OFFICIAL ORGAN
v.	' .
Published and distributed under permit Ho. 208 Wthoriied by the Act of Oct 6

fije at the Post Office of Chicago, 111. By order of the president,A.S.Burleson, postmaster General.
„
t.
"GLASILO K. 8. K JEDHOTE"
1064 N. Chkafo Stm JOLKT, ILL.
Narečji ilofwU ted» t Združenih driavah.
Izhaja vsako .rad«.
Ntročaiaa.
Za čUiM.MUto
Weakly
in
United
of
NASLOV
Subscription rata:
1004 N. Chicago Streat,
©Hat, HI.
Teklo«: 1048
V_J
$1.20
1048
THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Secend-Clae« Matter December 9,1920,at tha Po»t Office at JoBet, Illinois, Under the Act of Aufait 24, 1912
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Stev. 51.--No. 51.
O	v	' e fe
Božične mislie
Pred 1921 leti, takrat ko je bila noč najbolj temna, ko so
človeštvo k tlom tiščali okovi
• 1 * *
teme m poganstva,» takrat se je rodil v bornih betlehem skih jaslih On, ki je prinesel s
sabo Luo sveta in civilizacije. Prihod našega Odr^enika, . kralja miru in ljubezni ter Luč sveta so radostno pozdravljali angeli v betlehemskih višavah pojoč ono krasno božično glorijo:
"Slava Bogu na višavah,
in mir ljudem na zemlji,
ki so dobre volje!--
/ M
Isti večer so zasvetile zvezde na nebu, zvezde vodnice; zažarela je zarja in zaplamte-lo je solnce, padli so okovi teme; hlapeča prsa so zadih'ala svobodo; žejna usta so požirala slastno, tlačeni tilniki so se
dvignili in tedaj se je vzdignil pogled tisočletja v temi in mraku blodeč in zakoprnel kvišku v jasno, svetlo nebo.
Poklekali so predenj, ki je
bil še borno dete; klicali so mu 7 •
iz radostnih src: "Pozdrav-► ljen naš Mesija! Ave! Ave! V Tvoji luči bomo videli in spoz-. nali pravo Luč!"
Veliki Učenik, ki je zanetil luč krščanstva je prišel na svet, da je človeštvo iz teme dvignil; da je človeka izpre-
obrnil, izboljšal, rešil in ga Samemu Sebi posvetil. To svoje božje poslanstvo, svoj uk in svojo Luč je naš Odrešenik s smrtjo na lesu sv. Križa potrdil, tretji dan o križanju pa s svojim vstajenjem dokazal.
Za to luč resnice je šlo pogumno v smrt na tisoče in tisoče Njegovih ljubljencev in pripadnikov, predno ni luč krščanstva zasvetila po v'esoljnem svetu...
Po vsi pravici trdi sv. Cerkev, da je božični praznik krona vseh praznikov; saj nam znači: mir, ljubezen in dobro voljo med zemljani.
O, če bi naukom Božjega U-čenika vedno vsi narodi in rodovi sledili in živeli po Njegovih zlatih besedah: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" — bi svet v resnici lahko vedno v miru živel. Ne bilo bi prelite že celo morje človeške krvi v številnih svetovnih vojnah. Ce bi danes zopet pokvarjeni in prevzetni svet v resnici poslušal besede
Nazarenčana, bi vladaja vse-naokrog med narodi parava ljubezen, kakoršno je On učil in priporočal. Ako bi se bogatini ravnali po Njegovem nauku, bi ne bilo toliko siromaštva na svetu; vsled trmoglavosti in zakrklosti nekaterih mogocne-žev, mora pa na milijone bednega ljudstva posledice trpeti.
Kako bomo ameriški Slovenci v obče letošnji Božič obhajali t žalibože, slabo in žalostno in vse drugače, kot pa naši rojaki v stari domovini. V zgodovini Združenih držav že ni bilo dolgo vrsto let tako siabih ' 5«gov za delavci, kot so letošnjo zimo. Dasiravno je Ame^ rika velika, bogata in prodijk-tivna dežeda, so jo današnje
JOLIET. ILL., 21. DECEMBRA, (DECEMBER) 1921.
ljudem na zemlji!
—-

"0 v 4
Sveta
Leto VII. Volume VIL
pravo bratsko ljubezen do svojega bednega sobrata! Bodite uverjeni, da Vam bode taka omilovanja vredna družina ve. dno iz srca hvaležna. Usmilite se nedolžnih otrok; razveselite jih s kakim skromnim darilcem če Vam mogoče in Vaše plemenito človekoljubno delo bo Vaš angel varuh v zlato knjigo zapisal!
Kako strmi, kako strmi v to
noč nebo. Kct ljubljen ski bi gledalo v
oko,
ljubavnih misli polno. ..polno! Da angelsko bi znal modrost, in ko bi s silo gorkih želj zatopil dušo v to skrivnost: Izginil bi kot kaplja v morju, kot drobna zvezda na obzorju
v sijajni zori jutranji....
t
In tam in tamkaj cerkvica
nocoj
"Magnificat" prepeva glasen
svoj;
sanjavo drevje z vej ledenih
kadilnih zrn rosi____rosi
v kadilnico meglenih trtft
in sapa jo vihti____vihti.
Kadilo vstaja—. "Sursum corda!" Nocoj, nocoj je zemlja morda zabila,- da je solzni dol....
noc.
Saj Serafini himne dan na dan, saj Kerubini psalme dan na
dan
po jo pred tronom vsemogoč-
t nim.... A tam nad hlevom blaženim vsa poezija se je, vsa z veseljem neizraženim lazlila jim pO širnem krogu — in saim klici: "Slava Bogu!" do visočin so plavali.
Iz čase v dušo tisoč tolažil, iz* duše v čašo tisoč naročil lijo krilatci neprestano. A sveta noč, le sveta noč vsem tolažilom angelskim nadzemeljsko jo vzela moč.
Krilatci so se Uklonili, s široko dvignjenimi krili le "Mir" oznanjajo, le
"Mir"...
Kako strmi v to sveto noč nebo, kot ljubljenki bi gledalo v oko! Ahj! dajtei krotko mi ovčico in torbico in palico in pojdem in pokleknil bom na betlehemsko skalico: Rad kot pastir iz vere vnete, rad bi pozdravil rajsko ddte — in "Mir" — božični mir
bo moj!____
Silvin Sardenko,
gospodarske razmere in politi- bilo umestno rojake v stari do-
ka na ničlo privedle. Kjer je
m
ljudstvo brez dela in jela, tam ne more biti veselja ob kakem
prazniku. Beda in revščina tare revno delavsko ljudstvo o-sobito po večjih mestih in o-1 "ima potrebnega denarja? A-nih naselbinah, kjer se z delomjmeriški Slovenci nismo magna-že leto in dan počiva. Tako t je in bogatini, ampak priprosti
movini pomoči prositi, ne pa natfbratno! — Kako bo dandanes dal revni ameriški Slove-ko še za vsakdanji kruh
nec,
n. pr. je nastala, med rudarskimi družinami v Calumet, Mich., zadnji čas že taka revščina, da so jim morale mestne
delavci,, ki se od danes do jut ri borimo za .skorjico kruhka. Pri nas dandanes ne poznamo razkošja, veselja, hrupa in za-
in državne oblasti na pomoč ^ bav, kakor je to v starem kra-priskočiti. . Po • nekaterih na-, ju vedno na dnevnem redu. selbinah označene drž. (Mich). Tam ste v resnici naglo že po-
se dela samo po šest!! dni v mesecu. Kako zamore skrben o-če s tem bornim zaslužkom preživeti sebe in svojo družinioo! Da, prišli smo tudi ameriški Slovenci že tako daleč, da bi
zabili in prestali vojno gorje; pri nas se pa hude posledice minule vojne še le sedaj pričenjajo. — Nad 10 milijonov ljudi je brez dela in jela. Zi-'ma vedno bolj in bolj pritiska

ter trka na vrata. Koliko revnih delavskih družin je po mestih, ki nimajo niti koščeka premoga za kurjavo. Zmrzo-vati morajo in prezebati, kar povzroča različno bolezni. U-bogi taki družinski očetje! In še bolj omilovanja take matere! Koliko slučajev samomo* rov vsled obupa in bede bi lahko navedli! Da, zares omilovanja vredne žrtve kapitalizma!
oni nesrečni Francisco, Calif.
Ko smo pred tremi leti, (po končani vojni), božični članek na temi mestu pisali, tedaj nam je srce drhtelo veselja, ker smo po dolgem času zopet mir dočakali. Tedaj si je še vsakdo
lafyko za Božič privoščil kos belega kruha; a — dandanes pa marši kaka družina še skor-jice črnega kruha ne bo imela.
Je li bo to letošnji Božič pač v resnici zadnji tako žalostni! Upajmo! ,
Sobratje in sosestre . K.S.K. Jednote! Skoro v vsaki naselbini je dandanes gotovo kaj nesrečnih in siromašnih slovenskih družin, ki bodo potrtega Čitajte današnji dopis o srca prebile letošnje božične družini v San praznik*, Mord \ je med temi celo di'u/ma ka v i naleti a sobrata. i,i}, sosoivo? Ce Vam mogoče, ali če Vam ~ razmere pripuščajo, priskočite jim na pomoč s kakim malim darom v denarju, z živežem ali oble ko.
Večni- popotnik.
V ulici v Jeruzalemu, skozi katero se je vil sprevod na Golga-to je bival črevljar Janez po i-menu. Ko je naš Gospod s križem na rami dospel mimo, bil je tako upehan in utrujen, da ga je zaprosil: "Janez, pusti, da malo počijem tukaj, zakaj mnogo trpim!" — "Idi le dalje, idi — tudi jaz trpim, k« sedim tu pri napornem delu!" odgovoril je črevljar in mu zaprl duri. Tedaj je rekel Gospod bridko užaljen: "Idi torej i ti, idi vedno dalje, do konca sveta!"
In v istem hipu začutil jo črevljar, kako so se mu jele noge same od sebe premikati, ne da bi jih zamogel ustaviti in odtlej hodi brez prestanka in bo hodil do konca sveta, da se dopolni kletev, ki jo je izzival nase. Sedaj je pač spoznal trdosrčnež, da ga je zadefta kazen božja za neusmiljene besede: :idi dalje, idi," in obžaloval je iz cele duše, kar je bil storil in jel oplakovati svoj greh. Tako je potoval dalje in dalje, dokler se mu ne prikaže nekoč na veliki petek na daljnem obzorju gora Kalva-rija s tremi križi. Ob vznožju križa stala je nepopisno lepa, a žalostna žena; obrnila je proti njem svoje bledo, s solzami ob-lito obličje in rekla: "Janez, zaupaj v Boga!"
Tedaj je začutil neterečnilf veliko tolažbo in z novim pogumom nadaljuje svojo pot brez prestanka skozi devetnajst stoletij. Tujeic se nahaja med rodovi, ki vstajajo pred njim in zopet izginjajo; prijatelji njegovi so pomrli, njegov rod ugasnil; debela njegovih očetov prešla je v oblast never-nikov, ljudstvo njegovo je razkropljeno, on sam globoko u-žaljen in potrt.
" A pride zopet veliki petek; ob treh popoldne prikaže se mu Kalvarija na daljnem obzorju in sveta Devica veli mu zopet z milim glasom: "Janez, zaupaj v Boga!" — Tedaj napolni ga zopet nov up, vrne se mu prejšnji pogum dopolniti svojo pokoro ter potuje zopet brez prestanka in zato imenuje se: "Janez, zaupaj v Boga!" ali pa "večni popotnik".
Ksaver Meško:
B02I6NICA.
Zvezda prejasna nad hlevcem
blešči.
Jezušček v hlevu na slamci
leži,
Zbor pastirjev pred njim kleči; pojdimo k njemu še mi!
Mati Marija od sreče drhti, sveti Jožef strmi in molči,
„	___*____ Dete iz jaslic mildst deli —
S tto boste izvršili svojo prosit hitimo je vsi!
tn v jaslicah?.
Za "Glasilo K. S. K. Jednote" napisal Ksaver Meško.
Kje je srce, ki se ob skrivnosti polnih božičnih praznikih, ob sladkem zvonenju svetono<k nem ne bi domislilo jaslio, ne M zahrepenelo k božjei^u Detetu t Že ves advent v času priprave na prihod Gospodov, ao naša srca toliko mislila na Diete v jaslicah, kaj ne bi šele sedaj ob rojstvu Gospodovem samem t Kje je ob tem prazniku srce, ki si ne bi želelo, da poklekne pred jaslice, bodisi čisto, polno otroškožive vere in sreče, ali vsaj skesano, morda z dvomi in z velikim nemirom, a iz tega nemira tem bolj goreče proseč: ''Blagoslovi božje Dete tudi mene! Daj mi sp»et vero nekdanjo,, vero nedolžnih otroških let. In z njo mi daj mir in srečo srca, mir, ki si ga razlil čez svet v prvi sveti noči. ^
A kdo je pač najdražji božjemu Detetu izmed vseh, ki prihajajo k njemu, ki hrepenijo k njemu! Kdo je ljubečemlu njegovemu srcu najbližji!
Zdi se mi, da ma!li, čisti, trpeči. Že v prvi sveti noči sta bila ob njem Marija in Jožef, najčistejša med vsemi ljudmi, majhna neznantna in ponižna, uboga in zaničevana, da zaradi svoje siromašuosti v domačem mestu strehe nista dobila. In bili so ob jaslicah pastirci, tudi preprosti, neznatni, ubogi, povečini pač tudi nepokvarjenega srca.
Isto nam kaže sv. Cerkev. Kakšne praznike pa je razvrstila okrog rojstva Gospodovega, katere svetnike pa je postavila jaslicam najbliže? Sv. Štefana, nedolžnega, v čistega mladeniča, ,diakona ali apostolom pomočnika in prvega mu-čenca za sv. vero in ime Gospodovo po smrti Gospodovi; sv. Janeza med vsemi apostoli i Gospodovimi najčistejšega, deviško nedolžnega ves čas življenja, mnogo preganjanega za ime Gospodovo; male nedolžne otročiče do drugega leta starosti, v otroški nedolžnosti trpeče in pomorjene za svojega Boga.
Mi se tako radi pritožujemo, če moramo kaj trpeti. Pritožujemo se, mrmramo, kregamo se z Bogom, če smo siromašni, če nas svet ne ceni, kakor si do-mišljujemo, da zaslužimo, če nas poriva v stran, nas zaničuje. Ali se ne bi morali le veseliti, Bogu čast in slavo prepevati! Saj se » vsem tem vendar le bližamo božjemu Detetu v jamicah. Saj smo tem bliže njegovemu sreu, njegovi samovoljno izbraiii siromaščini, za-pušeonasti . in nizkosti, čim, manjši, manj cenjeni in upoštevani, čim bolj zapuščeni in samotni smo. In tem bliže smo njegovemu sfcu, ki je začelo se v prvi sv. noči trpeti za nas, čim več in čim volneje trpimo.
Blizu pa samo, ako smo mu blizu tudi s čistim srcem, da nimamo vsaj smrtnega grelia na sebi. Pojdimo torej k prehlad kemu božjemu Detetu vsi majhni in ponižni; pokleknimo predenj čisti ali vsaj s spokor-nim srcem, da bodemo deležni tudi mi blagoslova svetonočne-ga in tistega sladkega miru, ki nam ga svet ne more dati, ki ga daje in vliva v srca edini Bog.
IVEKI.
Ne žaluj nad izgubo denarja; tako izgubo se še lahko nadomesti; izguba zvestega prijatelja je večja; izguba poguma je še večja; če pa izgubiš značaj, veli da je to največja izguba.
r •
Lennh nima nikdar kake posebne prilike, ali priložnosti.
Če je molčečnost zlato, je klepetanje baker.
_Hstem času, ko je
bil Jezus šele pet let star, sedel je na pragu pred delavnico očetovo v Nazaretn, gnetel je kepico iloviceJci jo je dobil na drugi strani eeete pri lončarju in delal iz nje kukavice. Tako je bil srečen, kakor še nikoli poprej. Vsi otroci so namreč rekli Jezusu, da je Lončar pust . človek, ki se ga ne more omočiti ne s prijaznimi pogledi, ne z besedami, ee bi bile sladke besede kakor med. Zato si pa tudi Jezus ni nikoli upal prositi ga kake reči. Toda glej, komaj je vedel, kako se je zgodilo; samo na pragu je stal in z željnimi pogledi opafcoval soseda, kako dela; in sosed je stopil iz svoje delavnice in mu podaril toliko ilovice, da bi iz nje lahko napravil vinski vrč.
Na pragu sosednje hiše pa je sedel Juda, grdega obraza in rdečih las, po obrazu je i-mel polno plavili lis, obleko pa vso raztrgano, to zadnje samo ostanki in spomini iz ved-nih bojev med pouličnimi paglavci. Sedaj ravno je bil tiho; dražil m nikogar, tudi miren je bil in obdeloval lepo ilovico prav kakor Jezus. Toda te ilovice si ni preskrbel sam in tudi misliti ni mogel na kaj takega; saj se skoro ni u-pal lončarju pred oči; ta ga je imel namreč na sumu, da on prav rad vrže kak kamenček na njegovo krhko blago in bi ga gotovo s palico odpodil. Jezus je bil tisti, ki je delil svojo zalogo ilovice ž njim.
Ko sta otroka dodelala svoje kukavice, nastavila sta jih predse v krogu. Prav take kukavice so bile te, kakor vse i-lovnate kukavice vseh časov, imele so rdečo kepo za noge, da 6o mogle stati, kratke repke, kratek vrat in komaj vidne peruti.
Toda kakor je že bilo, precej se je videl razloček med deli obeh tovarišev. Judovi ptički so bili tako po strani narejeni, da so vedno padali in če se je še tako trudil s svojimi majhnimi, trdimi prstki, vender ni mogel narediti njihovih teles lepo olikanih. Prav izpod čela je včasih pogledal k Jezusu,da bi videl, kako on naredi, da so njegovi ptički gladki, enakomerni kakor hrastovi listi v gozdovih na gori Tabor.
Čim več tičkov je naredil, tem srečnejši se je čutil Jezus. Eden se mu je zdel lepši kakor drugi in s ponosom in ljubeznijo jih je opazoval. Da, to bodo sedaj njegovi drugi pri igrah, njegovi brajtci in sestrice, v njegovi postelji bodo spali, pogovarjali se bodo ž njim, pe-J ii mu bodo svoje pesmi, kadar ga bo mati pustila samega. Nikdar ni bil še tako bogat, in nikoli več ne bo sam in zapuščen.
Mimo je prišel visok vodo-nos, sldjučen pod težkim mehom, precej za njim pa proda-javec sočivja, ki se'je gugal na hrbtu svojega osla mej pleteni košarrami. Vodonos je položil roko na zlatokodrasto glj»-vo Jezusovo in ga povpraševal po njegovih tičkih. Jezus mu je pripovedoval, da imajo imena in da znajo peti. Vsi ti mali ptički so prišli k njemu iz vejih, daljnih. krajev in mu pripovedovali reči, katere sani i vedo. In Jezus j 3 govoril tal-o, da sta vodonos in prodaja! c sočivja za dolgo pozabila na svoje opravke in ga poslu-
VI	•
sala.
In ko sta hotela iti dalje, pokazal je Jezus na Juda in dejal: "Glejta, kako lepe ptičke dela Juda!"
Tu je ostavil prodajalec sočivja svojega osla in vprašal Judo, če imajo tudi njegovi ptički imena in Če znajo peti. Toda Juda o čem takem ni ničesar vede}, trmasto je obmol-čal in ni trenil z očesom od svojega dela; prodajalec sočivja je malo ujezen sunil ene-
je minilo popoldne in soinoe je padlo že tako globoko, da je zamogla njegova svetloba že pri nizkih mestnih v-ratih v mesto; vrata so konča-vala cesto in nosila rimskega prla. In ta solnčna luč, ki je prihajala «edaj proti večeru, je bila rožnordeca in je dajala to svojo barvo vsemu^ kar je prišlo 11a pot. Vse je p obarvala enako: lončarjeve iztJeJ-ke kakor desko, ki je vzdihovala pod mizarjevo žago, in ravno tako tudi belo tkanino* ki je obdajala Marijin obraz.
