ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
<3
URADNI LIST
ZVEZEK IV
Št. 4 — 11. februarja 1951
Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika britsko - ameriških sil, S. T. O.
La Editoriale Libraria S. p. A., Trieste • 1951
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje
Ukaz št. 14
ZVIŠANJE PRISTOJBIN, KI SE POBIRAJO ZA DRŽAVNI ZAVOD ZA ZUNANJO TRGOVINO ZA NADZOROVANJE IZVOZA ZELENJAVE IN SADJA, VŠTEVŠI CITRONSKE SADEŽE
Ker imam za 'primerno zvišati izmero pristojbine v prid državnega zavoda za zunanjo trgovino za nadzorovanje izvoza zelenjave in sadja, vštevši citronske sadeže, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Pristojbina pri izvozu svežega in posušenega sadja, citronskega sadja in zelenjave, ki jo predpisuje v prid državnega zavoda za zunanjo trgovino člen 9 kr. zak. odloka z dne 20. decembra 1937 št. 2213, spremenjenega v zakon z dne 2. maja 1938 št. 8(54, se določi naslednje:
20 lir za stot zelenjave
40 „ za stot svežega sadja in citronskega sadja
80 „ za stot neoluščenega posušenega sadja ter tistega posušenega sadja, ki v naravnem stanju nima lupine, vštevši posušene luščene kostanje
120 „ za stot mandljev, lešnikov in drugega luščenega posušenega sadja.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, njegovi predpisi pa učinkujejo v skladu z že obljavljenimi upravnimi navodili od 7. decembra 1950 dalje.
V TRSTU, dne 29. januarja 1951.
CHARLES C. BLANCHARD
bri dani general ameriške vojske
Ref. : LD/AI50I266	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 15
POSEBNE DRŽAVNE ETIKETE ZA MEŠANICE KAVINIH NADOMESTKOV S KOLONIALNO KAVO IN CENA ETIKET ZA KAVINE NADOMESTKE
Ker sodim, da je 'priporočljivo predpisati posebna pravila zavijanja in uvesti posebne vrste etiket za posode, ki vsebujejo mešanice kavinih nadomestkov s pra&eno kolonialno kavo, ter določiti ceno vseh etiket za kavine nadomestke, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Mešanice kavinih nadomestkov s praženo kolonialno kavo ali ka vini mi izvlečki se smejo prodajat’ v zavojih ali posodah, omenjenih v členu 1 min. odi. št. 6308 z dne 21. novembra 1921, opremljenih z ovoji v smislu čl. 2 in 3 omenjenega odloka, spremenjenga z min. odi. št. 7147 z dne 23. oktobra 1926 ter št. 5972 z dne 21. septembra 1927, ter poleg tega v nezvarjenih kovinskih posodah, kjer je pokrov hermetično pritrjen s strojem in ki vsebujejo naslednje količine mešanice (čista teža) : 2.000, 1.000, 500, 250, 100 gramov, ter so opremljene z etiketami, predpisanimi v naslednjem členu.
ČLEN II
Etikete pri kovinskih posodah, ki se zapirajo s strojem brez valjenja 7 smislu prejšnjega člena, so po *isti teži mešanice v petih različnih tipih.
Vse etikete morajo biti četverokotne oblike z nazobčanim robom ter natisnjene na filigranskem papirju.
Stranica čet vero kotnika znaša 32 mm. če je etiketa namenjena za količine 2000 ali 1000 gramov, ter 27 mm. če je namenjena za 500, 250 in 10'> gramov.
V okrogli krom tesno pod gornjim robom etikete morajo biti belo natisnjene besede „Imposta di fabbrica zi one “, v spodnji polov;ci beseda „grammi pod njo pa teža.
Okrogla krona mora biti v naslednjih barvah :
karminasto-rdeča	za etikete za 2.000 gr
jekleno-modra	„ „ „ 1.000 „
oranžno-rumena	„ „ „ 500 „
tfcmno - vi jol časta	„ ., „ 250 „
temno-zelena	„ „ „ 100 „
Označba teže mora biti pri vseh etiketah v barvi „sepia“ spodaj v srednjem delu, načrta-nem v isti, a svetlejši barvi.
ČLEN III
Tako kovinske posode, omenjene v členu I ter označene z etiketami v smislu člena II tega ukaza, ki se smejo uporabljati samo za mešanice kavinih nadomestkov s kolonialno kavo, kakor tudi zavoji in posode, označene z navadnimi ovoji in vsebujoče take mešanice, morajo
poleg izdelovalca ter kraja tovarne, kakor to določa pravilnik o davku na proizvodnjo kavinih nadomestkov, na dobro viden način izkazovati odstotek kolonialne kave, ki ga mešanica vsebuje.
Velikost pritrjene etikete ali ovoja mora odgovarjati čisti teži mešanice, dočim se davek na proizvodnjo odmeri od količine kavinih nadomestkov,
Etiketa za 2000 gramov se sme uporabljati samo za mešanice, kjer kavin nadomestek ne presega 50% vse mešanice.
Etikete ali ovoje mora pritrditi izdelovalec ali uvoznik z močnim lepilom, tako da se trdno prilegajo.
Člen iv
Ce namerava tovarna izdelovati mešanice kolonialne kave in kavinih nadomestkov, mora v izdelovalni prijavi, predpisani v členu 8 pravilnika za izvajanje davka na proizvodnjo kavinih nadomestkov, označiti tudi odstotke kave in nadomestka, ki jih bo mešanica vsebovala in ki jih mora nadzorovati finančna uprava na stroške izdelovalca.
Pravtako morajo v prijavi o odpremi blaga iz tovarne, predpisani v čl. 12 omenjenega pravilnika, biti označeni odstotki kave in nadomestka v zavojih ali posodah ter skupna teža nadomestka, ki se odpremlja iz tovarne in od katerega je odmeriti davek na proizvodnjo.
ČLEN V
Tvrdke, ki prejmejo etikete po tem ukazu ali druge etikete v obliki ovoja za kav ine nadomestke v smislu čl. 2 in 3 min. odi. št. 6308 z dne 21. novembra 1921, spremenjenega z min. odi. z dne 23. oktobra 1926 št. 7147 in z dne 21. septembra 1927 št. 5972, morajo plačati državi
za poedino etiketo naslednje cene :
za etikete za 60, 100, 200 in 250 gr ..............................................0.50 lir
za etikete za 500 gr...............................................................1. — lira
za etikete za 1000 in 2000 gr......................................................2. — liri
Za etikete, ki jih prejmejo izdelovalci po dnevu, ko stopi ta ukaz v veljavo, morajo plačati ceno pokrajinskemu blagajniškemu uradu ter predložiti pobotnico tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo obenem s prošnjo za etikete, ki mora' navajati število in vrste etiket.
Za etikete, ki jih posedujejo izdelovalci na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, se mora plačati cena obenem z davkom na proizvodnjo o priliki, ko se iz skladišča odpremijo zavoji ali posode z kavinimi nadomestki, na katerih so etikete pritrjene.
ČLEN VI
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, v skladu z že izdanimi upravnimi navodili pa učinkujejo njegovi predpisi od 1. decembra 1950.
V TRSTU, dne 30. januarja 1951.
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD\A\50\266	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 16
PREDPISI O DAVKU NA POSLOVNI PROMET
Ker imam za primerno izdati predpise o davku na poslovni promet v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
Člen i
Trgovski posli o tekstilnih izdelkih, naštetih v preglednici A, priloženi k temu ukazu, so podvrženi davku na poslovni promet v izmeri 2% od obdavčljivega zneska.
Enaka davčna izmera velja tudi za uvoz teh izdelkov iz inozemstva.
ČLEN II
Davku ni podvržena prodaja vlaken, naštetih v preglednici B, priloženi k temu ukazu izdelovalcem, ki jih neposredno uporabljajo za izdelavo tkiva ali industrijcem, ki jih predelujejo v nit za šivanje ali druga tkiva za nadrobno prodajo ali ki jih uporabljajo za izdelavo dvojne in zasukane svilene niti ali umetnih in sintetičnih tekstilnih vlaken.
Prodajne fakture, ki se morajo obvezno izstaviti, so podvržene navadnemu kolkovanju po čl. 52 tarife A, priložene h kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3268 s spremembami, ter morajo vsebovati izrecno navedbo, da so bila vlakna kupljena za izdelovanje, omenjeno v prejšnjem odstavku.
