Jtev. 11. V Ljubljani, sobota 15. januarja 1938. Leto III. Poštnina plačana v gotovini Naročilo za sestavo vlade je dobil bivši finančni minister Bonnet: Nova francoska vlada - brez ljudske fronte? Pariz, 15. jan. o. Odstop Chautempsove vlade je Francijo zelo presenetil kljub temu, da je bij položaj zadnje tedne zaradi razporov v ljudski fronti nevzdržen. Po drugi strani je postajala vsemočnejša agitacija komunistov, ki hočejo prej ali slej s pomočjo socialističnih delavskih organizacij, katere so hoteli dobiti v svoje roke, iz-resti državni udar. Po mišljenju bivšega predsednika vlade Flandina sta izhoda iz tega nevzdržnega stanja, ki je privedlo do padca vlade, samo dva: ali uvedba državnega nadzorstva nad denarnim prometom in gospodarstvom, čemur nasprotujejo francoski srednji sloji, ker bi uvedba nadzorstva privedla do levičarske diktature, ali pa razbitje ljudske fronte. Zdi se, da bo odstop Chautempsove vlade prinesel drugo rešitev in da Be je ljudska fronta razbila zaradi komunističnega nasprotovanja radikalov in zaradi slabega državnega gospodarstva, ki je spravilo v nevarnost francoske finance in državno obrambo. Za to slabo gospodarstvo, ki ga je skušal izboljšati sedanji finančni minister Bonnet kljub nasprotovanju komunistov in socialistov, sta odgovorna Blum m bivši finančni minister Auriol, ki sta razvrednotila frank, kar je povzročilo silen dvig vseh cen, zlasti na tistih področjih, ki prizadevajo socialno najšibkejše sloje. V tem gospodarstvu se je pokazala sleparija ljudsko fronte, ki je socialno stanje delovnih množic kljub vsem obljubam neprenehoma poslabševala. Da se bo nova vlada sestavila najbrž izven ljudske fronte, priča dejstvo, da so odklonili naročilo za sestavo vlade po vrsti radikalni prvaki Herriot, Chautemps in Daladier. Sprejel ga je sedanji finančni minister Bonnet, ki bo danes skušal sestaviti novo vlado. Dejstvo, da je nalog za sestavo nove vlade dobil človek, proti kateremu se je obračal ves odpor komunistov in socialistov, kaže, da hoče Francija prenehati z neuspelimi gospodarskimi poskusi ljudske fronte, kj so državo privedli na rob propada. Bonnet je izjavil, da bo .na vsak način skušal sestaviti vlado in da bo prve razgovore glede tega začel danes dopoldne. Socialistični listi zahtevajo, da mora dobiti naročilo za sestavo nove vlade socialistična stranka, toda predsednik republike ni do zdaj sprejel še nobenega socialističnega prvaka. Splošno mnenje pariškega tiska je, da bi novo vlado, če se jo posreči Bonnetu setaviti, podpirali radikali, na levici tako imenovani republikanski socialisti, na desnici pa tako imenovana radikalna levica opozicije. Nova vlada bi potem ne bila več vlada ljudske fronte, ker ne bi uživala podpore socialistov in komunistov, marveč bi jo bilo treba označiti kot vlado srednjih zmernih skupin, v celoti pa bi se kljub temu francoski politični položaj s tako vlado pomaknil precej na desnico, kar bi pomenilo začetek boja protikomunističeni agitaciji. Večina članov Bonnetove vlade bi pripadala radikalom. Francoska socialna stranka, ki jo vodi polkovnik La Roque, je izdala danes razglas, v katerem zahteva nove volitve, napada komuniste, ki so ustvarili v Franciji ozračje državljanske vojne, se obrača proti komunistični in socialistični agitaciji za odcepitev kolonij od Francje, in zahteva takojš-* no izvedbo oborožitvenega programa. Razpust nove romunske zbornice bo prvi korak za pripravo drugih volitev Bukarešta, 15. januarja, m. Kakor je časopisje že poročalo, namerava nova romunska vlada v kratkem razpustiti skupščino in razpisati nove volitve. Proti razpustu skupščine, preden se sploh sestane, so se dosedaj izrekle liberalna stranka, narodno-kmečka stranka in Železna garda. Liberalna stranka in Železna garda sta za primer, če vlada ne bi razpustila skupščine, pripravljeni podpirati vlado in izglasovati proračun in najvažnejše zakone. V primeru, da bo vlada narodno skupščino razpustila, bodo liberalna stranka, narodno-kmečka stranka in Železna garda poskusile skleniti volivni spora- Italijanski zunanji minister grof Ciano se je vrnil v Rim včeraj zjutraj ob 8.35. Na postaji so ga sprejeli poleg italijanskih zastopnikov še jugoslovanski, nemški, avstrijski, madžarski poslanik ter poslanik nacionalistične Španije. V Egiptu so izpustili iz zapora Ahmeda Huseina, voditelja fašistovskih »Zelenih srajc«, ki je bil zaprt zaradi atentata na bivšega predsednika vlade Nahasa paša. Pod novo vlado inu bodo atentat najbrž šteli v dobro. zum. Toda tutii ta grožnja omenjnih strank ne ovira sedanje romunske vlade, ki je izjavila, da bo razpustila pred kratkim izvoljeni parlament že v prihodnjih dneh. Pred volitvami pa bo vla- da uzakonila tudi svoje tolmačenje odredil; vo-livnega zakona o dosegi votivnega prima. Romunska vlada namreč smatra, da je dovolj močna, da dobi stranka relativno večino vseh oddanih glasov ter da ni treba imeti 40% oddanih glasov. Vlada misli, da bo pri volitvah zmagala z močno večino, ker je prepričana, da bo z ukrepi, s katerimi bodo Judje izgubili politične pravice, zelo slabila svoje politične nasprotnike. Ob obisku v Berlinu ne bo podpisan noben nov sporazum Dr. Stojadinovič jutri pri Hitlerju Berlin, 15. jan. o. Z ozirom na obisk predsednika naše vlade dr. Stojadinoviča v Berlinu izjavljajo v tamošnjih političnih krogih, da pri tem obisku ne bo prišlo do tega, da bi Jugoslavija in Nemčija sklenili kako novo pogodbo ali dogovor, marveč da dr. tSojadinovič s svojim potovanjem samo vrača lanski obisk nemškega zunanjega ministra Neuratha v Belgradu. Razen tega pa pomeni ta obisk potrditev prijateljstva, ki že dolgo vlada med Jugoslavijo in Nemčijo ter temelji predvsem na medsebojni gospodarski navezanosti. Predsednik naše vlade dr. Milan Stojadinovič se je pripeljal v Berlin danes ob 9.33. Po pozdravu zastopnikov nemške vlade na postaji, se je odpe- umrl je slovenski učenjak dr. A. Serko Slovensko znanost in kulturo je snoči zadela huda izguba. Umrl je vseučiliški profesor, bivši rektor dolgoletni dekan medicinske fakultete v Ljubljani doktor inodroslovja in medicine Alfred Serko, eden največjih slovenskih znanstvenikov, s Čigar imenom je neločljivo zvezano pomembno znanstveno delo mladega slovenskega vseučilišča v Ljubljani in uveljavljenje slovenske znanosti v mednarodnem svetu. V 59. letu je ve keg^a učenjaka in profesorja pobrala kratka pljučnica, ki je ni mogel premagati zaradi oslabelo Dr. Šerko se je rodil 1879 v Cerknici iz stare, trdne hiše, katere veljava je bila zakoreninjena v zemlji in v gozdu. Iz tega dejstva je 1 pokojnikova velika, vzorna ljubezen do ozj g domačega kraja, do skope notranjske zemlje, j "ih lepot in skrivnosti ter ljubezen do malega notranjskega človeka. Alfred Šerko je ljudsko so iokdncal doma, gimnazijo v Ljubljani, potem P I® Sel ge ne 20 letni na dunajsko vseučilišče, kjer modroslovje v vseh njegovih panogah. 1904 je postal doktor filozofije in se že tedaj zajel zanimati za psihiatrijo. To zanimanje ga je orivedlo v medicinsko znanost, tako da je v na-t t*a- ih končal medicino in si pridobil doktorat tudi iz nje Dvojni doktorat pri tako mladem slovenskem človeku je bil za tiste čase nekai izrednega. Dr. gerj.0 se je ge prj svojih učiteljih, samih svetovno znanih psihiatričnih strokovnjakih uveljavil i(0[ veliko obetajoč znanstvenik, s čimer si je pridobil njihovo zaupanje in podporo pri študiju. Posebej se je zanimal tedaj za tako imenovane paranoidne psihoze, panogo duševnih bolezni, ki je bila do tedaj še skoraj nepreiskana. po izčrpnem opazovanju neštetih bolnikov je 1912 objavil o teh boleznih razpravo, s katero je opozoril tedanji znanstveni svet nase. Ob svojem stremljenju, da bi norcem, najbolj usmiljenja vrednim bolnikom, pomagal, je delal sam na sebi poskuse z mehikanskim mamilom mezkali-nom, ki ima to lastnost, da v človeku obudi radostne, čudovite predstave in spremeni mračne blodnje duha v svetle podobe. V poskusih s tem nevarnim sredstvom je pokazal dr. Šerko velik, nesebičen znanstveni pogum. Tudi o tem je objavil razpravo, ki je znanstveni svet prva opozorila na to novo sredstvo. Po triletnem delu na znanstvenem zavodu dr. Kraepelina v Miinchenu je odšel dr. Šerko na Dunaj k svetovno znanemu specialistu za živčevje Wagner-Jaureggu, kjer je proučaval zlasti bolezni hrbtnega mozga in tudi o tem napisal temeljito razpravo. 