa čas obiskov. Sorodstvo od vsepovsod navali ob trgatvi na podeželje in naše ceste bodo kot ob največji turistični sezoni polne avtomobilov z registrskimi tablicami od drugod. Domov se bodo gostje vračali s košarami,, naloženimi v avtomobile, s pletenkami, iz katerih bo vrel sladki mošt, in na žalost tudi vinjeni. „Ce bi trezen šel s trgatve, ne bi bil pravi Slovenec," mi je lani dejal Ljubljančan. Ta miselnost je še splošno zakoreninjena. Medtem ko gostje bolj zaradi lepšega kot za pomoč nosijo brente v zidanico, morajo vsaldč, kot terja dobra in gostoljubna navada, spiti kozarček. In večkrat ko nese - več je kozarčkov. In pije se še po obilni malici. Zvečer, ko se mrak razgrne nad vinogradom in otroci že začno sitnariti, napoči čas odhoda. Slovo je veselo, stiskajo si roke, obljubljajo svidenje leto obso rej, a marsikoga drugo leto ni več. Pot do doma je za vinjenega lahko grob, za vso družino pa huda nesreča. Samo za hipec ata ob drznosti, od katere ga kar razganja, potipa, če se pletenka ni prevrnila, takrat že poči. Izlet, ki je obetal samo veselje, se lahko konča kaj žalostno. Tega naj ne pozabijo tisti, ki se bodo v naslednjih štirinajstih dneh odpravljali trgat. R.BACER osebe, nekaj več kot 300 zadev pa je ostalo nerešenih. Večkrat se namreč zgodi, da jo kršitelj pobriše v neznano, ko ugotovi, da so mu na sledi. Iskanje takega človeka po drugih repubUkah di celo v tujini je večkrat brez uspeha. Največ predlogov sodnici za prekrške je dala postaja'milice - 731, inšpekcijske službe so dale 55 kaznovalnih predlogov, tožilstva 25, upravni organi občinske skupščine 20 in drugi ovaditelji 25 predlogov. Zaradi prometnih prekrškov je bilo kaznovanih 290 občanov, od tega kar 65 mladoletnikov. Med kaznovanimi je bilo tudi 76 voznikov, ki so prometno nezgodo povzročili zaradi prevelike hitrosti, in 26 vinjenih. Tem so navadno izrekli denarno kazen, odvzeli pa so jim še voznico dovoljenje za čas do treh mesecev. Med prekrški s področja javnega reda in miru je bilo največ primerov, ko so se ljudje na javnem kraju nedostojno vedli. Pretepi pa so bili lažje vrste, zato so kršiteljem izrekU zlasti denarne kazni. Tovrstnih prekrškov se mladina ne loteva y večjem številu, vendar je bilo skupno v letu 1972 kaznovanih 83 mladoletnih oseb. To je zaskrbljujoče, zlasti v primerih, ko gre za povratnike. Dostikrat so to Romi iz Coklovce ali drugih nomadskih bivališč. Kaznovalna politika je postala zadnje čase ostrejša do vseh vrst prekrškov, posebno do povratnikov. Ti imajo veliko več možnosti priti v zapor ali pa plačati tako kazen, da si jo kršitelj za več let zapomni. V prvi polovici letošnjega leta je dobila sodnica za prekrške manj predlogov za kaznovanje, vendar to ne pomeni, da je manj kršiteljev. Vzrok je v tem, da imajo miličniki večja Eooblastila pri izrekanju mandatnih azni. pravnomočna. Kot je povedala sodnica Cveta Matjašičeva, je sodišče upoštevalo, da je obtoženka DOL. BOŠTANJ: NEPRAVILNO PREHITEVANJE 13. septembra je peljal iz Sevnice proti Jelovcu voznik Alojz Vilčnik iz Sevnice. V Boštanju je prehiteval motorno kolo v trenutku, ko mu je naproti pripeljala z osebnim avtomobilom Majda Kmetič. Prišlo je do čelnega trčenja. Materialne škode je za 10.000 dinarjev. LOG PRI SEVNICI: NEOSVETLJENA VPREGA 14. septembra zvečer je peljal z neosvetljenim vprežnim vozom kmet Albin Novšak iz DoL Boštanja. V Logu pri Sevnici je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Bojan Novak iz Dobrave. Novak je zaradi neosvetljenosti voz prepozno opazil, zato se je hotel izogniti trčenju tako, da je zapeljal na levo. Vozilo je zdrsnilo po bregu navzdol, škode je za 10.000 dinarjev. SMRTNA NESREČA V BRESTANICI V nedeljo zvečer je s Senovega proti Krškemu peljal voznik osebne- fi avtomobila, 25-letni Jože Kova-ič s Senovega. V Brestanici mu je na ravnem delu ceste naproti pripekal Rajko Derstvenšek s Senovega, fted srečanjem je Derstvenška na blagem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo čez sredino ceste in je čelno trčil v Kovačičev avtomobil. 2^adi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl voznik Kovačič, njegove sopotnike ženo, mater in očima pa so zaradi hudih telesnih poškodb prepeljali v novomeško bolnišnico. Povzročitelj nesreče Derstvenšek je bil le laže ranjen in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Avtomobila sta uničena, saj znaša škoda 40.000 dinarjev. »Strast me je zapeljala« 18. septembra dopoldne so miličniki s pomočjo občanov iz Žužemberka in Trebnjega prijeli 23-letnega Branka Glavana iz Gor. vasi pri Dobrniču, ki je pred kratkim ponoči odpeljd dva avtobusa: Enega iz Trebnjega, drugega iz Žužemberka, oba last podjetja Transturist iz Sko-Qe Loke. Z njima pa ni prišel daleč, temveč je po kratki vožnji karambo-lirani vozili pustil. Preiskovalni sodnik je za Glavana odredil pripor. Glavan je izjavil: „Vozniško dovoljenje mi je bUo odvzeto ob prometni nesreči, sem pa strasten vozač. Posebno, če malo spijem, si ne morem kaj, da ne bi...“ Branko Glavan je po poklicu mehanik in voznik tovornjaka. Ker pa zadnje čase ni smel za volan, si je svojo strast do vožnje hotel tešiti na nedovoljen način. Zaradi tega bo odgovarjal pred sodiščem. R.B. NOVO MESTO: PRI BOLNIŠNICI GA JE ZANESLO - Ko je Marjan Klobučar iz Stranske vasi 16. septembra dopoldne vozil avto z Broda proti mestu in je pri bolnišnici zavijal na Smihelsko cesto, ra je zaneslo v levo. Pri tem je trčil v osebni avto, ki ^ je naproti pripeljal Gorazd Cibic iz Novega mesta. Na vozilih je za 1.000 din škode. storila skrajno zavrženo dejanje, po drugi strani pa tudi okoliščine, ki so jo k temu navedle. Razen tega posledic kaznivega dejanja ni, ker je otrok zdaj v veliko boljših rokah, kot bi bil pri lastni materi ali kje v reji na vasL Dražen, ki se je leto dni star preimenoval v Petrčka, postaja Novomeščan ter ljubljenec nove mame in očka. R. BACER -------------------------------------- f Dokaz, ki sta pobegnila iz celjskih zaporov. Škode sta napravila za okdh li 2.000 din, razen tega pa sta nakr^ dla še oblek (da sta se preoblekla it arestantskih oblek v civilne, arestaa tovske pa so našli v bližini vikeir dov), brivski pribor, tranzistor if <^go. Oba nepridiprava so presene^t tili miličniki v Mrkonjić gradu v Bosni, kjer sta pustila