Uvoz vlaken, naštetih v preglednici B, po industrijcih, ki jih uporabijo za izdelke, navedene v prvem odstavku tega člena, je podvržen davku na poslovni promet v izmeri 1%.
ČLEN III
Zneski, ki jih tretje osebe plačajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, naštetih v preglednici A, so podvrženi davku na poslovni promet v izmeri 2%, če so ti izdelki tudi vključeni v preglednico.
ČLEN IV
Davek na poslovni promet, ki se plačuje v enkratnem znesku na podlagi obsega poslov v smislu veljavnih predpisov, se določi na 2%~ razen za izdelke in usluge, za katere velja posebna davčna izmera.
ČLEN V
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, njegovi predpisi pa v skladu z že izdanimi navodili učinkujejo od 1. januarja 1951 dalje.
V Trstu, dne 30. januarja 1951
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske Ref. : LD/A/5116	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Preglednica „A“
TABELLA DEI PRODOTTI SOGGETTI ALL’ IMPOSTA SULL’ ENTRATA IN BASE ALL’ ALIQUOTA DEL DUE PER CENTO CON RIFERIMENTO ALLE VOCI DELLA TARIFFA DOGANALE
SETA E CASCAMI DI SETA
608	— Seta tratta non preparata per la vendita al minuto.
609	— Filati di cascami di seta (sehappe) non preparati per la vendita al minuto.
610	— Filati di roccadino o pettenuzzo (bourrette) non preparati per la vendita al minuto.
611	— Filati di seta o di cascami di seta, anche misti con altre materie tessili, preparati per
la vendita al minuto.
614	— Crespi di seta o di cascami di seta.
615	— Tessuti tipici dell’ Estremo Oriente, di seta o di cascami di seta.
616	— Tessuti graticolati ed altri tessuti radi di seta o di cascami di seta (sehappe) puri o misti
(mussoline, grenadines, veli e simili, garze, etamines, ecc.) esclusi i veli da buratti.
617	— Tessuti di seta o di cascami di seta (sehappe) non nominati nè compresi altrove.
618	— Tessuti di roccadino o pettenuzzo (bourrette).
619	-—■ Veli da buratti di seta, anche tagliati in qualsiasi forma.
620	— Velluti e felpe di seta, di cascami di seta (sehappe) di roccadino o pettenuzzo, compresi
i tessuti di ciniglia ed i tessuti arricciati.
FIBRE TESSILI ARTIFICIALI
621	— Fibre artificiali discontinue (corte), in massa o in fasci, pure e assimilate.
622	— Cascami di fibre artificiali, puri o misti, in massa, compresi i cascami di filati e gli sfi-
lacciati.
623	— Fibre artificiali discontinue (corte) e cascami di fibre artificiali, puri o misti, cardati
e pettinati.
624	— Filati di fibre artificiali continue, puri o misti, non preparati per la vendita al minuto.
625	— Filati di rayon e di altre fibre artificiali continue, puri o misti, preparati per la vendita
al minuto.
627	— Filati di fiocco e di altre fibre artificiali discontinue, puri o misti, non preparati per la
vendita al minuto.
628	— Filati di fiocco e di altre fibre artificiali discontinue, puri o misti, preparati per la vendita
al minuto.
629	— Crespi di rayon e di altre fibre artificiali continue.
630	— Tessuti graticolati ed altri tessuti radi (mussoline, grenadines, veli e simili, garze, eta-
mines, ecc.) di rayon e di altre fibre artificiali continue, puri o misti, esclusi i veli da buratti.
631	— Tessuti di rayon e di altre fibre artificiali continue non nominati nè compresi altrove.
632	— Tessuti follati di fiocco e di altre fibre artificiali discontinue, puri o misti.
633	— Tessuti non follati di fiocco e di altre fibre discontinue, puri o misti, lisci.
634	— Veli da buratti di fibre tessili artificiali, anche tagliati in qualsiasi forma.
635	— Velluti e felpe di rayon di fiocco o di altre fibre artificiali continue o discontinue, compresi
i tessuti di ciniglia ed i tessuti arricciati.
FIBRE TESSILI SINTETICHE
636	— Fibre tessili sintetiche in massa, in fasci, in cascami, in sfilacciati, cardate, pettinate
tirate in nastri o lucignoli, pure o miste.
637	— Fili o filati di fibre tessili sintetiche continue o discontinue, non preparati per la vendita
al minuto.
638	— Fili o filati di fibre tessili sintetiche continue o discontinue, puri o misti, preparati per
la vendita al minuto.
640	— Crespi di fibre tessili sintetiche.
641	— Tessuti graticolati ed altri tessuti radi (mussoline, grenadines, veli e simili, garze, eta-
mines ecc.) di fibre tessili sintetiche, prue o miste, esclusi i veli da buratti.
642	— Tessuti di fibre tessili sintetiche non nominati nè compresi altrove.
643	— Veli da buratti di fibre tessili sintetiche, anche tagliati in qualsiasi forma.
644	— Velluti e felpe di fibre tessili sintetiche, compiesi i tessuti di ciniglia ed i tessuti ar-
ricciati.
LANE, PELI E CRINI
651	— Filati di lana, cardata, puri e assimilati, non preparati per la vendita al minuto.
652	— Filati di lana pettinata, pimi e assimilati, non preparati per la vendita al minuto.
653	— Filati di peli fini, cardati o pettinati, puri o misti, non preparati per la vendita al minuto.
654	— Filati di lana misti con altre materie tessili, non preparati per la vendita al minuto.
655	— Filati di peli grossolani o di crine, puri o misti non preparati per la vendita al minuto.
656	— Filati di lana, di peli fini, di peli grossolani o di crine, cardati o pettinati, puri o misti,
preparati per la vendita al minuto.
657	— Tessuti di lana e di peli fini.
658	— Tessuti di peli grossolani non nominati nè compresi altrove.
659	— Tessuti di crine.
660	— Velluti e felpe di lana e di peli compresi i tessuti di ciniglia ed i tessuti arricciati.
661	— Coperte di lana o di peli, non confezionate.
COTONE
666	— Filati di cotone, puri e assimilati non lucidati nè mercerizzati, non preparati per la
vendita al minuto.
667	— Filati di cotone, puri e assimilati, lucidati o mercerizzati, non preparati per la vendita
al minuto.
668 — Filati di cotone, misti, non preparati per la vendita al minuto.
669 — Filati di cotone, puri o misti, anche lucidati e mercerizzati, preparati per la vendita al
minuto (ritorti a semplice o a più torsioni, cordonetti o di fantasia) greggi, inbianehiti tinti o stampati.
670	—	Tessuti	di	cotone,	puri e	assimilati, lisci, non mercerizzati.
671	—	Tessuti	di	cotone,	puri e	assimilati, lisci, mercerizzati.
672	— Tessuti di cotone, puri e assimilati, operati, non nominati nè compresi altrove, anche
mercerizzati.
673	—	Tessuti	di	cotone,	puri e	assimilati, broccati.
674	—	Tessuti	di	cotone,	puri e	assimilati, a punto di garza.
675	— Tessuti di cotone, misti.
676	— Velluti e felpe di cotone, compresi i tessuti di ciniglia.
677	— Tessuti di cotone, puri e assimilati, arricciati, tipo spugna e simili.
678	— Coperte di cotone, non confezionate.
LINO E RAMIÈ
681	— Filati di lino o di ramiè non preparati per la vendita al minuto, greggi, lisciviati, im-
bianchiti ,tinti o stampati.
682	— Filati di lino o di ramiè, puri o misti, preparati per la vendita al minuto, semplici, ritorti
o intrecciati.
683	■— Tessuti di lino o di ramiè.
684	—■ Velluti e felpe di lino o di ramiè, compresi i tessuti di ciniglia ed i tessuti arricciati.
ALTRE FIBRE TESSILI VEGETALI
689	— Filati di canapa e di ginestra, puri o misti.
690	-— Filati di juta e di fibre assimilate, puri o misti.
691	— Filati di altre fibre tessili vegetali non nominate nè comprese altrove, puri o misti.
693	■— Tessuti di canapa e di ginestra, puri o misti.