1914 je odšel v Trst, kjer je začel z zasebnim zdravljenjem živčnih in duševnih bolezni ter v kratkem zaslovel kot eden najboljših zdravnikov te vrste v Avstriji. Njegovo delo je ustavila svetovna vojna, ki jo je prebil na raznih ruskih bojiščih. V Karpatih je doživel strahovito kolero v avstrijski vojski. Tedaj, kakor pozneje v svobodni Jugoslaviji, so mu poniglavci očitali proti-državnost, ker je bil vedno in predvsem odločen Slovenec, zaradi česar bi bil skoraj prišel pred avstrijsko vojno sodišče, katerega se je rešil s tem, da se je delal norega, nakar so ga razglasili za neodgovornega in za službo nesposobnega. Poslali so ga domov, odkoder je prosil poveljnika soške vojske generala Borojeviča, naj ga vzame nazaj v vojno službo. Poslali so ga v vojaško bolnišnico v Gradec, kjer je vodil živčni in duševni oddelek do 1919 in kljub ogromnemu delu spisal več obširnih znanstvenih razprav, ki jih je priobčil v največjih nemških strokovnih listih. Priglasil se je za profesorsko mesto na dunajskem vseučilišču po prevratu, a so ga kot Slovenca odklonili, nakar je odšel v Prago na tamošnje vseučilišče. Za teni j'e bil imenovan za rednega profesorja na medicinskem oddelku novoustanovljene ljubljanske univerze kot profesor za nevrologijo. S tem se je začelo njegovo delo za razvoj, napredek in izpopolnitev slovenskega vseučilišča. Dr. Šerko je bil nele eden najboljših profesorjev, ki so ga zaradi njegove znanstvene vrednosti in njegovih človeških odlik vsi njegovi študentje ljubili, marveč je postal tudi eden prvih boriteljev za obstanek in napredek slovenskega vseučilišča v Ljubjani. Vse javne in zasebne, bodisi študentovske, bodisi druge akcije te vrste so v njeni’ imele velikega podpornika in zagovornika. Kot profesor na ljubljanskem vseučilišču je deloval znanstveno dalje, priobčil veliko temeljitih razprav v tujih in domačih listih, nele z zdravstvenega, marveč prav tako z modroslovske-ga področja. Izdal je dve obsežni slovenski knjigi o človeškem živčevju in o fiziologiji živčevja. Napisal je temeljito in važno razpravo, s katero je presodil in obsodil slabe ter neznanstvene strani Freudove psihoanalize, ki je zaradi svojega napol znanstvenega značaja postala zadnja moda plehkih ljudi. . Dr. Šerko je bil po svojem znanju velikan. Obvladal je s svojim duhom vsa znanstvena ter kulturna področja ter se zanimal predvsem za vse pojave v slovenskem znanstvenem in kulturnem življenju. Bil je eden od redkih naših ljudi, ki je kupil sleherno slovensko knjigo. Ni se dal zapeljati od nobenega fanatizma, zlasti pa ne od enodnevnih političnih ideologij, ki bi se bile rade postavljale z njegovim velikim imenom. Bil je vedno in zmeraj čist, odločen, neupogljiv in neodjenljiv zaveden Slovenec, slovenski znanstvenik, ki se je zavedal, da mora vse svoje sposobnosti in svoj sloves zastaviti, kadar je treba, za doliro in za veličino svojega naroda. S svojini ostrim, pravičnim duhom je zasledoval vse grde in neiskrene prikazni v našem javnem in kulturnem življenju ter jih brezobzirno bičal. S svojo odkrito sodbo in s svojo dosledno slovensko ljal jugoslovanski gost v hotel Adlon, kjer so za dr. Stojadinoviča in njegovo spremstvo pripravljene sobe. Ob 11.10 je dr. Stojadinovič položil venec na spomenik v svetovni vojni padlih vojakov. Popoldne ob 13.15 se bo odpeljal iz svojega hotela na Tempelhofsko letališče, da si ogleda zidavo novega osrednjega letališkega pristanišča. Ob 16 bo dr. Stojadinovič v gosteh pri zunanjem ministru, ob 20.30 bo pa zunanji miuister v. Neuratli priredil večerjo na čast jugoslovanskim gostom na predsedstvu vlade. Jutri bo dr. Stojadinoviča sprejel državni kancler Hitler. Sprejem na mefi Berlin, 15. jan. AA. Predsednik jugoslovanske vlade, je snoči ob 20. uri prišel na nemško mejo v Anneberg na tromeji med Nemčijo, Poljsko in ČSR. Visokega gosta so čakali jugoslovanski poslanik v Berlinu Cincar Markovič in člani nemškega častnega spremstva. Na postaji je bil tudi oddelek častne čete narodnosocialistične milice. Ko so mu v vagonu predstavili vse člane spremstva, je dr. Milan Stojadinovič izstopil in pregledal častno četo. Vidno ginjen nad takim sprejemom, se je predsednik prisrčno zahvalil za tak sprejem, posebno pa še zastopnikom DNB. Zastopnikom DNB je dr. Stojadinovič izjavil naslednje: Jaz sem zelo srečen, da sem v Nemčiji. Upam, da bom imel v Berlinu lepe dneve. Tam se bom razgovarjal z vodilnimi osebnostim! Nemčije. Iz Annerberga je dr. Stojadinovič odpotoval s posebnim vlakom obenem z jugoslovanskim in nemškim spremstvom. Pred obalnim napadom Francovih sil London, 15. jan. AA. DNB: Po poročilih iz Gibraltarja sta snoči pripluli v Ceuto španski nacionalistični križarki »Baleares« in »Canarias«. Ob istem času^ je priplula v algeci raško pristanišče nacionalistična križarka »Almirante Celvera«. Vse tri križarke so prispele z zahoda. V Gibraltarju mislijo po Reuterjevem poročilu, da je po tem gibanju nacionalističnih ladij pričakovati napad na Aliuerio. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalisti vse napade nasprotnikov na teruelskeni bojišču sijajno zav.nili. Na teruelski fronti je strmoglavilo, zadeto od nacionalističnih protiletalskih topov, sovražno letalo. Barcelona, 15. jan. AA. Ha vas: Stalno zastopstvo španske zbornice je na svoji snocnji seji sklenilo, da naj se podaljša obsedno stanje na ozemlju republikanske Španije. linijo si je v večini političnih taborih pridobil veliko nasprotnikov, s čimer pa Je njegova vrednost samo zrasla. Njegov politični ideal je bil tisti, katerega je že od nekdaj priznavala in se zanj borila ogromna večina slovenskega naroda. Kot velik duh, kot evropsko izoblikovan um, kot učenjak, ki mu je bila na razpolago vsa tuja slava, je v nasprotju s toliko slovenskimi razumniki vedno in neprenehoma razglašal vrednost in slavo slovenskih vrednot in slovenske domovine. Za njim žaluje slovenska znanost, ki je prezgodaj izgubila z njim enega glavnih svojih nosilcev, žaluje vseučilišče, ki je v pokojnem doktorju Šerku vedno videlo poosebljeno prizadevanje za svoj obstanek in napredek, za njim žaluje ves slovenski narod kot za enim največjih sinov v novem času. Za njim žaluje še zlasti njegov ožji domači kraj, kateremu je bil pokojnik zvest tako zelo, da je s posebnim ponosom ohranil in vedno rabil svoje domače narečje ter bil tudi s teni vzgled prenekateremu izkoreninjenemu slovenskemu razumniku. Vesti 15. januarja Nove volitve v Angliji namerava zahtevati konservativna stranka in sicer že meseca maja. Volitve bi morale biti šele čez dve leti in pol. Vesti o zdravju sv. očeta, ki da se je baje zadnje čase močno poslabšalo, v Vatikanu zanikujejo in navajajo za dokaz dejstvo, da je 6v. oče prav zadnje dni sprejel veliko ljudi. 0 uspehih budimpeštanskega sestanka bo predsednik kmalu poročal poslanski zbornici. Slavnosti ob koncu angleških utrjevalnih del v Singapuru se je udeležil tudi oddelek ameriškega bojnega brodovja. To dejstvo si razlagajo tako, da hočeta Anglija in Amerika s skupnim nastopom groziti Japoncem. Madžarskega regenta Hortliyja bosta pri njegovem obisku na Poljskem spremljala njegov sin Štefan in zunSnji minister Kanya. Hitler je včeraj sprejel jjoljskega zunanjega ministra Becka, ki se je dva dni mudil v Berlinu in sinoči odpotoval dalje. Nemški poslanik v Washingtonu je pri ameriški vladi ugovarjal zaradi žaljivih izrazov, ki jih je o Hitlerju izrekel bivši ameriški poslanik v Berlinu Dodge. Delo v italijanskih ladjedelnicah je proti koncu lanskega leta zelo naraslo. V zadnjih treh mesecih 1937 so ladjedelnice dobile naročil za 28 novih ladij. Vsega skupaj delajo zdaj 82 novih ladij. Švicarska vlada bo imenovala stalne vojaške zastopnike v Rimu in Parizu. Kitajski poslaniki iz Londona, Pariza, Moskve in Bruselja so se sešli v Amsterdamu, da se po-razgovore o nadaljnem delu za propagando kitajske stvari v Evropi. Za 5 cm krajše srajce IkkIo morali odslej nositi moški v Nemčiji. S tem nameravajo prištediti precej blaga, kakor to zahteva šliriletni gospodarski načrt. Za predsednika francoskega senata so včeraj že sedmič izvolili senatorja Jeanneneya. Angleška kopna vojska šteje po najnovejših poročilih okrog 150.000 mož in kakih 9000 častnikov. Načelnik francoskega vrhovnega vojnega sveta general Gamelin je obiskal več francoskih orožarn in imel v njih govore, v katerih je poudarjal potrebo po čim naglejšem in obsežnejšem delu za obrambo Francije. Srednjeameriška republika Panama, po kateri ozemlju teče panamski prekop, ki veže Atlantsko morje s Tihim, bo na zahtevo Združenih držav prepovedala vsem tujim ribičem ribarjenje v svojih obalnih vodah. Ob obeh ustjih panamskega prekopa, ki je življenjske važnosti za hitep pot ameriške mornarice iz Atlantskega v Tiho morje, so namreč zadnje čase nekam prenagosto ribarili Japonci. Za 45. rojstni dan je nemškemu gospodarskemu diktatorju Gdringu čestital tudi kancler Hitler. Splošno ljudsko glasovanje bodo najbrž izvedli v Ulsteru na severnem Irskem, ki je do zdaj pripadal Angliji. Glasovanje naj odloči ali 6e bo Ulster združil z irsko republiko, ali ostane pri Angliji. Precej hud spor se bo vnel zaradi konzulatov med Sovjeti in Anglijo. Sovjeti pravijo, da sme imeti Anglija samo toliko konzulatov v Rusiji, kolikor jih ima Rusija v Angliji, kar pa Angležem zaradi njihove obveščevalne službe ne gre v račun. 