v Ribni ukradeni avto in nato pobegi miličnikom v neznano smer. Kdo naj bi vlamljal v vikende na Travni gori, pa miličniki še razisk* jejo. y Miličniki so Lesarja, ki A je 11 dni klatil in vlamljal ter krada avtomobile, prijeli pred vasjo Tabor v Strugah. Občani so namreC spoznali in prijavili miličnikoni Zdaj je spet v zaporu. Upajmo, da bo tokrat bolj varno spravljen. r ZMEŠANA POSTAJA Na avtobusni postaji na križišču pri Zdravstvenem domu v Kočevju nekateri avtobusi ustavljajo, drugi pa ne. Tako včasih potniki tu čakajo, avtobus pa pelje mimo, ne da bi ustavil, čeprav pribita tabla pove, da je tam avtobusna postaja. Ko smo se pozanimali, kako je s to „zmešano" postajo, smo zvedeli, da je postaja milice prepovedala ustavljanje na križišču in s tem postajo (ker to ni v skladu s predpisi, vendar v skladu s predpisi tudi prej ni bilo, pa je tam bila postaja). Nekateri šoferji novo prepoved spoštujejo, drugi pa ne in pravijo, da bodo ustavljali, dokler bo stala tabla, da je tam postajališče. Pri SAP pravijo, da bi morala tablo sneti krajevna skupnost... PODZEMELJ: V OvlNKU GA JE ZANESLO - Franc Zajc iz Črnomlja je 13. septembra dopoldne z avtom vozil iz Metlike proti Črnomlju, v Podzemlju pa ga je na ovinku zaneslo v levo, da je trčil v naproti vozeči avto Zdenka Ofnerja iz Črnomlja. Ofnerjev avtomobil ie pri trčenju vrglo s ceste na travnik. Iger je obstal na strehL Pri nesreči se je Ofnerjeva žena Lidija hudo poškodovala, lažje poScodbe pa ima tudi vozrdk. Gmotne škode je za 25.000 din. BRSLIN: spregledal GA JE — Ko je Ivan Molek iz Kostanjevice 13. ^tembra popoldne vozil avto po Ljubljanski cesti proti Bršlinu, je v križišču pred Pionirjem nameraval zaviti v levo. Ustavil je in počakal, spregledal pa je, da naproti vozi drug avto. Molek je prehitro zavil v levo in trčil v avto Ivana Ritonje’ iz Novega mesta. Škode imata za 4.000 din. TRIBUČE: VZVRATNO TRČENJE - 13. septembra je Metličan Roman Zupančič vozil avto iz Tribuč proti Črnomlju, ko je še v vasi Lipa Cr opazil pred tovornja seboj nakladalnik m-Voznik nakladalca Lud- vik Jesih iz Gradca je vozil vzvratno, Sri tem pa trčil v Župančičev avto. kode je za 4.000 din. NOVO MESTO: VINJEN PADEL - Marjan Poglajen iz Potočne vasi je 13. septembra zvečer vozil kolo s pomožnim motorjem po Ljubljanski cesti Ves dan je popival po novomeških lokalih, zato ni čudno, da je izgubil med vožnjo oblast nad vozilom. Trčfl je v rob pločnilu in padel, pri tem se je laže poškodoval. DOBRUSKA VAS: PRI OBRAČANJU TRCIL - 14. septembra popoldne je Novomeščan Jože Av-bar obrač^ tovornjak na dvorišču tovarne Trstenik v Dobruški vasi in trčil v parkirani osebni avto Slavka Rožmana iz Brezine. Povzročil je za 3.000 din škode. NOVO MESTO: ZBIL KOTALKARJA - Ko ie 14. septembra Jože Zupančič iz Novega mesta z avtom vozil po Adamičevi, se je predenj nenadoma pripeljal na kotalkah 10-letni SlavKo Strasberger. Voznik je dečka zadel, na srečo pa se je leta samo laže poškodoval. Na vozilu je za 1.000 din škode. RATEŽ: VOZIL BREZ DOVOLJENJA - Janez Medle iz Brusnic je 14. septembra zvečer vozil avto od Brusnic proti Ratežu, ko mu je v ovinku po levi naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Karel Kantu-žar iz DoL Suhadola. Vozili sta se oplazili in imata za 3.000 din škode. Kantužar ni imel vozniškega dovoljenja, ker mu je bilo v upravnem TOstopku odvzeto. ROJE: NI OBVLADAL VOZILA - 15. septembra dopoldne jp Franc Mencin iz Cučje mlake vozil z avtom iz Šentjerneja proti Dobravi. Pri Rojah mu je naproti pripeljal z avtom Anton Možma iz Nove^ mesta, pred srečanjem pa je Medicin zavil v desno, izgubil oblast nad vozUom, v zato je avto zdrknil v ograjo in jo podrl. Škode je za 20.000 din. NOVO MESTO: TEKEL IZ SOLE - Jeseničan Boris Bezjak je 12. septembra zjutraj vozil po Cesti herojev v Novem mestu, ko mu je na pr^odu za pešce pri osnovni šoli nenadoma stekel čez cesto 7-letni Tomaž Krešomir. Voznik je sicer' močno zavrl, kljub temu pa je dečka podrl. Poškodovanega Tomaža so odpeljali v novomeško, bolnišnico: VEL. CEROVEC: AVTO V ŽIVO MEJO - Novomeščan Matija Rus je 15. septembra popoldne vozil z avtom iz Metlike proti Novemu mestu. Pri Vel. Cerovcu je avtof zaneslo v levo v živo mejo in zasukalo v obratno smer. Škode je~ za 3.000 din. NOVO MESTO: PREKRATKA RAZDALJA — Milan Negovanovič iz Novega mesta je 15. septembra popoldne vozil avto po Zagrebški cesti, za njim pa je vozil avtomobil Novomeščan Joie Novak. 2^adi prekratke varnostne razdalje 'je Novak trčil v zadnji del Negovanovi-čevega avtomobila in povzročil za 4.000 din škode. DOL. PONIKVE: NENADOMA NA CESTO - Peter Bevc iz Dolenje vasi je 16. septembra okrog poldneva pripeljal z avtom čez Dol. Ponikve, ko mu je z dvorišča neke hiše nenadoma pripeljal na cesto na kole- su s pomožnim motorjem Milorad Stolic. Trčenju se ni dalo izom Na srečo kolesarju ni bilo ni^ vozilih pa je za 2.500 din škode. iti na Plin ni voda Nepremišljeno ravnanje s plinom v stanovanjskem bloku na Cesti krških žrtev v Krškem pred dnevi na srečo ni imelo hujših posledic. Uslužbenec občinske skupščine Vili Golob je sredi dopoldneva odprl ventil na plinski bombi v kiihinji. Plin je uhajal po celem stanovanju. Nabiral se je kakih deset minut. V trenutku, ko si je Golob v ^alnici prižgal ci^eto, ie hišo pretresla eksplozija. Razbila je vsa okna v stanovanju. Kose razbitega stekla je razneslo daleč naokoli, s kuhinjskega okna pa celo tja čez cesto onstran okrasnih gred pred Zavarovalnico. Ko bi bil v tistem trenutku na cesti kolesar, pešec ali mopedist, bi ga snop steida gotovo ranil. O tem za sedaj lahko le u^amo, toda če bi se plin nabiral dalj časa, potem se to najbrž ne bi končalo brez žrtev. V kuhinji je takoj po eksploziji izbruhnil požar, vendar so ga hitro po^sili in zaprli bombo. Golob, ki je nesrečo zakrivil, je odnesel celo kožo. _____________________ saoniuuBi NOV POSLOVNI CENTER V CEUU STE ŽE KDAJ POMISLILI, KAKŠNA DRAGOCENOST JE DANES ČAS? NAJBRŽ NISTE, SLOVENIJALES VAM NUDI PRILOŽNOST, DA TO SPOZNATE. NOVI SKLADIŠČNI PROSTORI V MEDLOGU PRI CELJU (V NEPOSREDNI BLIŽINI JOŠTOVEGA MLINA) VAM OMOGOČAJO PREGLED, IZBIRO IN NAKUP VSEGA, KAR BOSTE POTREBOVALI PRI GRADNJI VAŠE HIŠE. NE SAMO STAVBNO POHIŠTVO, TUDI GRADBENI MATERIAL ŠIRŠE IZBIRE, REZAN