Najlepše pa se je svetila ta solčna svitloba v inalih lužicah, ki so nastale med kamenjem na cesti. Naenkrat je v teknil Jezus roko v lužo, ki mu je bila najbližja. Prišlo mu jo namreč 11a um, da bi poslikal svoje rujave ptičke s svetlo 80IČ110 svitlobo, ki je vendar vodi, zidovju in sploh vsemu dala neko posebno barvo,
In vesela je bila solčna svitloba, rada se je dala zajeti ka-kor barva iz slikarske skledi-ce. In ko je Jezus potegnil žnjo ilovati ptičke je mimo obležala in jih pokrivala od nog do glave z dijamantnim bles kom.
Juda, ki je sedaj pa sedaj malo pogledal k Jezusu, če je morebiti njegovih ptičk več in so lepše, je zavpil začudenja, ko je videl, da slika Jezus svoje kukavice s solčno svitlobo, ki jo vjame v lužah po cesti. In tudi Joda je skušal ujeti solnčno svitlobo.
Toda svitloba se mu ni dala ujeti. Vsa mu je ušla med prsti; ušla mu je vseeno, če je tudi kolikor mogoče hitro delal in tudi prav malo barve ni mogel dobiti za svoje ptičke.
"Čakaj, Juda" dejal inmu je Jezus. "Jaz pridem iu poali kam tvoje ptičke."
"Ne," dejal je Juda, "ti se jih ne smeš dotekniti. Je 2e dobro, kakor je."
Vstal je. Celo se mu zgu-bančilo in ustnice je stisnil in stopil je s široko stopaljo na ptičke in jih i spremenil drugega za drugim v pioščiiate i-lovnate kepe.
Ko je razrušil svoje ptičke, šel je k Jezusu, ki je sedel in gladil svoje ptičke, ki so se svetili ko dragi kameni. Juda jih je nekaj časa tiho opazovat, potem pa vzdignil nogo in pohodil enega izmed njih. , Ko je Juda 6topil nazaj in je videl malega ptička izpremen-jenega v glino, zdelo se mu je jako dobro, da se je začel na glais smejati, in vzdignil nogo, da bi pohodil še drugega. • "Juda," zaklical je Jezus, "kaj delaš! Ali ne veš, da so živi in da znajo peti?"
A Juda se je smejal in pohodil še enega.
Jezus je začel misliti na pomoč. Juda je bil velik in Jezus ga ni mogel zadržati. Pogledal je, kje je mati. Daleč ni bila, a predno bi mogla prjti, bi Juda tlahko že vse ptičke pohodil. Solfce so prišle Jezusu v oči. Juda je pohodil še tri ptičkov, le trije so bili še nedotaknjeni.
Malo je zameril svojim ptičkom, ki so tako tiho stali in pustili pohoditi. Jezus je zaploskal z rokama, da bi jih vzbudil kvišku in jim je zaklical: Letite, letite!"
In glej, ptički so zaceli gibati s svojimi majhnimi perutnicami in so se tako dvignili do strehe, kjer so bili varni.
I11 ko je Juda videl, da so ptički na Jezusovo besedo res zleteli, je začel jokati. Ruval si je lase, kakor je videl, da delajo stari, če so v veliki stiski in skrbeh, ter se je vrgel Jezusu pred noge.
Tako je ležal in se valjal pred Jezusom v prahu kakor pes, poljuboval je njegove roke in ga prosil, naj vendar v-zdigne noge in ga stare, kakor je on njegove kukavice.
1921. "
I 1 1 I
=
Juda je namreč ljubil Jezusa, občudoval ga je, a ga je obenem sovražil. ^IBBBSB
In Marija, ki je ves čas gledala igro otrok, vstala je, dvignila Judo, posadila ga se bi v naročje in ga božala.
"Ubogi otrok!" govorila mu je. "Ti ne veš, da si poizkusil nekaj, kar ne more nobena živa stvar. Nikoli več ne poizkušaj kaj takega, če nočeš biti najnesramnejši med vsemi ljudmi! Bog ve, kaj bi se zgodilo s tistim izmed nas, ki bi se drznil izkušati se ž Njim, ki slika s solčnkn žarkom in mrtvi ilovci daje življenje?"
Sinovi,
, Božična črtica. Spisal F. B..
Na samotnem bregu stoji samotna kmetija. Sredi samotnega vrta s starimi krivenčas-timi drevesi stoji samotna hiša z okni, ki se zdijo kot žalostne oči, obsijane od blede svetlobe brleče svetiljke.
Vse, kar je okrožalo ta kraj, kar je dihalo v njem in okrog njega, je nosilo na sebi beden pelčat strašne zapaščenosti. Sivo nebo, ki je pokrivalo ta večer zemljo kot težka dlan usode, temna zemlja, ki je bii$ videti, kot da izginja pod nogami in se spušča v brezdno, potok, ki je komaj viden polzel med vrbami in se izliva ob tovarni v reko, kjer je gorela o-11a nema, zapuščena električna luč, vse je bilo pogreznjeno v svojo črno misel tako mirno, ne čakalo več rešitve, ni zganilo no na nebu in
Žalostne oči oken so se zganile. Nekdo se je premaknil v hiši in stopil mimo lučL Zdaj jo jEopet vse mimo iu zapuščeno kot poprej.
Sveti večetr je. Gospodinja injkčerka Anica sta odšli k pol-ne&iici, oče Anton je ostal sam doma. Pot do cerkve je dolga in naporna, oče Anton jo m<*l vojsko oslabel, zato je o-stal za varuha. Pogasili so luči na božičnem drevesu, ob
jaslicah je brlela lučka, sredi mize je stala petrolejka, prižgana za ta rddek praznik.
Oče Anton se je naslonil na blazino, ki je bila pri peči. Ho-
dnevu. Kpt bi trenil, je sedel oče Anton sam za mizo z ženo in hčerjo,sinov ni bilo cena zemlje se je pa potisoČerila, zakaj nihče, ki ni oral, ni jedetl kruli a brez solza.
61i so dnevi, meseci in leta .. Zemlja je izmolzla očetu Antonu vse moči, in kot da blago nima teka, je skopnelo sproti, kot da je postal celi svot en sam ogromen berač z raztrgano malho, ki neprestano sedi pred pragom in čaka na slednje zrno, da vzzori....
Oče Anton se je predramil in misli in pričel zopet moliti. Zamižal je zopeft in poiskal v spominu svoje tri«sinove.>Kot kresnice so švigale nerazločene podobo mimo njega in niti e-nega obraza ni mogel ujeti. Zdelo pa se mu je, daje ori neizrečeno slab in da je zemlja izgubila .oporo. Hiša se je premaknila in drevesa pred hišo. Vsa zemlja polzi v potok, sunkoma in teč« po potoku mimo tovarne, ki je vsa vesela in vesela in svetla, dalje. • O če Anton je ostal na mestu, tem, kjer je« nastalo brezdno in pada, krili z rokama — in pade v svojo hišo.
Kdaj se je dvignil.'in stopil mimo luči? Zdaj sedi za mizo. . Sive lase ima sicer, a je vesel in prešeren ter kadi pi po. Pastirci in Trije Modri se smehljajo; luč trepeta od veselja, samota se je napolnila s toplo radostjo, ura tika-ta-ka na steni.
Na sveti večer mora biti vsa družina zbrana, pa bodi raztresena koderkoli. Kje ste sinovi? Kaj se mudite toliko časa v hlevu pri živini ali kjerkoli stel?
Vrata so se odprla in v sobo je stopil starejši sin Peter. Bil je opravljen v vojaške cape, kožo 11a obrazu je imei "črno, oči so se mu votlo svetile. ' Očeta Antona je spreletela groza, polagoma, jcot ^ sanjah, se mu je» vrnil spomin, ki ga je priklenil na klop kot znjrzlega. Zatrepetal je:
"Peter, ali nisi bil padel v Karpatih? Ali je pismo lagalo?
In čudno. Peter se jo zasmejal tako kot včasih in de-tako včasih: "Vob n cOiu polo/.il sena, testom pa o ta ve. K o j po pra-
Oče Anton je umolknil in vsi so molčali. Oči so se jim 'svetile, na ustnicah je ležal nasmeh.
Očetf Antona je objela groza. Segel je po Petrovo roko, a je umaknil levico predno se ga je dotaknil:
"Peter, spomladi boš moral preorati dolgo njivo ob potoku; jaz nisem mogel vsega.
Tu se je Peter dvignil. 1' 0-če, jaz orjem zemljo s čelom. Žito, ki zraste, so rožer, narejene od tuje roke." Mrtvaški smeh mu je zaigral okrog ust, ledena sapa je dahnila od njega«
V tem sta vstala tudi ostala dva. Ostro so ga zrle njih o-Či, votle, kot da jim gleda skozi čelo. Nasmehnili so se vsi trije hkratu, nato so se obrnili kot na povelje in zapustili izbo, vrata so so zaprla za njimi.
Oče Anton je trepetal, mrzel pot mu je zlezel po h^btu, po telesu ga je! začelo tresti. Videl je še, kako so šli mimo okna, slednji se je ustavil in počasi pogledal v izbo, nato izginil. Na sveti večer, ko mora biti zbrana vsa družina, so ga obiskali sinovi. Soba je izginila, nahajal se je zopet v temnem brezdnu in se dvigal.,...
Ko se jei predramil iz sanj, podobnim nezavesti, je ležal v-
znak na blazini. Moči so ga bile skoro popolnoma zapustile. Pastirci in Trije modri so stali svečanih obrazov in nepremični. V izbi je ležala samota, skozi okno se je režala in objemala srce in napolnjevala dušo.
"Sinovi!" je zaklical v naj-tišjelm kotičku svojega srca, z ljubeznijo, ki jo je tiho čuval skozi leta, z bojaznijo, kot bi sam držal z onemoglima rokama zemljo, da ne zdrči v dolino in kliče pomoči. "Sinovi!"	j(|
Vse je %bilo tiho. ZapuŠče-nost se je znetila v britke kaplje bridkosti, ki so padale starčku med molitivjo iz oči.
tel je zadremati, pa se mu ni dalo. Samota, ki ga je okroža- znikih moram iti zopet po kiajo
la, so jo spremenila v glasen govor, zapuščenost, v kateri so je čutil silno neterečnega, ga je bala ob sence in tolkla v srcu. Strmel je v jaslice. Pastirčki in Trije Modri so klečali čisto mirno, na vseh obrazih sta ležala mir in blaženost. Božično drevesce so je lesketalo. V oknih je ležala tefcna; le tu pa tam se mu je zdelo, da se je prikazal v šipah tuj, spačen obraz, obsijan od luči, ki je strmel bolj, in bolj, oče so mu rastle.
Oče Anton je zamižal; poizkusil je moliti, pa ni mogel; o-čenas se mu jef prelevil v tiho razmišljanje, stotero čudnih podob mu je plesalo pred očmi.
Pred leti joi podedoval to kmetijo. Pripeljal je zalo nevesto v hišo in se je uprl z rokama, kot bi hbteH v enem dnevu dvigniti zemljo, ki se jo zdaj imenovala njegova in ki ni bila v najboljšem stanju. Nikoli ni rekel tega, a mnogokrat je! pomislil,da je s svojim delom odkupil znova vsako drobtino grude. Svojim trbm sinovom, ki so* se mu narodili zapovrstjo, je hotel zagotoviti življenje 11a zemlji, ki je nosila njegovo ime in pečat njegovega truda. Vesel in ponosen je bil v sine, ko jih je-videl stopati velike in močne za plugom, kopati ledino, iz katere so rastle nove njive in nov dom.
Pa je prišlo, kot bi posekal drevo. Slike so tako pisane, da mrgolijo v spominu, kot v očesu, če/ pogledaš v solnce. Dolgi transporti, vesti kot strele, jok in beda, strah in obup, vse v enem srcu, vse v esnem
Več sreče in zadovoljnosti jo v kaki priprosti koči na zemlji, kakor v vselv zlatih gradovih v oblakih.
v svisli."
Oče Anton ni imel časa pomisliti iu si razjasniti prika-zne, ko so se vrata odprla znova in Vstopil je France. Ta je bil porastel, s kučmo na glavi in zavit v dolgo rusko suknjo. Gledal je temno, kakor kozak, le na ustih mu je igral Čuden smehljaj,
• Peter je sedel za mizo, k njemu je prisedel France, ki se ni odkril.	,
"Ali se nisi izgubil v ruskem ujetništvu, France! Štiri ieta že nimamo glasu od tebe."
Kot da ni slišal teh besed, je odgovoril: "Drv je do-,
volj v veži: po praznikih jih bom pripeljal zopet."
Na te besedo je stal na vratih tretji sin Tomaž. Prepa-lih lic in žalostnih oči je pogledal 11a očeta v kot tu.
«
Ali nisi umrl v laškem ujetništvu?" je pomislil oče, a dejal ni ničesar, zato je molčal tudi sin. S počasnimi koraki 1 je stopil k mizi in sedel na stol.
Nelkaj časa so molčali vsi. Gledali so se, ko da si imajo povedati stotero stvari, a jim čudna sila tišči besedo v grlu.
Slednjič je spregovoril oče: "Mislil scfm, da vas ne bom videl več. Vedel sem, da če ste
živi, se povrnete nocoj. No- '-b ~	„ "V"1^?'
. ., 1 • v	, . iJ0 mia nasuta zmrznjena in ia
coj jcJ sveti večer. Pet let sol«	linija.
smo le
Božični večer 1915 v ruskem ujetništvu.
Opisuje Jos. šušteršič. .«
Bilo je pred Božičem omenjenega le-ta, v bližini glavnega mesta Petrograda, zaposlenih
2000 nw» na novi železniški progi, katera se je gradila 65 km. na dolgo, in se! cepi pri "Varšavski železnici dorogi" na postaji M finska ja, ter drži do mesteca Volosovo. Ob tej naznačeni progi je bilo nanovo iz svežega leta postavljenih veliko barak, nekatere še v zemljo vkopane in z zemljo pokrite, v katere smo se imselili 7.*novembra, prišedši iz Kazan-ske gubernije iz mesta Cisto-pol, katero stoji 0b reki Kama. V teh barakah smo bili porazdeljeni po 60 do 100 mož, in sicer mešano po narodnostih!, kar jih je pač premogla pokojna avstro-ogrska mernar-hija. •
Baraka, v katero sem prišel S svojimi šestimi tovariši Slo-
venci, jo bila nizka, zprtraj 2 metra 20 cm. visoka, imela je samo eno malo okno; pa^ v nji je bila zložena iz kupa kamenja; od stropa je kar deževalo, ker je bil narejen iz sveža po-seka-nega lesa, nad stropom pa
s snegom namesana "Prične" na katerih
ubijali mojo zemljo, ubili ie
.	v ,	. V. .	...	"»vvim otuu 1*3
Sta0; tU* V1r'p7JI T& s° dvojne, ona vrh Star som. Ti, Peter, dobiš drugih, narejene iz svežih kmetijo, koj J0 prcpzšem nate. dosk> lla kateYJe S()
France ti si .sezidaj hišo na žili malo Zne, LiZ '
le.'mi ki jo preorana, km ie morali čttfcpar dni vrači ,
Se r«fc ho obde'al sam. Vi ^ je p^a pojohla'
Tomaž, * itak rokodelec...." jkra, kakoršua je bila tudi
sino
na-
ša obleka, s katero smo se po-1 krivali. Sedeli na "pričnah"i
GLASILO K. ,
■
ni bilo mogoče, treba se je bilo' zavlečti na nje po vseh štirih.
Bil silen smrad, ko se je vse skupaj parilo, da je pri-;.(»(lšemi%Je svežega zraka kar sapo zapiralo.
Zvečer smo imeli samo eno svetilko, da smo pri taki veliki baraki, v kateri nas je živelo 90 mož, imeli vedno temo. Uši smo imeli toliko, da ni mogoče popisati. Snažiti je bilo skoraj nemogoče, ker je bilo pranje zelo težavno; vsled hudega mraza je vse v rokah zmrznilo, in to perilo jo bilo treba zopet v baraki posušiti, da je bil nastal še večji smrad.
Na delo so nas gonili prav strogo, ko j po prihodu prvi da smo šli z lopatami in krampi kopat zmrznjeno zemljo in jo vozit v samokolnicah na označeno črto. Kjer smo kopali jd bilo vse polno parobkov, s katerimi smo se zelo mučili, da smo jih izruvali in prišli do zemlje; zakaj na mestu, kjer teče ta želeizniška proga, je bil sam gozd, in so morali najpr-vo posekati drevje tam, koder je bila začrtana proga.
Sneg je žel 1 meter visoko (10. nov.) pokrival zemljo, in mraz nas je neusmiljeno pre-stresal do kosti, parkrat smo si zanetili ogenj, da bi si tu in tam ogreli otrple ude, toda, ko je stražnik to opazil nam je vselej pogasil ogenj, da si nismo mogli ne smeli pogreti od-revenelih rok in nog.
Strašna zima, 30 do 40 stopinj mraza, a mi smo bili lahko napravljeni, ne boljše ko poleti, obleka je bia že zelo razpadla, čeivlji so bili raztrgani, bili smo brez gorkega perila in rokavic, in take so nas neusmiljeno gonili s palicami in jermeni na delo. Kdor je bil bolan, je) moral dati svoje čevlje drugemu, kakor tudi plašč, da ga je oblekel ta, ki ga ni imel.
Vsled ostreiga mraza, slabe hrane in nezdrave močvirske vode, katera je bila rudeča ko čaj, smo polagama vsi oboleli, dden za drugim, z našo boleznijo je prišlo tako daleč, da je bilo od 90 mož samo 10 zdravi^ in sposobnih za delo. Razširil se je med nami trebušni tifus. Zdravnika ni bilo v bližini hobenega, iz Petrograda se je pripeljal po enkrat na teden ali vsakih 14 dni ter obiskoval po barakah in dajal kake pa vsaj tudi škodovali, ne. Kadar so bili veiiki sneženi zameti, pa sploh ni mogel priti, da tudi po celi mesec ga ni bi-lo.
24. decembra je bil eden najbolj mrzlih dni. Toplomer je kazal 40 stopinj pod ničlo. Strah in groza! Pa tudi ta dan nas niso pustili bratci v naših oguljenih capah v baraki, ampak izgnali so nas' 10 mož še na delo, drugi so bili že vsi bolni.
Rusi in begunci niso mogli v takih dneh mraza prestajati, ko »o vendar bili na čudežne načine zaviti v kužuhe, a mi smo morali prestati ta mraz, ker smo bili sužnji L Zdržali smo tudi ta dan in prišli vsi
premrznjeni v barako, kjer so se nam polagoma otajali udje in odpadle od brk in brade le-detne sveče.	^
Nastopala je noč. Sveti božični večer. Ko smo se napi-li čaja in povžili nekoliko slabo pečenega kruha smo utrujeni sedli še zdravi tovariši skupaj in si pripovedovali razne dogodke iz minulega časa, ddkar 8mo od doma, vzbujali razne spomine, kakor smo vsako leto željno pričakovali teh veselih praznikov, in, ko smo bili S® otroci, kako smo se radova-li lepih jaslic, božičnega drevesca itd. "O blažena leta nedolžnih otrok, vi imate veselje
brez težkih nadlog!" — A kako je z nami letos T' Kakor na
smrt obsojeni, večinoma vsi bolni stokajo .tovariši od slabosti; par nas je še zdraviliški
pa tudi v strahu pričakujemo, kedaj so nas poloti bolezen. Zapuščeni smo sredi gozda, kjer gospodarijo Še divje zveri; v vlaini baraki, nas nadleguje nedjubi mrčes, za ležišče gole deske. — kot najhujši hudodelci in razbojniki — ločeni od sveta, kakor ubogi gobavci na otoku Madagaskarju. Velikokrat s<* je pripetiilo, da smo ležali v baraki vsi skupaj pomešani, mrtvi, bolniki in zdravi. In ravno to noč nam je zopet en Hrvat umrl. Slovenec Tomaž Vršnik, doma iz Nove Štifto pri Gornjem gradu, se je pa tudi poleg mene s smrtjo boril. Peljali so ga drugi dan v bolnišnico z mrtvim Hrvatom. Vršnik je pa tudi še isti dan umrl.
