vuY The Oldest Slovene ^Q'iy in Ohio B©sf Advertising Medium »RAVNOST "I-—LETO XXIII. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) OCTOBER 9, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 238 Kratke vesti " ^vUenja in sveta %V ?9°ma delujeJ° v 41 je- skih ^ : evr°Pskih in 19 azij-N,,!*« rabljeni ^ vzhoda, »opravka jeziki s katerimi i-^1'. so*"VKa .ura^niki in cen-^06ščinamala:i'ŠČvina' kitajščina, Fincev ;n' ^avaJščina, jeziki Fi- 1 števil,; . imaJ° opravka tudi indskimi dialekti. arid. DANIJO uiia j Oficijelno se na-ktnaiu , sta Prišla v špani-sicer tj Va visoka emisarja, »kuto. einrich Himmler, šef . 'ičevai nemške Policije, ki bo Nke, ?rganizacijo falange, AMERIŠKO-JAPONSKA KRIZA SE BLIŽA SVOJEMU VRHU Ameriška vlada odredila embargo pšenice v kitajska, po Japoncih kontrolirana pristanišča. POSVET ADMIRALOV S PREDSEDNIKOM ROOSEVELTOM WASHINGTON, 8. oktobra *- — Ameriška vlada je odredila nim tajnikom, toda o predmetu danes nadaljne odredbe proti konverzacije molčita oba. Japonski, čije agresivnost grozi I povzročiti krizo. Ameriški agri-kulturni department je sledil zgledu embarga na staro železo in jeklo ter odredil embargo a- j meriške pšenice v vsa kitajska pristanišča, ki jih kontrolirajo Japonci. . Odločitev je blizu Vsa znamenja kažejo, da bo prišlo v najkrajšem času Vsa znamenja kažejo, da kriza naglo dozoreva in da bo Japonska dobila in našla, kar že dolgo išče. KITAJSKA SVETUJE AMERIKI, NAJ UDARI ČUNKING, Kitajska, 8. oktobra. — Kitajsko časopisje poro-(j0 ča danes pod velikimi naslovi o show-downa" in odločitve med,ameriškega mornariškega angleško - ameriško fronto de Bono, I angleško - ameriško fronto ini^ka Knoxa, ki je izjavil, da ^ I nemško - italijansko - japonsko'^ Amerika pripravljena na boj Mnsko odlikovanje. % M, V JAPONCEV >!A CESTI "Angleški poslanik, Craigi ie je včeraj sstil japonsko vlado, A odprla va ;1aJ° Kitajci iz ino-°3e vojne potrebšči- zvezo. Admirali in ostali visoki.' katerega bi ji vsililo nemško-častniki ameriške mornarice so laško-japonsko osišče. imeli danes dolgo posvetovanje s predsednikom Rooseveltom. Odhod Amerikancev Časopisje priporoča Ameriki, naj slednja prične ofenzivo, preden se posreči japonski konsoli- Ameriški državni tajnik Hull,dirati SV0Je Postojanke v Kitaj- Francosko Indokina. Ke oblasti razu- f da hnj 1 So dale vlad ° 2a^evale od fran-ij j_ nadaljna letališča v iite najbrže tudi posojila % ia^a Prehrano in vzdr-ske armade v de- ,nvazi IE %*00bsio,a S Ol Angleški premier j6 včeraj sva- H tj0 ijudstvo pred ne- V da še I?6' ° kateri je Vlažni i !° 0^sto3a- "ker Mp g _.. dovolj ladij, da J1Ini Pol milijona volj^ NS**® PATRI l a sodnika Zvezni u^Žil 0, askie Collet je vče-%>ŽavliSodbo nekega Nem-k v 2aaria'katerega bo °ci J**. dokler slednji toh^.v astim svojih načr-2M' 0 kateri pravi, na uro in %amilj brzine > lt* ŽrvvN^i. tU °Pet naravna v slu-a morju prevrne. ^ stari Henry bije, se je pripo- je naznanil, da je bilo ameriškim ^ Z mornarico Zedinjenih dr-državljanom na Daljnem vzhodu, ^av v Singaporu in v Avstraliji, naročeno, naj čimprej zapuste = ekonomskim embargom in z nevarne zone, v katerih utegne,Počasno ofenzivo kitajskih ar-izbruhniti vojna. Državni de-1 mad, bo Japonska kmalu zlom-partment se zateče k takim od- lJena> pravijo Kitajci. redbam samo v slučaju, če je mnenja, da je neposredna ne- Nov grob varnost vojne v prizadetih kra- Danes zjutraj je po dolgi in jih. mučni bolezni preminil znani Jo- Tajnik Hull je izjavil, da je a-' seph Ropotec, star 57 let, stanu-meriška vlada odobrila odlok joč na 10105 Prince Ave. Tukaj i angleške vlade, da se zopet od- zapušča žalujočo soprogo Rose,! pre Burma cesto. ! rojeno Kaznik, sina Josepha, se- Angleški poslanik ostane stro Frances Penko, bratranca Lord Lothian, angleški posla- Josepha Sila in več drugih so-nik, je po konferenci s predsed- rodnikov. Rojen je bil v Gradi MUSSOLINI V GORICI RIM, 9, oktobra. — Premier Mussolini se je nahajal danes v bližini jugoslovanske meje, kjer je inspi-ciral vojaštvo 11. armadne-ga zbora, nastanjeno v bližini meje. Mussolini je prispel ob 8:30 dopoldne s svojim letalom na letališče v Gorici. Ko je pregledal vojaške objekte v Gorici, se je odpeljal z avtomobilom po obmejnih okrajih. Ker je enajsti armadni zbor nastanjen v bližini jugoslovanske meje, se smatra Mussolinijeva ispekcija tega vojaštva za skrajno značilno. V nekaterih krogih se naglasa, da so tudi nemške čete, ki so danes v Kumuniji, v udarni razdalji Jugoslavije. Prav tako so v udarni razdalji Jugoslavije italijanske čete, nastanjene v Albaniji. VICHY, Francija, 9. oktobra. — Angleške pomorske sile so prerezale pomorsko zvezo Francije med Južno Afriko in veliko "francosko kolonijo Madagaskarjem ter zasegle francoski transportni parflik Ey-perance, ki je bil nagovorjen z živili in na potu v Dži-buti. Sedem let je imel truplo ženske v svoji spalnici Čudna zgodba starega Nemca, ki je hotel obuditi k življenju svojo mlado mrtvo prijateljico. nikom Rooseveltom izjavil, da je imel odpotovati z letalom v Anglijo, toda da mu je angleški zunanji urad sporočil, naj še ne odpotuje in ne zapusti svojega mesta v Washingtonu, ker se o-beta resna kriza glede razvojev na Daljnem vzhodu. Japonski poslanik je konferi-ral 40 minut z ameriškim držav- šču pri Divači, kjer zapušča štiri sestre in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob 1:30 iz hiše žalosti ter na Highland Park pokopališče pod oskrbo Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda. Bodi mu ohranjen blag spomin. Preostalim naše soža-lje! Angleška mornariška letala - strah italijanskih podmornic na Sredozemlju Angleška podmornica obstreljevala italijansko mesto. — Velik angleški hidroplan pogreznil dvoje italijanskih podmornic. RIM, 8. oktobra. — Pred mestom Savono na ligurski obali (zapadno od Geneve, na italijanski Rivieri) se je pojavila neka angleška podmornica, ki je , v -f JV/ %/eSa, da je prepeljal Počela s svojimi topovi obstre-City en avtomobil iz Salt' tievati mesto. Ubita je bila ena v rvi_ ... oseba, ranjenih pa šest. Itali- janske oblasti poročajo, da je bilo zadetih samo nekaj zasebnih hiš in da materialna škoda ni velika. Pogr.eznitev 22 italijanskih podmornic t ALEXANDRIA, Egipt, 8. oktobra. — S pogreznitvijo dveh i-talijanskih podmornic, ki sta bili pogreznjeni zadnje dni na centralnem Sredozemskem morju, je doseglo število pogreznjenih italijanskih podmornic izza 11. junija, ko je Italija vstopila v vojno, dva in dvajset. Akcije angleških letalcev KAIRO, Egipt, 8. oktobra. — William Campbell, poveljnik mornariškega letala, je