40.000 sovjetskih vojakov je prodrlo v tako-zvano zunanjo Mongolijo. Čemu, lega poročila ne povedo. Med poljskimi častniki je izbruhnil hud spor, ki ga je izzval predsednik voiaškega odbora v zbornici, general Želigovski, ki je v nekem pismu obsodil maršala Ridza Smyglega. Generala so prisilili k odstopu. Angleški prometni minister Burgin je dospel v Berlin, kjer bo ostal nekaj dni in si ogledal velike nemške avtomobilske ceste. Novo ekspedicijo na Himalajo pripravljajo Nemci. Vodil jo bo profesor Troll, člani pa bodo razni znani bavarski plezalci, ki so se udeležili že več pohodov v najvišje gorovje sveta. Če se^ Romunija pridruži protikomunKtični zvezi, bo Sovjetska Rusija spet načela vprašanje o vrnitvi Besarabije. Tako groze moskovski listi. Angleško brodovje na Sredozemlju bo imelo prihodnji mesec velike vaje na predelu med Malto in Gibraltarjem. Položaj poljske manjšine v ČSR je po mnenju zunanjega ministra Becka zelo slab, ker češke oblasti drugače delajo kakor govore. Druga skupina italijanskih kmetov je odpotovala v Abesinijo, kjer jim je vlada dala zemljo za obdelovanje, in sicer v amharski pokrajini. Mussolinijeva nečakinja Roza se bo poročila z urednikom lista >Popolo d’Italia«, Teodoranijem. Do hudega spopada je prišlo v Beirutu med sirskimi nacionalisti in njhovimi nasprotniki. Portugalska policija je odkrila komunistično centralo v Lizboni, ki je zdajala skriven list in skušala pridobiti tal v portugalski vojski. Belgijski kralj je odpotoval iz Avstrije, kjer je nekaj tednov smučal, domov. Vozil se je vso pot v tretjem razredu, kar je za kralja precej nenavadno. Špansko nacionalistično poveljstvo je odlikovalo več italijanskih časnikarjev, ki izvršujejo svoj poklic na raznih španskih bojiščih. Vremensko poročilo Rateče-Planica: —i, zračni pritisk se manjša, mirno, pršič, 100 cm. Kranjska gora: —2, zračni pritisk pada, oblačno, mirno, pršič 50 cm, sankališče in drsališče uporabljiva. Dovje-Mojstrana: —6, jasno, mirno, ^2 centimetrov snega. ..v : —5’ plačno, mirno srež, 28 rm, drsa- lišče in sankališče uporabno. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru: —5, oblačno, 5 cm pršiča na 50 cm podlage. Komna: —7, sončno, pršič 180 cm. Zelenica: —2, zračni pritisk nižji, 10 cm pršiča na 20 cm podlage. Kofce: —2, zračni pritisk se manjša, oršič 100 cm. Pismo naših smučarjev iz Villarsa Danes dopoldne tekmujejo na 18 km Villars, malo, krasno zimovišče v francoski Švici je te dni prizorišče velikih smuških tekmovanj. Od 14. do 16. januarja se tu vršijo švicarska akademska smuška prvenstva, obenem internacionalna prvensrva vseh držav. Po dolgem nabiranju, prosjačenju in po raznih intervencijah na neštetih mestih, se je nabraio toliko denarja, da je bila omogočena udeležba vsaj majhnemu številu jugoslovanskih akadem kov na teh tekmah. 9. januarja v zgodnjih jutranjih urah je zapustila jugoslovanska akademska reprezentanca Ljubljano in se podala na dolgo pot. Reprezentanco tvorijo Močnik Cveto, k’ nas bo zastopal v teku na 18 km, Bevc Edo, ki bo nastopil v solo-skokih ter Heim Hubert in Novak Joža, ki nastopata v alpskih disciplinah. Ekipo vodi Miran Fux. V ponedeljek zjutraj je prispelo naše zastopstvo v Villars in je bilo nastanjeno v Hotelu Cha-niossaire v Cheesiferesu, to je vasi, ki leži tik Villarsa. Tu ni niti en prazne sobe, vsi hoteli so prenapolnjeni, zato smo mogli mi, kakor tudi Švicarji, odriniti v sosednji Chessieres. Imamo pa stalno avtobusno zvezo in smo v treh minutah v centru in to brezplačno. V Villarsu najdeš, kakor v vseh drugih švicarskih zimoviščih, tako v St. Moritzu, Milrrenu, Davosu itd., nekaj starih kmečkih hiš, poleg teh pa par ogromnih hotelov, preskrbljenih z vsem. Prenapolnjenost Villarsa je zaradi njegove ugodne lege popolnoma razumljiva. Ljudem iz Ženeve, Lau6anna, Montreauxa in bližnjih francoskih mest je pač to najbližje zimovišče. Več kakor Švicarjev in Francozov je pa tu Angležev, ki so popolnoma zasedli Villars. Kamor prideš, slišiš samo angle- ščino, tako v hotelu, na cesti, na terenu, na železnici itd. Ni se treba čuditi, če so si Angleži izbrali Villars za mesto gojenja zimskega športa, kajti tu najde človek vse, kar hoče. Tereni so tu idealni: od najlažjih za začetnike do najtežjih za najbolj iz-vežbane smučarje. Tu je železnica na zobe, ki pripelje smučarja do višine 2000 m. Počasi se pomikajo ti vozovi proti vrhu, % ure rabi za premaga-nje višinske razlike 800 m. To je zelo veliko v primeru s Chamonixom ali za Ga-Pa-om, kjer te žična železnica v pičlih petih minutah pripelje na 1000 m višje ležeče mesto. Ljudje se pač tudi tu držijo načela, da se je boljše slabo voziti, kot pa dobro hoditi. Poleg smučarjev so tu zadovoljni tudi drsalci. Tu je tudi proga za bob. Še dve novosti za smučarje najdemo tu: to so tako imenovani fumi-ski in tele-ski. Od končne postaje Bretaye te pripelje fumi-ski v kratkem času v višino 2200 m. Fumi-ski so zelo velike sani, ki so naložene s smučarji in smučkami in jih vlečejo vrvi do te višine. Od vrha pa ima smučar potem na izbiro deset različnih prog za smuk. Na nasprotni hrib pa vleče smučarje v višino tako imenovani tele-ski. Pri tej napravi drži ena zanka smučarja okrog pasu, za drugo zanko se sam drži in vleče tako smučarja, ki stoji na smučkah, v višino. To je zelo udobno za smučarje vseh razredov in so tega najbolj veseli zlasti slalomisti. Slalom je n. pr. postavljen na strmini z višinsko razliko 200 m, tekmovalec pa pride po absolvira-nem slalom-teku v kratkem času zopet na startno mesto. —E— KINO SLOGA Kdo Je ni cul o slavnem detektivu Sherlock Holmesu? Kdo to ni bra o njegovih neustrašenih podvigih proti londonskim zločincem? Sleherni človek Je z navdušenjem oital n,egova dela — In eno takih del Je prikazano v filmu Dama v sivem V glavnih vlogah Trude Marien in H. Speelman Ne zamudite prilike, da sl ogledate Se danes ta velenapeti kriminalni film, Kezervira)te sl vstopnice v predprodaji I Telefon 27-30 Predstave danes oh to., 19.1S lit 21.13 url. Jutri ob 10.30, 13., 17., 19. lit 21. url • Proga za tek še ni stra6irana, načrt in pa profil sta pa dala sklepati, da bo precej težka in bo treba premagati v 18 km višinsko razliko 600 m. Močnik si že sedaj beli glavo zaradi mazanja, kajti kljub višini 1200 m so vremenske razmere zelo muhašte. V ponedeljek je bilo še jasno in hladno, sneg temu primerno suh; v torek je začelo snežiti, temperatura se je vzdignila in v sredo zjutraj je seveda začelo deževati in je deževalo ves dan. Torej tudi zimska Švica pozna dež in lužo. Skakalnice so tu v mizemem stanju. Skakalnica, kjer bomo skakali, leži v višini 2000 m v Bretayu- nima mikakega profila, na naletu ni nič snega, mostu tudi ni nikjer. Švicarji pravijo, da bodo vse do tekmovanja lepo uredili, za trening tekmovalcev na skakalnici jim ni mnogo mar. Bevc je še1 enkrat trenirat na malo 20metrsko skakalnico, ki so jo za silo popravili, drugi dan se je pa ves potrt vrnil, kajti otroci so se sankali po njej. Poleg Švicarjev startajo na teh tekmah Avstrijci, Nemci, Francozi, Angleži in mi. Program je sledeč: v petek štafeta 5 X 6 km, v soboto dojooldne tek na iSkm, popoldne pa smuk za dame ii goepode. V nede'jo dopoldne le slalom popoldne pa skoki. V nedeljo zvečer se tekmovanja za mednarodno akademsko prvenstvo zaključijo. Nonunieirtulnl velefllm po slorifcm romanu, hi izhofa y našem listu! Epoha nedavne krvave svetovne zgodovine, ko se le britanski Imperij boril za. nadoblast na svetu I Upor v Indiji In legendarna borba čete aogleških huzariev v Dolini smrti 600 Jun»kov pade v en> sami bitki. Krimska vojna in Juri* na ruske topove! Indjska džungla, levi, sloni in kače! Pri vsakem koraku pre« smrt! Črede slonov utirajo pot xm goslavnl armadi. 1 azkoSje ln sUaJ v mah&radžluih palačah, trpljenje v puščavah, kjer se plačuje vsaka kapljica vode s krvjo. Ljubezen dveh bratov do istega dekleta! Prekrasna, nepozabna vsebina! r Danes premiera! POROČNIH INDIJSKE DR1GADE istega _____________________________________________ iSS”"™ Kraljev tenor “aiMKS "riSK.11 ‘flor I Glavne vloge: Oltvla de Hivllland in Errol Plynn Predstave danes obte., 10.13 Ir« 21.13 url. Jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. In 21.15 ur*. Vstopnice rezervirajte, ker Je za nim&nje za ta s pored ogromno! kino iinion Telefon 22-21 Filmi ,11 Drzna dejanja »finančnega komisarja' in prevaranta Ponarejal je hranilne knjliice ter delal po kmetih;hišne preiskave ». aribor, 14 januarja. Pred malim senatom maribdrskega sodišča se je znašel danes dopoldne na obtožni klopi mlad, komaj 22 leten fant, ki ima pa za seboj že pestro zločinsko kariero ter kaže neverjetne talente za prevare in goljufije. Obtoženec je posestniški sin Janez Marič iz Prekmurja. Lani je dajal obilo skrbi upravi Poštne hranilnice, ker je jionarejal vloge v njenih hranilnih knjižicah ter je z uspehom dvigal večje zneske pri raznih poštnih uradih. Zlasti pa ee je lani proslavil s svojimi nastopi kot »finančni Komisar« v Slovenskih goricah, kjer je vršil kar ha svojo pest hišne preiskave pri kmetih ter jim zaplenjal denar, češ da niso plačali davkov. Marič je spravil na zatožno klop tudi 33 letnega Leopolda Lozarja iz Črnomlja ln 22 letnega FrancaJagodiča