NeJkaterim se je zmešalo, da so bili kot pravi norci, kričali so in besnili, da jih ni bilo mogoče ukrotiti, dva sta pa ušla ter blodila po gozdu in zmrzni la.
Tak je bil naš sv. večer v Rusiji v letu 1915. Vsakdo si la hko predstavlja, v kako obupnem položaju smo bili. Na smrt bolni, pa ni bilo duhovnika, da bi nas bil potolažil 8 to lazili sv. vere, — ne zdravnika, da bi nam bil pomagal, s kakim zdravilom, ako je bilo še kaj pomagati, — ne dragih domačih, da bi nam iz ljubezni kaj postregli, ne nikogar. Živeli smo v prepričanju, da za nas ni nikake rešitve več, nego, da stoji pred nami lo neizogibna smrt, katera je že rešila v tem kraju 20 odstotkov naših tovarišem nadaljnega trpljenja.
Stopil sem k okencu in žalostno, otožno gledal v krasno noč, misli na ljubi domači kraj, na drago mamico, po kateri mi je neizrečeno koprnelo srce. A-li jo bom še kedaj videl? Bog ve, kako tudi ona misli na svojo boril. Peljali so ga dru-jega sina v daljni Rusiji ? Mesto nekdanjega slovesnega
streljanja iz topičev, se je slišalo okrog nas vsled hudega mraza le pokanje dreves; mesto prijetnega božičnega zvonenja se je čulo le šumenje pod sne-^ gom lomečih se . vej. Iznad mogočnih jelovih in brezovih dreves so na sinjem nebu bles-tile božje zvezdice in svetile v spomin na krasne nekdoni" božične Tioči. — Luna v polnem s; jaju je razsvetljevala gozd, 1'osebno vitke	s ru-gom
pokrito, katere nuj lA me spominjale na bo/iero drevj«ee, obložfLo z ra.vV.iv- dobrim in lepimi darovi. S svojim svetlim ob' hzom je rv.'-utno pt gle dala skozi okno v to revno bivališče, kjer je ležalo okrog 70 bolnikov, pozorno je svetila, kakor bi jim prinašala pozdrave od svojcev iz daljne domovine rekoč: Tudi pri vaših dragih jaz svetim in vem
da ravno tako kakor vi želijo slišati blažene besede "Mir na zemo-lji ljudem,,, katerega narodi tako hrepeneče želijo. Bil smo prisiljeni iti moriti nedolžne ljudi v korist nekaterim mogotcoon, kakor nekdaj Hero-deževi vojaki, ko so morili nedolžne otroke, zato ker se jo Herod bal za svoj sedež. Take in enake misli so mi rojile po glavi, ko sem stal pri okencu in gledal v mesečno svetlo noč, dokler se nisem vrgel u-trujen na svoje ležišče polog smrtno bolnega tovariša.
21. DECEMBRA 1921.
—-
I znanem Brock way u, P.O. l^ce,
•/Minn Tam je preživel med Dne 14. decembra t. 1. jo pn ^ za(lllja hUl svojega živ-
svojih sorodnikih (dveh sest- Ijenja.
rah m nečaku)
Minil, nanagloma preminul Rt. Rev. Jakob Trobec, poslednji izmed peterih slovenskih škofov v Ameriki. Pred njim so se že v večnost preselili naši škofje: Baraga, Mrak, Vrtin in Starilm. 1
Vest o nepričakovani smrti mil. škofa Trobca, ki je došla našemu župniku Rev. J. Plev-niku dne 14. dec. zvečer nas je gotovo nad vse pretresla in ganila, saj je vendar ameriška Slovenija s pok. škofom Trobcem izgubila svojega zadnjega cerkvenega kneza, dobrega o-četa in vodnika; naša K. S. K. J. pa svojega častnega člana.
O' delovanju * in zaslugah preminulega škofa Trobca za ameriške Slovence bi se dalo napisati veliko knjigo. Lahko trdimo, da je baš pok. škof Trobec izmed vseh njegovih, že pokojnih sovrstnikov za ame-
Pok. mil g. škof Trobec je rad obiskaval slovenske župnije po Ameriki, posebno pa našo v Jolietu, kjer smo ga videli večkrat ob raznih slovesnostih pred oltarjem, kakor tudi na prižnici, da je spodbujal rojake v domačem jeziku za vero in narod. Zadnjič je bil v Jolietu na jubilejni, konvenciji K. S. K. Jednoto, kamor smo ga povabili, BiVŠunv delegatom minule konvencije bodo gotovo še v spominu k-rasme besede mil. škofa Trobca, katere je zbranim govoril pri pontifikalni sv. maši v cerkvi sv. Jožefa.
Poleg mnogih drugih vrlin, ki so krasile pokojnika naj o-menimo njegovo darežljivo in usmiljeno srce do revnih. Se ko je služboval v St. Clondu, je večkrat na njegova vrata potrkal kak Slovenec za pomoč [ in celo prenočišče. Nekoč je
t RIGHT REV. JAMES TROBEC.
Ameriška zd&vila za Rusijo.
Washington, D. C. 18. dec.—
Vsled določbe kongresa bo vojni dflpartroent izročil Ameriški pomožni administraciji del svoje preostale zaloge zdravil in raznih potrebščin za bolnišnice za razdelitev med nesrečne Ruse. Vrednost tega blaga znaša 4 milijone dolarjev.
riško Slovenijo največ dobrega storil tekom njegovega 57 letnega bivanja v Združenih državah. O Ameriki se je pokojnik izrazil, da je naša nevesta; Slovenja pa naša mati.
Pokojni škof Trobec je bil rojen 10. jul. 1835 v Logu pri Polhovem gradcu na Gorenjskem. Gimnazijo in dva letnika bogoslovja je dovršil v Ljubljani. L. 1864, ko je prišel iz Amerike sloveči slovenski misijonar Rev. F. X. Pire,da bi v Sloveniji dobil več pomočnikov za misijone, se mu je pridružil 4udi mladi Trobec. Bo-goslovske študije je potem Trobec dovršil v opatiji St. Vincent, Pa., in je bil posvečen v mašnika 8. sept. 1865 v St. Paulu, Minn. Kmalu za tem je j selbini Sv. Štefana, Minn., kjer šel k Monsignorju Buhu v Bel-,so ga položili k večnemu počit-
pok. šk6f Trobec dal nekemu potujočemu rojaku svojo lastno posteljo na razpolago za prenočišče, sam pa je spal na stolu pri mizi; bil je torej v resmici pravi in skrbni oče u-bogih; radi tega ni nobenega premoženja zapustil. Mnogo je tudi pomagal svojim ožjim sorodnikom v starem kraju in v Ameriki.
Naša K. S. K. J. je na konvenciji v Pueblo, Colo. 1. 1898 imenovala škofa Trobca častnim članom za njegove zaslu-sluge. Pok. škof Trobec se je tudi označene konvencije na povabilo vdeležil.
Pogreb velezaslužnega škofa Trobca se je vršil dne 19. t. m. v slovenski farmerski na-
je Prairie, Minn, za 'kaplana, L>1866. je postal župnik v Wabasha, Minn., kjer je župniko-val nad 20 let. V 1. 1887, je bil premeščen za mestnega župnika pri cerkvi sv. Neže v St. Paulu, katero je ustanovil, in v •10 letih je postala največja župnija .v velikem mestu.
Dne 28jul. 1897 je prejel župnik Jakob Trobec obvestilo iz Rima, da ga je papež imenoval za škofa v St. Cloud, Minn, dne 6. julija. Istega leta ga je nadškof Ireland posvetil v škofa ob navzočnosti škofa Verti-na iz Marquette, Mich., nadškofa Fr. Ks. Katzerja iz Mil-wukee, Wis. in še 7 drugih škofov, pri tej slovesnosti je bilo tudi navzočih nad 100 duhovnikov in nebroj vernikov.
Pred več leti je dtopil Škof Trobec v zasluženi pokoj in se preselil iz St. Clouda k svoje: mu nrčaku Rev. J. Trobcu, župniku pri cerkvi sv. Štefana v
ku. Pogreba se je gotovo udeležilo tudi številno naših slovenskih duhovnikov, med katerimi je bil tudi naš domači g. župnik Rev. John Plevnik, ki je v imenu K. S. K. J. položil venec na pokojnikovo krsto.
Imel mil. škofa Jakob Trobca bo ostalo v zgodovini a-meriških Slovencev za vedno z zlatimi črkami zapisano Večna slava njegovemu sporni nu!
Lokalne vesti.
Iz zadnjega "Glasnika" cerkve sv. Jožefa posnetaamo sledeče:
Božič. — Veseli božični prazniki se ram približujejo. In kdor želli obhajati praznike v pravem veselju in radosti, naj se sedaj pripravi na spomin Rojstva Gospodovega z molitvijo in dobrimi deli; vsaj'ad-ventni^ča« je» čas priprave za naša srca, da se v njih naseli pravimir Božji, .. kakoršnega nam želi sv. Cerkve za veseie božične praznike.
Na Božični dan bodo v cerkvi sv. Jožefa sv. maše v naslednjem redu: I. Slovesna peta sv. maša z leviti ob 5. uri zjutraj; tihe sv. maše ob pol 7., 7., 8. in 9. uri II. Peta sv. maša ob 10. uri.
Priporočamo se vsem fara-nom za običajno božično darilo za cerkev sv. Jožefa.
Opomba uredništva: Kakor se nam poroča iz. krogov Cerkvenega pevskega zbora, se bo na božični dan ob 5.zj. in ob 10. pelo krasno latinsko mašo (Edvarda Marz-a v F) v mošanem zboru; poleg tega bodo službo božjo poveličevale naše milododenče slovenske božične pesmi.
Farni Klub. — Marsikateri naš faran se je že izrazil: kako dobro bi bilo zr\ našo mladino, če bi ;mela kak prostor, kjor bi so lahko shajala in pošteno zabavala. . In glejte: Sedaj se je nam posrečilo dobiti prostor v naši dvorani "Slovenija", kakor ste vabljeni vsi fa-rani: Mlodi in stari, da pridete, kadar vam je dolgčas in se želite pošteno zabavati in raz-, veseliti tefr srečati svoje znance. Ta prostor naj bi bil zbirališče vseh — ki želijo poštene zabave in noštenega razvedrila. Naredimo tedaj prostor na 801 N. Chicago Street v resnici — farni klub in prostor poštene zabave. Vsak faran je dobrodošel!.
—	Novoimenovani pomožni škof v Chicagu Rt. Rev. E. F. Hoban bo dne 21. de<T dop. na slovesen način v nadškofiji Katedrali ustoličien. Posvečenje bo izvršil mil. nadškof Munde-' lein.
—	Umrl je« danes teden 16: mesecev stari Robert Papež, I sinček rojaka John Papež-a na 107 Claj St. Prizadetim sta-rišem naše sožaljeil
.— Nevarni operaciji na želodcu se je dne 17. t.m. v bol-
nišnici sv. Jožefa podvrgel cerkovnik naše cerkve sobr. Jakob 'Vode. Operacijo je uspešno
izvršil Dr M. J. Ivec.
—	Podporno in izobraževal, društvo "Triglav" priredi v
(nedeljo dne 8. jan. prih. leta rpopoldne in zvečer v župnijski '"Slovenija" dvorani' krasno novo narodno igro "Tihotapci," na katero vse prijatelje dramatike že danofs opominjamo.
—	Novim poštarjem mesta Joliet je bil po preids. Hardin-gu te dni imenovan Mr Ilngh H. Bolton, bivši večletni pismo-noša in sedanji uradnik First National banke.
OBJAVA. Iz urada K. S. Doma 57th St.
Pittsburgh, Pa.
se naznanja vsem delničarjem in članomm, da bomo^priredili na starega leta (Silvestrov) večer (di^e 31. decembra 1921) banket v lastnem Domu. Zatorej se prosijo vsi delničarji in člani, da se našega banketa v polnem številu udeležijo; vstopnina bo $1 za družino.
Vsi oni delničarji, ki so kupili delnice že od začetka, ko se je dom zidal, ali so zdaj še delničarji ali ne, bodo postali častni člani K. S. Doma za celo življenje in ne bodo plačali nobene članarine v to velevaž-no delo. Vsi delničarji od začetka bodo dobili na banketu časten znak za njihovo trudapolno delo; znaki bodo zlati; na sredi znaka bo slika K. S. Doma; o-koli pa bo napis: "Častni član K. S. Doma.,,
Upam da bo na Silvestrov večer udeležba velika od strani delničarjev in članov.
Vsem delničarjem in članom in rojakom iz pittsburške naselbine voščim vesele božične praznike in srečno novo leto 1922.
Z odličnijn spoštovanjem Frank Trempush, tajnik.
(Advert is.)
Po nedolžnem v ječi. Nashville, Tenn., 18. dec. —»
Guverner Taylor je danes po-milostil kaznjenca Frank Di-etel-a iz Union Citiv, ki je bil še pred 8 leti obdolžen umora Georgo Wehmana in po nedolžnem obsojen v dosmrtno ječo.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. E. J.
izdeluje EMIL BACHMAN '2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI.
Dunajčani iztirali komuniste.
Dunaj, 18. dec. — Policija je dognala, da so za zadnje nemire na Dunaju odgovorni pristaši Bela Ivun-a, ,bivšega ogr.
skega voditetja komunistpv. To je povzročio izgon vseh ku-munističnih voditeljev iz Dunaja.
Nekateri možje se sami iz-preobrnejo, druge pa izpreobr-nejjo njih žene.
H
Established 1857 '
Božični prazniki
nas navdajajo, da tem potom izražamo vsem našim številnim prijateljem tega mesta v imenu te banke:
ISKRENA BOŽIČNA VOŠČILA
ter
ZDRAVO, USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO!
Vsakdo izmed nas in vsi, nastopimo novo leto z novim upanjem in trdnimi sklepi, da bo-ZZ) mo, svoje nrferte po naši najboljši možnosti uspešno izvršili!
lote t Združenih dtUmk
___ H-—-
UrednUtro in uprarpiitvo:	___'A
1004 N. Chicago St	JOLIET, ILL
^^	Telefon iMk	,
*" ■ i . "
iki^Li^	_ Naroeatow ......................$1.20
................. ........|xoo
Kb inozemstvo .....................................................$3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA
MaJntalhtt! by end in the interest of the order. — ■ --------
' _Issued every Wednesday.___
OFFICE:	- „,
1004 N. Chicago St	_ ^	JOLIET, ILL
Phone: 1048.___
Subscription prices
For Members, per year......................... ..................... "J
For Nonmembers ........»....*>..«..%....................
For Foreign Coon trie«......-r..a..................................'
Vsem uradnikom (icaan) krajevnih društev, cenjenim članom in članicam K. S. K. J.
ŽELIM VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO, VESELO IN USPEŠNO NOVO LETO.
Josip Sitar, predsednik K. S. K. J.
PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO, VESELO NOVO LETO!
Žel^m V9em odbornikom in odbornicam krajevnih društev, vsemu članstvu naše Jednote in prijateljem ter znancem!
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K.BK. Jednote Joliet, BI.
je imelo v nedeljo, dne 11. dee, glavno letno zborovanje in volitev uradnikov za prihodnje leto 1922. V odbor so izvoljeni sledeči glani: Predsednik Joseph Klepec podpredsednik Joseph Klemen ( ič: tajnik Joseph Paniau; zapi snikar Joseph Wolf; blagajnik Štefan Stanfel; Nadzorniki Jos Marinčič, Ant. Nemanich, ml. John Težak; Zastavonoše: Mih. Mušie in Mihael Žagar, maršal John Šukle, ravnatelj Joseph Kondus Nadalje uljudno opomnim vse tiste člane, kateri pri društvu kaj dolgujejo, da bi vsaki svoji dolg poplačal pred koncem tega leta in s tem mi boste olajšali! delo pri zaključku celoletnega računa.
I Vsem članom in članicam vesej Se božične praznike in srečno noj kro leto!
I Sobratski pozdrav vsem skupaj!
Joseph Panian, tajnik.
Uredništvo in upravništvo "GLASILA K. S- K. JEDNOTE"
želi vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., starim in novim odbornikom (icam) krajevnih društev, vsemu članstvu naše Jednote, sotrudnikom in čitateljem lista ZDRAVE, .VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO.
Ivan Zupan, urednik.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 Soudan, Minn. *
Iz urada tajnika gorinavedene ga društva se naznanja, da smo i-meli dne 11. dec. glavno zborovanje in volitev odbora za leto 1922; v društveni odbor so bili izvoljeni sledeči:
Predsednik Pavel Verban, box 771, Soudan, Minn.: .podpredsednik John Dragovan: I. tajnik Prank Svajgcr box 835 Soudan, Minn.; IL tajnik Anton Erčul; blagajnik George Nemaiiič; zastopnik John Tekavc box 770 Soudan, Minn.; gospodarski odbor: Mihael Mušič, Josip Koški, John I>rula; bolniški odbor: Frank Ob lak, Stefan Ahčin, John Vaida; redarja Josip Vaida in John Matjaš-ič; zastavonoše John Tpkavc, Anton Japel.
Sobratski pozdrav,
Josip Oblak.
Uradno naznanilo
LETNO ZBOROVANJ E GLAVNEGA ODBORA.
Letno zborovanje glavnega odbora K. S. K. Jednote se prične 23. januarja 1922. Ker je več važnih zadev za rešiti, zaradi tega je glavni predsednik Jednote brat Josip Sitar odločil, da se k zborovanju pozove vse glavne uradnike.
Z revizijo knjig in računov sobo pričelo 23. januarja ob deveti uri dopoldan. Zato se prosi vse gg. nadzonii'ke, da se pravočasno sestane jo v glavnem uradu.
Vsi ostali gg. glavni odborniki, pa se prosijo, da se snidejo v glavnem uradu dne 25. januarja popoldne.
Krajevna društva, ki imajo kako priporočilo, prošnjo ali pritožbo glavnemu odboru za predložiti, naj pošljejo tozadevno priporočilo prošnjo ali pritožbo na glavni urad najkasneje do 25. jan. 1922.
Za glavni urad K, S. K. Jednote.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik. _i_
KONVENČNI ASESMENT.
Clen IV., točka 18, stran 28 Jednotnih pravil se glasi: "Vozne stroške delegatov (in j) in dnevnice se plača iz Jednotine blagajne,'za kar naj se razpiše posebni asesment 10c mesečno na vsakega člana (ico), in sicer začenši s 1 januarjem leta 1922." /
I* predstoječega pravila je razvidno, da se ima s 1. januarjem prihodnjega leta razpisati na vsakega člana in članico posebni asesment mesečno 10c za pokritje konvenčnih stroškov. Zaradi tega se tem potom opozarja vse cenj. društvene tajnike in tajnice, da to vpoštevati blagovolijo in uredijo knjige za prihodnje leto v smislu zgoraj omenjene točke Jednotinih pravil. Ravno tako naj se društveni tajniki(ice) ravnajo pri izdaji potnih listov za prihodnje leto.
Nekatera društva so poslala na urad Jednote pritožbe proti sklepu minule konvencije, ki določuje, da se plača vožne stroške in dnevnino iz jednotine blagajne, ter zahtevajo, da ostane po starem; to je, da vsako društvo samo trpi stroške društvene ga odposlanca, oziroma delegata.