LES, PLOŠČE, FURNIR, LESONIT, ULTRAPAS, VEZANE PLOŠČE, VSE VRSTE INSTALACIJSKEGA MATERIALA IN MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE PROSTOROV, ZIDNO IN SANITARNO KERAMIKO SLOVENIJALES PRIHAJA V VAŠ NOVI DOM Z VSEM, KAR BOSTE ZANJ POTREBOVALI. VSE NA ENEM MESTU, PRE-' GLEDNO, HITRO, KAKOVOSTNO IN SODOBNO. TO JE PRIHRANEK ČASA, PRIHRANEK V IZDATKIH. SLOVENIJALES VAM SVETUJE IN NUDI! UUEIJAMA 'Jlf JOtTftV HLIN mmm rosiOVNI CtNTER Mercator GRADBENI MATERIAL v oddelku za prodajo gradbenega materiala v Novem mestu. Cesta herojev 25, vam nudimo vse, kar potrebujete pri gradnji hiše. Posebno velika izbira stavbnega pohištva! Cene ugodne! Prepričajte se! E KRKA /ščem SOBE! tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Novo mesto išče NEOPREMLJENE SOBE z uporabo ali souporabo kopalnice v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite v kadrovski oddelek KRKE Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 19 a. PROSTO DELOVNO MESTO! STANOVANJSKO PODJETJE ČRNOMELJ razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE POGOJI: srednja izobrazba z več letno prakso na vodilnih delovnih mestih; Nepopolna srednja izobrazba z najmanj 15-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Podjetje nudi 1-sobno komfortno stanovanje. ^ PROSTA DELOVNA MESTAI ^ DELOVNA SKUPNOST „SOP" specializirano podjetje za industrijsko opremo KRŠKO, vabi k sodelovanju oziroma razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. POMOČNIK VODJE PROIZVODNJE STORITVENIH DEJAVNOSTI Pogoj: gradbeni ali strojni tehnik. 2. SALDOKONTIST Pogoj: ekonomski t^nik. 3. ADMINISTRATOR Pogoj: srednja ali nižja administrativna šola. 4. POMOČNIK SKLADIŠČNIKA Pogoj: kvalifniran prodajalec za kovinsko stroko z najmanj 3-letno prakso. 5. POMOČNIK SKLADIŠČNIKA Pogoj: kvalificiran prodajalec za kovinsko stroko. JE KORAK DO DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krškem, Metliki,Novem mestu, Trebnjem in na Mirni % KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTU JEJO OD 7,5 DO 10-ODST. # VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČA NOV # OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUF TER PRODAJO DEVIZ # DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA # ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KRE-DITE % OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TC VAŠA BANKA. IDBHI NOVO MESTO *f.l' tedensk^le B Četrtek, 20. septembra - Branko Petek, 21. septembra - Matej Sobota, 22. septembra - Mavricij Nedelja, 23. septembra - Slavojka Ponedeljek, 24. septembra - Nada Torek, 25. septembra - Uroš Sreda, 26. septembra - Justina Četrtek, 27. septembra - Damjan BRESTANICA: 22. in 23. 9. francoski film „Doktor v rdečem plašču". BREŽICE: 21. in 22. 9. ameriški barvni film „Slačenje“. 23. in 24^9. ameriški barvni film „Crna karavana**. 25. in 26. 9. angleški barvni film „Okrutno - nežne**. ČRNOMELJ: 21.9. ameriški film „Fra Djavolo**. 23. 9. angleški barvni lilm ..Diamanti so večni*'. 26. 9. francoski barvni Ulm ,,Šum na srcu". KOSTANJEVICA: 22. 9. ameriški barvni fiJni „Poziv revolverašu**. 23. 9. ameriški barvni film „Tarzanov upor v džungli*'. KRŠKO: 22. in 23. 9. ameriški barvni film „Svetilnik na koncu sveta". 26. 9. ameriški barvni film „Pozno je za heroje". MIRNA: 22. in 23. 9. ,,Poslednji Mehikanec". MOKRONOG: 22. in 23. 9. mehiški barvni film „Srebrna NOVO MESTO: Od 20. do 23. 9. ameriški barvni film „El Condor". Od 24. do 26. 9. italijanski barvni film „Vrt Finicija Contija". RIBNICA: 22. in 23. 9. ameriški barvni film „100 pušk". ŠENTJERNEJ: 22. in 23. 9. „Vaba za ubijalca*'. TREBNJE: 22. m 23. 9. poljski barvni vojni film „Naskok na Baltik**. SLUŽBO DOBI SAMOSTOJNI KUHARICI nudimo takoj stalno zaposlitev v Domu v Kamniški Bistrici. OD v sezoni • 2.598.00 din, izven sezone 2.251.00 din. Stalno zaposlitev nudimo tudi priučenim servirkam in nekvalificiranim delavkam v starosti nad 20 let. Ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljub-Ijana-matica, 61001 ^.jubljana, p.p. 320. ISCEMO primerno osebo za dopoldansko varstvo enoletnega otroka. Pogoji po dogovoru. Lisec, Dol. Boštanj 52. KVALIFICIRANEGA ključavničarja, po možnosti z znanjem struženja, priučenega ključavničarja in mladega fanta, ki ima veselje do priučitve v ključavničarski stroki, sprejmem takoj. Plača, prevoz na delo in malico po dogovoru. Naslov v upravi lista a488/73). ‘SCEMO FRIZERSKO pomočnico in vajenko. Franja Uhl, Koštialo-va 8, Novo mesto. DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Vsa oskrba z dobro vajeniško nagrado pri mojstru. Pogoj: 6 razredov osnovne šole. Ivan Rober, dimnikarski mojster, Ribnica na Dol. ‘•lIRNA DRUŽINA z Gorenjske z enim otrokom išče starejšo žensko za delo v gospodinjstvu. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Jože Vovko, Trebnje. 'SCEM mlajšo upokojenko za varstvo otroka na domu. Nudim vso oskrbo. Naslov v upravi lista. STANOVANJA NEOPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE išče družina brez otrok. Stanova-I nje naj bo po niožnosti v centru Novega mesta, s posebnim vhodom ter z lastno kopalnico in straniščem. Plačam 100.000 starih dinarjev in več, če je stanovanje v redu. Informacije ali pismene ponudbe vsak dan od 7. do 15. ure na naslov: Boštjan Krže, Dolenjski list, ali popoldne Šmihel 44, Novo mesto. ZAMENJAM trisobno stanovanje v Piranu za enako ali dvosobno v Novem mestu. Informacije po telefonu 21-^42. AAMENJAM dvosobno stanovanje v privatni hiši v Novem mestu za enako kjerkoli v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2496/73). Motorna vozila PRODAM fiat 750 v voznem stanju in pony expres. Sekula, Koroška vas 12, Stopiče. VRODAM MERCEDES L 321, ki-per, 5 tonski. Maks Buršič, Libna 13, Krško. GASILSKO DRUŠTVO BETI METLIKA razpisuje prodajo DKW kombija v nevoznem stanju, leto izdelave 1966. Izklicna ccna 7.800 din. Licitacija bo za družbeni sektor v tovarni Beti Metlika 28. 9. 