694	— Tessuti di juta e di fibre assimilate, puri o misti.
695	— Tessuti di altre fibre tessili vegetali non nominate nè comprese altrove, puri o misti.
696	— Velluti e felpe di fibre tessili vegetali naturali, escluso il cotone, compresi i tessuti di
ciniglia ed i tessuti arricciati.
700
701	—
703	—
704	—
705
700 — 707 —
708	—
709	—-
710	—
TAPPETI E ARAZZI — NASTRI E GALLONI — PASSAMANERIA TULLI TESSUTI A REFE — PIZZI GUIPURES E RICAMI
Tappeti da pavimento a punti annodati od arrotolati.
Tappeti da pavimento altri.
Nastri e galloni esclusi quelli di fili metallici e di filati metallici.
Nastri senza trama, di soli fili di ordito, incollati (bolduc), puri e misti.
Passamani, compresi la ciniglia, i fili rivestiti a spirale (guipes), trecce con o senza anima e manufatti simili, esclusi quelli di fili metallici o di filati metallici.
Tulli e tessuti a rete, esclusi quelli di fili metallici o di filati metallici.
Tulli e tessuti a rete, operati (compresi i tulli Bobinots), pizzi a macchina „guipures “, di qualsiasi materia tessile, in pezza, in strisce, riunite o no, in motivi ornamentali ed in oggetti pronti per l’uso.
Pizzi a mano di qualsiasi materia tessile, in pezza, in strisce, anche riunite, in motivi ornamentali ed in oggetti pronti per l’uso.
Pizzi chimici e ricami senza fondo visibile.
Altri ricami, anche su feltro, con fondo visibile, di materie tessili prue o miste.
OVATTE E FELTRI — CORDE E MANUFATTI DI CORDERIA — TESSUTI SPECIALI TESSUTI IMPREGNATI 0 RICOPERTI DI INTONACO MANUFATTI TECNICI DI MATERIE TESSILI
711	— Ovatte non nominate nè comprese altrove, pure o miste.
712	— Feltri in pezza o semplicemente tagliati in forma quadrata o rettangolare, non im-
pregnati, nè spalmati o ricoperti di altre materie, puri o misti.
713	— Feltri in pezza o semplicemente tagliati di forma quadrata o rettangolare, impregnati,
spalmati o ricoperti : di asfalto, di catrame o di materie simili, di gomma elastica e di altre materie (olii, derivati dalla cellulosa e simili).
715	— Cavi, corde e cordicelle, di materie tessili pure o miste.
716	— Reti da pesca finite con o senza piombi.
717	— Reti non nominate nè comprese altrove, di materie tessili vegetali.
719	— Tubi per pompe e altri tubi simili, di materia tessile.
720	— Cinghie di trasmissione e nastri trasportatori.
721	■— Tessuti specialmente preparati per legatoria, cappelleria, disegno e pittura.
722	— Tessuti impregnati o ricoperti di intonaco a base di derivati della cellulosa e di altre
materie plastiche artificiali.
723	— Tele incerate e altri tessuti ricoperti, su di una sola faccia, di intonaco a base di olio
essiccativo, a superficie liscia o impressa a secco.
724	— Tessuti, puri o misti oleati o ricoperti di uno strato di olio su entrambe le faccio.
726	— Tessuti impregnati o intonacati di asfalto, di catrame e di materie simili.
727	— Tessuti elastici (tessuti, nastri, tulli, pizzi, passamani, eec.), non nominati nè compresi
altrove, esclusi quelli di fili metallici o di filati metallici.
728	— Tessuti gommati, non nominati nè compresi altrove.
729	— Altri tessuti impregnati o intonacati, non nominati nè compresi altrove.
730	— Reticelle ad incandescenza, di materie tessili.
731	— Lucignoli tessuti, intrecciati o a maglia, per lampade, stufe, candele.
732	— Altri manufatti tessili per usi tecnici non nominati nè compresi altrove.
MAGLIERIA
733	— Maglie in pezza, escluse quelle elastiche ed escluse quelle di fili metallici o di filati me-
tallici.
734	— Guanti a maglia, esclusi quelli elastici ed esclusi quelli di fili metallici o di filati me-
tallici.
735	■— Calze e sottocalze per donna, calze e calzini per uomo (esclusi quelli elastici), talloni,
punte, solette e manufatti simili di maglia, esclusi quelli di fili metallici o di filati metallici.
736	— Sottovesti a maglia e maglieria intima, non elastiche, escluse quelle di fili metallici o
di filati metallici.
737	— Altri indument-' a magl;a non elastica, accessori di abbigliamento ed altri manufatti
a maglia non elastica, non nominati nè compresi altrove, esclusi quelli di fili metallici e di filati metallici.
738	— Maglierie elastiche, anche gommate.
VESTIMENTA ED ACCESSORI PER VESTIMENTA DI TESSUTO
743	— Fazzoletti da tasca.
744	— Scarpe, scialli, sciallette e fazzoletti da collo.
ex 748 — Mutandine e costumi da bagno in maglieria, anche elastici.
MANUFATTI DI TESSUTO NON NOMINATI NE’ COMPRESI ALTROVE CAPPELLI E LORO PARTI — LAVORI DIVERSI
750 -— Coperte confezionate.
ex 751 — Biancheria da toeletta per i soli asciugamani.
752	:— Sacchi da imballaggio.
753	— Copertoni per vagoni ferroviari, tende per l’esterno e manufatti simili, vele per imbar-
cazioni, oggetti per accampamento (amache, sacchi, ecc.) di tessuto.
767 — Campane di feltro per cappelli.
ex 1350 —- Nastri impregnati di inchiostro o di un colorante, anche montati su bobine, per macchine da scrivere, da calcolare e simili.
Preglednica ,,B“
TABELLA DEI PRODOTTI TESSILI (FILATI) ESENTI DA IMPOSTA GENERALE SUL-L’ENTRATA LIMITATAMENTE ALLA VENDITA ALL’INDUSTRIALE TESSITORE CON RIFERIMENTO ALLE VOCI DELLA TARIFFA DOGANALE
SETA E CASCAMI DI SETA
608	— Seta tratta, non preparata per la vendita al minuto.
609	— Filati di cascami di seta (schappe) non preparati per la vendita al minuto.
610	— Filati di roccadino o pettenuzzo (bourrette) non preparati per la vendita al minuto. 612 -— Seta e crino di Firenze.
FIBRE TESSILI E ARTIFICIALI
621	— Fibre artificiali, discontinue (corte), in massa o in fasci, .pure o assimilate.
622	— Cascami di fibre artificiali, puri o misti, in massa, compresi i cascami di filati e gli sfi-
lacciati.
623	— Fibre artificiali discontinue (corte) e cascami di fibre artificiali, puri o misti, cardati
e pettinati.
624	-—- Filati di fibre artificiali continue, puri o misti, non preparati per la vendita al minuto. 627 — Filati di fiocco e di altre fibre artificiali discontinue, puri o misti, non preparati per
la vendita al minuto.
FIBRE TESSILI SINTETICHE
636	—- Fibre tessili sintetiche in massa, in fasci, in cascami, in sfilacciati, cardate, pettinate,
tirate in nastri o lucignoli, pure o miste.
637	— Fili o filati di fibre tessili sintetiche continue o discontinue, non preparati per la vendita
al minuto.
LANE, PELI E CRINI
651 — Filati di lana cardata, puri e assimilati, non preparati per la vendita al minuto.
652 — Filati di lana pettinata, puri e assimilati, non preparati per la vendita al minuto.
653	— Filati di peli fini, cardati o pettinati, puri o misti, non preparati per la vendita al minuto.
654	— Filati di lana misti con altre materie tessili, non preparati per la vendita al minuto.
655	— Filati di peli grossolani o di crine, puri o misti non preparati per la vendita al minuto.
COTONE
666	— Filati di cotone, puri e assimilati, non assimilati nè mercerizzati, non preparati per la
vendita al minuto
667	— Filati di cotone, puri e assimilati, lucidati o mercerizzati, non preparati per la vendita
al minuto.
668	— Filati di cotone misti, non preparati per la vendita al minuto.
LINO E RAMIE’
681 ■— Filati di lino o di ramiè, non preparati per la vendita al minuto, greggi, lisciviati, imbiancati tinti o stampati.