iz Maribora. Poleg teh pa sta bila soobtožena tudi 50 letni Alojz Brumen iz Pernic ter njegov 27 letni ein Karel Brumen, ki pa nista prišla k razpravi. Janez Marič se je spomladi leta 1936 vrnil iz Skoplja, kjer je bil tri leta zaprt v ječi. Nastanil se je v Ptuju kot razvažalec piva. Prihranil si je nekaj denarja, katerega je naložil v poštni hranilnici, potem pa je šel v Ljubljano. Ko je svoje prihranke porabil, je ponaredil iz vloge 10 din v hranilni knjižici 2430 din ter jih polagoma dvignil. Potem je ukradel še svojemu tovarišu hranilno knjižico ter tudi v tisti napravil iz 10 din 1390 din. Tudi ta znesek je dvignil, potem pa je bopegnil v Avstrijo in Nemčijo, od koder so ga pa izgnali. Vrnil se je brez denarja v Maribor, kjer si je preskrbel lažne dokumente na ime Franc Majer. Pregovoril je Lozarja ,da sta si napravila nabiralne pole kot in-kasanta za Protituberkulozno ligo ter sta zbirala prostovoljne prispevke. Ker pa se ta posel ni posebno izplačal, si je Marič s pomočjo Jagodiča preskrbel razne štampiljke ter si je ponaredil listine na ime »finančnega komisarja Maksa Žitnika«. Kot »komisar« se je nastanil pri Brumnovih v Pernicah ter je začel delati v Slovenskih goricah pri kmetih hišne preiskave. Pri tem je vedno »zaplenile denar, češ, da kmetje niso poravnali vseh davkov. Na ta način je oškodoval številne_ ljudi za velike vsote. Obsojen je bil na 5 let robije. Lozar je dobil 8 mesecev nepogojnega zapora. Jagodič pa 5 mesecev pogojno na 5 let. France Marolt predava v Belgradu Nadvse uspel nastop akademskega kvinteta Belgrad, 15, januarja, m. V zgornjih prostorih Ruskega doma je priredilo sinoči Slovensko prosvetno društvo v Belgradu prosvetni večer v proslavo stoletnice rojstva skladatelja Foersterja. Predavanje o Foersterju je imel sloviti dirigent Akademskega pevskega zbora in vodia folklornega instituta v Ljubljani France Marolt. Nastopil je tudi Akademski kvintet iz Ljubljane in zapel več Foersterjevih skladb ter za dovr- Gradnla ceste Kočevie-Brod pred sodiščem Kočevje, 14. januarja. Ko je minulo leto Gradbena družba delala val načrt, odobren po kr. banski upravi v Ljub- V C« I XI C*v i l, vuvu i ! • r - a Ijani. Tako so nekaterim zemljiškim posestnikom vzeli več, drugim manj.' Tudi tukajšnjemu veletrgovcu A. Kressetu so vzeli nekaj zemlje. Ta je pa šel v svoji jezi tako daleč, da je nekega popoldneva v eni izmed kočevskih kavarn brez vsakega povoda napadel šefa Gradbene družbe in mu v navzočnosti vseh kavarniških gostov rekel, da je Stuatsbetriiger (da goljufa državo itd.). . Ker se je inž. Trenz zaradi teh besedi, izrečenih na javnem prostoru, čutil užaljenega, je vložil tožbo zaradi klevete. Na razpravi je obdolženi Kresse svoje dejanje tajil ter predlagal pri dogodku navzoče priče, ki naj bi Kressetu na ljubo potrdile, da kaj takega niso slišale. Zasliševanje od Kresseta predlaganih prič je bilo dokaj zanimivo. Nekatere so slišale, druge so samo prisluškovale razgovoru med Kressetom in Trenzom, nobena pa ni slišala, ko je Kresse nad inž. Trenzom zavpil, da je goljuf. V kavarni so bili namreč zbrani sami Nemci. Toda že prvo sodišče po obdolžencu Kressetu predlaganim ... , — --------ino jnj Tren- pričam ni dalo vere, ker je nasprotno za zapriseglo in potom veletrgovca A. Kresseta obsodilo na 1000 (tisoč) dinarjev denarne kazni in plačilo vseh pravdnih stroškov. Kazen se mu Obdolženec in sedaj obsojeni Kresse pa s kaznijo ni bil /adovoljen. Pritožil se je na okrožno kot prizivno sodišče v Novo mesto. Prizivni kazenski senat novomeškega okrožnega sodišča je izdal sodbo, na podlagi katere se priziv obdolženega veletrgovca A. Kresseta kot neosnovan zavrne, dočim je prizivu inž. Trenza ugodilo in prvo sodbo v toliko spremenilo, da je veletrgovca A. Kresseta kot klevetnika obsodilo na 7 (sedem) dni zapora in 1000 (tisoč) dinarjev denarne kazni in plačilo vseh pravdnih stroškov, ki se izreko za izterljive. Kazen se mu odloži za dobo dveh let. šeno petje žel veliko odobravanja in priznanja. Kvintet je sinoči od 1—2 ponoči po radiu zapel tudi nekaj slovenskih narodnih pesmi za slovenske izseljence v Ameriki. Nocoj od 8—9 pa bo zopet pel v belgrajskem radiu, nato pa na drugem prosvetnem večeru Prosvetnega društva v Belgradu, na katerem bo dirigent France Marolt predaval o slovenski narodni pesmi. Dva nevarna „inkasanta" Maribor, 14. januarja. Mariborska policija preiskuje zanimiv primer, kateremu so prišli na sled v Ljubljani. 26-letni zasebni uradnik Ivan Rotman iz Studencev je prišel na podjetno idejo, da je kar sam ustanovil društvo »Progres«, ki naj bi začelo izdajati mladinski list »Mladina«. Dal si je napraviti štampiljko tega društva ter je potem sestavil nabiralno polo, pod katero je podpisal »predsednika« društva prof. Graniča iz Ljubljane. S to polo se je potem podal na posel, ki mu je začel nepričakovano cveteti. Rotman je najprej dal napraviti štampiljke nekaterih večjih tovarn ter je z njimi opremil nabiralno polo. Potem so mu kalini kar sami šli na limanice. Cim je kakšna tvrdka videla, da je ta in ta tovarna darovala toliko, je še sama dala in zneski so se množili. Rotman je obiskoval samo večje tvrdke in tovarne, ki so dajale od 50 do 500 din. Nenadoma pa je dobil Rotman konkurenta, za katerega niti sam ni vedel. Njegov 20-letni svak Ivan Gerželj, ki je izučen trgovski pomočnik, je namreč dobil v roke Rotmanovo nabiralno polo, pa je bistroumno j uvidel možnosti zaslužka za sebe. Sestavil je še ! sam tako nabiralno polo. jo opremil s štampiljka- i mi, ki si jih je izposodil pri svojem svaku, pod polo pa je podpisal kot predsednika »prof. Glaviča« ter je začel na svojo roko zbirati. Tudi njemu je šel posel dobro izpod rok. Med tem pa so Rotmana že razkrinkali v Ljubljani in mariborska policija je prijela njega in Gerželja. V zaporih sta skraja tajila, potem pa priznala. Rotman pravi, da je kasiral s svojo polo 7000 din, menda pa bo vsota znatno večja ter bo znašala kakih 20.000 din. Rotman je imel že večkrat opravka s paragrafi, pa so njegove goljufije poravnali sorodniki. Udejstvoval se je tudi na športnem polju ter je bil dolgo časa predsednik socialističnega »Pekovskega športnega kluba«. Sedaj bo skupaj s svojim svakom pihal kašo zaradi svoje prevelike podjetnosti. »Dama v sivem« (Kino Sloga). Poplava kriminalnega filma je v zadnjem letu kar precej splahnela, odnosno se ni javljala na sjroredih ljubljanskih kinematografov. Reči se sme, da se je te vrste film precej preživel, ker ni mogel sproti izdelati toliko zares dobrih kriminalnih filmov, da bi držal v napetosti tisto občinstvo, ki se ob kriminalnem filmu najbolj zabava. Zadnja leta so edini Francozi z vso fineso in prožnostjo naredili nekaj takih filmov, za njimi pa še Ame-rikanci v seriji znanih filmov Charlie Chana. — »Dama v sivem« ima v snovi in zasnutku dejanja vse pogoje, da bi lahko nastal dober kriminalni film. Ali... če pride kaj v roke neveščih rajhovskih igralcev in režiserjev, potem..* Človeku se vsiljuje čezdalje bolj neugodno mnenje o nemškem filmu. Ce sodimo po »Dami v sivem«: režije ni, če pa se kje pojavi, kvari in ne gradi. Igralci — kakor da bi bili brez duše in bi jih nekdo sukal kakor lutkarske figure. Neokretni, »težki«, brez doživljanja, zato tudi skrajno neprepričljivi v svoji igri. Glavni junak pa je sploh nemogoč. Dejanje se predstavlja tako nesrečno, da se velikokrat ne da razpoznati, zakaj je ta in ta oseba sploh nastopila in kakšno zvezo ima z dejanjem. Za mnoge prizore sploh ne veš, čemu so vrinjeni v film. Vzročne zveze s celoto nimajo. Film predstavlja silno medlo delo nem-* ške filmske tehnike, revno po igralski moči, režiji, po sliki in — brez vsakega tempa, ki jo eden glavnih predpogojev kriminalnega filma. »Opasni ljubimci« (Kino Ideal). Spet delo režiserja Marca Allegreta. Gaby Morlay, Marie Glory, Luguet in Guisot: dve ženski, dva moška. Vsebina filma v dveh, treh stavkih: mož in žena se ločita, ker 6e v zakonu stalno prepirata. V novem zakonu pa jima je obema žal, ker se imata še vedno rada. Po neštetih obratih, po zbližanju in novih burjah končno najdeta zatišje v prvotnem zakonskem pristanu. Cowlardova družabna komedija, preprosto koncipirana, za razplet že v začetku, ko se veke- % poziciji pokažeta oba para, jasna in rešena, toda obvarovana po okretnem duhu; delo je primemo prej za oder kot za film. Allegret je pri obravnavi pravilno ohranil odrski element. Igra glavnih dveh igralcev je živa, duhovita, v nekih scenah nadvse izdelana in prepričljiva. Dialog je zgoščen, poln presenetljivih okretov; za počasnejše glave si kar preveč naglo slede nepričakovane domislice in dovtipi, tako da širše občinstvo ne more o pravem časti razumeti poante, ampak se smeje le ob konkretnejših komičnih situacijah. Delo je režirano lahko, z gracilno eleganeo in s finim smislom za ironijo. Tatvina poštne vreče Belgrad, 14. januarja. Neznana oseba v uniformi policijskega komisarja J n v sprems,tjiu.,nc^ kega civilista je v noči med 31. decembrom .