bil danes odlikovan z zlatim zaslužnim križcem letalske sile. Campbell je pogreznil dvoje italijan- c°lumbijo. X, °G OBVARI... A . Jo ie n • V Uspela z ame-IjuVe v a^antskim letalom JjJNslj 6VV York vojvodi-,k 6 '. mati bivše av- V \^Ce zite, ki se na-$j v.,.1 otroci že v tej rt Ha, ,Vv°dinj° je prispela ^ tabela, sestra k k cesarice Zite. Pristalo leta-a „ °vala mater in se- v . — najstarejšim , ij / ,v0?vod° Otonom ter Sr \ ostalimi otroci, v ^ lvša avstrijska ce-Via Srečno v Ameri-1 demokratičnih t jo pa je obstreljeval s strojnico ter jo prisilil k naglemu potopu. Ko se je nahajal kapitan Campbell v svojem velikem mornariškem Sunderland letalu, v katerem je bilo še pet mož posadke, na patruljnem poletu nad Sredozemskim morjem, so uzrli pod seboj italijansko podmornico, katero so z bombami pogrez-nili. Podmornica se je najprej dvignila navpično v zrak, potem pa se v isti legi pogreznila. Nadaljna žrtev bomb Istega dne je posadka njegovega letala uzrla nadaljno podmornico, ki jo je tudi s svojimi bombami razdejala. Poveljnik Campbell je pristal s svojim letalom na morju ter vzel na letalo tri častnike in enega podčastnika, člane posadke italijanske podmornice, ki so plavali po morju. Ko se je nato s svojim letalom vračal nazaj na svojo bazo, je opazil tretjo podmornico, katero so letalci napadli s strojnicami, ker jim je zmanjkalo --*r-- Davey pravi, cfa je Bricker sovražnik delavstva Davey izjavlja, da če bo izvoljen, bo uvedel program progresivne delavske le-gislacije. TOLEDO, O. — Martin L. Davey je izjavil, da če bo izvoljen za governerja države Ohio, bo uravnal ohijske zakone glede delavske kompenzacije, da se bo prenehalo s sedanjim "čizla-njem delavskega ljudstva." Davey, ki je kandidat demokratske stranke za governerski urad, je obljubil, da bo, če bo izvoljen, udejstvoval program delavske legislacije, nakar je izjavil, da se je njegov protikandidat, sedanji republikanski governor John W. Bricker, "izkazal s svojo akcijo za delavskega sovražnika." Davey je rekel, da ohijski kompenzacijski zakon predpisuje $15 delavske brezposelnostne podpore za dobo šestnajstih tednov, toda v Belmont okraju, ki je tipičen, znaša ta podpora samo od $1.25 do $7.50 na teden. Davey je dalje izjavil, da je on tekom drugega termina svoje administracije ustanovil biro za brezposelnostno kompenzacijo, toda ko je prišel Bricker v u-rad, je udejstvil legislacijo, ki je dobila kontrolo nad tem depart-mentom. skih podmornic z bombami, tre- bomb. KEY WEST, Fla., 8. oktobra. — Neki starejši, siromašen mož je danes razodel čudno zgodbo svoje ljubezni do neke lepe mlade ženske, katero je hotel po njeni smrti zopet poklicati v življenje ter je imel njeno truplo sedem let v svoji spalnici. Carl Tanzler von Cosel, 70 let star Nemec, po poklicu kipar in elektricitetni inženir, katero znanstvo si je pridobil na vseučiliščih Nemčije, je izjavil: "Ono noč, preden je umrla, sem ji obljubil, da se bom brigal zanjo, dokler bom živel." To svojo obljubo je dal lepi 19 let stari Mrs. Eleni Hoyo Mesa, ki je pred devetimi leti umrla v neki tukajšnji bolnišnici, kjer je bil Tanzler zaposlen kot tehnik pri aparatih za X-žarke. Tanzler je izjavil, da je poizkusil pokojno zbuditi k življenju z raznimi znanstvenimi pripomočki. Ker mu pa to ni uspelo, je sklenil, ukrasti njeno truplo ter ga skrivaj spraviti na svoj dom, kjer bi nadaljeval s svojimi poizkusi. V kakšnem stanju je truplo pokojne ženske, poročilo ne pove. CHURCHILLOV GOVOR PRED ANGLEŠKIM PARLAMENTOM Na grožnje Japonske in ostalih diktatur je odgovoril z naznanilom o zopetni otvoritvi Burma ceste. ANGLEŠKO GOVOREČI NARODI SE NE DADO UGNATI Z GROŽNJAMI Laško časopisje grozi Zedinjenim državam z vojno Ruddyjev priziv Na kriminalnem sodišču je bil vložen včeraj priziv za ponovno obravnavo v zadevi Alberta Rud-dyja, delavskega raketirja in linijskega voditelja, ki je bil spoznan pred poroto za krivega izsiljevanja denarja in drugih prestopkov. Ruddyjev zagovornik trdi, da pravorek porote ni temeljil na dovolj trdnih dokazih, zato zahteva ponovno o-bravnavo. Sodnik Lausche je odložil proglas obsodbe nad Ruddyjem do četrtka, češ, da mu hoče dati čas za premislek, ako ima mogoče še kaj povedati, preden izreče obsodbo. Zedinjene države se morajo podvreči novemu redu diktatorjev, ali pa si morajo pripisati posledice. RIM, 8. oktobra. — Časopis, ki je last Benita Mussolinija, svari danes Zedinjene države, da stoje slednje pred vojno z Nemčijo, Italijo in Japonsko, ako se ne izreko za "novi red," katerega je odločilo svetu osišče diktatorjev. V plačilo za to, če se podvržejo Zedinjene države novemu redu osišča, pa se lahko razširijo na ameriškem kontinentu, kar jim dovoljuje , osišče. (To se pravi, da si lahko vzamejo Kanado ... Pa naj še kdo reče, da diktatorji niso velikodušni! — Op. uredništva). "Ako pa dajejo Zedinjene države prednost Veliki Britaniji, tedaj osišče sprejema njihov izziv," pravi list Popolo D'ltalia. "Čemu se Zedinjene države ne zadovolje z razširjanjem na a-meriškem kontinentu, mesto da se vmešavajo v zadeve osišča," vprašuje naivno časopis. LONDON, 8. oktobra. — An-'gleški premier Winston Churchill je imel danes pred angleškim parlamentom važen govor, v katerem je cinično in zasmeh-ljivo pozval Nemčijo in Italijo, naj pomagata Japonski, če moreta in če si upata, "dokler sta tu Anglija in Amerika," nakar je odgovoril na grožnje osišča s tem, da je razlagal zopetno o-tyoritev važne Burma ceste, po kateri dobavljajo Kitajski svoje vojne potrebščine v deželo. Churchillovo poročilo "Nikar naj nihče ne podcenjuje velike nevarnosti, v kateri se nahajamo," je rekel Churchill, ki ima to lepo lastnost, da nikoli ne olepšuje stvari angleškemu ljudstvu. "Samo s supremnim junaštvom in s supremnimi žrtvami se nam bo posrečilo rešiti naše duše . . . "Pred nami so še dolgi meseci teme in preizkušnje. Smrt in bridkost bosta naši tovarišici, trpljenje naše oblačilo, vztrajnost in junaštvo naš edini ščit." Angleške žrtve Nato je Churchill razodel, da je bilo v tej vojni doslej ubitih, 8,500, ranjenih pa 13,000 oseb. Vsakih 24 ur udari na London povprečno po 400 nemških bomb nikov, toda sila nemških napadov ponehuje, ker se je obrabila, dočim je angleška zračna sila dokazala pred vsem svetom, da je gospodarica ozračja nad Londonom iu nad vso Anglijo. Angleška zračna sila ' Nemci niso tvegali invazije iz enostavnega vzroka, ker ima angleška zračna sila zaznamovati briljantne zmage nad mnogo večjo zračno silo Nemčije. Materialna škoda, ki so jo povzročile bombe, je precejšnja, in vse plasti naroda so enako