ALTRE FIBRE TESSILI VEGETALI
689	— Filati di canapa e di ginestra, puri o misti.
690	— Filati di juta e di fibre assimilate, puri o misti.
691	— Filati di altre fibre tessili vegetali non nominate nè comprese altrove, puri o misti.
Annotazioni :
1.	L’esenzione dall’imposta sull’entrata per l’acquisto di filati elencati nella presente tabella compete anche all’industriale che provvede alla produzione di tessuti, successivamente dall’industriale medesimo impiegati nella fabbricazione di prodotti non tessili. 2
2.	E’ esente dall’imposta suH’entrata la vendita di filati di canapa, semplici (voce doganale 689-a) effettuata nei confronti di industriali che l’impiegano direttamente nella, produzione di cordami, cordicelle e spago.
Ukaz št 17
PODALJŠANJE VELJAVNOSTI POSEBNIH OLAJŠAV ZA PREDLAGANJE LISTIN JAVNIM URADOM - SPREMEMBA UKAZA ŠT. 167/1949
Ker razlogi, zaradi katerih je bil izdan ukaz št. 398 z dne 7. julija 1947, spremenjen z ukazom št. 167 z dne 2. avgusta 1949, Še nadalje obstojajo in imam za potrebno podaljšati veljavnost teh predpisov v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve.
UKAZUJEM:
ČLEN I
PODALJŠANJE VELJAVNOSTI UKAZA ŠT. 398
Predpisi ukaza št. 398 z dne 7. julija 1947, spremenjenega z ukazom št. 167 z dne 2. avgusta 1949, ki se tičejo olajšav pri predlaganju listin javnim uradom za tiste osebe, ki so bile prisiljene zapustiti svoje stalno bivališče v obmejnem ozemlju ali ki se niso mogle vrniti tja, se podaljšajo za nedoločen čas.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Za ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem in učinkuje od 1. januarja 1951 dalje.
V Trstu, dne 30. januarja 1951.
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LDjAl5lj 11	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 18
CARIN PROSTI UVOZ NAVADNEGA SUROVEGA LESA ZA IZDELAVO CELULOZE PO MEHANIČNEM IN KEMIČNEM POSTOPKU
Ker imam za priporočljivo dovoliti carin prosti uvoz navadnega surqvega lesa za izdelavo celuloze po mehaničnem in kemičnem postopku v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHA RD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
U KAZUJEM:
ČLEN I
Za leto 1951 se dovoli carin prosti uvoz navadnega surovega lesa za izdelavo celuloze po mehaničnem in kemičnem postopku v mejah državnega kontingenta 4.700.000 stotov.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 31. januarja 1951 Ref. : LDIA/51/4
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 19
ZASTOPANJE PO DRŽAVNEM ODVETNIŠTVU - SPREMEMBA KR. ODL. Z DNE
30. OKTOBRA 1933
Ker sodim, da je 'priporočljivo in potrebno spremeniti člena 43 in 48 kr. odloka za dne 30. oktobra 1933 št. 1611 o zastopanju po državnem odvetništvu v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Besede „drugega ukrepa, odobrenega s kraljevim odlòkcm“ v členu 43 kr. cdl. z dne 30. oktobra 1933 št. 1611 se črtajo in nadomestijo z besedami „z upravno odredbo ravnatelja za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi “.
ČLEN II
Členu 48 kr. odi. z dne 30. oktobra 1933 št. 1611 se doda naslednji stavek :
„To velja tudi za mednarodne ustanove in upravne institucije44.
ČLEN III
Ta ukaz stepi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 1. februarja 1951
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/AI51I10	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 20
SPREMEMBA UKAZA ŠT. 36/1950 - OPREDELITEV POJMA LUKSUZNIH HIŠ
Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti preglednice znakov luksuznih hiš, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Točki 3 in 13 v preglednici, priloženi k ukazu št. 36 z dne 3. marca 1950, se nadomestita z naslednjima novima tcčkima :
Znaki	Podroben opis
3.	Posebne naprave za toplo vodo	Če niso v zvezi z ogrevalno napravo ali z napravo
za domačo uporabo	za toplo vodo v kopalnici
13. Tla (2)	Iz lesa ali linoleja, vloženega, ali iz mai morja ali
•	naravnega kamna. Ne upoštevajo se tla iz marmo-
rja ali naravnega kamna ali parketi iz bukve ali hrasta ali deske-Jz mehkega lesa v krajih, kjer je takšen način tal običajen.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu ter učinkuje od 11. decembra 1949 dalje.
V Trstu, dne 1. februarja 1951.
Rej. : LD!Aj51/15
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 21
VOLITVE DRUŠTVENIH ORGANOV DRUŽB PRISTANIŠKIH DELAVCEV
Ker sodim, da je primerno, da se v tistem delu Svobodnega triakega ozemlja ki ga upravljajo britsko-ameriške sile in ki setu dalje kratkooznačuje „cona“. vzpostavi pravica pristaniških delavcev, da si s tajnim glasovanjem prosto izberejo svoje predstavnike,
UKAZUJEM:
ČLEN I
AKTIVNA VOLIVNA PRAVICA
Vsi pristaniški delavci, ki so člani katere družbe pristaniških delavcev v coni, tu dalje kratko označene „družba“, ter dejansko vpisani v seznam stalnih pristaniških delavcev, imajo glasovalno pravico pri volitvah konzulov, članov odbora zaupnikov ter revizorjev svoje družbe.
ČLEN II
PASIVNA VOLIVNA PRAVICA
Razen pri članih nadzornega odbora (revizorjih) je vpis v seznamu stalnih pristaniških delavcev pogoj za pasivno volivno pravico za katero koli mesto, našteto v členu I tega ukaza. Funkcija družbenih organov traja eno leto s tem, da izvoljeni ostanejo na svojem -mestu do izvolitve njihovih naslednikov.
ČLEN HI
ROK VOLITEV
Volitve za društvene organe družb pristaniških delavcev, naštete v členu I, se morajo vršiti vsako leto do 31. marca.
ČLEN IV
VOLIVNI POSTOPEK
Odstavek 1. — .Volitve konzulov, članov odbora zaupnikov in nadzornega odbora poedinih družb se morajo izvršiti z neposrednim, prostim in tajnim glasovanjem pod nadzorom načelnika oddelka za pristaniške delavce pri uradu za delo v Trstu ali uradnika, ki ga on odredi, ter v prisotnosti po enega predstavnika vsake sindikalne organizacije pristaniških delavcev, ki je pravilno registrirana pri uradu za delo v Trstu.
Odstavek 2. — Vsak volivec glasuje tako, da napiše imena oseb, za katere hoče glasovati, na prazno glasovnico, ki jo je prej žigosal urad za delo v Trstu in ki jo predsednik volišča vsakemu volivcu osebno izroči.
Odstavek 3. — Prvo glasovanje ni. veljavno, če niso glasovale najmanj 3/4 upravičenih delavcev in če kandidati niso dobili večine oddanih veljavnih glasov, če pri prvem glasovanju ni bil izvoljen noben kandidat, se mora v 7 dneh izvršiti ožja volitev med tistima dvema kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dosegla naj višje število glasov. Če je več kandidatov doseglo
enako število glasov, se vrši ožja volitev med dvema kandidatoma, ki sta najstarejša po vpisu v seznam, v primeru enakega vrstnega reda vpisa pa med dvema najstarejšima kandidatoma. Pri ožjih volitvah velja za izvoljenega tisti kandidat, ki je dobil višje število glasov, pri enakem številu giasov pa starejši. Če je pri obeh teh glasovanjih število oddanih glasov manjše kot 3/4 upravičenih delavcev, je drugo glasovanje veljavno, če je število glasov, ki so jih dosegle izvoljene osebe, višje kot 1/2 števila stalnih članov dotične družbe.
Odstavek 4. — O vsakem volivnem opravilu se mora sestaviti zapisnik, ki se mora prepisati v poseben register, ki ga mora voditi dotična družba.
ČLEN V
ODOBRITEV VOLITEV
Izid volitev stopi v veljavo, ko ga odobri ravnatelj urada za delo v Trstu. Če ravnatelj za delo v Trstu opazi, da kdo izmed izvoljenih v nravnem ali kazenskem pogledu nima pogojev za vpis v sezname pristaniških delavcev, odredi izvedbo novih volitev.