1973 od 7. do 8. ure, od 8. ure dalje pa za druge interesente. PRODAM AMI 8, letnik 1970. Dam tudi za posojilo. Jože Kic, Sko-pjan 19. PRODAM osebni avtomobil fiat 750, letnik 1972. Ivan Murgelj, Trdinova 5, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750 de luxe, letnik 1971. Janez Mohorčič, Žužemberk 163. PO ZELO UGODNI ceni prodam AMI 6, letnik 1965, prevoženih 116.000 km. Informacije na tele-; fon 22-505, v četrtek in petek popoldne od 15. do 18. ure. PRODAM fiat 850, letnik 1968, po zelo ugodni ceni. Martin Hrastovšek, Regerč vas 9 a, Novo mesto. PRODAM PRODAM bele prašiče, težke 150 kg. Naslov v upravi lista (2464/73). PRODAM 1000 kg belega grozdja v Šentjurski gori. Naslov v upravi lista (2470/73). PRODAM ali oddam v najem garažo na Mestnih njivah. Informacije dobite pri Francu Turku, taksistu. Mestne njive, blok 6, Novo mesto. PRODAM prikolico za osebni avto, manjši enofazni cirkular, štiri kolesa z dromeljni od kombija, sobni in vrtni šank, primeren za manjši lokal. Tomaž Potočar, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto. MIZARJI ZAČETNIKI! Ugodna razprodaja: bočni skobeljni stroj za rezkar frezer profilne glave, cikcak stiki (premični), utor krožne žage, svedri za rogličenje, noži za skobeljni stroj 60, elektromotor 3 KS in trgovska tehtnica s kazalcem. Kurnik, Trg svobode 27, Sevnica, telefon (o68) 74-217. PRODAM kosilnico Alpina in puhal-nik v dobrem stanju. Ivan Grive, • Lončarjev dol 17, Sevnica. PRODAM dve kravi in telico, vse breje. Jože Cizerle, Vel. Mraševo 29,68312 Podbočje. PRODAM po ugodni ceni kozolec na Otočcu s šestimi okni. Ivan Jevnikar, Otočec 21. PRODAM plinsko peč z jeklenko. Stane Zupančič, Cegelnica 26, Novo mesto. UGODNO PRODAM razna malo rabljena jesenska in zimska oblačila za dekle 13 do 17 let. Imam tudi plašče in obutev. Naslov v upravi lista. Ogled vsak dan do 8. ure zjutraj. PRODAM, betonsko železo (8 in 10 mm), štiri manjša okna KLI Logatec in 1 ultrapas vrata, vse novo. apa Gotna vas 28, Novo mesto. UGODNO PRODAM nov ženski električni šivalni stroj Singer. Naslov v upravi lista (2498/73). PRODAM zelo dobro ohranjeno sedežno garnituro. Hotko, Kristanova 32, Novo mesto. POSEBNA Sola Šmihel, novo mesto, proda omaro-kavč. Licitacija osnovnega sredstva bo 25. septembra 1973 ob 13. uri v pisarni šole. PRODAM različna vrata in okna vseh velikosti. Novo mesto, Kratka 1. kupim KUPIM MOTOR za WV 1300 nov ali star dve leti v brezhibnem stanju ali blok motorja. Vinko Pušnik, telefon 21-235. KUPIM vlečni bencinski ali naftni motor; lahko tudi motorna kosilnica, primerna za vleko manjše prikolice. Janez Primc, Vel. Ban 8, Šentjernej. KUPIM elektromotor (približno 1 k\v) s 600 do 800 obrati. Stanko Mosta, Sela 16, Šentjernej. KUPIM starejšo enodružinsko hišo z malo vrta v okolici Novega mesta ali Straže. Plačam v gotovini. Cena do 12 milijonov. Ponudbe na upravo lista pod Sil'ro ,,DEV1-Zl" „MOJE SANJE - LEPO STANOVANJE" Pod gornjim geslom razstavlja tovarna pohištva MEBLO iz Nove Gorice v dneh od 15. do 26. septembra v hali B na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani stanovanjsko pohištvo in opremo. Namen te razstave je, da potrošnikom prikažejo svoje izdelke, predvsem nove različne oblike E sistema, hkrati pa da jili seznanijo z možnostjo opreme stanovanj z njihovim pohištvom, možnostjo nakupa, montaže in ostalih servisnih uslug. Program MEBLA je tako obsežen in raznovrsten, da ga še tako velika trgovina ne bi mogla razstaviti v celoti. Zato je ta razstava še toliko bolj pomembna, saj na njej potrošnik dobi vsestranske informacije o programih tovarne in možnostih, ki jih ti programi nudijo. Program obsega omarasto in oblazinjeno pohištvo, dopolnilno pohištvo, vzmetnice, ležišča in svetila, ki se funkcionalno in oblikovno lepo vključujejo k sodobnemu pohištvu. Tako je možno s temi programi opremiti vse stanovanjske prostore, razen kuhinje. Značilnost pohištva in opreme MEBLA, kot smo videli na razstavi, je v tem, da kljub veliki serijski proizvodnji čim bolj zadovolji želje posameznih potrošnikov. Njihovi komponobilni (sestavljivi) programi omogočajo, da potrošnik zadovolji svoj okus, da izbere take elemente in kombinacije, kot da bi pohištvo naročil pri obrtniku. Tako se kupec izogne uniformiranosti in bojazni, da bi pri sosedu našel enako okolje, kot ga ima doma, hkrati pa ima možnost tudi naknadnega dokupo-vanja. Razstavo si je vredno ogledati, saj prikazuje tisto, kar že danes in kar bo jutri potreboval potrošnik. Razstava je končno tudi lep prispevek k širjenju stanovanjske kulture med našimi ljudmi, saj vzgaja potrošnika. Ne nazadnje naj dodamo še to, da je tovarna MEBLO prejela letos za kvaliteto svojih izdelkov in uslug zlato plaketo. -ma- NAPRODAJ JE vseljiva hiša, primerna za lažjo obrt. Brežice, Milavčeva 31. NAPRODAJ je gradbena parceli na lepem kraju v Leskovcu pri Krškem. Naslov dobite na krajevnem uradu Leskovec. Ob nenadni in tragični smrti ljubljenega moža, strica JANEZA HALERJA pismonoše iz Tržišča na Dolenjsken se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti iz Tržišča v Artiče, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili .sožalje. Zahvala za nesebično pomoč sosedom, vaščanom, kolektivu podjetja za PTT promet Novo mesto, PGD Tržišče in Telče za spremstvo, govornikom Jožetu Kukcu, Milanu Borštnarju in Hermanu Preglju za lepe poslovilne besede in župniku za obrede. Se enkrat srčna hvala vsem! Žalujoči: žena Ančka in drugo sorodstvo Ljubi mami Jožefi Prešernovi iz Žabje vasi iskreno čestitamo za 66. rojstni dan in želimo še veliko zdravih let. Franci, Jože, Marija in Stanko z družinami. ESTILAI Jože Klobučar-z Uršnih sel zadnjič opominjam Ivana Klobučarja z Uršnih sel, naj ne govori, da sem iz Varaždina pregnan. Ce tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. RAZNO SPREJMEM naročila teracerski del v Primorju za zimsko sezono. Jože Kic, 68275 Škocjan 19. POROCNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev zakonske zveze - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ' Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in zeta ANTONA GALA z Lešnice št. 