«32«. in t. januarjem 1938 z listinami, natipkanimi na^ pisalnem stroju, opremljenimi s ponarejenimi pečati in štampiljkami uprave mesta Bplgrmjn. kabinetnega ministrstva za ptt. in pošte Bol2 grad 2 ter s ponarejenimi podpisi šefov državnih uradov znala preslepiti uradnika ambulantne pošte Belgrad-Ljubljana in dežurnega prometnega uradnika v Rumi, da sta jima izročila vrečo z denarnimi pismi. Preiskava je ugotovila, da sta sleparja tako odnesla v gotovini 238.750 din. Prav tako je nedvoumno ugotovljeno, kdo je izdelal omenjene štampiljke in pečate. Sleparja sta blizu železniške postaje v Rumi vrgla dei zavoja denarnih pisem, policijsko čepico, policijski meč s pasom in komisarske epolete proč. Člani_ Akademskega pevskega zbora se jutri udeležimo sknpno pogreba zbo-rovega univerzitetnega zastopnika univ. prof. dr. Alfreda Šerka. Jutri dopoldne ob 9.30 se zberemo k nujni pevski vaji y balkonski dvorani na univerzi, človeku, ki je vedno posvetil nam vso svojo skrb in je s požrtvovalnostjo in velikim veseljem spremljal naše delo. izkažimo zasluženo čast! Rektor univerze kralia Aleksandra I. in dekan medicinske fakultete sporočata tužno vest, da je dne 14. januarja umrl gospod dr. med. in dr. phil. ALFRED SERKO redni univerzitetni profesor, bivši rektor, večkratni dekan in prodekan med. fakultete, mnogoletni predsednik dr. Oražnovega dijaškega doma, odlikovan z redom sv. Save III. razr., Belega Leva, itd. Velezaslužnemu članu profesorskega kolegija ohrani univerza trajen in časten spomin! Pogreb bo v nedeljo, dne 16. januarja 1938 ob štirih popoldne od pokojnikovega doma Gregorčičeva cesta 15 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. januarja 1938. Od tu in ta Novega ravnatelja državnih železnic so dobili v Zagrebu. Postavljen je bil inž. Vekoslav Terček, dosedanji ravnateljev namestnik Mesto ravnatelja je bilo nekaj tednov prazno po odhodu inž. Schnellerja, ki je postal pomočnik prometnega ministra. Težka nesreča se je včeraj pripetila nedaleč od mesta Knina v Dalmaciji. Na cesti, prav na prehodu čez most, se je prekucnil potniški avtomobil, v katerem je bilo več potnikov. Res prava sreča je bila, da so odnesli potniki le manjše poškodbe, čeprav se je avtomobil zdrobil. Potniki so bili večinoma mesarji in mešetarji, ki so se vračali z živinskega sejma. Simpatičnega odvetnika so odkrili v Osjeku. Dr. Srečko Albini je bil svoje čase notar, pozneje pa je postal odvetnik. Kot zagovornik je nastopil tudi v znanem našičkem procesu Sedaj pa stoji sam pred sodiščem kot obtoženec. Mož se je v svoji službi tako daleč spozabil, da je ponaredil več listin v zapuščinskih zadevah, potem je večkrat krivo prisegel in si nazadnje še pridržal tuj denar. Razprava teče že več dni. Razbojniško tolpo, ki ji je načelovala žena, 60 odkrili v okolici Virovitice. Orožnikom se je posrečilo po dolgem trudu prijeti dva člana tolpe, ki je dolga leta ropala po bližnji in daijnjii okolici. Ta dva eta orožnikom povedala, da njihovi tolpi načeluje Anka, žena kmeta Raduloviča iz Pepela-nov. Nato so prijeli poglavarko, z njo pa tudi njenega moža in še trideset kmetov, ki so razbojnikom dajala .zavetje ali pa pomagali na katerikoli način. Slavonija 6i je kar oddahnila, ko 60 vso tolpo spravili za zapahe. Sezname volilcev za senatorske volitve prinaša redno službeni list »Službene novines v Belgradu. Najprej je prišlo na vrsto področje Belgrada 6 Pancevim in Zemunom. Tam ima volilno pravico 81 oseb. Za tem pridejo na vrsto V6e banovine po svojem zapovrstnem redu. Prva je naša banovina. Nedavno je dr. Mačka in predstavnike SDS obiskal čan Davidovičeve skupine dr. Boka Vlajic. Ca6opi6je je poročalo, da je prišel Vlajic Pc»!'e: dovat k dr. Mačku za to, da bi 6e tudi zagrebški del opozicije vzdržal volitev v 6enat enako kakor belgrajska opozicija. Ker Vlajiču ta misija m uspela, je bilo dano v javnost obvestilo, da 6e je Vlajic oglasil v Zagrebu le za nič drugega kakor za to, da ee porazgovori v imenu svojega šefa z voditeljem KDK koalicije o nadaljnjem delu med narodom v 6tnislu sporazuma, ki 60 ga jx>dpi6ali dne 8. oktobra lani. Obvestilo dostavlja, da se je pri tem sestanku ugotovila jx>polna skladnost med Bel-gradom in Zagrebom. Novo uredbo o delavnicah in trgovinah izdelujejo v trgovinskem ministrstvu. Uredba o do-jx>lnitvah in izpremembah bo v kratkem dogotov-Ijena, nakar jo bodo dobile na vpogled vse trgovske in obrtniške zbornice, da 6e o njej izrazijo in pristavijo morebitne pripombe. Promet Poštne hranilnice v mesecu decembra 1937. V decembru je štednja uspešno napredovala. Pristopilo je 4846 novih vlagateljev, tako da ima 6edaj Poštna hranilnica 474.511 vlagateljev in so vloge narasle za din 60,001.574.64 in 60 konec decembra znašale din 12.248,995.419.66. V mesecu decembru je bilo odprtih v čekovnem prometu 110 novih čekovnih računov, tako da je pri Poštni hraj nilnici in njenih podružnicah sedaj skupaj 25.845 čekovnih računov. Promet v teh računih je v mesecu decembru znašal 79.778,090.669.04 din, pri tem je bilo izvršeno s prenosom brez uporabe gotovine 55.45%. Stanje vlog v čekovnih računih je znašalo konec decembra 1.840,989.128.76 din. Skupne vloge pri Poštni hranilnici presegajo tri milijarde din. Prometno ministrstvo je dovolilo 50% popusta udeležencem ankete o delovnem času, ki bo v Sarajevu 18. in 19. januarja. Kupljena cela vozna karta pri odhodu z rumeno izkaznico, velja za brezplačen povratek, 6 potrdilom predsedstva ankete, da se je imenovani res udeležil ankete. Popust velja za odhod od 14. do 19. januarja, za povratek Pa od 18. do 23. januarja. V strašnem pretepu in krvoprelitju v vasi Omarski pri Prijedoru je sodelovalo več kakor štiristo kmetov. Na eni strani je stalo v bojni vrsti tristo do štiristo kmetov, na drug, pa okrog sto. Neposredni povod za pretep je S °]an Ragajal s kupcem. Cim 60 rc na zaceli zraven na trmi orerivati. je tudi Obish in enodušno priznanje vseh hinoposefnihov dohazu|e,da je BELI J0BG0VAN nollepSi MINO fiiim, Kar m Je videla UtiDIfana v zadnjih letih! ni ATI CA TELEFON 21-24 Samo še danes: ob 16.« 19. in 21.15 uri in Jutri v nedeljo: ob 14.« 16.30., 19. in 21.30 uri. Nedeliska matinejska predstava ob 10. url dopoldne pri znižanih cenah! Revščina - slavni vzrok slepote Ljubljana, 14. januarja. | jiotrebna dveletna, triletna, da, celč štiriletna ne- Po lejjo uspelem nastopu slepe mladine, ki ga in temeljita vzgoja v zavodu, da so naposled je lani jx>d vodstvom svojih učiteljic prihitela iz 2 velikim trudom vsaj deloma nadomestili to, Kočevja v Ljubljano in z ganljivo vnemo j>oka- | kar je zamudila nega v domači hisi. zala, kaj zmore in zna kljub izgubi enega izmed najdragocenejših čutov, se je zanimanje za zavod, v katerem se slepi otroci vzgajajo v koristne člane človeške družbe, znatno poglobilo, a vendar še mnogo premalo. Časopisi so takrat izčrpno Glavni krivec Stojan Radonič je jrobegnil (er so za *>jim izdala tiralico. V zvezi s sklenitvijo nove pogodbe o plačilnem Prometu z Italijo, ki je etopila v veljavo 12. januarja t. L, obvešča Narodna banka prizadete izvoznike, da bo v bodoče izdajala za vsa vplačila, ki jih bodo opravili v Rimu na nje« račun, izdajala od 12. jan. t. 1. izvoznikom nakazila za dinarje, glede na ‘o, da bodo v Rimu položeni zneski potrjeni v računu dinarjev, zaenkrat na podlagi tečaja 228.83 din za 100 italijanskih lir. Ta nakazila bo Narodna banka izplačevala po kronološkem redu. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije.) Neznana je usoda jugoslovanskega parnika »Vidovdan«, ki je predvčerajšnjim v bližini francoske obale klical na pomoč, ker je zašel v strahovit vihar in neurje. Parnik je vozil iz Soluna v Antwerpen velik tovor železne rude, izkopane v našem rudniku Trepča. Parnik ima nosilnosti 8 tisoč 600 ton, a posadka šieje 34 mož. »Vidovdan« je last plovne družbe Jugoslovanski Lloyd. V mrazu 20 stopinj pod ničlo je moral Ahmed Kakanovič dve uri čepeti na drevesu, pod katerim se je zbrala tropa volkov in prežala nanj. Kot občinski sluga je moral Ahmed iz Tetova v vas Pi-rok. Sredi odprtega polja je začul neko zavijanje, jx> čemer je sklepal, da so volkovi v neposredni bližini. Ni imel niti časa, da bi se ozrl okrog sebe, že 6e je pred njega pripodila tropa pet volkov. Ahmed ie imel še toliko ča6a, da je skočil k bližnjemu drevesu in splezal nanj. Volkovi so se pa postavili j>od drevo in čakali. V strašnem mrazu je Ahmeda začelo hudo zebsti, orožja pa tudi ni imel, da bi zverine prepodil Dve uri 60 trajale te muke, napol zmrznjen je že bil, vendar je še mogel nekajkrat zavpiti na jxmioč. K sreči 60 prišli v bližino neki kmetje, ki so se jih volkovi prestrašili in pobegnili. Ahmeda so najx>l zmrznjenega Potegnili z drevesa in odpeljali v bolnišnico, poročali, kako slepim otrokom jioteka življenje v zavodu, niso pa odgrnili zadnjega zastora, za katerim nastopajo številke s svojo večno nemo in vendar tako živo govorico. Neprimerno bolj zanimive, kot so bežne slike in