ČLEN VI
KAZENSKE DOLOČBE
Kdorkoli moti, sodeluje pri motenju ali poskuša motiti izvrševanje katere koli pravice, ki jo daje ta ukaz, ali drugače ne upošteva predpisov tega ukaza, se kaznuje, če je spoznan za krivega, z ječo do enega leta in z denarno kaznijo do 2000 lir.
ČLEN VII
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 3. februarja 1951.
. CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske Ref. : LDIA/51/23	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št 22
SPREMEMBA STATUTA HRANILNICE „CASSA DI RISPARMIO1 V TRSTU
Ker je hranilnica „Cassa di Risparmio“ v Trstu na seji upravnega odbora dne 21. junija 1950 odobrila nekatere spremembe statuta;
ker je Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo na seji dne 24. novembra 1950 te spremembe odobrila, in
ker je župan občine Trst po zaslišanju mnenja občinskega odbora to spremembo odobril,
UKAZUJEM:
ČLEN X
Odobri se sklep upravnega odbora hranilnice „Cassa di Ripsarmio" v Trstu z dne 21. junija 1950, s katerim so bili členi 28, 44 (odstavki 3, 6, 8 in 21) ter 45 (odstavki 1, 2, 3, 4, 5 in 6) statuta hranilnice „Cassa di Risparmio" v Trstu spremenjeni tako, da se imajo glasiti kot ustrezni členi v prilogi k temu ukazu, ki se označi priloga A in je sestavni del tega ukaza.
Priloga A je položena pri oddelku za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, kjer je na vpogled vsem prizadetim.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 1. februarja 1951. Ref. : LDjA j 51 j 5
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 23
SPREMEMBA UKAZA ŠT. 243/1948 KORPORACIJA ZA IZKORIŠČANJE GOSPODARSKIH VIROV
Ker sodim, da je potrebno spremeniti sestavo upravnega odbora Korporacije za izkoriščanje gospodarskih virov, ustanovljene z ukazom št. 243 z dne 24. aprila 1948, spremenjeni z ukazom št. 269 z dne 29. maja 1948 in ukazom št. 205 z dne 1. novembra 1950, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriše sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške, vojake, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Odstavek 3 ukaza št. 243 z dne 24. aprila 1948, spremenjenega z ukazom št. 269 z dne 29. maja 1948 in ukazom št. 205 z dne 1. novembra 1950, se črta in nadomesti za naslednjim novim odstavkom 3 :
„3) Korporacijo bo upravljal upravni, odbor, ki ga sestavljajo : namestnik ravnatelja za finance in gospodarstvo, predsednik ; načelnik oddelka za proizvodnjo ; načelnik urada za ladjedelništvo ; načelnik oddelka za javna dela in javne naprave ; ravnatelj za pravne zadeve ; načelnik oddelka za finance ; pristaniški ravnatelj,"
Ukaz št. 205 z dne 1. novembra 1950 se razveljavi.
ČLEN III
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V	Trstu, dne 5. februarja 1951.
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/A/ólI 18	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št, 24
PRODAJNA CENA DRŽAVNEGA SAHARINA, NAMENJENEGA ZA LEKARNE
Ker imam za 'primerno določiti ceno državnega saharina, namenjenega za lekarne, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Cena za državni saharin za uporabo v lekarnah, ki jo morajo plačati pooblaščeni kupci, se določi na 24.000 lir za kilogram netto.
Od tega zneska pripade 6.000 lir dobavitelju ter 18.000 lir državnemu zakladu kot izkupiček iz prodaje saharina.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, njegovi predpisi pa v skladu z že izdanimi upravnimi navodili učinkujejo od 9. januarja 1951 dalje.
V	Trstu, dne 5. februarja 1951.
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general aneriške vojske
Ref. : LD\A\51\13	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 25
ODPRAVA ZVIŠANEGA DAVKA NA PRENOSNE POSLE Z DELNICAMI
Ker imam za priporočljivo odpraviti zvišani davek na prenosne posle z delnicami v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Z učinkom od 1. julija 1950 se odpravi zvišani davek na prenosne posle z delnicami („so-vraimposta di negoziazione“) po členu 17 enotnega zakonskega besedila, odobrenega s kr. odi. z dne 9. marca 1942 št. 357, spremenjenega in začasno ukinjenega do 30. junija 1950 z ukazom št. 179 z dne 30. avgusta 1949.
Člen ii
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 5. februarja 1951..
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske
Reft: LD/AI51/16	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 26
POSPEŠEVANJE GRADNJE STANOVANJ
Ker želim pospeševati gradnjo ali preureditev zasebnih stanovanjskih hiš s strani zasebnikov z malimi prihranki z dajanjem posojil, ki se morajo odplačati v roku, ki ne sme presegati 35 let, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile in ki se tu dalje kratko označuje „cona“,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
SKLAD ZA GRADNJO STANOVANJ
S tem se ustanovi v coni Sklad za gradnjo stanovanj, na katerega bodo prenešeni zneski, ki bodo od časa do časa v ta namen nakazani. Sklad za gradnjo stanovanj bo služil za to, da se pospešuje gradnja in preuréditev stanovanjskih hiš v zasebni lasti z dajanjem posojil potom pooblaščenih kreditnih zavodov. '
VRSTE ZGRADBE, ZA KATERE SE BODO DAJALA POSOJILA
Posojila se smejo dati osebam, ki še niso dobile drugega državnega prispevka in ki nameravajo zgraditi ali preurediti bodisi kot zasebniki ali združene v zadruge ali solastniške skupine stanovanjske hiše, ki niso luksuzne hiše v smislu ukaza št. 36 z dne 3. marca 1950 in kjer stanovanja odgovarjajo naslednjim tehničnim pogojem :
a)	imajo najmanj dva stanovanjska prostora ter kuhinjo in kopalnico, pri čemer so všteti tudi prostori, ki jih lastnik potrebuje za opravljanje svojega poklica ah obrti, če ti dodatni prostori za opravljanje poklica ali obrti ne presegajo talne površine 32 kvadratnih metrov ;
b)	imajo neodvisen in neposreden dostop iz stopniščne ploščadi ;
c)	imajo svoj lasten vodni klozet ;
d)	imajo vodo znotraj hiše ;
e)	odgovarjajo vsem zdravstvenim predpisom higijenskih in stanovanjskih pravilnikov, ki veljajo v coni.
Člen hi
VIŠINA POSOJILA
Posojilo ne sme presegati 75% dejanskih stroškov za stavbišče ter gradnjo ali preureditev, kakor jih določi odbor za pospeševanje gradnje stanovanj, ki je predviden v členu XI tega ukaza in ki se tu dalje kratko naziva „odbor".
Vsa posojila morajo biti zavarovana v prid države s hipoteko na prvem mestu na stav-bišču ter tam zgrajenih zgradbah.
Člen iv
AMORTIZACIJA POSOJIL IN OBRESTI
Posojila, ki se dajo na podlagi tega ukaza, se morajo amortizirati najkasneje v 35 letih, ali na željo posojilojemalca tudi prej, z upoštevanjem predpisov člena Vili tega ukaza. Skupni posojilojemalčevi stroški za obresti, komisijske pristojbine in postranske izdatke ne smejo presegati 4% na leto.
Člen V
PROŠNJE ZA POSOJILA
Prošnje za posojila morajo biti napisane na obrazcu za prošnje, ki se dobi pri zavodu ah zavodih, ki so pooblaščeni za posojila iz Sklada za gradnjo stanovanj. V prošnji morajo biti kratko navedene značilnosti in stroški stanovanjskih hiš.
Obrazec prošnje se mofa predložiti odboru potom kreditnega zavoda, ki mora prošnji priložiti izjavo o tem, ali je priporočljivo dati posojilo. Nato mora odbor pretresti vsako prošnjo v stvarnem oziru ter izraziti svojo začasno odobritev ali neodóbritev.
O sklepu odbora se mora prosilec obvestiti. Če je bila prošnja začasno odobrena, mora odbor zahtevati od prosilca, da predloži dokončni projekt s proračunom izdatkov, ki ga mora predhodno odobriti občinska gradbena komisija oziroma druga občinska oblast v tistih občinah, ki nimajo gradbene komisije.