V svrho teh protestov se bo vršilo zborovanje glavnega odbora Jednote prihodnji mesec. ' Vse pritožbe in proteste se bo edboru predložilo in če odbor določi, se bo to zadevo predložilo članstvu potom splošnega glasovanja v razpravo in kakor bo članstvo določilo, tako se bo potem ravnalo. DO ONEGA ČASA PA OSTANE ZGORAJ OMENJENA TOČKA 18 JEDNOTINIH PRAVIL PRAVOMOČNA IN VSAK ČLAN(ICA) JE DOLŽAN (A) PLAČATI POLEG SEDANJEGA REDNEGA AH8MENTA TUDI POSEBNI ASESMENT 10c MESEČNO. 2a glavni urad K.S.K- Jednote,
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Iz urada dr. sv. Družine št. 5. K.
S. K. J.
se naznanja vsem članom in članicam, da je naše društvo sklenilo dne 4. dec. 1921, da priredi veselico v prid bolniške blagajne na Silvestrov večer dne 31. dec 1921 pri rojaku Mihael Žabkar na 1219' prva cesta. Začetek ob 12. uri o-poldne.
Torej se vabi vse člane in članice La Sallskih društev in druge rojake da nas ta dan obiščete za dobro postrežbo bo preskrbe! društveni odbor.
Posebno pa opozarjam društvene člane da, kdor se ne udeleži te veselice, plača en dolar v prid društvene blagajne. Torej na svidenje na Silvestrov večer!
Frank Strehar, tajnik.
Društvo Marije Device št. 33 Pittsburgh, Pa.
S tem naznanjam članom -našega društva, da so bili na glavni s?ji 4. dec. izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje leto: Predsednik Josip Ivanušič; po^preds. Štefan Frankovič; tajnik Math Pavlakovich; zapisnikar George Starešinic; blagajnik Peter Balkovec; zastopnik John Filipčič; bolniški obiskovalec Jos.# Adleš,ič; nadzorniki I Ivan Tičarie, II Josip Balkovec, III. Nick Zunicli
porotniki Pavel Žugečič, Mihael Vidina, Peter Ivančič; maršala Mrfth Tomec in Mihael Vidina; zastavonoše Math Rogi-na ml. in Nick Kroteč; vratar George Cvibovšek st.
Nadalje se zahvalim vsem ceni. društvenikom za složno delovanje v teikočem letu, in želim,da bi tudi prihodnje leto tako v slogi delovali v korist društva. K sklepu žolim vesele božične' praznike, srečno novo leto in mnogo uspeha v-8®jp:U članstvu K.S.K.J.
Sobratski pozdrav Math Pavlakovič, tajn.
Dr. sv. Alojzija št. 47 Chicago, IU.
Naše društvo je imelo svojo redno, oziroma glavno letno io dne 11. decembra in volitev odbornikov za prihodnje leto: izvoljeni so bili sledeči uradniki;
Predsednik John K oče vaj, ,'po&p:"*'<! sedi lik Frank KozjeS, j[I. tajnik Peter Kure, zapisni-
kar Josip Stefanic, blagajnik Math Kremesec, zastopnik Martin Kremest*, nadzorniki: Rajmond Maroš, John Simec in Martin fetric; vratar Anton Šmid.
S pozdravom
Peter Kure, tajnik.
I* urada dr. Mar. Sed. žalosti št.
50 N. S.Pittsburgh, Pa.
Na glavni seji meseca decembra so bili izvoljeni sledeči uradniki našega društva za leto 1922:
Predsednik John Mravinz, pod-preds. John Stajduhar; tajnik Frank Golobič; blagajnik Josip Dolmovič; zapisnikar Math Iva-nich ; zastopnik Josip Šnelffr; bolniški nadzornik John Golobič 5730 Butler St. Pbgh, Pa.; društveni nadzorniki: John Gašperič, Frank Prsetič in Math Kunič; maršal Frank Berkopec; zastano-ša (amer. zastave) John Slapar, (društ. zastave) George Flajnik II.
Ob enem je društvo sklenilo, da se določi PROSTO PRISTOPNINO V DRUŠTVO za dobo prvih treh mesecev leta 1922 to je: januar, februar in marc, toda lfe za mlade člane (ice) v starosti od 16. do 21. leta!
Zdaj pa le korajžo cenjeni mi člani in članice! Ako pripeljete vsak po enega novega kandidata (injo), bi nas bilo lahko do tedaj še enkrat toliko ali 558 (petsto osemin petdeset!) Potrudite se torej malo pa bo šlo; kaj ne, to bi bil lep napredek za društvo in Jednoto?
Tem potom opominjam nekatere člane, da bi bolj redno plačevali svoje društvene prispevke, ker le na ta način more tajnik, kakwr tudi blagajnik lahko račune v redu držati.
Člane na potnih listih pa prosim, da si preskrbijo potne liste za nadaljnih 6 mesecev, ker to se zahteva od vsakega društvenika (iee) ki se nahaja izven društvenega sedeža.
In še nekaj! Kaj pa z Mladinskim oddelkom? Bratje in sestre! Ti mladi Člani so korenine društvo in Jednote. Ako ne bo teh, bo n^še podporno drevo kmalo usahnilo, te korenine moramo vedno zalivati in paziti da jbodo pognale še močnejše deblo, veje in liste. Priporočam Vam torej, da jia prihodnji seji vpišete svoje otroke v ta prekoristni oddelek. Ta naš oddelek bi se kmalo pomnožil z 155 na 310 mladih članov(ic). Ali bi ne bil to lep napredek za društvo in Jednoto T Pričakujmo torej v letu 1922 največ napredka Uyr uspeha!
Zdaj pa želim dr. Marije Sedem Žalosti in dieni nam K.S.K. Jed-noti, ter vsem članom(icam) mnogo sreče tako tudi onim, ki nameravajo pod naše okrilje pristopiti. VeSelc božične praznike in uspešno novo leto! . Sobratski pozdrav
Frank Golobič, tajnik. 4813 Hatfield St.Pbgh, Pa.
naj si vsi vzamejo naznanje, da otroci ne bodo predolgo ca: kali. Vsak član in članica plača 10c več prihodnji mesec za takozvani konvenčni ases-ment.	3M
Konečno želim obilo uspeha novoizvoljenemu odboru, ter voščim vesele božične praznike vsemu članstvu. Pozdrav
Math Ivanetich,
bivši tajnik.
NAZNANILO IN VOŠČILO.
Vsem tistim članom društva sv. Lovrenca št. 63 K.S.KJednote, ki se niso udeležili letne seje, se na tem mestu naznanja, da je izvoljen sledeči odbor za leto 1922:
Predsednik Anton Globokar
Podpreds. Andrej Slak.
Tajnik Anton Kordan.
II. tajnik Joseph Trček.
pom. tajnik Ariton Giiha.
Zapisnikar Anton Blatnik.
Blagajnik Ignac Godec.
Zastopnik Jakob Jančar.
Nadzorniki: Jakob Resnik, Fr. Perko in Alois Globokar. Odboru in vsem članomm in članicam dr. sv. Lovrenca, kakor tudi vsem članom (icam) K.S.K.J. voščim vesele božične praznike in ob enem srečno novo leto.
Z bratskim pozdrvom
..Anton Kordan, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111 je imelo svoje letno zborovanje v nedeljo 11. dec. in volitev novega odbora za leto 1922* V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Frank Jerina; podpredsednik Frank Furlan; tajnik John U-mek; zapisnikar Frank Barle; blagajnik Karol Drobnič; zastopnik Frank Opeka; Avgust Cepon, Frank Novak in John Hcrauer zastavonoše; Frank Gortiša maršal; John Gram-povčnik reditelj; John Bogo-taj vratar, Jožef Drašler bolniški odb. za 10 cesto in okolico; Frank Petkovšek; odb. za Market SI. in okolico; društ. zdrav. t)r. L. B. Jolley; za kan.
zdravniku voditi John .Opeka. Društvene seje se vrše, v-sako drugo nedeljo v mesecu ob pol dveh popoludne v Frank Opekovi dvorani.
Vse zadeve tikajoče se društva sv. Jožefa št. 53. naj se po 1. jan. pošiljajo na naslov novo izvoljenega tajnika Mr. John Umek, 1426 McAlister Ave. Waukegan, 111.
Vsem .onim, ki pošiljajo a-esment po otfokih naznanjam, da prihodnjo sejo se ne bo pričel asesm$n£ -pobirati kakor i avmlno (<>h •'^'ufi) ampak Šele ob 3. uri $6poludne. To
Iz urada dr. sv. Janeza Evang. št. 65 K. S. K. J.,Milwaukee, Wis.
Društvo sv. Janeza Evang. št. 65 K. S. K. Jednote, je imelo svojo glavno ali letno sejo dne 3. decembra v Harmonie dvorani Članstvo se je v obilnem številu vdeležilo. Seja se je v najlepšem redu vršila, tako, da je resnično vladala bratska sloga med nami. Najbolj je članstvo odobravalo poročilo brata blagajnika Joe Windishman-a ki se glasi: od 1. jan do konca nov. t. 1. se je naša društvena blagajna zvišala okoli štiri sto dolarjev ($400.00).
Sklenjeno je bilo, da bode dru štvo zborovalo v letu 1922 v dvorani rojaka John Ermenc na 479 National Ave.
Kot novo izvoljeni tajnik ape liram na vse člane gori omenjenega društva, da se zanesljivo vsaki vdeleži prihodnje redne seje, ki fte bode vršila 1. jan. 1922 v John Ermencovi dvorani na 479 National Ave. točno ob 2. uri popoldne. Na programu je več važnih točk za rešitev, in obeueih se bode poročalo o poslovanju vseh u-radnikov iz leta .1921.
Društvo sv.-Janeza Evang. ima več članov na potnih listih; kakor tudi člani stanujejo izven mesta Milwaukee. Vsem omenjenim so-bratom naj bode naznanjeno, da blagovolite pošiljati pisma in a-sesment za gori omenjeno društvo na tajnika Joe Windishman 452 Scott St. Milwaukee, Wis.
Za leto 1922 je bil sledeči odbor izvoljen: Frank Stiglic, predsednik; Frank Gregorič podpredsednik; Joe Windishman tajnik; Frank Frančič, blagajnik; George Ritonia zastopnik; nadzorniki : Louis Lončarič, John Ziherle, Jos. Povše. Bolniški nadzornik Frank Stiglic. Porotni odbor: Gabriel Kovačič, Louis Velkovrh in Jos. Marn. Zastanoša John Mojstrovič; banderonoša Feliks Vesel; maršal Frank Brulc.
Cenjeni sobratje in sosestre go-riomenjenga društva! Želja moja je, da bi se vsi podali na delo na društvenem polju; gotovo si bode kateri izmed članov predstavljal: "Da le plačam vsaki mesec naloženi asesment, pa je dobro!"— Bratje, in osestre, to nezadostuje. Treba nam je pridobiti več novih članov in članic v društvo in Jednoto; nesmemo držati roke križem. Bratska ljubezen nas vse veže, da smo vedno ha delu za pridobivanje novih članov in članic v društvo in Jednoto; več nas je, bolje napreduje naša podlaga, o-ziroma blagajna. Društvo sv. Janeza Evang. ima lepo število otrok v Mladinskem oddelku. Ka-
kov za leto 1922.
Izvoljeni so bili sledeči:
Anton žigon, predsednik} Frank Matos, podpredsednik; John Osolin, I. tajnik; John Ja-kelj, II. tajnik; Lovrenc, Kotar blagajnik; Anton Bokal, zast.; Matija Komin, Frank Konchar Joseph Polončič, pregledovalci knjig; Ciril Grum, zastavonoša; Joseph Kotar I. maršal; Ignatz Novak, John Kotar, redarja. Poslanci za Forest City: Frank Novak in Frank Ceglar. Za Brown »d a le, Pa., John Okoren E Za Vandling, Pa., Jos. Peterlin. Društveni zdravniki: Dr. C. R. Knapp, Dr. E. B. Costello.
Mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo dopoldan po prvi sv. masi v Mestni dvorani.
Vsi člani so prošeni, da se redno vdeležujejo društv. sej vsaki mesec in tam plačajo svoje asesmente, ne pa kadar bi se karteremu izljubilo; jaz bo-dem zaključil mesečni račun vsaki mesec v soboto pred tretjo nedeljo in kateri ne bode plačal svojega asesmenta do takrat, bode suspendan in to brez izjeme.
Vsi člani pa, ki so izven Forest City na potnih listih, morajo plačati vse svoje asesmente naprej predno se jim izda potni list v slučaju, da bi kateri tega ne storil, bode suspendiran kakor hitro mu poteče stari potni list.
Upam, da bode cenjeno članstvo dr. Marije Vnebovzete št. 77 to vpoštevalo in s tem prihranilo dosti sitnosti sebi in društvenim uradnikom.
H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. sirom Amerike in jim želim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1922.
John Osolin, tajnik.
Box 492.
nega smrtnega slučaja izmed odraslih; pač pa 3 v Mladinskem oddelku. Smei0 r^em, kor mi je znano, je še dosti stari-\la ni nobenega drugega društ-
šev, oziroma članov in članic na šega društva, ki še niso vpisali svojih sinov in hčera v našo sredino, oziroma v društvo. Apeliram na Vas, cenjeni člani in članice, vpišite še danes vaše ljubljene otroke, v društvo sv. Janeza Evang. št. 65 K. S. K. Jednote, korist boste imeli sami.
Želim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote zdrave in vesele božične praznike ter srečno novo leto.,	^ '
t S bratskim pozdravom
Joe Windishman.
Društvo Marije Vnebovzete št. 77 Forest City, Pa.
je.imelo glavrto letno sejo 11. dec. 1921 ter volitev dr. uradni-
Dr. Sv. Srca Marije št. 86 Rock Springs, Wyo.
Tukaj navajam imena novoizvoljenih uradnic našega društva za prihodnje leto, kot naznanilo onim članicam, ki živijo izven mdsta.
Glavna letna seja se je vršila dne 11. t.m. prav v lepem redu; in v priznanje* dosedanjim u-radnicam društva št. 86 je bil tudi za prihodnje leto izvoljen ves stari odbor.
Kot zopetna tajnica društva jaz trdno upam, da bodo tudi za naprej vse članice tako složno dedovale kakof v preteklem letu v prospeh in procvit društva, bodisi že v odraslem, ali Mladinskem oddelku.
Naše društvo je imello v tem letu en smrtni slučaj in sicer je umrl br. Josip Lebar iz Mladinskega oddelka. Njegova mati Mar|ja Lebar, udova jo prejela znescik štiristo petdeset dol. Kako lepa podpora! Seveda ni to nobetao nadomestilo za sina, je pač lepa pomoč,
ker je sestra Lefoar vdova žo celih 5 let. Jaz upam, da bomo v prihodnjem letu toliko bolj srečne, da ne bo nobenega smrtnega slučaja.
,Naj še omenim, da naše društvo, dasiravno že 15 let staro, in mesecev, še ni imelo nobe-
va pri nasi dični Jednoti, ki bi si zamoglo z enakim rekordom ponašati; morda ga tudi ni pri nobeni drugi slovenski »organizaciji. Dr. št. 86 šteje danes 58 članic in 57 članov Mladinsk. oddelka. Tem potom torej uljudno priporočam in vabim vse tu živeče Slovenke, ki še ne spadate k nobenemu društvu, da pristopite k nam; in članice društva, ki nimate še svojih otrok nikjer zavarovanih prosim, da jih vpišete v naše društvo, kjer ste sigurne, da boste prejele podporo v slučaju nesreče.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
•i.
Umaovljena T Joltttu, lil., dne Z april* 1194. InkorporirM« ■ I*li*t* državi Illinois, dne 12. januarja, 1891, QLAVKIURADs JOLIET, ILI«, , . .. , „ Telefon 104«.
od ustanovitve do 1. decembra 1921 skupna izplačana
podpora $2,005.368.00 .
GLAVNI URADNIKT: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St Joliet, IU. L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Cok>.
IL podpredsednik John Mravinta, K22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa.
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1064 N. Chicago St, Joliet III Zapisnikar: John Lekan, 406 Mart>le St Joliet Itt. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet IU Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St/ Waukegan, IU Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Ptttaburgk, Pa
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet lit .
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet I1L Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, III
PRAVNI ADBČR: Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, 111. John Dečman, Box 529 Kcrest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet 111. Telefon Chicago 1041.
JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, I1L Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se polil jajo ni glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IU., dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa an "GLASILO' K. S K. JEDNOTE. 1004 N. Chicago, St, Joliet I1L
Odbornice za leto 1922 so: Predsed. Mrs Terezija Potoc-hnik; Mrs Mary Tauchar podpreds, Mrs Johana Ferlic tajnica, Mrs Mary Jamnik za-pisnikarica in II. taj., Mrs Frances Mrak zastopnica, Mrs Ivana Fortuna blagajnič; nadzornice: Apol. Mrak, Albina Miklavcich in Terezija Fortuna.
Zdaj pa voščim vsem članom in članicam veteelo in srečno novo leto!
Johana Ferlic, tajnica.
Iz urada dr. Friderik Baraga št. 93 K.S.K.J. Chisholm, Minn.
Pri glavni društveni seji dne 11. dec. so bili izvoljeni sledeči uradniki:
Predsednik: John Kotchevar.
Podpredsednik: Frank Šetina.
Tajnik: John Sterle.
Blagajnik in zastopnik John Znidarsich. Zapisnikar in bolnišr ki načelnik John Komidar. Nadzorni odbor: Fned Raušel, Frank Sterle, Ludvig Andolšek.
Cenjeni sobratje! Ker se je na seji sklenilo, da kdor ne plača a-sesmenta do 2J0. v mesecu bo plačal kazen 25e v društveno blagajno. Toraj naj se nobeden ne jezi potem na tajnika. Dober član ne bode nikdar pozabil kake dolžnosti ima do društva, in tudi ve, kdaj je treba asesment plačati; ako pa kak član ne more plačati, naj se oglasi pri tajniku in naj pove vzrok, pa bo dobro. Tako pa mine mesec; asesment je treba poslati na Jednoto in treba zaključiti knjige ob mesecu, pa je še vse polno članov, kateri še niso plačali. Ako potem še kak član še drugi mesec ne plača ob pravem času, se mora zanj, ako se ga noče suspendirati spet založiti iz društvene blagajne. Potem se pa takemu članu po navadi zdi preveč plačati, ker jo že preveč dolžan, pa pusti društvo. Kdo ima potem škodo T Društvo ali članstvo samo, ker mora kriti zgubo. Prosim Vas še enkrat bodite točni pri plačevanju društvenega a-sesmenta pa bo dobro; tudi se potem ne bo treba nobenemu jeziti in bati se, da bo moral kazen plačati, ker jaz vem da nobeden rad ne plača .kazni; ravno tako tudi iste nobeden rad ne kolekta.
Članom izven Chisholma pa naznanjam da se je sklenilo na glavni letni seji, da v slučaju kake smrti bo vsak član plačal $1.00 (en dolar) v društveno blagajno. Člani živeči v Chisholmu pa plačajo $2-00 kazni ako se ne udeleži pogreba. Toliko v naznanje, da se ne bode kateri pritoževal da ni vedel.
Končno želim vsem članstvu društva Friderik Baraga št. 93 kakor tudi vsemu članstvu K. S. K. J. radostne božične praznike in srečno zdravo in zadovoljno novo leto. Ko bomo pa začeli novo leto. pojdimo tudi znova na delp da pridobimo vsak po enega novega člana, da se bodo povečale naše vrste.
Z bratskim pozdravom
■ John Sterle, tajnik.
NAZNANILO.
Naznanja se, da je imelo društ vo sv. Družine št. 136 v Willar du, Wis., dne 4. dec. svojo letno sejo, na kateri se je volil odbor za leto 1922. Izvoljeni so bili sle deči:
Prdesednik John Rovtar "Happy". Podpredsednik Frank Lesar. Tajnik Ludvik Perušek. Zapisnikar John Jordai>. Zastopnik John Bajuk. Gospqdarski odbor: Josip Ule, John Siiedec, Frank Klan čar. Zastavonoša John Petkovšek Ravnatelj Gregor Seliškar.