trpele, je rekel Churchill. Če bi se bombardiranje vršilo z enako silo kot sedaj, bi trajalo deset let, preden bi bila porušena polovica londonskih hiš. Prihodnjih deset let "Toda tekom prihodnjih desetih let se bo marsikaj pripetilo Hitlerju in signoru Mussoliniju, ki ima pred seboj žalostne preizkušnje, katerih ni predvideval, ko je smatral, da je zanj varno, da zabode nož v hrbet na tleh ležeči francoski republiki," je rekel Churchill. Izziv diktatorjem Nato se je premier dotaknil zadev na Daljnem vzhodu ter dejal, da se bo 17. oktobra zopet odprlo Burma cesto, po kateri bo prejemala Kitajska svoje vojne potrebščine. "Ni lahko dognati, kako bosta. Nemčija in Italija pomagali Japonski, dokler bosta -angleška in ameriška mornarica gospodarici Pacifika, kar bosta še nadalje ostali," je rekel porogljivo premier. "V krvi angleško govorečih narodov ni, da bi se ustrašili groženj ter se jim podvrgli, kar bodo morali kmalu ugotoviti o-ni, ki so podpisali najnovejši pakt." Nato je Churchill izjavil, da je zadnji pakt osišča naperjen tudi proti Sovjetski Rusiji. Zadružničarke, pozor! Vse članice Ženskega odseka Slovenske zadružne zveze se tem potom obvešča, da je redna mesečna seja odseka premeščena od torka 15. oktobra na torek 22. oktobra, teden kasneje kot po navadi. Prošene ste, da ste vse navzoče in poročate glede prodanih vstopnic za zabavni večer, ki se bo vršil v soboto istega tedna. Za Slovensko zadružno zvezo, tajnik. Sestanek Šivalni klub Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, se snide jutri v četrtek, ob 7. uri zvečer pri Mrs. Frank Vidrich, 15718 Gro-v6wood Ave. Pridite! Nemški letalci napadli ljudi na ulicah mesta Londona; Angleži nad Berlinom Snoči so bili Angleži nad Berlinom že ob devetih zvečer. — Veliko razdejanje v Londonu in Berlinu. — Napad na nemške baze ob obali in na vojaške objekte v Nemčiji. LONDON, 9. oktobra. —-—- Nemški bombniki so z vso silo napadli Anglijo ter bombardirali z bombami vseh vrst in velikosti nad 100 angleških okrajev. V tridesetih predelih mesta Londona je opaziti danes posledice snočnjega bombardiranja, ki je bilo eno najhujših tekom sedanje vojne. Včeraj zjutraj pa so nemški bombniki napadli London ob zgodnjih jutranjih urah, ko so ljudje odhajali na. delo. Ljudje so pričeli hiteti proti zaklonom, v katere so se zatekli, dočim so bombe mnogo ljudi zalotile na cestah. Neka bomba je razdejala velik avtobus, ki je bil natrpan ljudi, ki so bili najbrže vsi ubiti. tih zvečer. Dvajset minut pozneje so bombniki ugotovili svoje tarče, nakar so pričele deževati njihove bombe najprej na Moabit elektrarno, ki leži eno miljo od Reichstaga. Drugi bombniki pa so med tem napadli berlinske železniške postaje in Tempelhof letališče. Poleg teh objektov so napadli angleški bombniki tudi nešteto drugih naprav v Berlinu, v drugih krajih Nemčije ter ob vsej obali Kanala. Obala gori LONDON, 9. oktobra. — Angleška zračna sila je nocoj zopet udarila na nemške baze ob Kanalu ter užgala vso obrežno črto od Calaisa do Boulogne. Angleški bombniki so vrgli zopet stotine bomb na Berlin. Nekaj angleških bomb je padlo v neposredni bližini poslopja nemškega Reichstaga. Na eno samo veliko berlinsko elektrarno je bilo vrženih nad sto bomb. Zgodnji obisk Prvi angleški bombniki so prileteli nad Berlin takoj po deve- Ameriški letalci Angleško ministrstvo zračne sile naznanja, da bo angleški zračni sili kmalu dodeljena es-kadra ameriških letalcev, ki so se prostovoljno priglasili za službo v angleškem letalstvu. Ameriškim letalcem ne bo treba pri-,seči zvestobo angleškemu kra-i lju. Vsi ameriški letalci so izborim pilotje in vsak izmed njih i-| ma za seboj najmanj 250 ur poletov. Seja Nocoj ob 8. uri se vrši seja dram. društ. "Ivan Cankar v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Člani so prošeni, da se gotovo udeležijo, ker je več važnih zadev za ukrepati. ENAKOPRAVNOST 9. oktobra: I UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 ij-IT— — - »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5 50 za 6 mesecev ......................................$ip0; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: 2« celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 naročniki. In to od vsega začet- precej bolehna in je o svoji bo- gn™;...... ka. lezni večkrat tožila tovarišicam Zatorej v vojnem času so oni,' v službi. Govorila je tudi o tem, Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ZA POTREBNE SLEPCE Federalna vlada in 42 držav daje sedaj mesečne podpore več kot 47,500 slepcem vsake starosti, da se jim pomaga vzdrževati se. Da dobi to vrsto pomoči, se mora slepa oseba, ki je v potrebi, obrniti na najbližji javni urad za socijalno cžkrbo. Mora dokazati, da je brez sredstev za vzdrževanje in da je popolnoma slep oziroma da je vid tako slab, •da se ne more vzdrževati. Večina držav ne zahteva, da je državljan, in mnogo držav ne zahteva, da je živel v dotični držav skozi dolgo dni časa. Nekatere države zahte-1 ajo enoletno bivanje; večinoma pa zahtevajo več kot l\)to dni. Ne sme se pa zahtevati več kot leto dni pred x ložitvijo prošnje in dodatna štiri leta tekom zadnjih devetih let. Država določa v vsakem slučaju, koliko naj znaša mesečna podpora in federalna vlada prispeva do $40 na mesec za vsako osebo. Plačila za vsakega posameznika so odvisna od velikosti potrebe v vsakem slučaju in so zato jako različna. Povprečna mesečna podpora za potrebne slepce v 43 državah, ki so poskrbele za tako podporo, je malo manj od $24 na mesec. V osmih državah je manj od $15; v desetih državah je več kot $25 na mesec. Ni nikake omejitve, kar se tiče starosti, ampak slepec ali slepka čez 65 let star ne more dobivati oboje, podporo za starost in podporo za slepce. ___________ ki so jih potrdili, prava peta ko- da bo napravila konec vsemu, a SDD v Euclidu v t Pričetek igre bo ob 2:30 po- lona" Glasom poročil pokojnega nihče ni njenih besed tako resno SKRA1 _ _ . poldne. Vstopnice bodo v pred- Euchd Ohio. - Cenjeni del- ^j. po 35c, pri blagajni pa mcarji, društveni zastopniki,^ priporočam, da si jih sosedje. : pravočasno nabavite. Po igri se Zadnji klic na sejo v ne- p^s, za katerega bo vstop-deljo 13. oktobra ob 3 uri po-'. mila, oOC. poldne. : igrala bo godba društva "Bal- Pomen te seje je, da se po- iz Pittsburgha in sicer v novno oživi in vzbudi zanimanje Hali na 10. St. in Ross, N. za naš dom. Zadnje čase se je g ^ ^ck od Pališ Hali. pojavila nekaka mrznja med na- ^ ste vsi od blizu in mi in tudi med zastopniki kluba ^ ^ nas ta dan obiščete, društev. Seje so tako slabo o- ^ boste imeli obilo užitka od biskovane, da je kar žalostno biti prisoten, seve je temu bilo Josephine Oder. Darilo za Rdeči križ L. 1931 je list "Plain Dealer" FRANCOSKI REŽIM O SVOJIH NAMERAH Francoski zunanji minister Baudoin je te clni izjavil, da je nova francoska ustava neke vrste narodna revolucija, ki se je začela že pred 20. leti. Nadaljnji njen razvoj so pospešili socialni potresi v 1. 