Nato mora odbor obvestiti prosilca in kreditni zavod, da-li je bilo posojilo odobreno ali ne.
ČLEN VI
PLAČEVANJE OBROKOV
Kreditni zavodi smejo dajati predujme do višine ene desetine posojilnega zneska, čim posojilojemalec dokaže, da je kupil stavbišče, začel gradnjo ali preureditev ter investiral najmanj 25% skupnih stroškov, navedenih v proračunu, ki ga je odbor odobril. Kasneje se smejo dajati predujmi v isti višini in do 95% skupnega zneska posojila in to istočasno z napredovanjem dela ko se dokaže, da so bila dela, za katera je bil poprej dan predujem, že izvršena. Zadnjih 5% se izplača po končni kolavdaciji zgradbe.
ČLEN VII
KDO IMA PRAVICO NA POSOJILA
Posojila na podlagi tega ukaza se ne smejo dati nikomur, kdor ni stalni prebivalec na področju cone ; pravtako se ne sme nobena stanovanjska hiša, ki je bila zgrajena s temi posojili, dodeliti osebi, ki ni stalni prebivalec cone ali osebi, ki je lastnik druge stanovanjske hiše v coni, ki zadošča za potrebe družine.
Ne smejo se dati posojila niti dodeliti stanovanjske hiše v smislu tega ukaza prosileu, čigar zakonski drug je lastnik stanovanja v coni, razen če sta zakonska druga zakonito ločena.
Posojila se ne smejo dati za gradnjo več kot enega stanovanja, niti se ne sme več kot eno stanovanje dodeliti isti osebi ali njen'm družinskim članom, ki z njo živijo. Vsaka taka dodelitev je nična in brez pravnega učinka.
V tistih primerih, kjer lastnik sam izvršuje gradnjo, ima vsaka kršitev zgornjih predpisov ah kateregakoli predpisa tega ukaza za posledico, da se posojilna pogodba samo po sebi razveljavi in vsaka druga ugodnost prekliče. V vseh primerih kršitve se sme naložiti globa, ki ne sme presegati 100.000 lir.
ČLEN VIII
ZASEDBA STANOVANJ
Osebe, ki so jim bila stanovanja odkazana, ali lastniki stanovanj jih morajo uporabljati osebno ali po sorodnikih do druge stopnje najmanj pet let od dneva dodelitve stanovanja ali dovršitve gradnje.
Če se stanovanje odda v najem ali proda v prvih petih letih, ima to samo po sebi za posledico razveljavljenje posojilne pogodbe in izgubo vseh drugih ugodnosti. Ta določba velja tudi, če se posojilo predčasno amortizira v istem roku.
Kazenske posledice po tem členu ne veljajo, če je prodajo ali oddajo v najem dovolil odbor iz važnih razlogov potrebe.	j
DAVČNE UGODNOSTI
Odstavek 1. — Vse listine in pogodbe, ki so potrebne za 'gradnje o -katerih govori ta ukaz in ki se dovršijo do 31. decembra 1955, vštevši nakup stavbišča, so oproščene kolkóvine, razen menic in meničnih obveznic, ter so podvržene stalni najmanjši registrski in hipotečni taksi.
Odstavek 2. — Materijal za gradnje, ki jih ureja ta ukaz, je izvzet od trošarinskega davka ; določba prejšnjega odstavka nima za posledico uporabe predpisa šestega odstavka člena 80 enotnega zakonskega besedila z dne 14. septembra 1931 št. 1175.
Odstavek 3. — Zgradbe, ki so bile zgrajene v smislu tega ukaza, so za dobo 25 let oproščene zgradarine in tozadevnih pokrajinskih in občinskih odklad.
Odstavek d. — Za -stavbišča, ki so potrebna za izvedbo tega ukaza, veljajo predpisi členov XVT in XVII ukaza št. 222 z dne 30. novembra 1949.
Odstavek 5. — Zavodi, ki so pooblaščeni za posojila na podlagi tega ukaza, so oproščeni plačila davka na poslovni promet.
ČLEN X
REGISTRSKE IN HIPOTEČNE TAKSE
Posojilni posli V smislu tega ukaza za dela, ki bodo dovršena do 31. decembra 1955, uživajo ugodnost znižanja registrskih in hipotečnih taks na eno četrtino.
Obresti od posojenih zneskov so oproščene pridobninskega davka.
ČLEN XI
ODBOR ZA POSPEŠEVANJE GRADNJE STANOVANJ
Za nadzorovanje izdatkov Sklada za gradnjo stanovanj se ustanovi odbor, ki je pod nadzorstvom ravnateljstva za finance in gospodarstvo in ki obstoja iz naslednjih štirih članov :
en zastopnik oddelka za javna dela in javne naprave pri Zavezniški vojaški upravi — predsednik ;
en zastopnik conskega predsedništva ;
en zastopnik finančne intendance ;
en zastopnik stanovske organizacije inženirjev in arhitektov.
Sklepi odbora se izvršijo z odlokom oddelka za javna dela in javne naprave.
Člane odbora imenuje Zavezniška vojaška uprava in ostanejo v funkciji dve leti.
ČLEN XII
NALOGA ODBORA
Naloge odbora so naslednje :
oj da izda ali odkloni odobritev za posojilo ter določa roke za začetek in dovršitev del ;
b)	da izdaje izjave in sklepe v smislu Člena Vil in Vili tega ukaza ;
c)	da postavlja načela za nadzorovanje izvajanja tega ukaza in za izvršitev gradenj ter v ta namen izda pravilnike za nadzorovanje redne izvršitve del ter za plačevanej obresti in odplačevanje posojila potom pooblaščenih kreditnih zavodov.
UPORABA ZNESKOV, PLAČANIH ZA POVRAČILO DOLGA ALI NA KAZNIH
Zneski, ki se vplačajo v Sklad za gradnjo stanovanj za povračilo posojil ter kazni, ki se morajo plačati na podlagi predpisov člena VII in Vili, se smejo uporabiti za nova posojila.
Pravtako se smejo za nova posojila uporabiti obresti po odbitku zneskov, ki so potrebni za kritje poslovnih stroškov. V začetku bo kril stroške Sklad za gradnjo stanovanj.
ČLEN XIV
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 7. januarja 1951.
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske
Reji: LIJ/A IZ//9	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. ‘27
SPREMEMBA UKAZA ŠT. 114/1950
Ker imam, za primerno in potrebno spremeniti člen XVIII ukaza št. 114 z dne 9. junija 1950 o državnem'zavodu za zavarovanje in pomoč za uslužbence zabavnih podjetij, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES G. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Člen XVIII ukaza št. 114 z dne 9. junija 1950 o državnem zavodu za zavarovanje in pomoč za uslužbence zabavnih podjetij se razveljavi in nadomesti z naslednjim :
„Odstavek 1. — Delojemalci zabavnih podjetij v coni, za katere velja obvezno zavarovanje zoper delanezmožnost, starost in za preživele družinske člane pri državnem zavodu za socialno zavarovanje in ki pripadajo kateri izmed strok, naštetih v členu III, so začasno oproščeni dolžnosti zavarovanja pri zgoraj omenjenem državnem zavodu in ostanejo še nadalje zavarovani pri prej omenjenem zavodu, dokler se ne izda ukaz, predviden v členu XVII tega ukaza.
Odstavek 2. — Pravtako so delojemalci zabavnih podjetij, ki pripadajo strokam pod točko 18, 19 in 20 člena III, ter uslužbenci ustanove „Ente Autonomo Teatro Trieste“, ki pripadajo kateri izmed strok, naštetih v členu III, začasno oprpščeni dolžnosti zavarovanja proti bolezni pri zgoraj omenjenem državnem zavodu in ostanejo še dalje zavarovani pri državnem zavodu za zavarovanje proti bolezni, dokler jim novi zavod ne bo mogel nuditi enakih zavarovalnih ugodnosti kot jih daje ta zavod."
Ta ukaz stopi v veljavo na dan,, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 7. februarja 1951.
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LDIAI51jl2	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 28
ZVIŠANJE ODŠKODNINE ZA KRAJ BIVANJA ZA PODEŽELSKE LEKARNE
Ker sodim, da je priporočljivo zvišati odškodnino za kraj bivanja za podeželske lekarne v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Naj višja izmera odškodnine za kraj bivanja, ki jo je uvedel za podeželske lekarne čl. 115 enotnega besedila zdravstvenih zakonov z dne 27. julija 1934 št. 1265, spremenjen s členom I zakona z dne 23. decembra 1940 št. 1868, se zviša od 4.000 lir na 80.000 lir letno.