V	slučaju bolezni naj se bolnik javi, Gormans in okolica društvenemu tajniku, Willard in okolica pa zapisnikarju. Ponovno in sedaj zadnjikrat se opomina one člane kateri društvu na asesment dolgu jejo, naj svoj dolg poravnajo, drugače bodejo enostavno suspendirani.
Kakor sem že večkrat, tako tudi sedaj apeliram na članstvo: pridobivajte nove člane v naše društvo. Rojak, čitatelj "Glasila K. S. K Jednote" kot rojak in društveni tajnik, vabim Te pridi tudi Ti v našo sredo ;/z veseljem bodeš sprejet. Pristopi v naše društvo, ker pristopnina je nizka, mesečni a-sesmenti primerhi. Zavaruješ se lahko za $250—$500. ali $1000.00.
Bolniška podpora je $1.00 dnevno.
Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu po prvi sv. maši v župnišču.
Mladenič in mladenka! Tudi Vaju želimo imeti v našem društvu. Pridružita se nam!
V	imenu društva pa se še posebno obračam do tebe oče,—mati. zavarujte svoje otroke pri naši Jednoti, ker proti malemu aseš-mentu 15c mesečno zavaruješ svoje otroke za lepo visoto posmrtni-ue.
Vsak rojak(inja), praktičen'katoličan (ka) nam dobro došla!
Članom (icam) K. S. K. Jedno-Lc, posebno članom (icam) društva tv. Družine št. 136 vesele božične praznike kakor srečno novo leto. želi
Ludvik Perušek, tajnik.
Iz urada društva sv. C. in M. št. 144 v Sheboygan, Wis.
Naše društvo sv. Cirila in Metoda je imelo glavno sejo dne 4. dec. Naj omenim nekatere točke, ki so jih člani sklenili na tej seji, da se vedo člani po njih ravnati tudi tisti, kojih ni bilo na seji.
Stavljen je bil predlog in sprejet, da se zadevo glede obiskovanja bolnikov razdeli na dva dela in sieer tako, da bodo obiskovalci na North Side obiskovali bolnike samo na North Side in obiskovalci na South Side samo na South Side in sicer trije člani na mesec, ki obišče bolnika po dvakrat na teden, (meja med North in South deli reka. (River.)
Nadalje je bilo sklenjeno da se plačuje od prvega januarja 1922. naprej, bolniška podpora za vsaki dan $1.00 oziroma $2.00.; kakor je kateri zavarovan in sicer za "prvih šest mesecev bolezni, za nadaljnih šest mesecev po polovico. Asesement za bolniško podporo ostane po starem 60c za $1.00. in $1.25 za $2.00; v slučaju da bi bolniška blagajna nazadovala, plača vsak član meseca junija $1.00 v dr. blagajno. Društveniki so tu-
K. S. g. JBPNOTtt M. DECEMBRA 1921.
di sklenili, da kapi društvo dve loti na novem slovenskem pokopališču v Zeleni dolini za pokopavati je svojih umrlih članov (te).
Društveniki so dalje soglasno glasovali, da se pošlje resolucijo na glavni odbor, kateri ima letno zborovanje meseca januarja 1922, da naj se ovrže sklep ztfdnje konvencije glede plačevanja delegatov.. ' . '	' Ur Društveniki so soglasno potrdili ves stari odbor, izvzemši par izpraznjenih mest katere se je nadomestilo z novimi. Odbor za leto 1922 je torej sledeči:
Predsednik Jakob Prestor. Pod predsednik Matevž June. Tajnik Joseph Savrsnik. Blagajnik Peter Droll. Zastopnik John Grandlich st. Gospodarski odbor: za 3 leta Frank Repeneshek, za 2 leti Valen tin Kalan, za 1 leto John Prhne. Poslanec John Grandlich st. Vra tar Joseph Repenshek. Redar Jos Gergich. Zastavonoša (ameriške zastave) Anton Komar, (društve ne zastave) Anton Mela ve. Spre mljevalca ameriške zastave: John Grandlich ml, Anton Štiglitz Spremljevalca društvene zasta ve: Joseph Tevsh, Viktor Turk Maršal Blaž Hlade. n
S sobratskim pozdravom želim vsem članom (icam) K. S. K. J. vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto. John Udovich, tajnik.
1019 Indiana Ave.
Sheboygan, Wis.
iradi lepa prilika zapridobtfan-1 San Francisco, Calif, je novify članic za naše društ- Ker se malokedaj čita kaj v to, ki daje tako lepo bolniško I listu iz našega mesta, sem se podporo.	I namenila jaz napisati par vr-
Na tej seji, dno 5. dec se je stic- Zft dan°s nai zadostuje kakor vsako leto vršila volitev žaloigra, ki se je odigrala na odbornic s sledečim izidom. 2228 Markot tu v San Fran-d born ice za leto 1922 so: ciscu. V omenjani hiši, ki se-
■»edseciiiica Helena Mally; stoji iz .same s°be £ živela podpredsed. Theresa Kostajn- !ev"a dnizma; Dražmd^
Društva, usmilite se uboge, moralno in materialno osirotele slovensko dece! To je kri Vase krvi. V trpljenju in nesreči sc izkaže prava ljubav!
Predsedniki in odbfcrniki, organizirajte v naselbini večjo pomožno in nabiralno akcijo!
Sorojaki, odtrgajte si za sveti Božič malo svoto, da jo
Društvo sv. Jeronima št. 153 Canonsburg, Pa,
Opozarjam vse člane in članih našega društva, oziroma tiste, ki se niso vdeležili zadnje seje, ka-cor tudi vse one, ki živijo izven društvenega sedeža, da po sklepu zadnje konvencije bomo morali do novem lAu plačevati deset centov več assementa na mesec. Ta asesement se bo porabil za delegate, oziroma za stroške prihodnje konvencije.
Dasiravno se s tem asesmentom po večini naše društvo ne strinja, vendar se moramo podvreči skle pu zadnje konvencije.
Društvo sv. Jeronima je na zadnji konvenciji izvolilo sledeči odbor:
Predsednik John Jakše, tajnik in zastopnik John Pelhan, blagajnik Fr. Kirn, zapisn. Ant. Tomšič, nadzorni odbor: Frank Vende, ohn Recelj, Frank Česnik, bolniški odbor: Anton Krašna, John 3orjup, Frank Kralj; zastavonoše Anton Bevc ml., Frank Vende; maršal Frank Krulc.
Vffcm skupaj želim vesele božične praznike in veselo ter uspešno novo leto 1922.
John Pelhan, tajnik. Dostavek:
Ker se ravno bližamo zaključku poslovnega leta, se mi zdi primerno napisati kratko, a vendar pomenljivo Zgodovino društva sv. Jeronima št. 153.
Dne 19. aprila 1914 smo zasadili to podporno mladiko pri čis-ani družini Bevc; in danes pa to ni več mladika, ampak že trdnb drevo, kojega tudi najhujši vihar ne omaja. Nismo sicer toliko napredovali v članstn, kot bi se pričakovalo ; kajti za to so vedno skrbeli naši nasprotniki; pa vkljub vsemu temu nas je 114 članov(ic) v obeh oddelkih. Imamo pa tudi ep kupček v naši društveni blagajni ki znaša $1813 (Tisoč osemsto trinajst dol.) Te številke so jasen dokaz, da ni res, da bi ke-aj naše društvo hiralo na jetiki, cot se je svoječasno besedičilo. iolniške podpore se je izplačal") od ustanovitve do danes $1617.00 En tisoč šesto sedemnajst dol) Jmrli so sledeči naši sobratje in ^osestre: John Sedmak, Frank Recelj, Rosic Srdel, Matija Kokel in Mary Kokel; ti pokojniki nam >odo ostali v blagem spominu.
Ni pa to še vse, kar sem zgoraj napisal. Ne da se tajiti da je naše društvo tudi veliko storilo za'dušni blagor. Naše katoliško "Gla silo" ima v naši naselbini 64 na ročnikov in najmanj 120 citajel-jetf. In drugič pa skoraj ni bilo eta, da bi ne bil kak slovenski duhovnik semkaj povabljen da smo opravili velikonočno dolžnost ; pri tej priliki je pa še marsikdo drugi pristopil k obhajilni mizi, ki morebiti drugače tega ne n bil več let storil. To so jasni in nepobitni dokazi, da jo baš naše društvo že veliko storilo za dušni in telesni blagor rojakov v tej naselbini.	Tajnik.
šekT tajnica Josephine Menwt I ** 'triJe mali si"ov'!n Kluhonc" I fff V""1^ m,adinL Bo" fr	i------— ti-v.xi • . i zicni aar ba vam samim vr-
Pohištva niso
njen s' stokratnim blagoslovom!
Za "Društvo za mladinske
Že prileten samec bolj lahko trdi, da jo popolnoma srečen, bolj težko pa to dokaže.
1277 Norwood Road; zapisni-l®*80^*11-karica Jeinnie Mell; blagajni- P"*	v P°*telje,
Čarkain zastopnica	ao^a tleh,živeža na-, de-	__ ,
Pernat Mariv Skuli KJcoilia ,mrja tudl lia 0trocl so hi,i ,	^tV0 za mladinske
bil že sedem mesecev br^z de- taJn,k — *>0 Fine Str. Bridge-
. , ,. , ,1a. — Vzel je dleto, o<kel in port> Gonn-Ob enem prosim, da bi vsaka vdrl v trgovino; policaj ga je sestra prinesla malo večjo svo- takoj u in M m njim Na
drarja"aoP/lh°dn-10 poziv, da naj ven pride, se mož dne 2. jan. 1922, to je prvi.pon- ni hotei pokoriti; policaj je u-
deljek ker na tej redni mesec- strelil, misleč, da ga zasrtaši; ni seji se ^pričelo pobirati pa ^ ta gtr(?1 je m 3nirtnono. posebno konveioho doklado 10c Lon
za članico koja svota gro v poHca jn bilo je j<;..( konvecni sklad; mislim, da jo žal( ali ni >Toge,	t; kor
to 30 vsak! Slanici znano, ka- je bilo že prepoz vgeeno g0
V Zfd"Jl. ?[ev,lk' policaji zbrali med saboj ' Olasila" po gl. tajniku na $]00p0. za prvo
pomoč nesreč-
prvi strani naznanjeno. To \n[ družini. Ljudje ji pošiljajo na tem mestu ome,njam, da ne Lomo^ od vseh delov mesta
bo glede tega posebnega ases- denarju in blagu menta kakega nesporazuma na Kdo ^ je fe gmrU
prihodnji seji.	kot kapitalisti, ki ne dajo 1 ju
Članice ste uljudiio prosene, (lem zasiužka> da bi se mogli
da se prihodnje seje dnei 2. ja- pošteno preživeti. To naj za-nuarja.v obilnem številu vde- dostuje za danes, pa še drugič ležite, na kateri seji bo preči- kaj.
tan celoletni račun našega dru-l '	Poročevalka,
stva. Med sejo na tej seji in
troftjo nedeljo se bo jemalo na-»	Ohicaeo 111
slove vseh članic. Važno!'
Katera sestra bo poslala po ka- . Njkdar wred niso čikaški
drngi, ali po kakem ortokn	kTŠl
prihodnji asesment, naj zapiše	, ,	. . .
. : v i	i (ve predstave, ki jo je pnredi-
svoj natančen naslov na mal L ^ v	i , v VJ
lZ«. ... .	Ho nase novo pevsko društvo
istek papirja in naj ga ona o-
pAdrija,M pod vodstvom Mr.
soba meni izroči, ker bi rada i- r> v.v Tr . , .
i ,	' v., »i • Kacic-a. Vsakdo je obljubil,
mela adresar naših članic v , , ,	j	' .
pravem redu. Več se jih je za- boda Prihodnjic zopet pn-
šel.	i
dnji čas preselilo, in to moram udi jaz vedeti, da premembo pošljem up ravni š,tvu 4<Glasi-\ Torej prosim Vas, vpo-števajte to I
Sedaj se pa zopet nudi rojakom par veselih uric. Mr. Račic bode namreč priredil z svojimi učenci predstavo na ^	.Sv. fttefana dan, 26. decembra
K sklepu pozdravljam r« ,921, ob treh popoldne in ob članice našega društva, tako L^ zve<v in sicer v C/Crk.
v 7.** clanfh;° K.S.KJ. ze-L^j dvoranit 22nd PL & Lin-eca jim vesele božični prazni- L^ gt Celo?a programa ne.
smem izdati, toda povem Vam
litJIUC" |tiho na uho; prikazal se bode
-Ai4TJtwn	______.tudi "Pijanček pred Sv. Vra-
B02IČNE IN NOVOLETNE ti „
I Torej, kdor se! hoče razved-Jaz, podpisani Matt Broze- riti> ne pozabi priti na Sv. nič, tajnik Društva sv. Mihae- Štefana dan v Cerkveno dvo-a št.163 v Pittsburgh, Pa, g I rano. tem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem I	Cleveland, O. članom in članicam dr. sv. Mi-1 Nedavno smo čitali v "Gla-"liaela št. 163 K.S.K.J; tako iz- šilu'' priobčeno igro "Stari in raž^m tudi čest iti ke cen j. glav-[Mladi". Ker je pa videti v nemu o<lboru K.S.K.J. in vsem dejanju več kakor pa citati, se članstvu naše dične podporneI.K* tukajšnje katoliško društvo organizacija. Dal Bog mnogo r * Orel'' odločilo da iirire<li to uspeha in svojega blagoslova, I zgoraj imenovano igro, in čla-da bi bližajoče se praznike v ne društva Sv. Vida kakor tu-
Društvo Marije Magdalene št. 162 Cleveland, O,
Uljudno naznanjam vsem c. sosestram našega društva, ki niso bile na zadnji seji, da se je na tej seji sklenilo in določilo januarjem prihodnjega leta povišati bolniško podporo na šeist dolarjev na teden. Cenjene sosetro! Zopet se Vam
mini, zadovoljni in veseli obhajali, novo leto pa uspešno pričeli in tudi zaključili.
Vcfcel Božič in srečno novo leto želim tudi našemu uredniku "Glasila" sobr. Ivan 7a\-pan-u, in se mu na tem mestu lepo zahvaljujem ker je tekom leta tako v redu izvrševal dopise nagega društva. Živela naša K.S.K. jednota in Živdlo naše "Glasilo!" S sobratskim pozdravom,
Matt Brozenič, tajnik.
Ottawa, 111.
Jaz, Uršula Kozarič, članica dr. Marije Pomagaj st- 78, K. S. K. J. Chicago, 11!., s tem na kratko o-menjam, da se tu v Ottawi zelo slabo dela; nihče ne zna, kdaj se kdaj se razmere na boljše obrnejo ?
Moj glavni namen je pa, da se tem pototn lepo zahvaljujem eenj. društvu Mar. .Pomagaj št. 78 in vsem njenim sestram, za podporo, kjer so mi že vdrugič pomagale v moji bolezni. Naj jim Bog to dobro delo obilno poplača.
Voščim temu društvu, kakor tudi v semu članstvu K.S.K.J. vesele božične praznike in srečno novo leto. Dal Bog naši Jednoti še dosti dobrih in zvestih člarfov (ic).	S pozdravom
Uršula Kozarich 825 W. Washgt. St.
di vse druge uljudno vobi na posest te igre, katera obeta biti zelo zanimiva. Ta igra bo prvič vClevelandu vprizorjea.
Igra bode vpri zor jena v Kna-vsovi dvorani v nedeljo, dne 1. januarja (Na novega leta dan) zvečer ob pol osmi uri. Naj te dobre in poštene zabave nikdo ne zamudi.
Član dr. sv. Vida in Orla..
PROŠNJA VSEM DRUŠTVOM.
Te dni smo razposlali na vsa slovenska društva v Ameriki dve krožnici, ki pojasnjujeta obupen položaj povojne mladine v stari domovini in pa plemenito rešilno akcijo, ki jo je za počel o "Društvo za mladinske domove v Ljubljani", da reši ob 12. uri, kar se še da rešiti. Ker nismo i-meli naslovov z zadnjimi popravki, kako društvo morda ni prejelo naših okrožnic in nabiralnih pol: naj nam to blagohotno oprosti in se vseeno velikodušno odzove naši prošnji in odglasuje po svojih močeh kar najobilnejši BOŽIČNI DAR hodni doci v stari domovini!
Ali že im^e Trinerjev gtenski koledar 1922?
Trinerjevi stenski koledarji so vodno na svojem mestu. V-sako leto to krasno umetniško delo prekaša svoje prednike. Naš novi stenski koledar za 1. 1922 je bil narorjen po inspiraciji znanene Walt Whitmanove pesmi: "Pioneers, o Pioneers!" Veličastna srednja slika "Napredkaje obdana z okvirjem devetih manjših slik, predstavljajoče fantazijo 30) Kopernik, pionir modeme astronomije (zvezdoslovstva); 1632 Komenij, ustanovnik sistema ljudskih šol; 1799 Volta, polju itd.) kakor tudi krivno-stni Roentgenovi (X) žarki; daljd Mme. Curie (radij). Ali imate že ta krasen stenski koledar! Pošljite nam 10c za pokritje poštnih stroškov, ^ Navedite naslov: Joseph Tri-ner Company, 1333 So. Ashland Ave. Chicago, TV:.). Poglejte ivdi domače, čc im^te ka"1, vega grenke^, vina v zalogi, ker to vino je izbomo krepčilno za želodec in najbolj primerno darilo za bližajoče se božične praznike. Ako imate svoj želodec V fcddu, boste lahko božič in novo leto povsem zadovoljni obhajali. (Advert.)
ŽENA TRPELA 10 DOLGIH LET
Sophia Stein, 423 Atlantic ave. McKeesport, Pa., je danes srečna žena. Navedenka pravi: "10 dolgih let so me mučile želodčne bolečine in revmatizem; skušala sem vse vrste zdravila, pa nič mi ni pomagalo. Nekega dne zatem sem pa poskusila Bolgarski krvni čaj, in čndo v enem tednu se mi je bilo boljše. Danes pa nikakor ne morem prestati brez Bol garskega krvnega čaja, ki je vedno pripravljen za rabo; ta čaj ne vzdržuje čilost, preganja pre-' hlad, drži želodec v redu in črevesje. Jaz pa • vedtno zahtevam pristni Bolgarski krvni čaj z H. II. Von Schlick imenom na škat-Ijici, ker vem, da je baš ta čaj najboljši."
To je samo eno priznalno pismo izmed tisočev, katera hvalijo Bolgarski krvni čaj. Vprašajte vedno lekarnarja naj vam da pristni Bolgarski krvni čaj sestavljen po H. II. Voif Schlick-u. Bolnim ki so na farmi in po pošti priporočeno eno veliko družinsko škatljo za $1.25, ali 3 za $.'U5 ali G za $5.25. Naslov: H. H. Von Schlick, President Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittburgh, Pa.
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
Kašelj in prehlad.
V tem ietnem fasu vlada kaielj in prehlad pri odrastlih in pri otrocih. Če se zanemari, se razvijeje iz njega komplikacije, ki se lahko nevarne. Izognite se zlim posled.cam prehlada z vzetjem 8rm*» Colo and Grip TaMot« (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad m gripo). Cena 50 centov.— Hitro odpomoc proti kailju dobite, če vzamete
Gevera's
^W Cough Balsam
(Sevefjev Balzam zoper kaielj). Pomirjuje razdraienost, omehCa izločevanje, ustavi kaielj, povzroča lag)je dihanje in pomaga pnrodi povrniti normalne stanje. . Večje steklenice 50 centov, manj« 85c. Pri lekarjih.
jo umrla v
samostanu č. ra. Ja-Keršič, rdjena t 1882 v zju. Fokojnica je bila u-čiteljica na tamkajšnjem zasebnem ženskem učiteljišču. Izvrstna učitelji*« in vzgojiteljica je neumorno delovala med mladino, temeljito poučevala, požrtvovalno vztrajala. Z materinsko ljubezni jo in z odločno krepko voljo je vodila bodoče učiteljice (\o vzvišenih vzorov; do resnega dela za Boga in domovino. N. v m. p.!