1936 in 1937. Vojna pa je povzročila, da je ta revolucija dokončno zmagala. Svet pred 10. majem 1940 je pokopan. Uvedeni bodo novi odnošaji med kapitalom in delom. S prekinitvijo odrt ošajev z Anglijo je Francija prosta vseh obvez. Svoje gospodarske odnošaje do drugih držav bo uredila kar najbolje, toda brez primesi kakršnekoli ideologije. Za to izjavo mora biti francosko delovno ljudstvo zunanjemu ministru hvaležno. Povedal je docela jasno, da je nov red v Franciji naperjen proti demokratičnemu in socialnemu gibanju francoskega delavstva. Kajti kakšen pomen imata 1. 1936 in 19^7 v zgodovini Francije? Ti dve letnici pomenjata pričetek organiziranja odpora francoskega naroda proti poskusom reakcije, da s pomočjo "Ognjenih križev" vrže demokracijo in usili Franciji autoritaren, fašističen režim. L. 1936 je bil napad na Bluma signal za formiranje demokratičnega ljudskega gibanja, ki je potem, ko je v svobodnih volitvah porazilo reakcijo, v ljudski fronti dobilo svoj končni odraz. Toda reakcija se je v Franciji pripravljala, 'da prej ali slej stre demokratično in socialno gibanje delovnega ljudstva, ki se je dvignilo proti 200 rodbinam. Ta reakcija je torej sklenila, da je treba počakati ugoden trenutek, ko bo Francija zapletena v vojno, ki je bila že takrat neizbežna. Zarotniki so si v imenu patriotizma dogovorili med seboj sabotažo vojne akcije in s tem načrtom tudi uspeli. Kar se pa tiče sodelovanja nove Francije z ostalimi narodi, ki da bo prosto vsake ideologije, je to navadna fraza. Novi red v Franciji bo temeljil na novih odnošajih med delom in kapitalom, predvsem na avtoriteti. Ta ved v Franciji torej ne bo tako brezbarven in prost vsakršne ideologije. — Brezbarven tudi ne bo red, ki bo vladal v drugih državah. Zato je nekoliko prenagljena izjava; da bo sodelovanje z drugimi državami prosto vsake ideologije. Prav ima zunanji minister, ako pravi, da v bodoči evropski politiki ne bo šlo več za politične formule evropskega ravnotežja. Reuter poroča, da se je Mednarodna strokovna zveza preselila po zlomu Francije v London in da se je posrečilo zastopnikom vseh zvez priti pravočasno tja z arhivi vred. Zveza nemoteno deluje naprej in ima včlanjenih sedaj 14 držav. Kot najnovejša je pristopila strokov-nana zveza z Južne Afrike in sicer šele potem, ko sta se združili obe zvezi belokožcev in Črncev, ker jih drugače Zveza tudi ne bi sprejela. lepe igre in bo tudi dovolj prijetne domače zabave. Imeli bo-krivodostipoletjeinvrocina. tudi fine, okusne pečenke. Jaz vas prosim, da sedaj ko je j veselični odbor se pridno pri-nastopila jesen, postanete bolj praVijaj da bo gotovo vsem do-agilni. Vpoštevajte pa tudi to, brQ postregei daje tudi prinas vvečini nasto-| ^ videnje v nedeljo 13. ok-pila jesen našemu življenju, za- tobra v Greek Hall. to je tudi zadnji čas, da gremo roka v roki skupaj na delo, da dovršimo naše započeto delo predno nastopi večna zima našemu življenju in tedaj bo dokončano naše delo za vedno. razpisal nagrade za lepe vrtove Vse naše malenkostno prere- in tako sva se tudi midva pri-kanje naj izostane, ker to nima javila in naprosila uredništvo o-pomena. Ako se kedaj kateri menjenega lista, da naj pridejo prička za piškav oreh, je to vse pogledat tudi najin vrt na 6303 zasebna stvar, zato ta krivda ne Dibble Ave. sme biti nikdar ponešena v jav-1 ^ ^ pride meseca avgusta nost, da bi zato trpel narodni p^^^e odbor in sicer ena ^om' ženska in dva moška, si ogledat Vsak človek ima nekaj dobrih tudi naš vrt. Ravno isti dan do-lastnosti v sebi, ni pa popolen poldne pa je bil močan dež in ta-nobeden. Vsi imamo polno člo- ko vrt ni izgledal kakor bi mo-veških napak. Vsako rojstvo je ral. Precej potrta sva bila radi podvrženo človeški slabosti. Vsi dopoldanskega naliva, ko so od-smo ustvarjeni, da izpopolnimo hajali in sva mislila, da gotovo delo našega stvarnika, da nare- ne bova deležna nagrade, ter sva dim o zemljo lepšo za. Človeka, da se jezila na dež, ki nama je to bo naš prihodnji rod lepše živel pokvaril, na kar sva čakala tako kot smo pa živeli mi. Ne poči- dolgo, namreč na priznanje za vajmo danes, počivali bomo ko lep vrt in tozadevno nagrado, nas zakrije črna zemlja naše no- j Minilo je nekaj tednov in vsa ve domovine, takrat bo konec že bila uverjena, da ne bo nič z našega dela in trpljenja, priča nagrado, pa sva si mislila, nič naj le zgodovina. i zato, midva imava pa le lep vrt. Na Seji bo zelo zanimiv spo- j Nekega dne, ko sva sedela na red in sicer: j verandi, pa nama prinese pi- 1) Glede iždaje Spominske reče "gotovo knjige, v kateri bo opisana zgo bo kaj veselega dovina Euclidskih in Netting- ™tro sva šla v hišo in rado-hamskfh Slovencev in Hrvatov, ve na 0 a P18"10-cd kod je kateri prišel iz stare : Ne moreva povedati najinega domovine in kedaj je prišel v na- presenečenja, ko sva videla ček šo naselbino. j za osem dolarjev in priznanje pr- 2) Zgodovina našega Doma,! ve nagrade za lep vrt. Ravno ta-nekdanje Cerkve Marije Poma-1 krat sta dobila še dva druga gaj, nje začetniki, prvo društvo Slovenca, drugo in tretjo nagra-Austrija, prvi borci, odbor in do. sotrudniki, vsa leta skozi do da- J Sedaj je prišel čas, da poka-nes. žemo lojalnost in hvaležnost do 3) Zgodovina cvetoče župnije naše nove domovine, Amerike. Sv. Kristine, na drobno. Vse nje-' Lahko smo hvaležni, da nas je no gibanje in življenje. ' sprejela ta ameriška domovina, 4) Organiziranje podpornih da lahko svobodno dihamo in se in kulturnih društev, njih delo- počutimo kakor pri dobri mate-vanje med seboj, odbori od usta- ri. nov, kateri so jih organizirali in Ne bova pozabila usluge in tako tudi sedanji odbori, vsa | časti, katero nama je naklonil i borba za njih ob&tanek i. t. d. j list "Plain Dealer" s priznanjem Da se pa Vsa ta stvar reši na ' vrta za najlepšega in sva zato kolikor mogoče popolen način,1 dobljeno svoto namenila ža Rde-j bo pa treba dosti pomoči od vas či križ, ter sva k temu še doda i vseh, brez razlike, da bo kar je la $2,00 in naprosila našega pole mogoče v Zadovoljstvo vsem. znanega g. Mihelicha, da je sVo-I Vsaka družina bo lahko po- to $10.00 dal listu Plain Dealer, I nosna na ta zaklad v hiši, ko bo- da isti razdeli in izroči Ameriš-I do poznejši rodovi