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sodelavcem ter delovnemu kolektivu Elektro in Labod Novo me.sto, osnovni šoli Otočec za izrečeno sožalje in podarjene vence. Topla zahvala vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Zvonko, hči Irma, tašča, sestra Minka in brat Franc z družinama ter drugo sorodstvo CENJENE STRANKE obveščam, da sem mehanično delavnico iz štadiona Matije Gubca v Krškem gre.selil na Videm poleg tovarne Žito. Voznike mopedov Tomos obveščam, da imam vedno na zalogi špice 3,5 mm. V novih prostorji se še naprej priporočam! Milan Nedoh,. avtomehanik. Krško. FRANC TURK, taksist. Mestne njive 6, Novo mesto, obveščam cenjene stranke, da imam novo telefonsko številko 22-285. S-e priporočam in sprejemam tudi nočna naročila na i?ito številko. Stefan MAVSAR, DoI Toplice, obveščam javnost, da so govorice o zaplembi denarja na jugoslovan-sko-avstrijski meji, izrečene v šali o Vinku Novaku, parketarju s Podturna 3, Dol Toplice, neresnične. NOVO V TREBNJEM! Obveščam prebivalce Trebnjega in okolice, da sem odprl nov fotografski lokal na dvorišču za trgovino Mercator (pri Grmadi). Opravljam vse storitve v ateljeju in izven njega. Priporoča se FOTO BORSNAR, TREBNJE. NUDIM VAM VSE vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema BOGO RADI, Žabja vas 15, Novo mesto. DUŠIJO SE V PRAHU Dostikrat berem v Dolenjskem listu o asfaltiranju raznih ccst pri nas in veseli me, da je tako. Rad pa bi opozoril javnost na obupne razmere ob cesti Dvor - Frata. Prebivalci Sad inje vasi, ki stoji ob tej cesti, se dušijo v prahu, ki ga vsak dan dvigata dva avtobusa in veliko osebnih avtomobilov. Bil sem na počitnicah v tej vasi in se prepričal, da je dejansko stanje res tako. Prah sc več ur sploh ne poleže, tako da lahko prebivalci prezračujejo svoje prostore le v poznih nočnih urah. Posebno v letošnjem sušnem letu Je bilo nevzdržno. Vendar tudi kadar dežuje, ni nič bolje. Namesto prahu leti blato in voda v sobe, če so okna odprta. * Pogovarjal sem se z vaščani in ugotovil, da je vsak pripravljen nekaj prispevati za asfalt. Želeli bi asfaltirati vsaj tisti del ceste, ki pelje skozi vas. In če asfaltiramo ceste že vsepovsod, bi lahko tudi dva kilometra, ki sta v primeri z dolgimi kilometri raznih manj pomembnih cest, ki tečejo skozi nenaseljene kraje, prava, malenkost. Upam da bo moj zapis spodbudil koga, ki bo znal željo vaščanov prenestr v tiste okvire, kjer se bo lahko uresničila. O. K. BREŽICE: IZSILJEVAL PREDNOST 13. septembra je pripeljal v križišče v Brežicah kolo s pomožnim motorjem Jože Krame iz Podgorja pri Pišecah. Pri zavijanju v Ulico 21. maja ni nakazal smeri, zato je zaradi izsiljevanja prednosti zaprl pot vozniku. ki je tedaj'pripeljal v križišče, stransko trčil v kolesarja ter ga zbil po tleh. Ker je .ta takoj vstal, je voznik odpeljal naprej, misleč, da se je kolesar le laže poškodoval. Jože Krame je nato sam odšel po zdravniško pomoč v brežiško bolnišnico, kjer pa so ugotovili težje poškodbe po levem delu telesa in so ga obdržali na zdravljenju. ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi našega ljubljenega moža in očka JOŽETA GERJEVIČA iz Globokega se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v teh težkih trenutkih čutUi z nami in nam stali ob strani. Ne najdem dovolj globokih izrazov Zilhvtdim kolektivu Agraria Brežice za pomoč, sosedom prijateljem in tovarišem. Zahvaljujem se zdravnikom, ki so mu nudili pomoč, še posebej dr. Sušinu, tov. direktorju Agrarije Brezice, tov. Lapuhu, tov. Vrstovšku in tov. Keneju za poslovUne besede in pevcem. Hvala za pičeno in ustno izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, in vsem, ki ste ga zasuli s cvetjem. Žalujoča žena Ivanka v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Ob nadvse boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ° ŠTEFANA ČERNIČA Vesna 8, Portorož se iskreno zahvaljujemo zdravnikom v Ankaranu, ki so si prizadevali, da bi mu rešili življenje, in mu lajšali trpljenje. Dolžni smo zalivalo tudi duhovščini za lepo opravljeni obred, prav tako pevcem in darovalcem vencev. Prisrčna hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje in spremili našega nepozabnega očeta na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom za tolažbo. Posebno prisrčna hvala družini Kende za nesebično vztrajno in sočutno pomoč v najtežjih trenutkih. Se enkrat hvala vsem! Žalujoči: žena Angela, sin dr. Stane z družino, brat Anton in drugo sorodstvo Portorož, Piran, Kočevje, Karlovac, USA PROSTO DELOVNO MESTO! Občinsko sodišče v Novem mestu razpisuje prosto delovno mesto strojepiske l/a ali l/b razreda. Zaželena je srednješolska izobrazba ali vsaj 2 letna administrativna šola oziroma strojepisni tečaj. Kandidat mora opraviti preizkusni izpit po nareku in v prepisu. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanja ni. Rok priglasitve: 14 dni po objavi. T I DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc '' Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, ^anc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naro-;5nina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, l cm na določeni strani 55 din, l cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. l. 1973) TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon; (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana \ TELEVIZIJSKI SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. Četrtek, ‘20. septembra: 8.10 Gla^ena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Urednikov dneviiik. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 l6netijski nasveti-mgr. Milan Novak: Spravilo grozdja. 12-40 Ljubljanski komorni zbor p.v. Milka Skobemeta poje. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Mehurčki" 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Med zgodnjimi opusi Arnolda Schoenberga. PETEK, 21. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — E)eklica in čarovnik. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Marko Acetto: Izbira drevesnUi vrst v kmečkem gozdu. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Naši renomirani solisti v Mozartovih koncertnih delih. 17.50 Človek in zdravje. 18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature. 20.30 „Top-pops 13**. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 22. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Kličemo letovišče. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz ^ine. 12.30 'Kmetijski nasveti -u^. Jelka Hočevar: Plevel med žitom lahko onemogočimo na več načinov. 12.40 Cez travnike zelene. 13.30 Pr^oročajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Glasbena medigra. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15. Minute s Štirimi kovači. 20.00 Radijski radar. 