Smrtna kosa. V Bukovščici nad Skofjo Loko je umrla učiteljeva -sopr&fiTH gospa Amalija Schein za srčno vodenico. N. v m. p.!
Smrtna kosa. Na Praprotnem pri Bukovici nad Škofjo Loko je umrl Groga Dolenc, mlinar in posestnik, 50 let starf. N. v m. p.!
Št. Vid pri Lukovici. Dne 15. nov. je po kratki bolezni umrla gospa Klara Tavčar, soproga dav-karjeva. Pokojna je bila verna in skrbna gospodinja. N. v m. p.!
V Ptuju je v bolnici po daljši bolezni dne 21. nov. ob. 7. uri zvečer umrl g. Franc Pirkmair, nad-učitelj v Frarau. N. v. m. p.!
Umrl je v Mariboru najstarejši krojaški mojster Leeb v starosti 92 let.
General Kleinschrodt. Dne 23.
nov. ponoči je v deželni bolnici t Ljubljani umrl vpokojeni general avstrijske vojske g. Avgust Kleinschrodt, star 65 let. Pokojnik je bil splošno znan po Ljubljani kot pošten in konciljanten mož. Rojen je bil v Vojniku pri Celju. N. i m. p.!
Umrl je dne 22. nov. po dolg; mučni bolezni g. Franc Vidali, za sebnik v Ljubljani. N. v m. p. 1
Amerikanci žrtve brivcev. Leo pold Urbane iz Tržiča, Ladislav Kurka iz Zagreba, Josip Gorupec iz Samobora in Jakob Hočevar i* Ljubljane so služili pri brivskem mojstru Antonu Bočkaju v Kolo dvorski ulici v Ljubljani. Ke; jim je šlo za to, da bi lagodno ži veli, so sklenili da bodo okradl amerikanske izseljence, ki so s( hodili v Bočkajevo brivnico brit Ker imajo Amerikanci navado, df med britjem slečejo suknjič, je Urbane vizitiral žepe suknjičev in ukradel iz njih denar; ukradeni denar so si delili. Prvo tatvine so izvršili meseca majnika 1921. Tekom casa'WTW'WHde zelo visoke vsote ukradenega denarja. Dn( 14. sept, so se tatvine odkrile. Pri šel se je brit Amerikanec Josij Zakrajšek, kateremu je ukrade Urbanee iz žepa 5 bankovcev po 20 dolarjev. Ker je Zakrajšek v ogledalu videl, da stika Urbane po žepih, je to povedal mojstru Bočkaju, ki je precej preiskal Urban-ca in našel pri njem 3 bankovce, ostala 2 je pa vtaknil v luknjo pri umivalniku. Gospod Bočkaj je zaprl na to brivnico, v kateri so bili brivci in dve osebi, ki sta se brili, in je šel po detektiva. * Porotnikom je stavil senat 11 vprašanj. Po dveurnem posvetovanju je predsednik porotnikov razglasil pravorek porotnikov, ki pa ni bU popolnoma jasen in so se morali porotniki še enkrat posvetovati. Po končanem remedurnem postopanju je razglasil predsednik senata g. nadsvetnik Rekar sodbo, s katero je bil Jakob Hočevar od-obtožbe oproščen, Leopold Urbane obsojen na 4 mesece ječe, Ladislav Kurka na 5 mesecev ječe in Josip Gorupec na 14 dni zapora.
Ljubljanska porota. Dne 22 nov. se je zagovarjal pred poroto zidarski pomočnik Andrej Gričar Obtožen je bil žaljenja Veličanst va in pa, da je v noči od 7. na 8 januar 1921 v Trstu ubil moža svoje tam omožene sestre Alojzija Meneghettija, s katerim se je ne kaj sporekel. Gričar je bil prec svetovno vojsko v Ameriki, odtam e vrnil domov leta 1914. Bi v svetovni vojski, v Galiciji je bil dvakrat ranjen. Bil je tudi v ruskem vojnem ujetništvu na Kurskem in v Sibiriji. Porota je Gričarja, katerega je zagovarja g. dr. Stare, oprostila.
Nove poštne znamke. V kratkem bomo dobili nove poštne znamke namesto onih, ki imajo podobo kralja Petra. Nove znamke bodo nosile podobo kralja Alek sandra in jih bodo natisnili na Dunaju ali v Zagrebu.
Smrtna nesreča na Javorniku. Dne 23. novembra ppoldne je šla dne 2. maja 1919 rojena Marija Heberle z Javornika št. 56 na dr žavno cesto. V Maričkini družbi sta bila tudi dva Nočeva otroka v starosti 2 in 6 lert. Po cesti se je pripeljal z vozom Feliks Korenčan, od nasprotne strani pa dr. Schwab s Save. Ko se je Korenčan hotel ogniti otrokom, je prišla Marička pred voz. Ker Korenčan ni mogel trenutno ustaviti voza, je bil otrok podrt na tla in sta šla prvo in
zadnjo kolo čez otrokovo telo.
.vsaja
Ki"*
_________vrtencu, je
umrla. Smrtno ponesrečeno deklico so pripeljali v mrtvašnico na Koroško Belo.
Smrt pri kraji jabolk. Dne 14. septembra je kradel ponoči 16-letni sodarski vajenec. Vincenc Kern v družbi štirih tovarišev jabolka na vrtu Ivane Kozel v Tacnu. Gospodinja je prihitela na vrt, da zapodi tatiče; prihitel ji je na pomoč tudi France Kozel z nabito vojaško karabinko, ki se je sprožila in kroglja je podrla Ker-nu trebuh in je fant 30. septembra v bolnižnici umrl. Po 335. k. z. je prisodilo deželno sodišče Francu Kozelu tri tedne strogega zapora.
Žalosten dogodek v Hotedršici. Pretekle dni je našel posestnik Ivan Vavken (po domače Popit) iz Hotedršice v svoji rojstni vasi tragično smrt. Imenovani je prijel na cesti sredi arasi v konflikt : nekim vojakom, ki je takrat o-pravljal službo. Vojak se je po-.lužil orožja in prizadel Vavknu : dvakratnim strelom smrtno ra-io. Ranjki je bil mož razburlji-/ega značaja a vsekakor dobrega ;rca. Kdo je krjv nesreče, je delo preiskovalne komisije, ki naj nam )oda najtančnejših podatkov o ;em dogodku! — Ranjkemu blag .pomin,- a njegovi družini naše iožal je!
Lov na slovenske sirote. "Goriš-ca straža" poroča, da Italijani ove slovenske vojne sirote, da ,ih izroče v oskrbo italijanskim avodom, kjer jih vzgajajo v na-•odne janičarje. List poziva vsa lovenska . verska, kulturna in lobrodelna društva, kakor tudi »osameznike, da zbirajo darove a slovenske sirote in preprečijo jih potujčevanje. Italijansko nasilje v, cerkvi. :eška "Voce del Popolo" poroča, a je občinski živinozdravnik v oloski-Opatiji zbral krdelo ne-orastlih fantov in z njihovo po-točjo nasilno nastopil proti hr-atskemu ljudstu, da ne bi v cer-vi več prepevalo v hrvatskem •ziku. Natančnejšega list ne po-jča, ker pač štedi italijanske rate, toda iz vsega izhaja, da gre a nasilen fašistovski Čin v cerk-L Oblasti so se poskrile in niso osredovale. Lepa velesila je ta talija, ki lastnih zakonov ne zna raniti pred zelenimi mladiči! " Bogoslovna fakulteta v Ljub-jani. ima letos 118 rednih in dva iredna slušatelja, skupno 120 s-ušateljev. Tako visoko število lušateljev je dosegla fakulteta /sled svojega znanstvenega ugle-la, ki je privabil lepo število s-ušateljev iz Bosne, Hercegovine n Dalmacije. Razen ljubljanske bogoslovne fakultete obstoja v Sloveniji še bogoslovno učilišče v Mariboru, ki ga obiskujejo vsi >ogoslovci mariborske škofije (skupno 51.)
"Uju" namesto "Hvaljen Jems". V Čemšeniku je neka gospodična v šoli odpravila pozdrav "Hvaljen Jezus!" Otroci sedaj pozdravljajo z veselim "Uju!" (Začetne črke "Udruženja jugo-.lovanskih učiteljev", ki je svo-jodomisleno sokolsko društvo in ;e bori za brezversko vzgojo >trok.)
Ena himna ali tri? Glede na od-ok pokrajinske uprave, da imajo )b državnih praznikih peti po >ožji službi tri himne (Bože prav-le, Liepa naša domovina in Na->rej zastava slave), povdarjamo e enkrat, da je škofijski ordina-•iat v svojem uradnem listu od-edil, da se ima peti edino himna jugoslovanskega kraljevskega do-aa v slovenskem jeziku.— Pri-»ominjamo, da so se tudi vsi slo-/enski listi brez razlike odločno zrekli zoper odredbo pokrajinske iprave, vsled česar bi bilo želeti la upraVa svoj pogrešeni odlok ikine in se ne smeši dalje.
Nemška kultura. A. Janežičev .pomenik na Šent rupertskem lokopališu v Celovcu so nemški iulturonosci odnesli s pokopališka. Nemško barbarstvo se same >b sebi obsoja. Tudi ta nekultur-li čin ne sme iti brez sledu mimo nas. Koroška ozr. avstr. vlada naj ie stavi na odgovor. — Ali bi ne bi bilo dobro, da bi se Janežiču postavil nov spomenik T
Lokomotive in vagoni iz Nemčije. Med našo državo in Nemčijo je sklenjena pogodba, po kateri uam da Nemčija na račun vojne odškodnine: 100 brzovoznih lokomotiv, 100 potniških, 100 tovornih, 50 za manevriranje ("ši-banje") in 20 lokomotiv za ozko-tračne proge. Razen tega dobimo še 6000 vagonov in sicer 2000 o-sebnih in 4000 tovornih. Rok za izročitev je določen sledeče: Tretjino dobimo mesec« marca, drugo tretjino maja, ostanek pa junija. Nadalje je bile naročenih pri neki tvrdki v Hamburgu še šest adij.
a s tuk _ ruskim ujetnikom g. Leopoldom Pibernik v mestu Tomsk, Sibirija, iz pravoslavne v rimsko katoliško cerkev. Na sprejem se je lepo pripravljala in je v župni cerkvi sv. Jožefa odločno izpovedala glavne resnice svete katoliške vere. Navzoče ljudstvo je bilo do solz ginjeno, ker kaj takega še ni vedelo. Prisotni s« bili tudi dve priči in njen mož, s katerim se je takoj drugi dan eerkveno poročila. Cerkvene obrede je izvršil domači župnik g. duh. svetnik Jakob Pavlovčič.
Prehod iz Medjimurja v Prek-murje na murskem mostu v M. Središču je skoraj tako strogo za-branjen, kakor iz Rakeka v Po-tojno. Brez potnega dovoljenja vojaške straže nobenega ne prepuščajo. Zakaj to! Saj smo ven-dardar ena država in ljudje o-beh teh pokrajin so od nekdaj živeli v ozkih trgovskih in pri jateljskih odnošajHi sedaj jim pa vojaštvo to omejuje.
Prekmurske ceste so od naše zasedbe sem precej popravili: Vsa čast gradbenemu uradu! Le nebroj lesenih mostov od Murskega Središča do Dolnje Lendave je v takem stanju, da človek ni varen svojega življenja. V celem Prekmurju ni enega tako slabega mosta, ko jih je na tej 5 km dolgi cesti najmanj 10.
Proti razdelitvi Prekmurja pri-hajaje od raznih občin in korpo-racij protesti. Ako se razkosa Prekmurje, se zna zgoditi, da bo do gotovi deli iste popolnoma u tonili v mažaronskem morju.
Drug za drugim.—General Ru dolf Maister, predsednik razmejit vene komisije med Jugoslavijo in Italijo je razrešen od svojega mesta kot komandant mesta Maribor in general Plivelič kot divizijski poveljnik.
Pridelek vina v Sloveniji. Le tošnji vinski pridelek v Sloveniji se ceni na najmanj 700,000 hI po 2500—3000 kron, kar pomeni vrednost nad 2 milijard kron narodnega premoženja.
Poizvedba.
A. P. Cehov:
Bilo je okrog poldne. Po-
mjeSeik Boldirjev, velik, stasit mož z gladko odstriženimi lasmi in naprej štrlečimi očmi, je slekel površnik, otrl čelo s svilenim robcem in boječe vstopil v sodni urad. Tam je drsalo nekaj peres na papirju.
" Kje bi mogel tu nekaj poiz-vedetif je vprašal vratarja, ki je prišel s taso, polno kozarcev, z drugega konca urada. "Rad bi nekaj povprašal in dobil prepis nekega odloka.''
"Prosim, potrudite se tjakaj! Tam k onemu gospodu, ki sedi ob oknu!" je odgovoril vratar in pokazal k zadnjemu oknii.
Boldirjev se je odkašljal in krenil proti naznačenemu oknu. Tam je sede*! mlad mož s
štrlečimi sopi las na glavi, z dolgim kozavim nosom, v obledeli uniformi. Svoj nos je tiščal v knjigo in pisal. Poleg njegove desne nosnice se je iz-prehajala muha, zato je migal s spodnjo ustnico in pihal pod nos, kar je dajalo njegovemu obličju skrajno čemeren izraz.
"Ali bi mogel tu.... pri vas," ga je naigovoril Boldirjev, "vprašati ntfkaj glede svoje pravde? Moje ime je Boldirjev----Tudi bi rad dobil tu
prepis odloka od 2. marca.''
Uradnik je pomočil pero v tintnik in pogledal, ali se ga ni oprijelo preveč črnila. Ko se je prepričal, da od peresa ne kaplja, je čeokal dalje. Njegova ustnica se je zopet pomolila naprej; toda .sedaj mu ni bilo treba veo pihati, muha mu je sedla na uho.
"Ali bi mogel tu nekaj vpra-šaiti?" je ponovil Boldirjev čez minuto. "Jaz sem pomješčik Boldirjev____"
'1Ivan Aleksejevič!" je za-klical uradnik posobi k svojemu tov., kakor da ni Boldirje-va niti zapazil. "Povej vendar trgovcu Jalikovu, ako pride, naj da pretpis izjave poveriti na policiji! Že stokrat sem mu to povedal l"
^^^^^^^^ vam J* gotovo znana. Prosim vas lepo, da 3 poslušate!'1
Uradnik je ujel, še vedno ne meneč se za Boldirjejva, na svoji ustni muho, jo pozorno ogledal in vrgel proč. Pomješčik je zaikasljal in se hrumno useknil v svoj križasti robec. Pa tudi to ni pomagalo. Uradnik ga se vedno ni cul. Tako sta tiho potekli dve minuti. Boldirjev je privlekel iz žepaxrubelj in ga položil na odprto knjigo preid uradnika. Ta je naguban-čil čelo,pritegnil s čemirnim o-brazom knjigo in jo zaprl.
"Le majhno vprašanje____
Le vedel bi rad, s kakšno utemeljitvijo dediči knegirije Ga-
gulinove pravzaprav____Ali
vas smem motiti t''
Toda uradnik, zatopljen v svoje misli, je vstal, se popraskal po komolcu in stopil k omari, da si nekaj poišče. Ko se je čez minuto vrnilk svoji mizi, je zopet pograbil knjigo; na njej je ležal drugi rubelj.
"Motil bi Vaa le za kratek trenotek----Imam majhno v-
prašanje, le____M
Uradnik ni slišjal; jel je nekaj prepisovati.
Boldirjevu se jq zmračil obraz in obupno se je ozrl po čeč-kajači druščini.
"Tu pisarijo in pisarijo!''* si jo mislil vzdihajoč. "Naj vse skupaj vrag vzame!"
Stopil je od mize in obstal sredi sobei; brez nade je povesil roke. Vratar, ki je zopet prišel mimo s svojimi čašami, je»bržikone opazil onemogli izraz njegovega obličja, pristopil je čisto blizu k njemu in ga tiho vprašal: "No, kako ste opravili T Ali ste poizvedovali ?''
"Vprašal sem ga, a on noče z menoj govori t i.''
"Dajte mu vendar tri rublje ...." je zašepetal vratar.
"^otem mu dajte še enega!"
Boldirjev se je vrnil k mizi in položil na odprto knjigo nov rubelj.
Uradnik je zopet knjigo pritegnil k sebi in obrnil list. Zdajci je pogledal kakor slučajno na Bordirjeva. Nos mu je zasijal, zardel in se skrivil v smehu.
"Ah, kaj želite.?' šal
"Rad bi nekaj vprašal v stari svoje pravde*.... Moje i me je Boldirjev."
Jako dobro! V pravdi kneginjo Gugulinovo? Dobro! Kaj bi radi natančneje vede li?"
Boldirjev mu je razložil svo jo prošnjo.
Uradnik se je tako razživel kakor da bi se bil naselil njem drug duh. Dal mu je zažedjeno pojasnilo, odredi prepis odloka, ponudil prosilcu stol, — in vse to v enem tre-notku. Začel je celo pogovor o vremenu in se zanimal za to, kakor bo z žetvijo. Ko je Boldirjev odšel, ga je spremi jal do stopnic, pri čemer se je uljudno in ljubeznivo smehljal in se vejdel, kakor da se hoče zdajzdaj preti prosilcem globoko prikloniti. Boldirjevy je bilo pri tem mučno in sledeča nekaikemu notranjemu nagibu, je izvlekel iz žepa rubeljski bankovec in ga podal uradniku. Ta se je smehljaje* priklonil in zgraibil bankovec spretno kakor žepni tat, tako da ga je bilo videifci komaj sekundo.
"No, to so ljudje----" si je
mislil Boldirjeiv, ko je stopil na cesto . Obstal je za trenotek in si obrisal z robcem čelo.
_______„________j napore. Vdo-
5 temu vam hočemo zastonj po-i za 15 dnevno zdravljenje ro zdravila vredno $2.00. Poš-samo 50 entov za poštnino in >remo. To ni samo vzorec, am-zdravilo za 15. dne-vam bo v mnogih slučajih dalo popolno olajšanje. Ta ponudba velja samo za malo časa*Pisma in znesek 50c pošljite:
NOVO COMPANY, Dept. Sij Box. 33
je popolno j lecenje, ki
ALI IMATE SLABE 061 IN GLAVOBOL?
Abnormalne oči direktno vplivajo na vaš glavobol, želodčne in druge živčne nerede, ker take oči izrab-Ijejo ter slabijo živčevje.
DR. L. A. STABCE
Ophthalmologist.
Uradne ure: 10—12, 2—4, 7—8.
Ob sredah 10, 12. 6127 St. Glair Ave., Cleveland, O. ob torkih 11-8 zve. na podružnici v City Bank Bldg. (Pearl & 29th
Brooklyn, N. Y. St
City Bank .) Lorain,
Ohio.
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
Anton Zbašnik
Corner 48th and Butler St«.	Pittsburgh, Pa.
» Telefon: Fi«k 2085 Sprejema v izvršilo vse notarske posle. Izdeluje POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, OBVEZNICE, OPOROKE in razne druge notarske dokumente. Izdeluje PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA, preiskuje stanje zemljišč tukaj in v starem kraju in sPrejema tudi razne druge preiska ve. Večletna izkušnja jamči vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Cene nizke in postrežba točna.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben U opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delaju ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi
Mi Mm* m I
po 3 odst.
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naia banka j« pod nazorst-vom vlade Zdruleaih driav is Članica federalnega rezervno-ga sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar Želite poslati denar v staro domovino f
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno
THE J0L1ET NATIONAL BANK JOUET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
je vpra
" Prihajam v zadevi svoje civilne pravde z dediči kneginj,e
Izvanredna ponudba nemočnim.