lahko čitali kemu Rdečemu križu $5.00 in I o delu svojega očeta in matere Angleškemu Rdečemu križu is-in kaj vse ste doprinesli svojemu ' totako $5.00. rodu v trajen spomin. j Nadejava se, da sva naredila Naše geslo naj bo: "Vsi rta!prav, kajti Rdeči Križ je v podrlo, dokler je čas" in na sejo v moč ranjenim vojakom in sploh nedeljo ob 3 uri popoldne. človeštvu. odposlanca v Nemčijo, Wm. E. Dodda, človeka, ki je imel dostop do dokazov, je vodilni Hi-tlerist v Ameriki Henry Ford; drugi je Charles E. Sorensen, glavni poslovodja njegove kom-panije. On je tisti, ki je povedal časnikarskim poročevalcem, da je bila Nemčija v zelo dobrem stanju, in izgleda, da ima blagostanje vsepovsod, to takrat ko so bili moški vtaknjeni v prisilne delavske bataljone. Ako malo preskočimo v Francijo vidimo, da je bila njena o-brana v rokah vodilnih gorečih občudovalcev Hitlerja. Danes se to napako citira kot glavni ' vzrok njenega propada. Za nas je to nauk, da je vse kar je pro-tidelavsko, prava peta kolona, da se moramo organizirati. V A-meriki, kjer se bodo v kratkem odpravile vse manjšinske politične stranke, preostane samo e-no delavsko zavetišče—Zadružništvo ! Taka je ta reč, pa nič drugačna. Delavec si bo moral zavarovati svoje pravice, le ako bo aktiven tam kjer bo smel, v danih razmerah. Pri nas pa ni samo a-gitacija za zadružništvo v splošnem, ampak ta mesec je naš veliki mesec, in priliko imate postati njeni delničarji in odjemal ci. Delnice lahko kupite, ali pa izplačate iz popusta, ki ga dobite na vsem kupljenem blagu. Organiziran delavec, tvoje mesto je v Slovenski zadrugi ! To ni vse, za malo boljše spoznavanje bo naša velika družina imela s svojimi odjemalci in prijatelji spet velik zabavni večer v soboto 26. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnina in fina večerja za samo 50c, kar pomeni, da nas mora biti nabito polna dvorana. Rezervirajte ta dan! Od 21. do 26. pa bo velika jesenska razprodaja, o kateri poročamo več kasneje. Joseph A. Siskovich, tajnik. jemal. Davi se je v spalni srajci pojavila na hodniku doma in je bila videti precej zmedena. Vrnila se je v sobo, malo pred 10 pa se je povzpela na okno in iz drugega nadstropja skočila na dvorišče, kjer je nezavestna obležala na tlaku. Iz Delavskega doma so takoj telefonirali po reševalce, ki so prihiteli z avtomobilom in Jak-ljevo prepeljali v bolnišnico. — Tam so ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo hudo pretresene možgane in še druge notranje „ato. poškodbe. Njeno stanje je smrt- j «Mislini) da," odvrne P1 ^ nonevarno. ^ "Trikmt sem g» Malo prej — okrog 8. — so jn trikrat je prišel nazaj bili reševalci poklicani na Sv. Petra cesto, kjer je 34-letna Ško-lastika K. izpila večjo količino Petelin si hoče kup1^ Ce šef ji pred pasjico in si og e ' ne, ki mu ga ponujajo- «- "Ali pa je pes tudi ji* Obtoženec, kako ste ^ .ti tako predrzni, da s % joda. Nezavestno so skolastiko... vlomili pri tem g°sP° prepeljali v bolnišnico, kjer so - -•-------^ — ioropan- . q0dmk! ' Cujte, gospod S yv: ste nu j. biti t3 M 7T^"^^,Predrzen,"da sem P"^^ ji izpravi želodec in jo rešili ne- j varnosti. Nesrečna ženska je že 'sem"biV zadnjič tu; nekajkrat sklenila račun nad kako sem mogel tega, ko je skočila v Ljubljanico, | yu napadel nekega a so jo reševalci o pravem času ufici"~Kdaj naj pote* sp ,lol« IZ STARE DOMOVINE Na begu iz življenja lam?" Pred mnogimi leti F svoje prvo potovanje i Isaacs, mladenič ^rnlyoZil mogel strpeti doma-na angleškem Pa^ ga sprejeli kot nata bo. Nekega dne je J ^ bj t gati angleški potni > c0c^ mladi natakar P1^6 ki po sestavi sv0^, 0giifl tekočin ni ustrezal s ^ je r pisem zakona. Isaacs ji nil narediti to P^a vendar iroam sarjeno truplo je bil grozen. O ^ ^ bom kršil zakon%_ ^ ' strašnem samomoru so obvestili j prj tgm je tudi °st $ ubogo ženo in orožniško postajo^ ^ postal na Vevčah, ki je po komisij- k^, pag pa mini^r ^ skem ogledu odredila prevoz ^a k^ija ^ pozneje ^ trupla v mrtvašnico pri Devici di- kar -e za navadn ^ Mariji v Polju. Kuštrin je bil 42 'a pač ]epa karie^ ^ let star, italijanski državljan..' visoki starosti P° Smrt v postelji izvoljenke 1 lorda Readinga Podbrezje, 6. avgusta — V po-:_— nedeljek dopoldne se je v Pod-! ustrašilo in pobegni*01* Pozdravljeni in na svidenje!' Vaš JameA Rotter Anton in Ursula Debevec, 6303 Dibble Ave. Canton, Ohio Iz Zadružne fronte V sedanji vojni histeriji in Canton, Ohio. — Pikniki so že super-propagandi proti nacizmu minili in s tem vse naše zabave in fašizmu moramo biti na stra-v prosti naravi, zato se bomo pa ži proti pravi peti koloni — o-zopet shajali v dvoranah na i- nim, ki so proti delavstvu v grah in^družabnih prireditvah, splošnem. Nacizem in fašizem American Jugoslav Citizens sta danes ono kar sta bila vče-Club priredi v nedeljo 13. okto- raj. Te so indorsirali (potrdili) bra igro v treh dejanjih in sicer taki "fejst" fantje kot nekateri "Greh ljubezni", katero nam bo vodilni Amerikanci — večinoma sti stanuje vprizorilo dramatično društvo iz bankirji, industrijalci in pisate- Jakljeva, garderoberka v kaVar-Farrell, Pa. lji za magazine z milijonskimi ni Union. Zadnje čase je bila Ljubljana, avgusta. — Razpoloženje človeške duše je v neki vzročni Zvezi s spremembami v toku časa in od nekdaj velja začetek pomladi •— doba, ko se bude sile v naravi k novemu življenju in ko še srca zaljubljencev polnijo z novimi upi — za sezono samomorov. Statistika v resnici pokazuje, da je v tej prehodni dobi največ primerov obupa nad življenjem, in zanimivo je, da. se za dobršno spoznanje manjši, slabotnejši plaz samovoljnih pobegov iz življenja pojavlja v dnevih, ko si jesen in zima podajata roko. Letošnja pratika pa je vrgla Vse stare časovne veljave iz tečajev, pa ni čuda, da so tudi sredi poletja postali samomori že vsakdanja malenkost. Dve obupani Lljubl jančauki Poroča se o žalostni usodi brezposelne služkinje Ivane Ž., ki bo jo našli v Tivoliju, ko je malo prej spila veliko količino lizola, danes pa so morali mestni reševalci spet dvakrat po e-nako žalostnem poslu. In Značilno je, da je tudi danes v 6-beh primerih šlo za žensko. V drugfem nadstropju Delavskega doma na BlčiWeisovi ce-38-letna Antonija Sam pa se je V,"D posteljo in si g#' samokresa naravnos tabru pri Podbrezjah ustrelil A-lojz Kravanja, tovarniški delavec iz Dolenje vasi pri Podbrezjah, Zaposlen v tovarni KID na ležal je mrtev. Jesenicah, star 26 let. Kravanja je imel že več let ljubavno razmerje z neko kreč-ko lepotico iz Podtabra. Pred kratkim pa je dobil tekmeca v ljubezni in tudi dekle ga je začelo Zavračati. V ponedeljek dopoldne se je nepričakovano pojavil na dekletovem domu in zahteval od nje, da mu končno po-1 jasni, če ga še ljubi ali ne. Ker j mu je dekle izjavilo, da ljubi j drugega, ga je silno razburilo, j Pričela sta se ruvati po sobi, nakar ji je zagrozil, da jo bo ustrelil. Dekle se je njegove grožnje Zakrajsek F"" j .Home, M 6016 ST. CLAlR y ' Tel: ENdico^ JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki url na Mi smo vedno pripravljeni 2 najboljšo postreže • collinwoodski urad: ,452 East 152nd Street F I oktobra, i940. 