Pri lekarnah, ki niso novo ustanovljene, se sme ta odškodnina dovoliti, če povprečni obdavčljivi dohodek, ugotovljen v pogledu odmere pridobnine v zadnjih treh letih, ne presega 120.000 lir.
ČLEN II
Za leto 1950 se letni prispevek, ki ga morajo plačevati lekarne razen podeželskih lekaren po členu 115, predzadnji odstavek omenjenega enotnega zakonskega besedila, določi naslednje :
a)	v občinah z več kot 100.000 prebivalci....................................... 9.000 lir
b) v občinah z več kot 10.000 in ne nad 15.000 prebivalci........................ 1.800 lir
c) v občinah z več kot 5.000 in ne nad 10.000 prebivalci......................... 1.000 lir
Višina prispevka v naslednjih letih se bo določila s kasnejšim ukazom tako, da bo v sorazmerju z višino obdavčljivega dohodka, ugòto vij enega za posamezne lekarne.
ČLEN III
V občinah, navedenih v členu 332 enotnega zakonskega besedila o občinah in pokrajinah z dne 3. marca 1934 št. 383, sme povračilo občini v smislu čl. 115, drugi odstavek enotnega besedila zdravstvenih zakonov z dne 27. julija 1934 št. 1265, obsegati celotni znesek odškodnine za kraj bivanja, določen v členu I tega ukaza.
Predpisi tretjega odstavka zgoraj omenjenega člena 115 ostanejo v veljavi,
Predpisi, ki so potrebni za izvajanje tega ukaza, bodo vsebovani v navodilih, ki jih izda oddelek za finance po posvetovanju z oddelkom za notranje zadeve, ter bodo vsebovali pravila za upravo in nakazovanje donosa iz prispevkov po členu II tega ukaza. K tej upravi se morajo pritegniti zastopniki prizadetih strokovnih organizacij.
ČLEN V
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, njegovi predpisi pa učinkujejo v skladu z že izdanimi upravnimi navodili od 1. janurja.1950 dalje.
V Trstu, dne 6. fébruarja 1951.
CHARLES C. BLANCHARD
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LDIA/51112	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 6
KONZORCIJ RIBIČEV TRŽAŠKE CONE SPREMEMBA UPRAVNEGA UKAZA ŠT. 69/1950
Ker imam za primerno spremeniti upravni ukaz z dne 24. novembra 1950,
zalo jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
1.	— členu 2 upravnega ukaza št. 69 z dne 24. novembra 1950 se doda naslednji odstavek :
„Poleg tega komisar izvršuje praviee, ki jih ima občni zbor po členu 23 d), c) in f ) statuta konzorcija ribičev tržaške cone, pod pogojem, določenim v členu 2543, drugi odstavek državljanskega zakonika. “
2.	— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 2. februarja 1951.
VONNA F. BURGER
polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri
Ref. : LD/BI51I4	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 7
UKINITEV ZAČASNEGA IMENOVANJA IN PBEJEMKOV Dr. INŽ. MARIA PRUCHER IN DR. INŽ. GIOVANNIJA FERRAZZI - RAZVELJAVLJENJE UPRAVNIH UKAZOV
ST. 13/1947 IN 67/1948
Ker je 'potrebno ukiniti začasno imenovanje in začasne prejemke, priznane dr. inž. Mariu Prucherju in dr. inž. Giovanniju Ferrazzi z upravnima ukazoma Št. 13 z dne 2. oktobra 1947 in št. 67 z dne 15. maja 1948, ter ta ukaza razveljaviti,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
ODREJAM:
ČLEN I
1.	— Z 31. januarjem 1951 se ukine začasno imenovanje dr. inž. Giovannija Ferrazzi kot glavnega inženirja civilnega tehničnega urada ter začasna dodelitev stopnji VI skppine A, izrečena z upravnim ukazom št. 13 z dne 2. oktobra 1947.
2.	— Z 31. januarjem 1951 se dr. inž. Mario Purcher razreši kot generalni inšpektor civilnega tehničnega urada in kot začasno imenovani skrbnik javnih del kakor tudi njegovi prejemki državnega uradnika IV. stopnje skupine A, začasno priznani z upravnim ukazom št. 67 z dne 15. maja 1948.
3.	— Upravna ukaza št. 13 z dne 2. oktobra 1947 in št. 67 z dne 15. maja 1948 se razveljavita.
4.	— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 5. februarja 1951.
VONNA F. BURGER
polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri
Ref. : LD/B/5116	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Obvestilo št- 5
MINIMALNE PLAČE NESTALNIH DELAVCEV PRI TRGOVSKIH PODJETJIH
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede nestalnih delavcev pri trgovskih podjetjih (razen pri špedicijskih podjetjih naslednji
R A Z S 0 D :
ČLEN I
Od I. januarja 1951 dalje se zviša odstotek 19% po členu 2 razsoda z dne 31. decembra 1948, potrjenega z razsodom, objavljenim z obvestilom št. 42 v Uradnem listu z dne 11. julija 1950, na 21%.	>.si i.iSonmq ■	n-'..o
V	ostalem velja razsod, objavljen z obvestilom št. 42, čigar določbe so merodajne tudi za ta razsod.
Trst, 27. decembra 1950 Prebrano, potrjeno in podpisano.
Predsednik : Walter LEVITU S Člani :	Livio NOVELLI
Deodato DECOLLE Giovanni POLI Ferruccio ROBERTI Strokovna svetovalca : Ruggero TIRONI Nicolo’ PASE
Odobreno : 20. januarja 1951.
E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V	Trstu, dne 5. febrarja 1951.
Dr. inž. E. de PETRIS
Ref. : LDjCI51l3	načelnik oddelka za delo
Obvestilo št. 6
MINIMALNE PLAČE OSEBJA V DELAVNICAH SLAŠČIČAREN TER SLAŠČIČARSKIH ODDELKOV PRI RESTAVRACIJAH, BARIH IN PODOBNIH GOSTINSKIH OBRATIH
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede osebja v delavnicah slaščičaren ter slaščičarskih oddelkov pri restavracijah, barih in podobnih gostinskih obratih, ki niso včlanjeni v sindikalni organizaciji te stroke, naslednji
RAZSOD:
ČLEN 1
Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 3 v Uradnem listu z dne 1. marca 1949, ter razsoda, objavljenega z obvestilom št. 23 v Uradnem listu z dne 11. avgusta 1949, je podaljšana do 30. novembra 1951 s spremembami po naslednjih členih.
ČLEN 2
Od 1. januarja 1951 dalje je spremenjena temeljna plača zgoraj omenjenih delojemalcev
naslednja :
vodja delavnice ..................................................... 103	lir	na	uro
prvi slaščičar in prvi izdelovalec slaščic ........................... 91	lir	na	uro
drugi, slaščičar in drugi izdelovalec slaščic ........................ 75	lir	na	uro
pomožni slaščičar in pomožni izdelovalec	slaščič .....................  59	lir	na	uro
Za vajence, sprejete pred dovršitvijo 15. leta starosti traja vajeniška doba štiri leta, za mezdo pa velja spodnja lestvica :
I.	leto................................  25%
II.	leto................................ 45%
III.	leto................................ 60%
IV.	leto................................ 80%	temeljne	plače po-
možnega slaščičarja.
Pri vajencih, ki se sprejmejo po dovršitvi petnajstega leta starosti, se vajeniška doba zniža na tri leta.
Vajenec, ki ima nad 18 let in je dopolnil polovico vajeniške dobe, se mora pripustiti k strokovnemu izpitu ter v primeru ugodnega izida preide v tretjo kategorijo slaščičarja oziroma izdelovalca slaščic.
Vajenec, nad 18 let star, ki je končal vajeniško dobo in ne more položiti strokovnega izpita, bo prejemal plačo delavca III. kategorije z odbitkom 10% vse dokler ne napravi mojstrskega dela.