vtisi, ki jih obiskovalec odnese iz zavoda, so namreč te številke, ker nam odpirajo pogled naravnost v jedro problema in opisujejo vzroke oslepelosti, socialne razmere, i* katerih slepi otroci prihajajo v zavod, in stopnje slepote ozir. slabovidnosti. Naj-zanimivejše v tej statistiki je vsekakor poglavje o socialnih razmerah. Večina slepih otrok zelo zanemarjena Zavod za slepo deco v Kočevju sprejme vsako leto 8 do 4 nove gojence v svoje varstvo. Te ne-bogijence bi mogli primerjati z mladimi drevesci, ki so v domači zemlji slabo usjievala, pa so zdaj presajena v večjo drevesnico, v zavod za slepe, da se tam zravnajo, opomorejo in popravijo, ter — kolikor je pač mogoče — razrastejo v drevesa ter obrode tudi koristen sad. Sleherno izmed teh drevesc pa korenini globoko v domači zemlji, lz katere je izšlo, kjer je zajemalo iz materinih prsi svoje sokove, svojo prvo življenjsko moč in z njo vred kali fizičnih in psihičnih sposobnosti. Večina fizičnih in psihičnh jiojavov pri živih bitjih je odvisna od dednosti in okolice. Kateri izmed teh dveh činiteljev je močnejši, skušajo v danem primeru dognati, v kolikor tega še ne vedo iz izkustva. Vzgojitelji defektne dece večkrat opažajo, da vplivi dednosti vzporedno delujejo z vjilivi socialnega okolja, v keterem se je otrok rodil in preživel prva otroška leta. Vplive dednosti zaradi raznih ovir pogosto ne morejo nejxisredno dognati. Lažje pa je ugotoviti in presoditi vplive okolice. V mnogih primerih lahko potem analogno sklepajo o vplivih drugega sestavnega dela, t. j. dednosti, zato tpdi skušajo pri vsakem danem primeru točno ugotoviti, v kakšnih razmerah živi družina, v kateri se je slepi otrok rodil in preživel svojo prvo mladost. 2e takoj pri sprejemu slepega otroka v zavod opazijo, iz kakšnih razmer prihaja. Večkrat je zelo zanemarjen, slabo hranjen, duševno in telesno zaostal, ter skrajno nesposoben in okoren v kretanju. Razen tega je pogosto tudi obleka skrajno pomanjkljiva — zgodilo se je že, da je prišel otrok v zavod kar v copatah, ali pa je imel šele prvič v svojem življenju čevlje na nogah in da ni znal samostojno jesti, oblačiti se itd. Od sedanjih gojencev je skorajda tretjina prišla v zavod v zelo zanemarjenem stanju. Za te je bila V delavskih družinah naivec slepih otrok Oglejmo si nekoliko jiobliže socialno sredino. Iz katere izhajajo gojenci zavoda za slepe v Kočevju! Večina izmed njih je doma na deželi, 6 jih je iz industrijskih krajev, samo 2 sta iz predmestja. Izhajajo predvsem iz družin s številnimi otroki^ (največ 11 otrok, povprečno število 51). Iz 3 družin sta v zavodu po dva gojenca. Ce porazdelimo družine glede na gmotni- polažaj, dobimo naslednjo sliko. Iz skrajno slabih razmer je 8 otrok, 22%, Vil iz zelo revnih razmer je 10 otrok, 25%, iz revnih razmer je 14 otrok, 31%, »/•; iz povoljnih razmer je 8 otrok, 22%, */»• Največ slepih otrok Izhaja iz delavskih drniin, t. j. 22% ali ena petina vseh gojencev. Sledijo: obrtniki, kočarji, mali kmetje, služkinje, kmetje, rudarji (2 primera). Nezakonskih je 12 (6 moškega spola, 6 ženskega spola) t. j. 30%. Izmad teh so 4 popolne sirote. Iz meščanskih, ozir. sploh iz dobro situiranih krogov ni v zavodu nobenega gojenca. To dokazuje, da je tudi slepota zlo, ki se naseli najraje tam, kjer že itak domujeta revščina in nesreča. Slabe socialne razmere, v katerih živi slepi otrok pred prihodom v zavod, Imajo daljnosežne jiosledice, katerih pogosto ne more izbrisati niti dolgoletna nega in vzgoja v zavodu. Kakor morda nikjer drugod, se kaže tu bridka resnica, da je uboštvo najhujše zlo. Revščina je namreč pri večini primerov neposreden ali pa vsaj posreden vzrok slepote. Naj naštejemo samo nekatere vzroke osle-pelosti, ki je skorajda zmerom v zvezi z revščino: podedovanje slepote, sifilitična infekcija ploda, težek porod brez zdravniške pomoči, Blenorea Ne-onaturum, pomanjkljiva nega dojenčka, nezadostna prehrana in nehigienične stanovanjske razmere, pomanjkanje zdravniške nege itd. 0 drugih vzrokih in stopnjah oslepelosti ozir. slabovidnosti bomo objavili nekaj zanimivih številk ob drugi priliki. Nihče ne ve ne ure ne dneva... Vzporedno z vprašanjem, ali spada zavod za slepo mladino v tako oddaljen in zapuščen kraj, kol je Kočevje, ali po spada v kulturno središče Slovenije, bi bilo po mnenju pisca tega članka potrebno sprožiti tudi vprašanje, katerega dozdaj menda še ni načel nihče: Ali ne bi kazalo uvesti čitanje in pisavo slepih kot obvezen ali vsaj neobvezen predmet v vse ljudske šole? Nihče namreč ne ve ne ure ne dneva. Nesreča in bolezen prežita za vsakim oglom. Bog ve, kateremu izmed nas ali naših otrok je usojeno, da bo v doglednem času moral sam doživljati vso tragiko življenja v večni temi! _s Kdo odgovarja za razprtije v naši lahki atletiki? Pred odlokom gospoda ministra (dne 50. no-vembr 1937) je znašalo razmerje moči med sedanjo opozicijo in Ugriničevo skupino 3:1 v korist opozicije. Vsi slovenski klubi so bili v Tri-tehevi skupini. Izjemo je tvoril edinole marilsor-ski Železničar. Dele Ugriničeve, delo Tritscheve uprave G. Ugrinič, katerega je bila sedanja oj>ozi-cija zrušila, ker mn je utemeljeno očitala so-krivico na finančnem polomu balkanskih Iger in tekočega poslovanja (njegova skupina je pustila dolga okrog 180.000 din!), je bil brez dvoma najmanj primerna oseba, ki naj bi sklicala sestanek za takozvano »saniranje« razmer v našem lahkoatletskem športu. Sanacija ni potrebna jugoslovanski lahki atletiki v smislu mišljenja triperesne deteljice Dobrin-Ugrinič-Frančič, ker ie športna, praktična lahka atletika sama po sebi zdrava Ter je prejšnji dr Tritchov odbor načrlno gospodarsko vodil poslovanje zveze. Dokaz: Trifcheva uprava je angažirala tri trenerje za Jugoslavijo (gg. Klein. Kttisma, Kal-tenbach) ter izposlovala podpore za vse klube v državi. Znižala je nekdanje režijske stroške od 48.000 na 18.000 ter zbila ogromni dolg od 180.000 na 65.000 din. Pač dovolj dokaza, kako smotrno in varčevalno je postopala. Pa še dalje! Podčrtati pa moramo dejstvo, da je redna skupščina dne 20. decembra 1936 (dr. Tritch!) znižala članarino In verifikacijske takse na polovico (1), ker sc je zavedala, kakšno je finančno stanje klubov, zavedala se je v polni meri tudi da je lahka atletika gmotno nerentabilna. V informacijo povemo. da »o dajatve močnejših klubov znašale do 1500 din letno (članarina, glavarina — prispevek za vsakega včlanjenega atleta — in verifikacijske takse ter prijavnine za meetinge). To je pa ogromen znesek v naših razmerah! Posebno, če pomislimo, da tu niso upoštevani izdatki za opremo atletov, razni nastopi itd. Po vsem navedenem stojimo na sfaljšču, da se mora gospod Ugrinič et Čo. umakniti z športnih vrst sploh. Za njimi nihče ne bo točil solza, razen dveh, treh zagrebških klubov. G Veljko Ugrinič, ki je svoje čase tako rad neštetokrat drugim očital pomanjkanje Športne discipline, je zdaj samega sebe segnal v nerodno dolino. Povemo mu ob tej priliki sledeče: športni odlok gosp. ministra dr. Miletiča se je glasil, da mora sklicati naslednjo,^po redu letno skupščino po pravilih. Ta skupščina bi se bila morala vršitf decembra 1937 in — še do danes ni bila — sklicana! Njegov mandat je bil z odlokom točno odrejen! To j>a potneni. da so vsi sklepi, storjeni v letu 1938,’ neveljavni ter je tn, legalna uprava, s 1. januarjem 1938 postala ilegalna. Podčrtamo in opozarjamo upravne oblasti na to dejstvo! Odločno stališče slovenskih kiubov Slovenski klubi odklanjajo kompromis s tako upravo, ki skuša z zavlačevanjem ter lovljenjem zapisnikov o raznih meetingih, ki ao se ali se niso vršili, priboriti glasovalno pravico klubom, kateri do tega dejansko nimajo pravice. Med Slovenci skrbi za vrzel v strnjeni ftf-langi vseh slovenskih klubov samo mariborski Železničar s svojim prestavnikom. tajnikom Fischerjem, ki je deloma tudi sokriv za sedanje stanje. Poučeni krogi mu očitajo, da je kot revizor v upravi Zveze za časa balkanskih iger marsikaj spregledal, kar bi ne bil smel. Takrat se je operiralo z milijonskimi izdatki, katerih upravičenosti se je dalo oporekati (n. pr. slavno-znano precej visoko posojilo vodji Bolgarov — za nakup psa; skoraj 200.000 din deficita, pa posojilo za naknp psa!). Nade za bodoče nfso rožnate Dve skupini se ostro borita med seboj: to ni saD?® 1 ** mesto »pri koritu«, to je boj za dva različna delovno-programatičnn ideala! Nobena stranka noče popustiti. Iz vsega zgornjega je potemtakem bodoča balkanijada v naši državi še Vremensko porodilo »Slovenskega doma« P« itanfn dane« ah 1 ifntn! ! j Krai U.S. ® c "o3 5 S w P o i* Temperatur« v O* C 5- .