1NXEOPRXVNDI1 STRAN S. -X—« 18 HUDA URA SPISAL FRANCE BEVK rat so ga zdramili neki, sadje. Bilo je, kot da se je so-ni h!\° ki so mu ko lede- Ipara razpočila, a vihar nosi nje-dvip-n-f- v dušo. Hotel se je ic nk'' *n Toda vsakikrat prež(,S? e1- Najrajši bi bil, tam 1 wt»el do jutra. bil ,ga je hlad, ki mu je val vedn V ca 'Veter Je popihale Dr° ^°gos^eje' vedno moč- zdaj pa | jelo njegov nasmeh. Drugi mu spela do konca ngke poti in ne kljuvalo in se pretakalo ko mor-, Hkrati se je začudila. Odprla je ve dalje. | je. Rada bi bila prišla do kake- j desno oknico. v boi; je vzdrhtevalo kot 'Jazni- Nebo tre«i je spreletel or je dvignil obraz in pri- ne drobce na vse strani. Mohor je obstal ob pragu. Jerica se je umaknila v vežo. 0-slonila se je ob steno in težko dihala. "Sem pojdi," mu je rekla. — "Saj tam boš ves moker." Poslušal jo je. Poslušal bi bil še dojenčka. Kakor da mu je tišina v hiši vzela vse moči. Poleg sebe je čutil Jerico. Bi- telen h ^rtve °či so mu sprele-jla mu je tako blizu, da se ga je ^ z°rje. Tudi če ne bi bil dotikala. Posluhnil je v nevihto. sPoznafTa' ČUtil vetra, bi bil da se bliža nekaj silne-^„OZOtne§a- obenem veli-D • • stezoV6 ^ *n s otipal znatisknri ,Se mu Je zdela ne-' -Bo n' Nič več tako raz-• Ob 'J302113' slednjega dreve-DHei S,a^ena gromu je postal Rahl0 jJ krivil d) sp ° Sa muči občutek, '°.R7"ek*i mm sla. Med drevjem je le zdaj še pošumel veter. Ploha s'lahko berejo občutke z obraza,. točo se je spremenila v dež. Gr-1 le njemu so skrita vsa obličja. menje se je oddaljevalo za hrib. Nagnil je glavo in nekaj tre-Nad zapadom, čisto nad gorami, notkov stal nepremično. Nato se je nebo zjasnilo. | je stopil na prag. Veter se je bil j strta, Jerica se je bila umaknila od umiril. Od razbičane, premočene j njem. Čutnice so njega, zakrila si je z rokami o- i zemlje je vel hlad. Grmenje se | žene, da bi bila vpila in grizla o-braz in ga gledala skozi prste. je oddaljevalo. Iztegnil je roko; koli sebe. Tista hoja za možmi, Da, moj Bog, saj on ne morej pršilo je le še v drobnih, redkih | ki so nosili ranjenca po klancu, vedeti, kaj se je zgodilo. ' kapljicah. ji je bila v muko. "Spodobilo bi "Pavleta so zabodli." je dah-; Stopil je na prosto. |se, da pogledava tja," ji je re- nila. Težko je bila dočakala tre- ga jasnega zaključka, a je mi-notka, da je stopila iz Mlakar- sli niso hotele poslušati. jeve hiše. Bila je vsa uničena, | Nenadoma je dvignila glavo, razočarana nad živi je- Zdelo se ji je, da je zaslišala ko-ji bile razdra- rake pred hišo. Ni se motila. "Ti si, Mohor?" "Odpri vrata!" je rekel fant zamolklo, a hkrati trdo. "Tu ne morem govoriti." Kaj hoče ob tej uri? Spomni-Nekdo je stopil do okna in po, j la se je besed o nožu, ki so bile trkal na šipe. | padle pri Mlakarju: Saj jim ni Pridržala je sapo in ostala ti-i verjela, vendar ji je zdaj, ob ho, tiho. Slutila je, kdo naj bi j Mohorjevi navzočnosti, drobna bil. Nekdo, čigar podoba ji je ; drhtavica objela "telo. Iz fanto- Mohor je bil nekaj trenotkov rica. kot okamenel. Nato je dvignil I Za hip mu je zastala noga. pest. Zdelo se je, da hoče udari- Glas dekleta mu je bil udaril v ti nekaj nevidnega, a mu je roka' srce. Stresel se je in trkljal s obvisela v zraku. i palico po klancu. Mudilo se mu Pest mu je pala ob telesu, i je. Mrtve oči so mu nekaj časa 20. "Mohor!" ga je poklicala Je-' kel oče ob koritu, kjer so se lo-1 neprestano vstajala iz misli. — vega glasu je velo nekaj tako čile poti. Ona pa se je razburila. \ Sklenila je bila, da mu ne bo od- odločnega, da bi se mu ne bila u- posiplje nad , tikoli Uakar v noči. ni tako težko našel Toča je tolkla na šipe. Grom je odmeval od gora. Treski so ga pretresali do kosti. Hkrati je napeto prisluškoval, če se kaj zgane v hiši. Bilo je vse mrtvo. Znova mu je vstajal neki glas v podzavesti, a ga je tlačil v po-zabljenje. Saj bi bil lahko vprašal Jerico, ona bi mu bila pove} dala. Molčal je. Treščilo je, da se je stresla vsa hiša. Jerica je kriknila in ga ^aj je bil blizu klancu, je krčevito zgrabila za roko. ctti°g §0Vorjenje, hojo množi-j "Ali se bojiš?" 'vstain °d nekod iz mraka ; i0žil čez njena pleča. Vit v zavest, da bi bil pač ...... , Pričakovati. Zdelo sel' M branila. Čutil je njeno *^ieostalsam,zgubljen!s^vo ob sv°jem ramenu. Bdo lJ^a praznega prosto- ^ kot^akrat, ko se je bila k# ' Kabčutek, dajedvbj-,Zalka P?™ ^ko T""' J'Na obraz so mu udarile !Podmolkla sreca mu ^ stopila v 1 A'1 dežja, ,o. s™' Toda že v naslednjem tre- ,. kot Pred prepadom. "otku ^ ta obculek s"ce z.agr" 5,, 1 Mlak ■ nilo nekaj drugega. Preveč m j. ^iša QapU Se bila izpraz- j prerad je razglabljal vsa leta, da je v k a •Je le Jerica' Ce" bi se na slepo vdajal čustvom, uhinii. nh no-nin eo Qemu mu je Jerica tako vdana? Razumel jo je. Bila je pohabljena. Če ne z besedo, so se s pogledom norčevali iz njene grbe. In vendar je hrepenela po ljubezni. strmele predse. "Ali — ali je mrtev?" "Še živi. Pa pravijo, da bo u-mrl. Toliko krvi." "Pa — kdo ga je?" "Tine." "Kako veš, da prav Tine?" ga je razdražilo. "Pravijo, da ga je on," je rekla plaho in ga strme gledala. "Morda ga tudi ni," se ni upala do konca trditi. Nekaj časa sta molčala. "Kje je Zalka?" Sam ni vedel, kako da je prav po njej vprašal. "Domov je šla." "In Tine?" "Ne vem," je skomizgnila. "Ga bodo že našli orožniki." Mohor se je nasmehnil njeni bojazni. Pa se je takoj zopet Zalka ni še spala. Napol sle-jčena je sedela v temni kamrici na postelji, ni imela prižgane luči. Telo ji je bilo rahlo usločeno, roke so ji sklenjene počivale med koleni. Zdelo se je, da moli, a ni molila. S pogledom izpod čela je strmela v edino okno; skozi grmiče roženkravta in nageljnov je prodiralo le za spoznanje svetlobe. Nevihta se je bila izdivjala. Bilo je vse tiho, tako neznansko tiho. Ta tihota jo je rahlo vznemirjala. Ni slišala vetra, ki je zdaj pa zdaj zašumel v drevju. Ali je mislila? Ne, tedaj ni mogla misliti in tudi ne čustvovati. V njej je bilo vse gluho, gluha j ji je bila tudi duša. Bilo ji je, ka- Prišedši domov, se je stisnila k peči, a oče je