ČLEN 3
Uslužbenci, na katere se nanaša ta razsod in ki so v službi na dan 1. januarja 1951, imajo pravico na enkratno doklado v naslednjem znesku :
vodja delavnice .......................... 7000	lir
I.	slaščičar ............................ 6000	lir
II.	slaščičar ............................ 4500	lir
pomožni slaščičar ........................ 2500	lir
ČLEN 4
Pred rokom zapadlosti, omenjenim v členu 1, je dopustna revizija razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki delojemalcev, za katere velja kolektivna pogodba te stroke.
Trst, 29. decembra 1950.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Predsednik: Walter LE VITU S Člani:	Renato CORSI
Deodabo DECOLLE Natale ACERBI Giuseppe MARZOTTI Strokovna svetovalca : Ruggero TIRONl Giovanni POLI
Odobreno: 24. januarja 1951 E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 5. februarja 1951. Rej. : LDjCI51jP
Dr. inž. E. de PETRIS
načelnik oddelka -za delo
MINIMALNE MEZDE USLUŽBENCEV BRIVSKIH OBRTNIKOV
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri brivskih obrtnikih, ki niso včlanjeni v sindikalni organizaciji svoje stroke, naslednji
R A Z S O D :
GLEN 1
Veljavnost razsoda, ki je bil objavljen z obvestilom šr. 37 v Uradnem listu z dne 21. junija 1950, je po dalj sana do 15. septembra 1951 z dodatkom po naslednjem členu.
ČLEN 2
O priliki božičnih praznikov v letu 1950 pii. ada zgoraj navedenim uslužbencem božična nagrada \ naslednji višini :
delavci I. kategorije ....... ......... 10.000 lir
delavci TJ. kategorije ................ 9.000 lir
vajenci v prvem letu 15%y v drugem letu 25%, v tretjem letu 50% in v četrtem letu 75% zneska ki gre delavcu z najnižjo kvalifikacijo v podjetju.
ČLEN 3
Pred gornjim rokom zapadlosti je dopustna revizija razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki delojemalcev, za katere velja kolektivna pogodba te stroke.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Trst, 30. decembra 1950.
Predsednik: Walter LE VITUS Člani :	Giuseppe RODRIGUEZ
Ermanno FRAGIACOMO Renato CORSI Deodato DECOLLE Strokovna svetovalca: Egidio FURLAN Giovanni D’ ELIA
Odobreno : 20. januarja 1951
E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 7. februarja 1951.
Dr. inž. E. de PETRIS
Ref.: LDfCfólfl .	načelnik oddelka za delo
MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV V ZDRAVNIŠKIH AMBULATORI JIH, ZAVODIH ZA PATOLOGIJO, RADIOLOGIJO, ORTOPEDIJO IN PRI ZOBNIH TEHNIKIH
/S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede usluibencev v zdravniških ambulatorijih, zavodih za patologijo, radiologijo, ortopedijo in pri zobnih tehnikih, ki niso včlanjeni v sindikalni organizaciji svoje stroke, naslednji
R A Z S O D :
Člen i
Veljavnost razsoda o gornjem osebja, ki je bil objavljen z obvestilom št. 18 v Uradnem listu z dne 1. aprila 1950, je podaljšana do 30. junja 1951 s spremembami po naslednjem členu.
Člen 2
Od 1. januarja 1951 se mora plačevati zgoraj omenjenim uslužbencem izredna doklada, spremenjena: naslednje :
Moški	Žene
dnevno mesečno dnevno mesečno
Osebe brez družin
nad 20 let 	 od 18 do 20 let . od 16 do 18 let . pod 16 let 			500 475 375 250	13.000 12.350 9.750 6.500	435 350 315 250	11.310 9.100 8.190 6.500
Družinski poglavarji					
nad 20 let 		Člen 3	. 500	13.000	465	12.090
Glasom člena 1 ta razsod preneha veljati 3. junija 1951. revizija le v primeru, če bi se spremenili prejemki delojemalcev			Pred tem rokom je dopustna v podobnih, kategorijah.		
Trst, 28. decembra 1950.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Predsednik: Walter LEVITUS Člani:	Antonio DELLA SANTA
Platone CAVALIERI Livio NOVELLI Guido BORZAGHINI Strokovna svetovalca:	Nicolo’ PASE
Ruggero TIRONI
Odobreno : 20. januarja 1951.
E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V TRSTU, dne 7. februarja 1951. Ref. : LDIC/51,12
Dr. inž. E. de PETRIS
načelnik oddelka za delo
MINIMALNE MEZDE USLUŽBENCEV FRIZERSKIH OBRTNIKOV
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu st. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri frizerskih obrtnikih, ki niso včlanjeni v sindikalni organizaciji svoje stroke, naslednji
R A Z S 0 D :
EDINI ČLEN
Veljavnost razsoda, ki je bil objavljen z obvestilom št. 36 v Uradnem listu z dne 21. junija 1950, je podaljšana do 15. septembra 1951.
Pred tem rokom zapadlosti je dopustna revizija razsoda samo v primeru, če bi se spremenili prejemki uslužbencev, za katere velja kolektivna pogodba te stroke.
Prebrano, potrjeno in podpisano, list, 20. januarja 1951.
Predsednik:	Walter LE VITUS
Giani :	Ermanno FRAGIACOMO
Giuseppe RODRIGUEZ Renato CORSI
Strokovna svetovalca:	Giovanni D’ ELIA
Egidio FURLAN
Odobrena : 24. januarja 1951
E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V TRSTU. 7. februarja 1951.
Dr. inž. E. de PETRIS
Ref. : LD\Cj51l5	načelnik oddelka za delo
VSEBINA
Ukaz	Pag.
št. 14 Zvišanje pristojbin, ki se pobirajo za državni zavod za zunanjo trgovino za
nadzorovanje izvoza zelenjave in sadja, vštevši citronske sadeže .......... 41
št. 15 Posebne državne etikete za mešanice kavinih nadomestkov s kolonialno kavo in
cena etiket za	kavine nadomestke ................................................ 42
št. 16 Predpisi o davku na poslovni promet ...................................... 44
št. 17 Podaljšanje veljavnosti posebnih olajšav za predlaganje listin javnim uradom -
Sprememba ukaza št. 167/1949 ....................................................  51
št. 18 Carin prosti uvoz navadnega surovega lesa za izdelavo celuloze po mehaničnem
in kemičnem	postopku .......................................................... 51
št.	19	Zastopanje po državnem odvetništvu - Sprememba la-, odi. z dne 30.	oktobra	1933	52
št.	20	Sprememba ukaza št. 36/1950 - Opredelitev pojma luksuznih hiš	......... 53
št.	21	Volitve društvenih organov družb pristaniških delavcev ........................ 53
št.	22	Sprememba statuta hranilnice „Cassa di Risparmio" v Trstu ..................... 55
št.	23	Sprememba ukaza št. 243/1948 - Korporacija za izkoriščanje gospodarskih	virov	56
št.	24	Prodajna cena državnega saharina, namenjenega za lekarne ...................... 57
št.	25	Odprava zvišanega davka na prenosne posle z delnicami ......................... 57
št.	26	Pospeševanje	gradnje stanovanj ................................................ 58
št. 27 Sprememba ukaza št. 114/1950.............................................. 62
št. 28 Zvišanje odškodnine za kraj bivanja za podeželske lekarne ................ 63
Upravni Ukaz
št. 6 Konzorcij ribičev tržaške cone - Sprememba upravnega ukaza št. 69/1950....	64
št. 7 Ukinitev začasnega imenovanja in prejemkov Dr. inž. Maria Prucher in Dr.
Inž. Ciovannija Ferrazzi — Razveljavljenje upravnih ukazov št. 13/1947 in 67/1948 ........................••................................ 65
Obvestilo
št. 5 Minimalne plače nestalnih delavcev pri trgovskih podjetjih ................ 65
št. 6 Minimalne plače osebja v delavnicah slaščičaren ter slaščičarskih oddelkov pri
restavracijah, barih in podobnih gostinskih obratih ....................... 66
št. 7 Minimalne mezde uslužbencev brivskih obrtnikov ............................ 68
št. 8 Minimalne plače uslužbencev v zdravniških ambulatorijih, zavodih za patologijo,
radiologijo, ortopedijo in pri zobnih tehnikih ............................ 69
št. 9 Minimalne mezde uslužbencev frizerskih obrtnikov .......................... 70