£ e - ti « CZ 7 2 o — ? c Veter ‘smer, m kost) Pada vine ■i «c - (0 E > « = £ a s vrsta Ljubljana Ž67‘S -20 5-0 91 mil. 10 8, Maribor 770*1 -1-0 90 90 0 SEj Zagreb 7059 1-0 9-0 80 4 E, — Belgrai 765» 1-0 10-0 70 6 0 — Sarajevo 762't -4-0 10-0 1)5 4 0 — Skoplje — — _ — — — — Split 767 0 7-0 103) 70 4 0 — Kumbor 707*9 4-0 113) 90 0 N NE; — Rab 707-3 50 16-0 90 10 S, — — Vremenska napoved: Megleno, čez dan spremenljiva oblačnost, zmerno hladno vreme. Splošne prijiombe o poieku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 7.3u večinoma jasno, ostali čas dopoldne pa večinoma oblačno, popoldne se je precej zjasnilo in je ve6 popoldan sijalo sonce. Ponoči je bilo jasno, proti jutru je nastopila megla. Ljubljana danes Kofetfar Danes, sobota, 15. ,januarja: Pavel P. Nedelja, 16. januarja: Marcel. Nočno slulbo fmnjo lekarne: Dr. Piccoli. Iyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovitka cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Ljubljansko gledališči Drama. — Začetek ob 20. Sobota. 15. januarja: »Bela bolezen«. Izve«. -Znižane cene. Nedelja, 16. januarja: Ob 15: »Sneguljčica«. Mladinska predstava Premiera. Izven. — Ob 20: »Beraška opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek. 17. januarja; »Gospodična Julija«, »Snubač«. Red A Torek 18. januarja: Zaprto. Opera. — Začetek ob 20. Sobota. 15. januarja: »Pri freh mladenkah«. -Gostuje ga. Zlata Gjutigjenac Izven. Ztiiž. cene. Nedelja, 16. januarja: Ob 15: »Ančka« Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Evgenij Onjegin« Izven. Gostuje ga Zlata Gjungjenac. Znižane cene. Ponedeljek, 17. januarja: Zaprto. Celjske novice Celje, 14. januarja. Kaj bo z reveži! V kuhinji Vincencijeve konference se je včeraj opoldne razdelilo 123 kosil, vendar je še zman jkalo hrane. Prav tako so oblegana: kapucinska porta, kamor prihaja dnevno nad 60 revežev, celjska bolnišnica, za-, vod Šolskih sester in številne celjske hiše, kamor se zatekajo lačni hrtiha. Kaj bo, če ee ne bo pomagalo siromakom? Tečaj Kmečke zveze bo jutri, v nedeljo, od 9—12 v Domu v Samostanski ulici. Predavali bodo g. dr Voršič o lovskem zakonu, okrajni veterinar g. Koželj o živinskih boleznih in mestni kmetijski referent g. Cimerman o sadjarstvu. Dvorana bo zakurjena, vstopnine ni. Pridite! Celjani čltajo zelo veliko. Mestna knjižnica je izposodila v minulem letu 27.770 knjig To je število, ki dokazuje, da Celjani zelo veliko či-tajo Od izposojenih knjig je bilo 16.872 slovenskih in 9248 nemških, od katerih je skoraj največ in sicer 1650 iz poučno-znanstvenega oddelka. Če pregledamo statistiko 10. let, od f. marca 1927 do 31. dec. (937. vidimo, da je bilo v 10. letih izposojenih 273.585 knjig. Letno si torej Celjani izposodijo v Mestni knjižnici okoli 28.000 knjig. Akndemija v počastitev rojstnega dne Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Prostovoljni gasilski četi Celje in Gaberje priredita jutri ob 4 po-poldne v veliki dvorani Narodnega doma akademijo v počastitev rojstnega dne gasilskega po-kro vitel ja Nj Vis kraljeviča Tomislava Na sporedu je osem krasnih točk. Spregovoril bo župni starešina celjske gasilske župe g Gologranc Konrad. Kulfiirno-prosvetni odsek Gaberje bo izvajal Prlstovškov igrokaz »Ljubezen do bližnjega« Vabljeni! odprto vprašanje, saj je — kakor smo intorml-rs,l'~ ®edanja opozicija prej pripravljena razpustiti svoje lahkoatletske sekcije, pljuniti na svoje dolgoletno trndapolno delo in pustiti kainarili prosto pot ter proste roke — kakor pa sodelovati ž njimi in njihovimi zastopniki. Na to pa moramo zdaj, ko je še pravi čas, resno opozoriti merodajne, nadrejene športne oblasti, da ne bo prepozno. NatfeCH slovenski denarni zavod Mestna hranilnica ljubljanska ima lastnih rezerv okoli Dlll 25,000 000—. Prirastek novih vlog v decembru 1937 Din 5,300.000'—. Prirastek novih vlog od 1. — 13. januarja 1938 Din 5,560.000'—. Nove in oproščene vloge v skupnem znesku Din 203,000.000— so vsak čas razpoložljive. — Za vse obveze hranilnice jamči Mesina občina ljubljansko. M. Jacoby - R. Leigh: Poročnik indijske brigade Naš listek v filmu: Erroi Flynn in Olivia de Haviiland njuna pot k filmski slavi Če se danes, ko je v ljubljanskem kinu Union prva predstava filma »Poročnik indijske brigade«, v nekaj vrstah pobavimo z zasebnim življenjem filmskih junakov, ki nastopajo v glavnih vlogah, ne bo odveč. Hočemo vsaj v grobih obrisih očrtati življenjsko pot igralca Errola Flynna in 19-let-ne Oli vi je de Haviiland in pokazati, kako sta ravno ta dva od tolikih tisočev, ki 60 željni slave, prišla do tolikih uspehov. Errol Flynn, ki v filmu »Poročnik indijske brigade« igra vlogo poročnika Vickersa. Errol Flynn je po rodu Irec. Bil je že v svojih Zgodnjih letih eden tistih, ki so za V6e drugo manj dovzetni, kakor pa za pustolovščine. Da je postal filmski igralec, in še celo tako slaven, je bilo zgolj naključje. S temi tremi stavki bi bile v glavnem podane vse glavne lastnosti tega človeka, ki je šele pred nedavnim prišel v filmsko mesto Hollywood. Izmed vseh hollywoodskili filmskih junakov ima Errol Flynn brez dvoma najbolj slikovito preteklost. Danes je star komaj 26 let, pa je prepotoval že mnogo sveta, kamor ga je 6eveda gnala želja po pustolovščinah. Bavil se je že z najrazličnejšimi poklici. Kratko: to je neugnan človek, ki ga življenje v vsaki potankosti zanima. Sicer pa so o njem napisane že tudi knjige. Tega Irca so vzgojili deloma na Angleškem, deloma pa na Francoskem. Prvi korak k slavi je napravil ta svetovni potnik leta 1928, ko se je udeležil olimpijskih iger v Amsterdamu kot angleški boksar Nato je potoval kot britanski policist na Novo Gvinejo, kjer je pazil na tamkajšnje domačine, ki so delali na plantažah. Pozneje ga vidimo, kako prevaža od otoka do otoka v Južnem Tihem oceanu potnike in prtljago. Ko ee mu je njegov čoln nekoč razbil ob pečinah in ni imel denarja, da bi si kupil drugega, je brž organiziral neko družbo ter z njo odšel za zlatom v notranjost Nove Guineje. Po nadčloveških naporih se je njegovi družbi res posrečilo, da je odkrila zlate žile, toda na žalost šele takrat, ko so prihajale v te kraje že tudi druge skupine, ki so tudi imele precej uspeha e stikanjem za zlatom. Flynn je tedaj spoznal, da Milijon šterlingov na dan za oboroževanje bo porabila Anglija v bodočem letu. Kljub svojim neizmernim dohodkom bo morala tudi ona najeti posojilo, da bo lahko krila svoje državne stroške, ki V3i kupaj znašajo toliko kakor oboroževanje samo, t. j. 360 milij. šterlingov ali 85 milijard din ali desektrat več kot ves naš državni proračun. je najboljše, če svoj »rudnike proda, kar je tudi storil. Zanj je dobil 10.000 dolarjev. S tem denarjem je začel brezdelno življenje, v katerem se je vzdramil šele tedaj, ko je videl, da mu bo kmalu denarja zmanjkalo. In spet ga vidimo v družbi nekega svojega tovariša, nič manjšega pustolovca, na samotnih otokih Tihega morja, nato spet na ameriških plantažah, kjer nagovarja domačine, naj bi vstopili v službo angleških kolonistov. Pri tem je tudi dobro zaslužil. Slednjič je Flynn spet kupil malo ladjo, ki jo je pozneje neko filmsko podjetje pri njem najelo, da bi filmalo boje med roparji na Novi Guineji. On je bil pri teh spopadih častnik in takrat ga je tudi prvič vjela filmska kamera. Temu filmskemu podjetju se je Flynnovo. igranje toliko dopadlo, da ga je pozneje spet poklicalo, da nastopi pri snemanju nekega drugega filma na otoku Tahitiju. Igralska žilica mu odslej ni več dala miru. Kmalu je prišel na Angleško, kjer je nastopil v nekem tamkajšnjem gledališču. Igral je nekaj vlog tako izvrstno, da je vzbudil pozornost pri nekaterih filmskih podjetjih. Kmalu je sledila njegova pogodba z Werner Brosom. Flynn se je kmalu po svojem prihodu na Francosko oženil z mlado francosko igralko Lili Damit, ko jo je komaj poznal dobrih šest mesecev. 19-Ietna Olivia de Haviiland, ki igra v »Poročniku indijske brigade — Elizabeto Campbellovo. Večji ameriški časopisi prinašajo reklamo za kremo, ki so ji dali ime »Olivia de Haviiland«, in konkurenca je to kremo prekrstila še v »Super-Olivija-kremo«. Pa še to: V kalifornijskih kopališčih veljajo za najbolj razkošne kopalne obleke prav tiste, ki so napravljene iz »Havilland-trikoja«. To ime meče spretnim trgovcem v roke težke milijone. Na tisoče mladih ameriških deklet skuša do vseh podrobnosti posnemati življenje 19-letne Olivije in seveda tudi v enaki meri postati slavnih. Toda to se jim ne posreči, ker ne vedo, v čem prav za prav obstoji skrivnost uspeha velikih filmskih igralk in igralcev. Kdo more že samo slutiti, kaj 6e odigrava v duši mlade Olivije, ki se ji je komaj šele posrečilo, da začne sama živeti svoje življenje in ne samo igrati življenje drugih. Brez dvoma ji njeno umet- niško delovanje daje zadovoljstva, ker vsak pravi umetnik vidi v svojem delu namen svojega življenja. In tako je tudi mlado Olivijo, ko je nastopila v dveh filmih; »Antonio Adverso* in »Poročnik indijske brigade« prevzel nek zanos, ki se vzbudi v umetniku tedaj, kadar je prepričan, da se mu je nekaj posrečilo. Bila je rojena v Saratogi v Kaliforniji, in bogve, če si danes spet ne želi nazaj tja, kjer je preživela svojo mladost brez skrbi in notranjih bojev, kjer se jemamila s svojo lastno čustvenostjo, ki jo je zlivala v mehke pesmi mladosti. Olivija de Bavillard je rojena umetnica, na- darjena