hodil po izbi in govoril, govoril. Zdelo se je, da ga peče zločin in vali od sebe rahlo senco sokrivde. Iz dna besed mu je gledala skrb zaradi denarja, ki mu ga je bil obljubil Slivar, a ga zdaj ne bo dobil. Zalka ga sprva ni poslušala, preveč je bila zatopljena v svoje misli in občutke. Ko so ji prve besede jasno prodrle v zavest, je ko divja planila pokonci. "Vi ste krivi, da, da; vi vsi ste krivi!" je zavreščala. "Zdaj pa že molčite o tem! Nič več ne maram slišati." Oče je prepadel obstal sredi izbe. Četudi mu je iz dna zavesti nenehoma vstajalo prla. Potrkalo je znova. To pot tako močno, da se je skoraj zdrobila šipa. Obšel jo je tak strah, da jo je stisnilo za srce. Zavpila bi bila, a se je bala lastnega glasu. Prav tako se«ni upala ostati tiho. Dvignila se je in stopila do okna. "Kdo je?" je vprašala plaho. Nič. Za oknom je stala temna postava, ki se ni genila. "Kdo je?" je ponovila ostreje, s prizvokom nestrpnosti. "Jaz. Odpri!" Ni bil Tinetov glas, ki ga je pričakovala. Oddehnila se je. pala upirati. Odklenila je vrata in obstala na pragu, v hladu, ki je vel od premočene zemlje. Nebo se je bilo docela ujasnilo. Le na vzhodu, izza hriba, kamor se je bila umaknila nevihta, je še vedno podrhtevala bliskavica. Slišala je Mohorja, ki je s palico tipal o-koli hiše. Dospel je do vrat, iztegnil roko predse in se je nehote dotaknil. Umaknil jo je tako naglo, kot da se je spekel. Zalka se je okrenila, odšla v izbo in sedla na klop k peči. Med stenami je ležala skoraj popolna tema, le v oknih se je rahlo svetlikalo. Mvrau —j j«sae$Se%30t$3t3tXX3tXS636S63636$3S$XX3 neko očitanje, so se mu hčerine \A hpsprip vendarle zdele strašno # 1 ^ ^ ~ besede vendarle zdele strašno krivične. Vzrojil bi bil nad njo, a je bila tako nenavadna, da se je je bal. Odšel je v podstrešje in z vzdihom legel na posteljo. k ^ fj*i dre\^rjU* Palica mu je tolkla H da ip ' Vvendar se mu je zde-V jjjv Za®el- Moral je biti že g6' tedaj se je strašno k nič p0° VSe tiho. Nič god- ^'!avanja nog in go- j redko, ker se ga je bala. I^k rLS_.ni zalaJal- Le za tre- i Nehote je dvignil roko in jo po- _____^ Zalka je ostala sama; upihni- j kor da je zadnje ure veliko do-j la je luč in odšla v kamro. Zde- j živela in zdaj omamljena počiva, j lo se je, da bo tako presedela do j zresnil. Bal se je^ da bi dekletu- i In kakor da je nenadoma do-' jutra. V njeni notranjosti je , 04 fJ1' ob ognju, se ,®trahu in groze. Ob v fco, s lslTV UTOPIAS! >AGr^RBECUE HEU-UEM oncle waqdheel you'll have to give a the stump speech while 1 n?y this too1 oh. why did harrv desertus 7,1 yOTV. : - /To-'' . i z / AN 3U. I / vr* I ^FeiEMbs-^ aecroc! voue homes, my people1. there'll be mo TOMISWTI % ZWjti NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. .y$X-BE0S THE HANDLE THAT WONT BREAK RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik STRAIN 4. ENAKOPRAVNOST Napad s plamenicami i na Anglijo Med tem ko pripravlja Anglija vse potrebno, da odbije naval, s katerim ji preti Nemčija, in se angleško ljudstvo vdaja določenemu vtisu, da sovražnim četam še nikoli ni uspelo stopiti na angleška tla, opozarjajo zgodovinarji, da se je takšen napad nekoč v resnici že izvršil, in sicer pred 162 leti. Bil je sicer napad v majhnem slogu in ni imel nobenega večjega u-speha, toda sovražni vojaki so tedaj dejansko stopili na tla Velike Britanije in najzanimivejše pri tem je to, da so bili to — Američani. Znameniti ameriški gusar John Paul Jones, sin nekega škotskega vrtnarja, ki ga nekateri smatrajo za ustanovitelja ameriške vojne mornarice, je v aprilu 1778 na čelu 32 mož, ki so bili obproženi s plamenicami poskusil zasesti mesto Whitehaven ob kambrijski obali. Možje so se pripeljali z Jonesovim vil ,da so cene raznih komoditet previsoke, dočim je predsednik General Motors korporacije Alfred P. Sloan v Pittsburgh« isti dan priporočal izvolitev Will-kieja, ker to da bo pripomoglo k nižjim cenam in povratku prospetitete v Ameriki. Ohijske CIO unije za Roosevelta Jakuti v Sibiriji so največji požrešneži na svetu John L. Lewis in komunisti v raznih CIO unijah so aktivno na delo, da bi preprečili odobritev Rooseveltove kandidature. Njih uspehi pa so ničevi. Največje CIO unije, kot avtomobilska in v industriji kavčuka, so se izrekle za Roosevelta. V Clevelan-j du je to vprašanje prišlo te dni Vsi ljudjl.m pečajo z vsem. z vprašanjem, kateri narod na svetu ima najhujše jedce, so se pobavili neki zadevni strokovnjaki. Ugotovili so, da največ pojedo Jakuti, ki bivajo v Sibiriji in spadajo pod Rusijq. Jakuti štejejo le 250,000 duš. Prebivajo ob reki Leni in njeni!^, pritokih ter se bavijo z rejo kohj,' goved in severnih jelenov. Oblačijo se v goveje in konjske kože. Praznične ženske obleke so navadno obrobljene z dragoceno kožuhovino in obložene z zelo lepimi srebrnimi okraski. Dragc^-brodom "Rangerjem," Američa- cena kožuhovina tamkajšnje div-ni so zasedli trdnjavo in uspelo j jačine napravlja razen zlatih jim je zabiti vse topove. Na-'rudnikov deželo zelo bogato. Ja-sprotno pa niso mogli izvesti kuti torej lahko zelo mnogo po-glavnega načrta, ki je bil v tem,! jedo, ker so bogati. da bi uničili ladje v pristanišču. > V nasprotju z Jakuti pa ve-Veter jim je namreč upihnil lja drugi azijski narod, namreč plamenice. Sicer so poslali ene- Japonci, za v jedi zmerno ljudstvo. Ti pospravijo povprečno le tretjino toliko jedi, kolikor je ga izmed svojih do bližnje hiše, da prižge svojo plamenico in potem jim je uspelo zažgati eno j potrebuje dober evropski jedec, izmed večjih ladij v luki, toda; Razmerno dosti pojedo Ameri- med tem so prihitele angleške čete in so napadalno "armado" brez težav napodile ter pogasile ogenj na ladji. "Ranger" jo je moral potem pred angleškim brodovjem odkuriti. Jones pa je bil trdovraten mož. Takoj je poskusil z novo čani, k v tem oziru Evropce v splošnem precej prekašajo. N AC IJI NAGRADILI NORVEŠKEGA JUDEŽA Kot se poroča iz Osla, so na- pred konferenco Delavske ne- J tudi duševno, strankarske lige. Po dolgi debati se je zgodilo isto kot pri drugod. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je med drugim rečeno: "Organizirano delavstvo u-tegne biti včasih v nesoglasju s predsednikom in new-dealsko administracijo, ker ne gre dovolj daleč s svojimi socialnimi smernicami, ampak zavedamo se dejstva, da sta predsednik Roosevelt in New Deal rešila ta narod propasti, v katero ga je pahnila republikanska administracija in dala delovnemu ljudstvu potrebno zaščito in pogum, da se je moglo organizirati v delavske unije." Elmer Fehlhaber, tajnik državne nestrankarske lige, ki je vodil opozicijo proti odobritvi Roosevelta, je bil pri volitvah, pri katerih je zopet kandidiral za tajnika, poražen od Kennetha Cole iz Toledo, člana avtomobilske unije, ki je zagovarjal resolucijo v prilog Rooseveltu. tih do šestih let in skozi šest kjer izdelujejo obrambna srpd-mesecev so jim dajali obed v šoli, Glavno je bilo, da so morali o-troci pri obedu dobre pol ure sedeti. Potem so jih stehtali, izmerili in primerjali z drugimi 25 enako starimi otroki, ki so bili ta čas na hrani doma. Izkazalo se je, da so bili otroci, ki so dobivali obed v šoli, povprečno za 10 odstotkov bolje razviti od onih, ki so jedli doma, in sicer ne samo telesno, temveč NOVI SPEAKER stva Zedinjenih držav. Njegovo potovanje pa se je ''zpremenilo v triumfalni pohod, kajti ob ce-' stah, kjer se je vozil, in v kra-1 jih, kjer se je ustavil, so se zbra- ( le tisočjeglave množice naroda, j ki so ga navdušeno pozdravlja-. le. dr, thomas parran Jesti moraš počasi Ljudem se preveč mudi jesti. To pa ne velja samo za odrasle, temveč pogosto tudi za otroke, ki jih silijo odrasli jesti hitro. Angleški zdravnik je s tem dokazal, kako važna je pravil-nap rehrana in kako je treba paziti zlasti na to, da človek prehitro ne je. ZNAČILEN INCIDENT V JUGOSLAVIJI Kakšen sentiment obstoji med masami v Jugoslaviji, dasiravno je od vseh strani obdana od fašističnih držav, dokazuje ^kratka vest, ki pove, da je bil te dni na poti med Zagrebom in Ljubljano iztirjen tovorni vlak, ki je vozil olje v nacijsko Nemčijo. Sumi se, da je bilo iztirje-nje delo sabotaže. Poročilo v new-yorškem Timesu pove, da časopisi v Jugoslaviji o incidentu niso smeli poročati. Na sliki je Sam Rayburn, kongresnih iz Texasa, lei je postal novi speaker poslanske zbornice po smrti pokojnega speakerja Bankheada. novaIžnajdba TRIUMFALNA ROOSE-VELTOVA TURNEJA ALBANY, N. Y„ 7. oktobra. — Predsednik Roosevelt je bil danes na 75 milj dolgi turneji, na kateri si je ogledal delo v je-klarnah in drugih napravah, Dr. Thomas Pafran, načelnik ameriškega zdravstvenega urada, ki bo nastopil kot glavni govornik na 69. redni letni seji j American Public Health associ-acije, ki se bo vršila od 8. do 11. oktobra v Detroitu. kraljica med ljudstvom Izgubljen pes Izgubil se je pes lovske pači j i imenovali Vidkuna Quislin- j otroško telo se šele razvija, če- : sme, rujav, bel in črn z pensyl-{ ga za "edinega političnega fi- j sar bi odrasli nikoli ne smeli po- j vansko številko 4942 1. 1940. — invazijo" na drugi strani So-' rerja na Norveškem, poleg . zabiti. Če uživa človek jed v mi- j Kdor ga pripelje lastniku na wayskega Firtha. Njegov namen Adolfa Hitlerja." Quisling je bil je bil ta, da bi ugrabil earla vodja pete kolone, ki je pripra-Selkirkega, ki je živel na svo-, vila teren za nacijsko okupaci-jem tamkajšnjem posestvu. Na- 3° Norveške. pad je uspel v toliko, da je Jones lahko odnesel vso earlo- samega vo srebrnino, plemiča pa ni bilo doma. Kmalu potem je Jones dosegel prvo ameriško pomorsko zmago, ko je njegov "Ranger" ob obali pri Antrimu srečal neko angleško šalupo, ki jo je s svojim premočnim topništvom razbil na kose. / Njegovi drzni napadi so na Angleškem zbudili nemajhno! vznemirjenje ter so pripravili angleške oblasti do ukrepov, ki spominjajo precej na današnje. Vse na Angleškem živeče tujce so prijeli in v mnogih krajih so organizirali krajevne obrambne edinice, da bi odbijale nenadne napade. NAČELNIK AMERIŠKE legije SE NISTA ZMENILA V dnevnem časopisu istega dne čitamo, da je Willkie v govoru, ki ga je imel v Butte, Mont., rekel, da je Roosevelt prispeval k propadu demokracij v Evropi in pomagal Hitler- ru in počasi, lahko hrano bolje razgrize in pomeša s slino, obenem pa razvijajo vsi prebavni u-di večjo delavnost, tako da se živila temeljiteje prebavijo. Neki angleški zdravnik je izjavil: V Veliki Britaniji so milijoni otrok, ki v svojem razvoju zaostajajo, ker se slabo ali napačno hranijo in ker hrano kar požirajo. Pravilnost svoje trditve dokazuje s poskusom, ki ga je napravil v neki londonski šoli Izbral je 25 otrok v starosti od pe- 1049 E. 185th St., dobi primer-no nagrado. HIGHWAY ENEMY N° I f THE STOP SIGN PASSER VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob. polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje wwmm življenje v Na sliki vidimo de Zedinjenih držav, pegla" svoje hlače rojstna No sZiki sto Ijedelstva in sedanji P 0 sedniški kandidat dew°'^ ^ jjo stranke Henry A. a^' S(oj praznoval dne 7. okto 1 ^ i 52. rojstni dan, poleg ^ Na gornji sliki vidimo nove je Harlan Fiske Stpne> vrste aparat, ki pokaže, ako se višjega sodišča, ki bo vrže v odprtino desetico, zvočno; dne 11. oktobra svo] kino-sliko, ki trnja tri minute, i dan. boj za "dobro mater zemljo" Angleška kraljica Elizabeta v pogovoru z Mrs. O'Connor v Londonu, kateri so bombe nemških letalcev ubile moža, sestro in nečaka. Kraljica izreka nesrečni ženi svcje sožalje. Milo J. Warner, odvetnik iz Toledo, O., je bil na konvenciji Ameriške legije izvoljen za naju k moči, ker je leta 1937 izja - 'čelnika ali komandirja Legije. SICK, NERVOUS PDAMIfV "EVERY 9 bKANIVI MONTH" •a* Then Read WHY Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound Is Real "Woman's Friend"! Some women suffer severe monthly pain (cramps, backache, headache) due to female functional disorders while other's nerves tend to become upset.and they get cross, restless and moody. % So why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made especially to help tired, run-down, nervous women to go smiling thru "difficult days." Pinkham's Compound contains no opiates or habit-forming ingredients. It Na sliki vidimo skupino mladih Kitajk, članic p bojne ženske organizacije, ki vodijo četniško v°j Japoncem. Ravnokar je izšla ... is made from nature's own beneficial roots and herbs — each with its own special purpose to HELP WOMEN. Famous for over 60 years—-(Pinkham's Compound is the best knoWn and one of the most effective "woman's^ tonics obtainable. Try it I ox D o SEOGIOl ■ HBBBBnnHnSUflfUMHHMHHailiaHHttMflniMM o a o D o o: Knjige:- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 1Qc vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler so še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio —tocaoi locaoi velepomembna knjiga THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" I SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Kla°cft . Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer Je rojena mladina, da se mladina seznani % zgodovino Slovencev. tU Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue sočno V r