Ljudje, ki trpe od slabosti živcev, izgubljene snage, vsled glavobola, neredne prebave, na ledinah ali mehurju, hudih sanj, strašljivosti in mnogo ostalih slabosti, se
lahko temeljito in trajno ozdravijo z vporabo Novo zdravila. To zdravilo vas bo v kratkem času naredilo močne, zdrave in sposobnim
Božična razprodaja
Pozor slovenske io hrvatske gospodinje 1
Ako hočete pri nakupu potrebščin za* božične praznike samim sebi dobro, poslužite se lepe prilike in zglasite se v moji trgovini, ker sem za ta teden odredil posebno božično razprodajo raznovrstnega grocerijskega blaga; imam v zalogi tudi doma prekajeno suho ineso, šunko, gnjati, mast in domače klobase. Prodajam tudi pitane kokoši, race in goske. .Blago vam pripeljem po celem mestu rta dom, izven mesta pa razpošiljam naročila po ekspresu; male stroške za prevoz (ekspres) mora v tem slučaju naročnik sam plačati.
i
Prečitajte doli označen cenik blaga. Pišite, ali telefonirajte po cenik ali blago.
NE ZAMUDITE TE LEPE PRILIKE!
Vsak odjemalec dobi pri men i krasen stenski koledar za L 1922 zastonj.
Priporočam tudi svojo znano gostilno kjer se nudi gostom razna trda in mehka pijača, fine cigare in tobak.
Pri tej priliki Vam voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1922.
JOSEPH BOZICH
620 N. Broadway.	Joliet, III.
Telefon 4809
Ako kupite za $2.00 vrednosti ali več blaga:
10 lb. najboljšega gran. cukra.39c
Št. 3 Michigan hruške, kanglja.29c St. 3 Keynote Apricots, kang-
Ija.........................22c
Št. 3 Grant Traverse slive, kan-
glja ......................22c
Št. 2 rmor$T Market PI. Pineapple ....................28c
Št. 2 Muškat Kalif, grozd je.. 16c
Št. 3 Armory Pumpkin......21c
Št. 3 Sladak krompir, kanglja 23c
Št. 3 Armory hruške.........38c
16 unč Sniders Pure Preserves,
steklenica ................37c
Št. 2 11 unč. Cisti Empire Preserves ....................44c
Velika stekl. Happy Home Catsup .................,.....24c
Velika stekl. zelene olive ... .36c Velika stekl. kisle kumarice. .31c
Velika stekl. Chow Chow____31c
Št. 3 Velika stekl. Tomatoes . 15c an cake flour, "None such" in Aunt Jeminas, zavitek.. 14c
Najboljša kava v zrnih, 1. lb. 24c Kava Diamond v zrnih, 1 lb. . .19c St. 1—3 Boulevard kava, škat-Ija .....................$1.44
Market Place kava, 1 lb.....31c
Bonita Kava, 1 lb...........34c
Th. Webb kava, 1. lb.........41c
Japonski čaj, izbran, zavitek. .31c Japonski čaj, na vago, 1. lb.. 25c Gunpowder čaj, na vago, 1 lb. .39c Ceresota moka, 98 lb. vreča.$3.99 Ceresota moka, 49 lb. vreča . $2.05 Aristos moka, 98 lb. vreča..$3.99 Aristos moka, 49 lb. vreča..$2.05 Gold Medal moka, 98 lb. vr. $3.99 Gold Medal moka, 49 lb. vr. $2.05 Najboljša ajdova moka, 1 lb.. 6c Št. 1 Angleški suhi orehi, 1 lb. 39c
Št. 1 mešani orehi, 1. lb.. _____29c
Star Amer. Family in P. & G.
milo (žajfa) 10 kosov.....59c
Rub no more—Water Queen in
U. S. Mail milo, 10 kosov____49c
Amonia Naph. milo, 100 ko-
sov.....................$2.25
Amonia Naph. milo, 10 kosov 25
žavljanstva stanoval v Združeni ih državah." Med dnem, ko je prositelj dobil svoj "prvi papir." in dnem Vložitve prošnje za državljanstvo ne sme pretoči manj kot dve leti in>«e več sedem let.
Ako je kandjdat za državljanstvo prišel v Zdržene države pred 29. junijem 1916, ne po trebuje nikakega certifikata o prihodu in rabi posebno tiskovino za prošnjo (Form 2214, 4'Facts for Petition for Naturalization"). Ako pa je prišel po 29. junijul916 zahteva "Certifikate of Arrival" prosilec naj rabi fiskovino: Form 2226, "Beiquest for Cer tifike(e of Arrival", ki vsebuje tudi potrebne z ozirom na prošnjo za državljanstvo. V-se bina prošnje za državljanst vo v izvirniku in provodu, je sledeča:"
PETITION FOR NATURALIZATION.
Prošnja za podelitev državljanstva.
------------..Court of-----------
---------------Sodišče v______
In the matter of the petition of---------
V stvari prošnje..._______________
____________________'aaj »e »prejme kot
admitted as a citizen of the United
States of America, državljan Združenih držav Amerike.
To the________________________Court:
______________________________________ sodišču:
The petition of________________________4------
----------------- respectfully shows:
prošnja______________________________
•—..................1______pokorno izkazuje:
First. My full name is.™-------r——
Prvič. Moje pobio ime je---------------
Sccond. My place of residence is
nntpber------- ,	*	■
drugič. Moje bivališče je štev-----...
street, ciy of____L________________ State
(Territory of the District of .
ulica, mesto _____________„__država
teritorij ali District
Columbia, of_...__________________
of Co|utnbia) -_________~___ ; :
Third. My occupation is------------
Tretjič. Moj poklic je--------------
l ourlh. I was born on the_______—m—
day of________1___:________at__________
Četrtič. Rodil sem se dne-----------:—
meseca,________________Jeta---------;—
v .............................
Fifth. I emigrated to the United States
from________________________ ooi or
Petič. Izselil sem se v Združene države iz _________________________ dne ali
about the______________l__day of —____-
arrtio Domini, _______*______—, and
pribliin» dne_____meseca-----—
leta ........................................ in dospej
arrived at the port of--------------—-,<|
in the United States,
sem-vfortstajiišoe —------------
Si^th. I declared my intenltion to become a citizen of the Unite'd Seatič. Izjavo o juuaert, da že^im. postati državljan Združenih
States on the at
Ameriško državljanstvo.
POPOLNA NAVODILA ZA OKE, KI ŽELUO POSTATI DE-ŽAVLJAKI ZDRUŽENIH DRŽAV Aint^jyn
-Priredil-
Jugoslovanski Oddelek Foreign Language Information Service.
(Nadaljevanje.) II. Prošnja za državljanstvo.
Naprej idite k sodnemu taj-" niku (Cteark of Court)
svojih prič. Clerk izpolni za vas prošnjo, s katero se^epar tment za delo v Washmgtonu
zaprosi, naj pošlje spričevalo o vašem prihodu v , Ameriko (Certifikata of arrival). i Oblasti v WashSingtomi na to pregledajo spisev iz katerih je razvidno, kdaj ste prišli v Zruže ne države. To postopanje traja navadno nekoliko mese coV, nekdaj^ celo 5 do 6 mese cev. Naturalizacijske oblas ti v Washingtonu pošljejo spri-J čevalo o prihodu oni sodniji, pri kateri ste se priglasili za državljanstvo.. . JSa to vam clerk te sodni je'pošlje dopisnico, s katero vas povabi, da pridete čim prej na sodišče s svojimi dvema pričama v svrho,] da vložite prošnjo za podelitev! državljan&tva. • •
Čim je ta prošnja vložena, cierk vam izroči potrdilo, da sle zares vložili tako prosnjoj in vam daje na znanje, da bos te tokom devetdesetih dni skupaj s pričama povabljeni ng končno, zaslišanje.
Prositel mora dokazati pew letno bivanje v tej zemlji. Za kon pravi: "Nobeden inoze-mec nc moro postati državljan, ako ni neprestano skozi dobo petih let pred podelitvijo dr-|
vj53
I
TTT
LL-S J
Mi
pr»ys that be may be
Radi Ufa tu proaijec proti, mu podeli <Jrfavffa«stvo
a citizen of the United States of - America. . Združenih držav AmcrikeT Dated______
Evrope, prodaja;	'
naj se
(Signature of Petitioner) (Podpis prositelja)
-----day of---
_____________ in the
držav sem podal dne__________„
mesec*.----------------Jeta, na---
—----,--court of -----------
—— sodišču y , ■-----
Seventh. I am------------------- married.
My wife'* name is_________
Secfmič. Sem----------------ozenjen
Ime moje žene je.
She was born___
resides at .................
rodila še je v —v—., stanuje sedaj v_____
date
__—_; imam
--------children, and the name,
and' pflace of birth and place
---------------- otrolc, in ime, datum
in kraj rojstva m bivališče of residence of each of said children
is as follow:________...
vsakega izmed'teh otrok je:______
Eight. I am not a disbeliever m or
opposd to organized government, Osmič. Ja« ne zanikam niti nisem nasprotnik organizirane vladavine, or a member of of affiliated' with any
organization ot body niti nisem član aji pristaš nikake organizacije ali skuipine of persons teaching disbelief in organized government I am not IjucK, ki zanikuje organizirano vladavino. Nisem poligamist, a polygamist nor a believer in the
practice of polygamy, niti nisemm pristaš ■ mnogoienstva. I am attached to the principles of the Constitution of the Jaz sem vdan načelom Ustave Združenih držav, in moj namen je, and? it is my intention to become i
citizen of the United States da postanem državljan Združenih dr
žav in da se popolnoma and to renounce absolutely and forever all allegiance awl in za vedno odpovedujem vsaki pod-
kjžnosti ali zvestobi fidelity to any foreign prince, potentate, state of sovereignity, nasproti, bodisikateremu inozemskemu knezu, vlad^rjiu, državi
and particularly to ......................... of
which I am a citizen-.(or sub-
ali siuvereniteti, posebno pa______
čigar državljan (ali	*
jeot, and it is my intention to reside • permanently in the podanik) sera sedaj, in moj namen je,
da stalno stanujem v United States.	' .
Združenih državah. Ninth. I am able to speak the Eng
lish language. Devetrč. Znam govoriti angfeško. Tenth. I have resided continuously
in the United States of ( De^tič. Jaz sera neprestano stanovari
v Združenih držayah. America for ^ term of fiive years at
least immediately preceding Amerike vsaj za dobo petih let tik
pred datumom te the date of this petition to wit, since
_______________, anno Domini--------------
prošnje, nammreč, od---------------
letai,______________________________________________• '
and in the State (Territory or theft
District of Columbia) of---------
in v državi (teritoriju ali District of
Columbia)——--------
for one year at least next preceding
the date of this petition, . vsaj tekom enega leta tik pred datumom te prošnje) namreč
to wit, since------------------------ day of
......anno Domini.
Eleventh. I have not heretofore made
petition for citizenship to Enajstič. Dosedaj nisem vložil nikake prošnje za državljanstvo any court. (I have made petition for
citizenship to the...........—
pri nobenem sodišču. (Vložil sem
prošnjo za državljanstvo na«-.-,----
court of--------------------at -------—
and the said petition was denied
___ v_____________________ in dotična prošnja je bila by the said court for the following
reasons and! causes, to wit, odbita radi sledečih vzrokov in razlogov, namreč ...-----------------------, in
.................... and the cause of such
denial has since been cured or removed.) rafclog zavrnitve je bil od tedaj popravljen aH odstranjen). Attached hereto and made a
'part of this petition Priložena tej. prošnji in kot del iste nahajata are my declaration of intenion to become a citizen of the United se moja izjava o nameri da postanem državljan Združenih držav. States and the Certificate from th
...........-........................., being duly
sworn, deposes and says
I ,----------------------pravilno
zaprisežen, izjavlja in that he is the petitioner in the above
entitled proceeding, that he •trdi, 4a je on prosilec .v zgoraj naslovljenem postopanju; da je ha si read the foregoing petition and
knows the contents thereof; pročital agornjo prošnjo in pozna
njeno vsebino; da je ista that he same is true of his own knowledge, except as to matters resnična po njegovem lastnem znanju,
razun stvari, navedenih therein stated to be alleged upon information and belief, and v tej prošnji, kot temelj-ujočih na informacijah ali dobri veri, that as to those matters he believes
it to be true, in da glede teh stvari verjame, da so resnične.
Subscribed. and sworn to bfeore
/ 'me Hm«------------,day of__-i______
Podpisano in zapriseženo pred
menoj dne_____________j
anno Domini______________
-------leta v Gospodu...«
raznih parobrodnih družb potniške karte za Ameriko po naravnost oderuških cenah; tako t&ft. Sij tudi ti agent je izseljence s tem izvabljajo v svoje dobiekanos-ne> namene, da jih begajo in silijo v Združene države še pred-bo našeljeniška kvota (odmerek) izčrpan. * O vsem tem i-mam uradna poročila naših konzulatov v rokah. Visoke cene in stroški pdtovanja ne demjo pri tem nobenega zardž-
meseca
Clerk of the ftourt. %	Sodni klerk.
To prošnjo mora prosilec podpisati s svojim lastnoročnim podpisom v*if-radu sodnega, tajnika (clerk of court). (Dalje sledi.)
OiMjitov priseljevanja.
Nobena druga postava ne dela vladi Združenih držav toliko preglavice kakor baš na-sefljniška postava; ni čuda to-'rej, da se isto vedno pretvarja, izboljšuje in tudi poostruje,
Ker je tudi Ameriko minula svetovna vojna v marsičem izučila in ker se je naša vjada bala velikanskega navala povili izseljencev iz vseh deloy sveta, zato je kongres postajnim potom priseljevanje omejil na samo določeno in podpisano število priseljencev. \ Ldtna kvota priseljencev iz Jugoslavije (6405. je že sedaj izčrpana, tako, da na podlagi te postave iz Jugoslavije do 1. junija 1922 ne sme semkaj pri-*ti vefc noben izseljenec. —Kakor z jugoslovanskimi emig-Vati, tako je tudi z drugimi.
Kakor bomo čuli sodbo kon-gresnika Johnsona, ki načel ju-je imigrantskemu odseku, jo sedanja nasedjniška postava po njegovem mnenju, in tudi res povsem slaba i nepravilna; Vsled tega bo označeni kongre-nik v kratkem skušal staro bseljniško postavo ovreči in u-vesti novo bolj umestno.
Kongresnik Johnson je namreč mnenja, da naj bi imeli pristop v Združene jdržave samo možje, žene in nedoletni otroci naturaluiranih ameriških dr-žavljaov in onih oseh, ki so v-zele prvi papir. Ta postava naj j'bi ostala v veljavi za prihod-'nj tri leta.
Ko je Mr. Johnson ta svoj novi zakonski načrt izdelal se je izjavil:
"Ze lansko leto, ko se je delal« novo naseljniško postavo čem bil jaz mnenja, da ta postava ne bo Velike . praktične vrednosti. Združene države so z novo 3. odst. omejeno posta-'vo za priseljence uvedle nekaj nepravilnega in samim sebi škodljive&a. Ali bomo še vna-•prej trpeli in mirno gledali kako nekatere tuje države z veseljem semkaj pošiljajo baš on nezaželjene izseljence, katerih bi sel same rade iznebile. Jaz imam dokaze vrokah, da ima neka država n svojem u-rdnem potnem listu značilno opombo za potnika, da se do-tiČnik ne smd več domov vrni-
ka; jaz le ne razumem, od kod ti potniki denar dobivajo?

Henrj Morgenthau bivši po-, papirja.
v Zdruienih državah, on the vessel,____;______
La
in spričevalo Departmenta o ki ga zakon zahteva.
razmn arzavah* in pokra jinah centralne ter iztočneE
sianik na Turškerrf zatrjuje, da bi samo iz raznih turških pokrajin za Carigradom rado v Ameriko odpotovalo okrog tri milijone izseljetneev.
Nova 3-odstotna postava je naredila na Ellis Islandu mnogo-nepotrebne sitnosti in zmešnjave?, čeravno je letos od '1. junija do, 30. nov., na podlogi te postave semkaj prispelo 195, 509 izseljencev. Ti izseljenci se pritožujejo, kako slabo se je ž njim na potovanju ravnalo; bili socelo ogoljufani in okra-deni prednb so dospeli v New York. Vse to moramo postavnim potom odpraviti s fem, da priseljevanje! do cela ukine*-mo. Ako to storimo ne bo i-mel nihče izmed nezaželjenih izseljencev več prilike tarnati o slabem potovanju, ali celo. slabem ravnanju od strani naših naseljeniških oblasti; tako bo tudi ves nesporazum tu, ali onstran morja odstranjen. 6e določimo 3 ali 50 odst. kvoto novih priseljencev, ne bo s tem številnim vojnim beguncem prav nič pomagano. Da ne bo-do~ trpeli lakote in i*>manjkan-ja jim moramo nadruge načine na roke iti. Pri tem odobravam Zadnjo sugestijo predsednika Hardinga, da tem nesrečnikom s posredovanjem vlade naravnost pomoč pošiljamo! j
•Po naši so^bi ima koiigres-l^ik Johnson povsem prav kar se tiče nameravane, ali nove našeljeniške postave. Sedanji zakon, ki določa samo potne odstotke novih priseljencev na podlagi skupnega števila 1. 1910 že tu žiyečih priseljencev te, ali on« narodnosti je povsem spakedrana stvar osobito za izseljence, ki so bili v bivši Avstriji rojeni in med te spadamo tudi Slovenci.
Povedali smo že, da je l|ila na podlagi nove naseljeniske postave za fiskalno leto 1921— 1922 za Jugoslavijo določena kvota 6405 izseljencev in da je to predpisano število že pre ko račeno. Ko so gospodje kon-gresniki v Washingtonu delali to postavo, so ustrelili velikega kozla. Pred nami leži u-radna tabelica, ki določa število izseljencev za vse države ši-rom sveta. Poleg naše Jugoslavijo z 6405 predpisanimi izseljenci najdemo še: Avstrija 7444 izseljencev, Čehoslovakija 14,269,Beka 71, Ognfca 5635 Poljska 2019, Galicija 5781. Ali ni spadala Čehoslovakija, Reka, Ogrska, d(4 Poljske iii Galicija pred vojno pod ovstro-o-grsko krono? Kdo so pravzaprav še oni Avstrijci, ki tvorijo predpisano število 7444 izseljencev ? To predpisano število za Jugoslavijo ni nikakor pravičho in pravilno,. Stavimo, da pristnih Avstrijcev iz Dunnja, in drugihj bližnjih kronovin ni bilo 1. 1910 več v Združenih državah kot pa Slovencev, Hrvatov in Srbov. In vendar imajo oni malenkostmi Avstrijci več kot za 1000 izseljencev predpravice.
Prav je ih umestno, da se priseljevanje v Združeno države ytx nekaj let popolnoma u-stavi.; ; Čeravno eo Združene država velike in bogate, saj s > za nas, ki živimo že več let tu-.
i potrebnega
'li jonov ljudi je brez dela.
ten* pa mkj* 4o >čUamSy da kujemo, da naj že sedaj ukrene-vlada v Jugoslaviji pomaiijka- jo potrebne korake za nabavo nje vsled-nezaposlenosti. Mar-M sikdo izmed ameriških Slovencev dandanes bolj strada in tr-
pi pomanjkanje, kot pa rojaki v naši novi "bogati?" Jugo-
•laviji. r J p? ^/fj, |
Prav bo de in umestno, če vlada Združenih držav iz premeni nase! jeniški zakon po Jo-hnsonovem'načrtu, da naj bi i-meli dovoljen pristop samo na-turalizirani ameriški državljani, oziroma člani njih družin ter onjh, ki so v posesti prvega
j Novi Johnsonov zakonski načrt naj bo pa tudi v svarilo onim brezskrbnim ter mfacnim ameriškim Slovencem, ki 5e nič ne zanimajo za državljan« ske papirje. Marsikdo izmed bivših naših Amerikancev, ki so sli poskušat srečo v "svobodno? !" Jugoslavijo, se je že dostikrat jezil radi tega, čemu ni vzel prvega ali drugega dr-žavlj. papirja, ko je bil še tukaj. ^ Dahes bi se rad vrnil nazaj, pa se ne sme in no more ker je povsem tujete.