pesnica, precej uspeha pa je tudi že imela pri svojem kiparskem poslu. Nikdar ni sanjala o svoji filmski slavi. Pridno 6e je učila jezikov, zanimala se zelo tudi za zgodovino umetnosti ter nekoliko sanjala tudi o slikarstvu. Ko je s svojimi starši prišla pred dvema letoma v Holly\vood, tudi ni slutila, da bo Max Reinhardt, ki je ravno tedaj pripravljal svoj film »Sen kresne noči«, v njej našel svojo »Hermijo/. Postala je filmska igralka svetovnega slovesa. Pridobila si je slavo, po kateri — pravijo — ni nikdar hlepela. In morda ravno v tem leži tista skrivnost njenih uspehov. Zgled neverjetnega poguma in potrpežljivosti Mož, ki je bil v 30 letih 48 krat operiran Največjih junakov ne smemo iskati pri kakih nevarnih, vratolomnih podjetjih, v vojski, v letalstvu, cirkusu itd., ampak na bolniških posteljah. Med največje take junake lahko štejemo nekega francoskega legionarja, ki je s počasnimi operacijami v tridesetih letih zgubil roke in noge, pa še ne obupa in se ne da ugnati bridki usodi, ki se je zagrizla vanj. V svoji mladosti je bil neugnan razposajenec. Koliko je zaradi tega prestal v šoli, koliko pozneje, ko se je učil raznih obrti, pa mu njegova silovita narava ni dala nikjer obstanka. Zato je odšel iz svojega hribovitega, krasnega kraja na švicarski meji v Marseille, kjer so nabirali prostovoljce za tujsko legijo. Željan doživljajev po tujih krajih, se je prijavil, prišel v Afriko, se l>orii v mnogih bitkah, ne da bi se oziral življenje in zdravje; se zopet prijavil za vojsko na Kitajskem, kjer je padlo neštevilno njegovih tovarišev, sam pa je iz vseh najhujših spopadov odnesel zdravo kožo. Bil je določen za posebno poslanstvo. Kot vojak na Kitajskem se je nekoč z bambusom zbodel za noht. Neznatna ranica je povzročila zastrupljenje krvi. Nobena operacija mu ni pomagala. Najprej so mu izrezali zastrupljeno mesto, potem členek prsta, nato ves prst, a zastrupljenje je šlo dalje. Odrezati so mu morali zapestje, poterp roko, nato še drugo roko. Obe roki, in nogi in to v 48 operacijah v 30 letih. Strašno je trpel ne samo zaradi bolečin, ampak največ zaradi tega, ker je videl, kako ga usoda neusmiljeno priklepa na posteljo, na mirovanje; njega, ki ni mogel nikdar in nikjer biti pri miru. Svetovno vojno je prebil v postelji v neki bolnišnici, kar je njega kot strastnega vojaka neizmerno bolelo. Nekoč pa, kakor sam pravi, ko je bil najbolj obupan, je zagledal pred seboj svetel križ. Od tedaj je začutil v sebi neizmeren pogum in tolažbo. Začel je bodriti svoje bolniške nesrečne tovariše. Zapustil je bolnišnico in s posebno pripravo, pritrjeno na ramo, se je začel učiti pisati na stroj in spisal knjigo »Potrpežljivost«. Kdo bi mogel o tem bolje pisati, kot on! V tem svojem stanju brez rok in nog se je celo oženil s svojo bolniško strežnico, vdovo in materjo štirih otrok. Začel je zopet »potovati« in prirejati predavanja, s katerimi preživlja sebe in družino. Najbolj ga zanima primer Američanke Helene Kellerjeve, ki je bila slepa, nema in gluha od rojstva, pa se ni dala ugnati svoji težki usodi, jo premagala in dosegla večje uspehe kot večina ljudi, ki imajo vse svoje čute dobro razvite. Kdor pravi, da je življenje boj, se pač ne zaveda tega tako dobro kot legionar Froidevaux, ki se je boril z Marokanci, s Kitajci, a najbolj s svojo usodo, se še 1)6ri in se bo boril do konca, ker le boj je vreden moža. Programi Radio Ljubljana Sobota. 15. januarja: 12 Pisana zmes veselih stvari za radost in dobro voljo skrbi (plošče) — 12.4«’» Vreme, poročila - 13 Cas, sp'ored, obvestila — 13.20 Pisana zm^s vesehh stvari - za radost in dobro voljo skrbi (plošče) - 14 Vreme — 17 Za delopust (igra Radijski orkester) — 17--*0 Kazenski prestopki mladoletnikov (Vojko Jagodic) — 18 Slovenske narodne (pr. Drago Žagar ob spremljavi citer Minka Trink) 18.40 Varujmo naravo (g. dr. Valter Bohinec) — 19 Cas, vreme, poročila, spored obvestila — 1.9.30 Nac. ura — 19 50 Pregled sporda — 20 O zunanji politiki (ff. urednik dr. Lojze Kuhar) 20.»HI Zabaven in zelo poučen prerez Alešovčevega - Brencelj na* iz let 1#W9 do ]8K0. Za pisan večer priredil Niko Kuret — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Prenos plesne glasbe . Slo.vauskega večera* na Taboru. Drugi prasrami Sobota, 15. januarja: Helg rad; '_0 Prenos '‘-.ere iz zagrebškega gledališča — Zagreb: 20 Slovenski zbor, 20.30 Nar. pesmi, 21.40 Veliki orkester — Dunaj: 19.10 O filmu, 19.30 Stolzova opereta Izgubljeni valček , ‘21.40 Klavir. 22.30 Kvartet, 23 Dunajska glasba — Budimpešta: 19 Lebarjeva opereta Vesela vdova«, 21.55 Jazz, 32.40 Operni orkester — Trst-Milan-Frankfurt; 21 Puccinijeva opera «Madaipe Butterfly« — Rim - Bari: 17.15 Plesna glasba, 21 Kalmanova opereta “Bajadera*; — Praga: 19.20 Valčki in koračnice ter potpuri, 20.20 Ljudski koncert. 21 Opereta, 22.30 Pestra glasba — Varšava: 20 Gledališki prenos, 21 Presna glasba Zaviti klanci na novih abesinskih cestah, ki so jih zgradili Italijani. Slika ravno kaže veliko kolono tovornih avtomobilov na enem najhujših klancev. Zdaj ko je moral dati zapoved generalu Warrentonu, naj se s svojimi oddelki umakne, je premišljeval in, prišel do spoznanja, da bo tako povelje vzbudilo nevoljo in bo neugodno vplivalo na razpoloženje angleških konjenikov, ki jih je razjedala želja, da bi planili na balaklavske višine, kjer je tičal Surat kan ... Toda moral je Warrentonu zapovedati tako, zakaj tako se je glasilo naročilo vrhovnega bojnega sveta, čeprav bi bil sam raje storil drugače. Toda kakega samolastnega koraka ni mogel tvegati, saj je komaj pred kratkim prišel na Krim in je bil še premalo poučen o vojaškem položaju na bojiščih. Ta trenutek je zaslišal trkanje na vratih. Vstopil je major Geoffrey Vickers, ki je prinesel neke spise od generala Warrentona. Ustavil se je pred guvernerjem, pozdravil in povedal: »Sir, poslal me je general Warrenton, ki vas prosi, da bi podpisali te listine.« »Položite jih na mizo! Sedite.« Vickers prvi trenutek ni razumel, kaj mu naroča guverner. Saj ni prišel k njemu na razgovor, marveč po službeni poti. A sir Macefield je dejal še enkrat: »Sedite! Moram vam narekovati važno naročilo za generala Warrentonal« Zdaj ga je Vickers poslušal. Prijel je pero in čakal. Ves je gorel od razburjenja. Nazadnje bo vendarle prišlo tisto, kar čakajo že mesec dni! Zdaj bodo konec koncev le dali zapoved, naj indijska brigada naskoči Balaklavol Zato je vendar tudi prišla iz Indije sem .. .1 »Pišite!« " X UVCJjC » 0 0 Štev. 1174. Zaupno. Njegovi ekscelenci brigadnemu generalu siru Benjaminu Warrentonu, štab indijske brigade. Takoj po prejemu tega povelja se mora vaša brigada umakniti za tri kilometre iz sedanjih položajev in tam čakati nadaljnjih povelj.« Vickers je odložil pero, še preden je sir Charles dejal, da je narekovanje končano, in je guvernerja gledal, kakor da ne razume, kaj mu je pravkar narekoval. Čez čas je vprašal: »Indijska brigada se bo umaknila?« »To je zapoved vrhovnega poveljnika!« Vickers je vzkliknil: »Toda, saj Balaklavi poveljuje vendar grof Volonov in — Surat kam je z njim!« Sir Charles mu je odvrnil z mirnim glasom: »To tudi mi vemo!« Zdaj je Vickerus vstal in gledal Macefielda, ki je ta trenutek držal v rokah napisano zapoved, katero je narekoval Vickersu in bral, če je major prav napisal. Nekaj časa sta oba molčala. Vickers je le s težko muko obvladoval razburjenje, ki ga je obšlo ob tem novem, nerazumljivem povelju teh čudnih predstojnikov. Najraje bi se bil obrnil in šel, taka jeza ga je obhajala: Potem je začel: »Zdaj je vendar enkrat prišel čas, da bi konjeniki sedemindvajsetega polka naskočili. Vsak naš vojak bi se rad maščeval nad Suratom za Chukoti!« »Toda zdaj je nemogoče. Izključeno. Najmočnejše ruske baterije so postavljene nad obronki Doline smrti, katero Rusi z višine docela obvladajo in drže pod svojim ognjem. Saj veste, zakaj je to Dolina smrti.« »Če šeststo naših ljudi v skoku napade višine, bo imel sovražnik precej posla. Medtem ko bi napadali, bi zavezniški oddelki lahko naskočili Sebastopolj in ga osvojili in ..« Geoffrey je govoril z razburjenim glasom in tako naglo, da mu je bilo videti, da je o takem načrtu že razmišljevaJ. »Če zavzamemo Sebastopolj, bo moral car prositi za mir. Zmaga bo naša na mah. Vsa krimska vojna je odvisna od Se-bastopolja, torej — od Balaklave. In zdaj naj se umaknemo od tam, kamor edino spadamo in kjer smo potrebni?« Sir Charles mu ni takoj odgovoril. Premišljeval je o tem, kar mu je pravil mladi major, potem se je ozrl vanj in rekel: »Vaš načrt je dobro zamišljen, toda preveč drzen!« toio namer &ros Nekaj časa sta Vickers in sir Macefield molčala. »Slovenski rtom« izhaia vsak delavnik ob 12 ''■•■cčna naročnina 12 Din, za inozemstvo ‘>5 Din Uredništvo: Kopitarjeva oliea 6/111 Telefon 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva ulica 6. /j* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Če4. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; jože Košiček.