21.00 Zabavna radijska igra — Vitomil Zupan: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 23. SEPTEMBRA: 4.30-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Branko Hribar: „Narek**. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, MvariiiL Cilii Zupanc: Starega Zefa davek svobodi. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45-13.00 Naši podušalci čestitajo in pozdravljajo ~: vmes ob 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - J. Hašek: Nogomet na Bavarskem. 15,05 Popevke „Vesela jesen 1973**. 16.00 - 18.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.00 Radijska igra - I. Cafikar - V. Ocvirk: ,^leš iz Razora**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razdednice. 20.00 V nedeljo zvečer. ■22!20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Nežka Snoj; Nesemavost čebel. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Amaterski zbori pojo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**'. 17.10 Zveneča imena. 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Zaplešite z nami. TOREK, 25. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Ciciban. 10.15 S poti po Balkanu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za .naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Anton Robič: Kakšne ^remembe v proizvodnji so bile dosežene na usmerjenih kmetijah. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro**. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Popularni popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 22.15 Od popevke do ^popevke. SREDA, 26. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za inlade radovedneže. 10.15 V veselju in smehu! 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetgski nasveti - inž. Marjan Pavšer: Pomen pedološke analize gozdnih tal. 12.40 Od vasi do vasL 13.30 Priporoč^o vam ... _ 14.30 Naši poslušalci čestitajo iii pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intennezzo. 16.00 „Loto vrtiljak**. 18.20 Listi iz pop albuma. 19.OU Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Vedno lepe melodije. 22.15 Revija popevk. ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz Eartitur operetnih mojstrov. 10.15 tednikov dnevnik. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž.. .Milica Oblak: Pridelovanje Obvestilo naročnikom! Vsem naročnikom Dolenjskega lista v Sloveniji sporočamo, da bodo pismonoše začeli pobirati naročnino za drugo poUe^ 1973 okoli 1. oktobra. Naročnina ostane neizpremenjena (39,50 din), poravnati pa jo ie ti^a za čas od 1. julija do konca decembra letošnjega leta. Naročnikom v drugih republikah po Jugoslaviji smo poslali medtem položnice in jih prosimo, da naročnino do konca leta ^oj nakažejo. Tudi naročnikom v tujini smo medtem sporočili, koliko še dolgujejo, in jih prav tako prosimo, naj morebitne zaostanke pošljejo čimprej. Posebej proamo vse naročnike na območju širše Dolenjske in Spodnjega Posavja, naj olajšajo pismonošem njihovo naporno in odgovorno delo, s tem da jim pripravijo in poravnajo naročnino že pri prvem obisku. Zahvaljujemo se vsem prijateljem domačega lista za razumevanje in sodelovanje! žlahtnih borovnic. 12.40 Skladbe Rada Simonitija. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.00 „September 73**. 18.15 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Za ljubitelje jazza. KOLERA Kako čez mejo? RADIO BREŽICE UPRAVA LISTA Sporočilo karantenske ^komisije Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Vera Kleščič iz Kladja - lomislava, Bernarda Palčec iz Sremiča - Marjanco, Anđelka Hodič iz Samobora -deklico, Marija Kolman iz Mosteca - Željka, Ivana Dobrijevič iz Samobora — dečka, Vlasta Šekoranja iz Dramelj - Vlasto, Marija Juren iz Bregane — dečka, Marjetka Biščanič iz Ponikev — y\ndrejko, Alojzija Kocjan iz Stare vasi — dečka, Jožica Motore iz Žigičkega vrha — deklico, Verica Firšt iz Zagreba - deklico, Marija Leš iz Brezine - Tanjo, Štefica Jurilj iz Bestovlja - Sanjo, Antonija Kozinc iz Metnega vrha - dečka, Verica Stanec iz Luga - dečka, Terezija Petrifič iz Etednje vasi -Bogdana, Ljubica Sintič iz PruŠnje vasi — Andrejko, Božica Poje iz Sutlinskega Strmca — deklico, Albina Kos iz Kostajnka - Brigito, Danijela Kramar iz Kunšperlu -dečla, Danica Jakolič iz Celin -deklico, Slavica Mauser iz Mrtvic -dve deldici. Sekretariat za informacije nam je posredoval uradno sporočilo karantenske komisije pri Zavodu SRS za zdravstveno varstvo: Karantenska komisija je obravnavala odločbo zveznega sekretariata za delo in socialno politiko v zvezi s prehodom itali-jansko-jugoslovanske meje in je sprejela naslednje sklepe: 1. Potniki v maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo l^ko gredo preko meje brez potrdila o cepljenju. 2. Službena potovanja so dovoljena le osebam, ki so bile dvakrat cepljene in je od prvega cepljenja mi^o šest dni in imajo službeno potrdilo delovne organizacije, Id vsebuje namen potovanja in ga podpiše odgovorna oseba. Potrdila o službenem potovanju bodo kontrolirana; sanitarni in^ektor jih na meji odvzame. 3. Skupinska potovanja razen turističnih (športna, kulturna in druge ekipe) se lahko vršijo le, če so bile osebe dvakrat cepljene in je od prvega cepljenja minilo šest dni. 4. Turistična skupinska potovanja so dovoljena, če so izpolnjeni pogoji iz uredbe, to je, če so osebe dvakrat cepljene in je od prvega cepljenja minilo petnajst dnL 5. Jugoslovanski državljani, ki stalno bivajo v tujini, iahko tranzitno potujejo preko Italije brez potrdila o cepljenju, če tega ne zahtevajo italijanski organi. 6. Jugoslovanski državljani, ki so na začasnem delu v tujini in ki potujejo preko Italije, morajo imeti mednarodno potrdilo o enkratnem cepljenju, od katerega je minilo najiilanj šest dni. V izjemnih primerih se lahko v dogovoru z obmejnim sanitarnim in^ektorjem takim osebam dovoli potovanje preko Italije tudi brez potrdila. 7. Prometno osebje v avtobusnem prometu lahko potuje preko meje, če je bilo cepljeno dvakrat in je od prvega cepljenja minilo šest dni. 8. Tujim državljanom, ki iz Jugoslavije vstopajo v Italijo, je prehod meje dovoljen brez cepljenja, če tega ne zahtevajo italijanski organi. Četrtek - 20. Septembra: 16.00-16.15 - Napoved program^ poročila, šport in turistični napotki. 