Onim ameriškim Slovencem, ki nameravajo čez čas vzeti svojco k sebi še k sklepu sve-
drugega ali prvega državlj. papirja, če istega še nimajo. Po novem zakono, ako bo sprejet, jim bode ba« državlj. papir pripomogel, da bodo lahko svojce semkaj v Ameriko dobili, dru-gačb pa ne.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnikom, ozir. tajnikom krajevnih društev, ki eo nam razna naznanila se le minuli
pondeljek vposlali, s tem naznanjamo, da sledi zaostalo v prihodnji številki; pač so pri-občena vsa druga naznanila, katera smo prejeli do soboto popoldne.
Dalje prosimo one sobr. tajnike in sosestre tajnice krejev-nih društev, ki nam dosedaj še niso vposlali imen novih odbornikov, da to saj do 1. jan. prih. leta zanesljivo izvršijo. Dosedaj imamo komaj polovica .it poroč\ (seznamov) na r« l*ah. Aka so bili slučajno pri kakolm dru-*vu ponovno izvoljeni š<e stari uradniki, naj se nam tudi to pravočasno naznani, kar bomo rabili pri sestavi novega imenika uradnikov krajevnih društev.
Voščilo za praznike
Vsem Slovencem in Slovenkam želimo vetele božične praz-nike in srečno novo leto!
Zahvaljujemo se prav iskreno za vašo naklonjenost, katero ste nam v tem letu izkazali ter se Vam tudi v novem letu priporočamo.
I. W. Hurley-E. Greenwald
ADVOKATA
Wm. B. Laurich,
Phone: Canal 5777	1900 W. 22nd Place.
CHICAGO, ILL
BOŽJIČ23ST.A. ID^LPilL.^
Svojim v stari domovini boste najbolj ustregli, ee jim p Ijcte za božično darilo denar. Za par dolarjev dobe tam le svoto tamošnjega denarja. Glejte cene:
Jugoslavi j a:	Italia:
500 kron za 1000 kron za 5000 kron za 10000 kron za
....$ 2.05 100 lir za ....$ 4.70 .... 4.00 500 lir za .... 22.00 .... 19.50 1000 lir za .... 45.50 38.00 10000 lir za ....434.00 Nemška Avstrija:
1000 kron za____$ .95
5000 kron za____3.50
10000 kron za____6.00
Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in stari tfraj kot: pooblastila, prošnje, kupne pogodbe in pobotnice. Za pojasnila se obrnite na: *
MLADIČ & VERDERBAK, 1334 W. 18thSt	Chicago, m.
Največja slovenska banka v Ameriki
1 ■- i.. ~
Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Maša banka : je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
4S6 WEST 23 STREET. \ NEW YORK, N. Y.
Qlavnica $100,000.00.	Rez, fond $30.000.00
BRIDGEPORT, OHIO.
Glavnica $«^00-00
Prebitek $50,000.00. pdd BfcAzorstrom drHn Ohio, ki je tudi naia rlagateljic*. PU-injemo po 4 wistotkoT obresti pri hranilnih rlogah.
Poaebno po-«m>«t dajemo Pk>»eci«kc«a oddelku.
jjna, ki je obstal pri vratii heka-*ko zbegan, ker mu nihče ni ocfc-
I - ■:
'	V*
govoril. Tudi Ančka je mol-'če sklenila roke, zardela in povzdignila za hip oči, potean pa pogledala mater, ki se je prestrašena ozrla v hčer.
(Dalje sledi.)
(Dalje.)
Starka je sedla sinu nasproti, zakaj bala so je menda, da bi ji noge ne odpovedale prej, preden bi se s sinom zmenila do konca o žetaitvi.
14 Sedaj mi pa le povej, kako se bos ženil."
"Ko bi jaz vedel!"
"Ti bom pa jaz povedala; samo povej mi, kaj ti deda ti*-ke skrbi, da se ti kar glava krivi gd njih, iz oči ti pa gleda o-bup, kakor grešniku na smrtni postelji."
Anton se je zasmejal. Mate
jati in pregovarjati, ni nobenega boljšega od rnetae, in če se dekle še tako brani, jaz jo bom. izpeljal. Boš ti videl, kako znam govoriti.... Punca bo naša!____Za katero so
pa oblizuješ?" "Boš že videl." *f I, nu! Kar povedi, saj ne pojdem precej na vas izkokoda-kat, ako ja treba molčati!"
"Potlej pa ne pojdeš z menoj." ______v ■; • _ |
"Jej! Kako mi malo zau*-
Pozor! Pozor!
da"!
Ali nisem vaš, "vojvo-Ni je take dalje, da bi
rine besede so mu olajšale srce, se je jaz ustrašil, kadar je treba da je začel pripovedovati in iti snubit.... S takun fantom, razkrivati materi svoje srčno kakor si ti, pa bi ee! j šel, ne težave in tožiti o ovirah, ki mu vem kani. Saj bi m« ne bilo žugajo. Mati je prikimala si- treba biti srajn, pokazati nu, se veselila ž njim pa tudi te...."
delila ž "njim strah, ki ga je Anton se je pa vendar še o-izraial.	Ibotavljal.
"Lej ga, lej, kako mi malo zaupaš! Pa bi si bil drugega izbral, če nisem jaz dovolj dober "mož". "Ne bo treba iti daleč.. Še
"Prav je, moj sin, pav! Le oženi se, ako te veseli."
"Pa čo mi je Lazar ne da?" "I, kaj potlej? Prava reč! Naj jo pa ima, pa naj jo sam
gleda!____Ali je samo to dek-1 iz vasi ne — samo do Lazarja."
le na svetu?"	-	Kepec ga je pogledal debelo,
Anton preplaši pogleda kakor bi se nVu bil kos ustavil mater, in kri mu udari v lice. v grlu, potem je pa s težavo Hipoma vstane ter reče trdo: spravil iz sebe glas:
"Zame samo ta. Ali mi jo "Nič!"... Drugo jo samo tudi vi ne privoščite?"	goltal, da ga Anton ni umel in
"Kaj kipiš! Ali ti jo bra-1 je upal, da je dobil pravega, nim? Jaz sem samo tako re- "Saj bova kmalu opravila,'! kla, če bi tam ne bilo nič, da si je opomnil Anton, da bi spra-
pač lahko drugje izbereš*____"Ivil Kepca v dobro voljo. ' To-
"Tako Vi mislite! Jaz pa [da m šlo. pravim, da mora biti Ančka moja!"
Anton udari z nogo ob tla in I gledat!" oči se mu grozeče zabliskajo. "Ali se res bojiš?"
"Poizkusi! Menihi bilo "Jaz koga bojim? Gani tudi prav! Samo tako žalos- takega! Ampak k Lazarju ten ne bodi sedaj, kakor vins- že ne grem — se že o(l nekdaj ki brat pri skledi vode, da še ne moreva videti." jaz ne bom žalostna."	I "Pojdi pa sam!"
"Kaj pa hočem?" •	Anton je, bil, razbnrjen in je
"Sedi, da soj do dobra do-1 šel v stran, meniva, to je važna reč." • Sin uboga mater pa sede, po-
Krasni stenski KOLEDAR za leto 1922.
Koledar ima 14 strani, na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 91/2 palca in dolge 16% plača; tako krasnega in lepega KOLEDARJA se niste imeli v hiši; cena je 25c s poštarino; pošljite poštne znamke in Vam ga takoj pošljem.
Za lase, za sive lase, moške brke,' za prahute na glavi, za revmati-zem, otekline, za rane, opkline, bule, ture, kraste, grinte, lišaje, mo-zole, srab, in solnčne pege, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline, debelo kožo in žulje in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik,' ki ga pošljem zastonj. ..
I Jakob Wabcic
CLEVELAND, OHIO.
6702 Bonna Ave. N. E.
Našim jugoslovans* kim odjemalcem in prijateljem.
Prva Narodna banka, Chis-holm, Minnesota <Tl?o Firirt National Bank, Chisl^oliji, Minn.), Vam vošči vesele božične praznike in srečno novo leto! Mi upamo, in smo trdno prepričani, da se bodtfd^pvske razmere v tej naselbini in okolici zboljšale in da bodo vsi naši odjemalci ter prijatelji, pre-živeli srečno in uspešno novo leto 1922.
POZOR!
Slovenci In Hrvati v Chiaholm, Hinp., in okolici.
Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni premet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi
Miner's State Bank •
Chisholm, Minn.
Frank Gouze, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku.
"T o čn o s t", "Varnost* ia "Postrežba" je naše gfslo.
s
First National Bank
OHISHOLM, MINN.
MATIJA SKENPER
javni notar
za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
"Nič----Boš letel skozi zaprta vrata! Jaz te ne orrem
"Pa ravno k Lazarju!" je nom^jal za njim Kepec. "K
sluša, ugovaf ia in odgovaria Lazarju ?.... Ti jo bo že dal!" ter zop^t vprašuje Saj se je Ko se je naredila tema in je bilo toliko pomeniti, toliko po- bila vas že prazna> ted • •
skrbeti .. Sklenila sta mati šel Al>toil 8am snubit E j, ............
in sin, da pojde Anton snubit težka je bila ta pot, a potrebna "zapadu.
k Lazarju, in sicer prečen, ko je | Zbiral je misli in iskal primir- ' Ta knjiga je aPomitl9kt vr*dno®t» za vaakeg« ameriškega Slovenca, ker
Primerno božično ali novoletno darilo«
Na nedavno v New Yorku ae vrteči "America's Making" razstavi, kjer so imeli tudi Jugoslovani avoj pavilijon, h . je zbujala sploino pozornost alovnica ' i Chippewa indijanskega jezika, katero je »Pisal nai rojak in pijonir misijonarjev na severozapadu RT. REV. FRIDERIK BARAGA. Tako je A. merikance tudi zelo zanimala neka if-votopisna knjiga o našem pokojnem ikofu Baragi
• Kaj. je bil, in kako je prvi nai ameriški slovenski ikof deloval celih 38 let, bi moral znati vsak ameriški Slovenec in Slovenka, osobito ie kar je mlajše generacije.
Letos meseca novembra je poteklo ravno 100 let, odkar je atopil tedanji visokoiolec Friderik Baragu ▼ ljub-izvotil poklic duhovnika. V Ameriko umrl je 19. jan. 1868 ter Počiva v iko-Celo življenje tega alavnega škofa je velika odprta knjiga polna lepih in kulturnih del.
Da se bodo ameriški Slovenci z življenjem blagopolc. škofa Barage še bolj seznanili, sem podpisani dobil nekaj knjig, z njegovim životopisom, katerega je spisal P. Krizostom Verwyst pod naalovom: "LIFE AND LA-BORS OF RT. REV. FREDERIC BARAGA, FIR8T BISHOP OF MAR. QUETTE, MICH.
Ta zanimiva knjiga je lično v platno vezana v obsegu S x Sl/9 palcev in vsebuje 476 strani. V nji se nahaja- slika pok. Baraga, ponatis njegovega lastnoročnega pisma in več alik izza njegovega misijonskega delovanja med Indijanci V Ameriki Knjiga vsebuje tudi kratek životopis in sliko znanega misijonarja rojaka Franc Pirc-a in še nekaj drugih miaijonarjev na seve-
mB
vWv:>
ljansko semenišče in si na ta način je prišel kot misijonar 31. dec. 1830. fijski katedrali v Marquette,, Mich.
tako. Čim prej, tem bolje.
Ej, pa tudi ta sklep še ni bil balzam za Antona!
"Kaj bo pa Lazar ddjal?" To je bilo tisto strašno vpra.
zmagovala, in na ves strah, na
v . .. .	* • i a i. .vse pomislike sd je tolažil z
>anje ki je povzročilo Antonu mislijo: „0na me ima rada
vse skrbi. "Da bi vgaj vedel. |Nih(ve nama ne abrani yzeti
. opisuje moža, znanega tudi v ameriški zgodovini in katerega je alovenaka
ne besede, s katero bi nagovo- mati zibala.
ril očeta in mateir. Postajal Očetje in matere! Naročite tojepo knjigo za božično darilo avojim
ip rrioWln^nv, 0 i____ . sinovom in hčeram, ki bodo knjigo z največjim zanimanjem in ponoaom
je malodusen, a ljubezen je | čitali. Zanimiva je tudi za odrasle" ki so vešči angleščine.
Cena knjige s poštnino vred je $2.00. Naroča ae pri:
kako bo!"
Pa ni bilo drugače, kakor stopiti je moral doli k Lazarju, vprašat za Ančko, seVeda šele potem, ko mu je poslala Ančka pošto: "Pridi!"
O, kako je bilo težko pripraviti se, kako trn jeva je bila ta
se!"
Srce pa mu je hotelo razbiti [ prsi.
Čim bolj se je bližal hiši, tem bolj počasi je stopal, in gotovo je hvalil Boga, da je dolgo se-
lo zares dolgo.

Box 306
M.yPOGORELC
Wakefield, Mich.

Velika Evropska vojna, ki jo lahko vidite doma za svoto
pot! Rajši bi bil preplezal * ^aP<>«led je pa vsake poti gore cele dežele, nego šel k La- konec 111 tudi Anton je prišel zarju po tem opravku, ko ni do Lazarjev© hiše. K vsej vedel kako bo.	HTec\ so ravno molili rožni ve
Anton ni imel nobenega stri- liec.in A.nton i* imel čas poča-ca, nobenega svaka, ki bi ga katl> umiriti se in zbrati misli, spremljal k snubitvi, ki bi mu	časa je poslušal gla-
pomagal snubiti.... Navada 90ve'kl 80 P^^jali iz hiše naje pa taka, da žepnin ne pride I™.se Je Pa odW in začel mo-sam. Zato je Anton iskal to- htl z ommi v hiši. variša med sosedi. O, precej Ni hotel precej po končani je vsak obljubil, da pojde ž molitvi vlomiti v hišo, ampak njim. Ko je pa povedal, kam p & Nekoliko počakal. Otož-jo je umeril, je slehernemu n- nost 8e ga je polaščala, ko je padel pogum, pa se je izgovo- mislil, kako so sicer ljudje ve-ril, rekoč: "Jaz ne utegnem, N1* snubača, kako se priprav: dobi druzega!"	|]jai° nan.i niti ne vedo, da pri-
Tudi Kepca se jo lotil Anton.
"Drevi pojdeš z menoj! Boš
zame govdril----"
"O, če je treba preteej! Be-
I de, in če bi vedeli, bogzna, kako bi ae pripravili nanj!____
"Ona ve!" se oglasi neki | glas in mu vrne veis pogum in zbudi kljubovalnost. Trdo
sede ne zna nihče tako zasta- stoPa do veže in v hišo s pozd-viti, kakor jaz.... Veš. ne dakavom: "Dober večen!" bi sa bjvalil, pravega si se lo- Stari je* še klečal na stolu in til! Kam bo pa treba iti?" slonei na mizi, tiščeč glavo "Snubit."	med rokami. Ko začuti priš-
"Snubit?____Nu, tako ti re. leča, vzdigne glavo in se ozre
čem, če bo treba kaj pogovar- v vrata, pa gleda debelo Anto-
Z našim patentiram povečevalnim steklom (stereoscope) lahko vidite vso evropsko vojno, ki se je vršila več let na Francoskem, Avstrijskem, Italiji, Rusiji itd. v vaših deželah/ Vid^i bodete boje z ladjami i/n podmorskimi čolni a morju, boje z zrakoplavi m zepelini, uničeno polje, vasi mesta in veliko drugih krasnih svetovnih razgledov. Videli bodete vse to naravno kot bi bilK tam navzoči z lastnimi odmi, vsi ti razgledi so hjli vzeti v Evropi in mi vam mogeče dobiti pravih slik nikjer drmgje razu-n pri nas. Te slike vam ostanejp kot v spomin velike svetovne vojne. Sicer je to nekaj zabavnega za vaše prijatelje ko ste v družbi. Pazite se pred ničvrednimi ponaredbami. Ta patentirani stroj, ki je zelo trrpežno izdelan, pokrit z aluminiju«, baržunom okrašen, skupno s 150 slikami evropske vojfle vam pošljemo za malo ceno,, svoto $4.50. To je nekaj izrednega in zelo žaniirn-vo za vsacega. Torej ne odlašajte, temveč si naročite še dan^s, ker ta posebna ponudba se nudi le za kratko dobo, ker prava vrednost je večja.
Ne Pošiljajte nam denarja v naprej, samo izrežite ta og;las in priložite 50c v poštnih zhamkah za pošiiljatvene stroške, ostano $4.50 pa bodete plačali kadar se vam prinese blago na vaš dem. Pišite takoj na nasloc:
VARIETY SALES COMPANY, Dept. 1139, 1016 Milwaukee Avenue	CHICAGO, ILL.
Začimbe, zelišča in najrazno-
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pilite po breiplačni cenik.
MATH. PEZDIR
P. O. Box 722, City Hall Station
NEW YORK CITY.
Look out za pijače
katere so zdrave kot je Triglav Caj vroč preden greste k počitku, zavoj 75c. TERPOTEC zavoj 75c. RMAN zavoj 75c. 1000 R02E zavoj 75c, En-cian (GENTIAN) zavoj 75c, in druga zelišča v zalogi.BRINJE iz starega kraja po I6c funt, 125 funtov $11.00. Naročite si iz Chicage. s tem s? prihrani na vožnji. PRAŠEK od vina (Weinstein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. Sugar Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) za alcohol autoraditor in za vse tekočine, ki imajo proof v sebi, meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.00.
Vse cene vsebujejo tudi poštnino, samo mah in brinje ne. Naročil se ne posije, ako niso naprej plačane. Pišite glede zastopništva prodaje Gauge.—Velik komišen!
A. H OR WAT, 1903 W. 22 St Chicago, I1L
<30
WASHINGTON
je glavni sedež Združenih držav in je ludi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slo-venski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega nrada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI.
Ime A. M. Wilson je znano že 30 let.
Pišite danes po našo sloven, ako brezplačno knjigo v izumih in patentih.
A. M. WILSON, Inc.
Kurres*or» to the late A. M. Wihwn
PATENTS
312 Victor Building. WASHINGTON, D. C.
Za praznike
Stara navada ameriških rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primernim darom za božične praznike.
Ker je sedaj cena denarja nizki, že samo par dolarjev pomeni jako veliko v starem kraju.
Denarne pošiljatve skozi našo banko so navadno nakazane v 14. dneh. Denar dobi prejemnik na svoji domaČi pošti brez V3akega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
ZAKRAJSEK & ČESARK. M
. » Slovenska banka.
70—9th Ave., New York, City.
Dostavek: Onim, ki žele potovati domov za praznike, priporočamo svojo potniško pisarno.
Slavna društva K. S. K. J., pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila L t. d^ dalje vse tiskovine pri prife-Janju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, lci je največja in najmoderneja slovenska unij ska tiskarna.
Slavmim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenska ga na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše sL društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas.
V naii tiskarni »* tiska "Glasilo" K. S. K. J.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.
Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St.	-:-	Joliet, Illinois.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO .
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metko-vič Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trst, Opatija, Zadar.	»	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji, in Nemški Avstriji
IZDAJAMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na v-pogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne liste na vse kraje in za vse črte.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni .; na razpolago ameriških dolarjev v zlatu.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo za-časnb 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov širom Amerike, ki se poslužujejo t naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vlpž-no knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New , Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vrnitve " Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrod-ni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki goji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se že
zevali naše banke.
o ugodni pose bodo poslu-
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno napro-šeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne Hercegovine in Črne-
gore.
Frank Sakser State Bank