16.15-16.5o - Nove plošče RTB. 16.30-17.00 - Aktu^ost tedna. Novo- v knjižnici, Mala šola avtomobilizma, obvestila, reklame ter filmski pregled. 17.00-18.00 -glasbena oddaja Izbrali ste sami. SOBOTA - 22. SEPTEMBRA: 16.00-16.30 - Pol ure za pop glasbo. 16.30-16.45 - Sobotno kramljanje. 16.45—17.00 — Jugoton vam predstavlja. 17.00—17.30 y Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. Melodija za vas. Za naše najmlajše. 17.30—18.00 — Narodnozabavne na valu 192 m. NEDEUA - 23. SEPTEMBRA: 10.30 - Domače zanimivosti -Javna ustavna razprava: Skupščinski in delegatski sistem. - Za n^ kmetov^ce: Jože Vovk — Vtisi s sac^arske ekskurzije. - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice. -obvestila, reklame in filmski spored. 12.00-14.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo. »Dolenjski list« v vsako družino BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ MDcIE SANdE LEPO STANS^NdE razstava na gospodarskem razstavišču v ljubljani razstavaje odprta vsak dan do ».septembra obiskovalce čaka presenečenje mebk> Četrtek, 20. septembra: 9.35 TV v šoU (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (do 11.30) (Bg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) -> 16.10 Francoščina — ponovitev (Zg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -17.25 Iz slovenske književnosti: A. T. Linhart: Županova Micka (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj) -18.55 Viharni vrh - nadaljevanje in konec (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi: Jubilej zvestobe (Lj) -21.30 E. Zola: Germinal - TV nadaljevanka (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Horvatič je padel z voza in si poškodoval roki m desno nogo; Franc Kiler je padel z vrtiljaka in si poškodoval desno nogo; Albina Bohorča je podrl avto in mu poškodoval levo nogo; Karel Gmajnič je padel z motorjem in si poScodoval glavo; Ivan Cešek je padel s kolesom in si poškodoval desno nogo; Jože Gramc si je pri prometni nesreči poškodoval desno nogo; Siniša Gada je padel z motorjem in si poškodoval ključnico; Slavko Ogorevc si je pri delu v službi poškodoval prste desne roke; Frančiška Recelj je padla s kolesom in si poškodovala desno nogo; Miroslav Vajdič je padel na dvorišču in si poškodoval levo nogo; Ivo Davidovič se je prevrnil s traktorjem. UMRLI so Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Franc Tomše upokojenec iz Sentlenarta star 64 let, Stjepan Kolar iz Lukavca, upokojenec star 76, Ana Lasinšek p)spodinja iz Globokega stara 74 njegov trop, Enciklopedija živali -barvni film (Lj) - 11.55 Poročila TOREK, 25. SEPTEMBRA; 9.35 TV v šoU: (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 TV v ŠoU (do 11.00) (Bg) - 14.45 TV v Šoli - ponovitev (Zg) - 16.10 Ruščina - ponovitev (Zg) - 16.30 TV vrtec - ponovitev (Zg) 16.45 TV v šoli - oonovitev (Zg) - 17il5 Madžarski Tv pregled (Pohorje, Plešivec do 17.36) (Bg) -17.40 Moj prijatelj David - barvna oddaja (LO - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Pevski zbor iz Postojne -barvna oddaja (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Osebna nega: Nega in kozmetika današnjega moškega (Lj) - 19.20 Od Grmeča do Dinare - II. del beograjske serije Karavana (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 M. F. Dostojevski: Bratje Karamazovi - TV nadaljevanka (Lj) - 22.10 Poročila (Lj) SREDA, 26. SEPTEMBRA: 8.20 TV v ŠoU (Zg) - 11.00 TV v ŠoU (do 11.30) (Bg) -16.45 Madžarski TV pregled (Pohorie, Plešivec do 17.05) (Bg) — 17.45 Mačkon in njegov trop (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18,30 Od filma do filma (Lj) - 18.50 Arhitektiira in družba: Boj -varstvo (Lj) — 19.15 Mozaik (Lj) — 19.20 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnši spremembah (Lj) -ISM Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Celovečerni film (Lj) -------- Poročila (Lj) PETEK, 21. SEPTEMBRA: 9.30 TV v ŠoU (Zg) - 11.00 Angleščina (do 11.30) (Bg) - 14.40 TV v ŠoU -ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina - ponovitev (Bg) - 16.45 Madžarski TV pre^ed (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) — 17.45 Pisani svet — 4. oddaja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lp - 18.30 Moj sistem -oddaja iz cikla Rekreacija (Lj) -18.55 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Kratek film in Naš ekran (Lj) -19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti: R. Gordon - C. Kanin: Dvojno življenje (Lj) -22.15 XXI. stoletje (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) SOBOTA, 22. SEPTEMBRA: 9.35 TV v ŠoU (Zg) - 11.00 TV v ŠoU (do 12.00) (Sa) - 17.30 Plesi plemena Zahgawa - barvna oddaja (Lj) — 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 GuUver - serijski film (Lj)' - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 ... - 19.45 Risanka (Lj) — 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Ob koncu poletja - zabavna oddaja (Zg) - 21.10 Skrivnosti morja -barvni film (Lj) - 22.10 Starinarja — serijski barvni film (Lj) — 22.35 TV kažipot (Lj) — 22.55 Poročila (Lj) NEDELJA, 23. SEPTEMBRA: 8.50 Skrivnosti morja - ponovitev barvnega filma (Lj) - 9.40 Po domače z ansamblom Janeza Jerfinovca (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) -11.00 Otroška matineja: Mačkon in ikloped" - 11- (Lj) - 12.00 TV kažipot (do 12.20) (Lj) - Nedeljsko popoldne (Po domače s pihalnim orkestrom Francija Puharja, Ljudje in zemlja, Motol^os v Zaboku, Za konec tedna) (Lj) - 18.00 PoročUa (Lj) -18.05 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Kekec — slovenski film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 ------ 21.15 Baletna oddaja (Zg) - 21.45 Športni pregled (JRT) - 22.25 Poročila (Lj) CETRTfik, 27. SEPTEMBRA: 9.35 TV v ŠoU (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (do 11.30) (Bg) - 14.25 TV v ŠoU -ponovitev (Zg) - 15.20 Angleščina — ponovitev (Zg) - 15.35 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.50 Francoščina - ponovitev (Bg) -16.20 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.40) (Bg) -17.40 Iz slovenske književnosti - J. Kersnik: Berite novice (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Izvor Nila -serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj' 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.5f Barcelona: Evropsko prvenstvo v košarki - srečanje Jugoslavija:Spanija - prenos (EVR-Lj) - v odmoru propagandna oddaja (Lj) - pribl. 21.30 Kam in kako na oddih (Lj) -21.45 E. Zola: Germinal -nadaljevanje in konec (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA: 9.05 ~ Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoU (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 TV v šoU (do 11.30) (Bg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) — 15.40 Angleščina — ponovitev (Zg) — 15.55 Nemščina — ponovitev (Zg) — 16.10 TV v šoU - ponovitev (Bg) - 16.45 Madžarski TV pr^ed (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.50 A. Marodič: Krikec in Pikec - nadaljevanje in konec lutkovne predstave (Lj) — 18.00 .... (Li) -18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Enciklopedija živaU - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sk) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevmk (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 M. Krleža: Leda - predstava zagrebškega gledaUšča (Lj) - 23.05 Poročila ^.j) 7 ■ K ; Borec tudi poslej Ko je prišel Janko Gregorič na svet, niso bili nikakršni zlati časi. Kot otrok nepremožnega kmetovalca, ki je na obrobju Črnomlja vse prej kot dobro shajal, ni poznal brezskrbnosti kratkohlačnika. V. družini je bilo osem ust, zato so morali pri delu poprijeti tudi najmlajši. Še več: bolj ko so odraščali, hitreje se je mnjšala skupna skleda. Janka so določili za vajenca pri trgovcu Zajcu. Tri leta ni videl beliča, prva pomočniška plača pa je bila tolikšna, da si niti obleke ni mogel privoščiti. Toda fant je napredoval, si pridobil gospodarjevo zaupanje in je smel od časa do čaša samostojno voditi trgovino. Zajc ni bil škrt, kmetom je dajal na up, čeprav so mu lahko plačali šele po letu. Takrat je bila za kmete huda: za kilogram sladkorja so morali dati tudi po 70 jajc. Vse to je Janku Gregoriču ostalo živo v spominu, kot bi bilo včeraj, ne pred tremi, štirimi desetletji. Ggaretni dim se suklja nad mizo, pri kateri sediva. On govori, jaz pišem.. Prekinjam ga z vprašanji, ker bi rad čimveč vedel o njem, o' njegovi poti skozi življenje do mejnika, ki ga slavi: 50 let. Kajpak bi raje, da bi sedela v kakšnem zakotnem prostoru, kjer ga ne bi silil še in še pripovedovati o sebi, marveč bi dvignil vrček z rujnim vinom in nazdravil: „Se na mnoga leta, tovariš Janko!" Ni ostal v trgovskem poklicu, postal je. poklicni vojak in je letos slekel uniformo s činom podpolkovnika JLA. V Novo mesto je prišel leta 1967, v Slovenijo pa, po krajših službovanjih v Srbiji, ter Bosni in Hercegovini, pred triindvajsetimi leti. Med drugim je služboval v Ljubljani in Tolminu - vseskozi kot varnostni oficir. V zadnjih letih aktivne službe v JLA je bil pomočnik komandanta garnizije, nekaj časa tudi komandant. Okupacija ga je zatekla doma. Za Nemci so prišli Italijani, ki pa v domačinih niso dobili somišljenikov. Prve sabotažne akcije so pritegnile pozornost mladih, zlasti tista pri Gribljah. Janko je bil sekretar mladinske skupine, ki je trosila letake in zbirala za partizane. Člani te skupine so bili tudi obveščevalci. Gregorič je kasneje postal za kratek čas borec Tomšičeve brigade, zatem pa je odšel v bataljon VOS, ki so ga ustanovili v Zagradcu. Pozneje je ta oddelek obveščevalcev postal prvi bataljon VDV. V VDV je bil Gregorič četni komisar. Največ so se zadrževali v okolici Dolenjskih Toplic, Podturna in Žužemberka. Osvoboditev je dočakal v oficirski šoli v Beogradu. S činom kapetana JLA je odšelhKNOJ Danes je Janko Gregorič predsednik občinskega zbora ObS v Novem mestu in član najrazličnejših organizacij odborov, svetov in komisij v oblastnih in političnih organih. Družbeno-po-litični delavec je bil vseskozi. V garnizijah je bil vez s terenom. Clan ZK je postal že leta 1944. Opredelil se je za revolucijo, napredek. Tak je zdaj, tak bo ostal. L ZORAN »Branil sem sinu ta poklic...!« Med žrtvami letalske nesreče v Črni gori je bil tudi pilot Karel Bizjak, doma iz Velike Loke pri Trebnjem — Zapustil hčerko in ženo v torek, 11. septembra je karavela JAT udarila v stene Maglaja. Zvečer ob 18. uri je Franc Bizjak iz Velike Loke med radijskimi poročili o žrtvah nenadoma za^šal ime svojega sina. V radijskem dnevniku je spet prisluhnil in vnovič so mu potrdili, da je med ponesrečenci tudi njegov sin. Ob 20. uri je pohitel k sosedu, da bi se o vsem prepričal še na televiziji, takrat pa je zmanjkalo toka ... oaiočne^ fanta, la odločnost je vela tudi iz očetovih besed in z očetovega obraza. Usode ni bilo mogoče več spremeniti: v torek ali sredo so pričakovali sinove posmrtne ostanke. A.Železnik Očeta Franca Bizjaka, upokojenega rudarja, ki je doživel že dosti bridkega, sem našel v družbi sosede in sina za mizo ob tranzistorju. Njegove oči so bile sicer objokane, pogovor pa je vseeno potekal zbrano, pogumno. Sosed je pol^asno prebiral Dnevnik, ki sem ga prinesel s seboj: „Navigator Karel Bizjak iz Beograda, rojen oktobra 1944 v Veliki Loki v Sloveniji, poklicni pilot, oče 4-letnega otroka, zaposlen pri JAT od marca letos ... Bizjak je, Zamenjal navigatorja Mirka Omerza, ki naj bi po seznamu posadke poletel iz Skopja, vendu: ni vstopil v letalo." Pičli podatki so potrjevali tragično resničnost. „29.' oktobra bi Drago, pod tem imenom so ga poznali v Veliki Loki, slavil svoj 29. rojstni dan. Danes qutraj ali sinoči smo ga pričakovali doma. Mi, hčerka Matejka in žena. Oh, najrajši sem ga imel,“ je zatarnal oče. Nato je pripovedoval: „Ko je Drago končal osemletko je želel, ^ bi se vpisal v podoficirsko pilotsko šolo. Odsvetoval sem mu ta nevarni poklic. V Ljubljani se je izučil za avtomehanika, obenem pa se je začel učiti jadrati s športnimi letali. S prijatelji je večkrat priletel nad Veliko Loko, enkrat je celo pristal. Vzljubil je letenje in v teni je videl svoj prihodnji poklic. V Beogradu je uspešno prestal izpite . Sinove fotografije, ki jih je imel oče razgrnjene na mizi, so kazale Oče ob tranzistoiju in slikah. Na mizi je koledar, ki hrani tudi zadnje sinove besede, ko je odpri očetovo stanovanje kot ponavadi brez ključa: „29. 8. Z Matejko sva malo jabolk nabrala, tista, ki so ležala na tleh ..Očeta ni bilo doma, nikoli več ga ni videl. (Foto: Železnik) Vinoteka v Kostanjevici Te dni so podpisali pogodbo