PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XL. št. 306 (12.029)
Trst, četrtek, 27. decembra 1984
Štiri dni po fašističnem atentatu na brzcu Neapelj-Milan
Danes v Bologni pogrebna svečanost Preiskava poteka v naj večji tajnosti
Na pogrebu tudi Pertini
BOLOGNA — Danes dopoldne bo v Bologni uradna pogrebna svečanost za žrtvami nedeljskega atentata na brzcu Neapelj - Milan. Svečanost se bo začela v stolnici sv. Petronia, kjer bo daroval mašo bolonjski škof Biffi, ob 11. uri pa bo na Trgu Maggiore na civilni svečanosti spregovoril bolonjski župan Imbeni. Domnevajo, da bo za to priložnost prišla v Bologno ogromna množica predstavnikov oblasti, strank, protifašističnih organizacij, krajevnih uprav in mladinskih gibanj iz vse države. Prisotni bodo predsednik republike Pertini, predsednik vlade Craxi, predsednica poslanske zbornice Jotti-jeva, številni ministri ter sekretarja KPI Natta in PR Negri. Danes dopoldne bo v Bologni dan žalovanja, sindikati pa so napovedali krajšo protestno stavko, med katero se bodo delavci zbrali na pogrebni svečanosti.
Pogrebno svečanost bodo neposredno prenašali po prvem omrežju italijanske televizije od 9.55 dalje. Po koncu prenosa Iz Bologne pa bodo prenašali žalno svečanost iz Neaplja, odkoder je bilo največ žrtev nedeljskega atentata.
Občutena žalost na Trgu sv. Petra
VATIKAN — Zaprepadenost nad tolikšno grozo, zaupanje v Boga in solidarnost z žrtvami nedeljskega atentata: te misli je papež Janez Pavel II. izrekel med svojo nedeljsko homilijo na Trgu sv. Petra v Rimu, kjer se je za božični blagoslov zbralo približno 20 tisoč vernikov. Papež je de jul, da je grozovit pokol na brzcu Neapelj - Milan zameglil in zagrenil mimo in veselo vzdušje božičnega dne, ter je dodal, da tolika groza in tolikšna zločinska sla vznemirjata in zaprepadata. Janez Pavel II. je svojo molitev nadaljeval z besedami spodbude k zaupanju, da bo moč premostiti tudi te težke trenutke.
»Ne pričakujte takojšnjih rezultatov« je edino uradno sporočilo preiskovalcev - Danes bodo objavili drugi identikit - Doslej identificirali 14 trupel
BOLOGNA — Nobene izjave, nobene vesti, nobene tiskovne konference: to je glavna značilnost preiskave o nedeljskem atentatu na brzovlak Neapelj Milan. Namestnik državnega pravdnika iz Bologne Claudio Nunziata se. je včeraj le za trenutek srečal z novinarji, katerim je dejal, da so se sodniki dogovorili, da ne bodo dajali nobenih izjav o poteku preiskave in da bodo, če bo to potrebno, le izdali kako tiskovno poročilo. Pozval je novinarje, naj pišejo o nevarnosti takih atentatov in dejal, da je najboljše sodelovanje, ki ga lahko posredujejo sodnikom, v tem, da jih pustijo, da mimo opravljajo svoj poklic. O preiskavi je izrekel samo en stavek : »Javnost naj ne pričakuje takojšnjih rezultatov.«
O poteku preiskave torej ni pravih vesti, ampak le nekatera ugibanja. Kaže, da imajo sodniki vendarle v rokah kaj oprijemljivega. V torek so objavili identikit mladeniča, ki je menda vstopil na železniški postaji
Chiusi in izstopil v Firencah. Izdelali so še en identikit, ld ga bodo po vsej verjetnosti objavili danes. Zaslišali so domala vse osebje, ki je imelo kakršenkoli opravek z vlakom smrti : železničarje, policiste, uslužbence javnih lokalov in drugih storitev na postajah, pa tudi potnike, ki se tega vlaka redno poslužujejo. Včeraj je državno pravdništvo iz Bologne izdalo kratko sporočilo, v katerem poziva vse državljane, ki lahko posredujejo podatke, ki bi lahko koristili preiskavi, naj sodelujejo z oblastmi ter se osebno javijo ali naj pišejo kateremukoli policijskemu uradu ali sodstvu.
V zvezi z identikitom, ki so ga objavili v torek, še ni nobenega konkretnega rezultata, vendar pa je priča, ki je posredovala podatke, o mladeniču s prazno torbo baje zelo zanesljiva in govori z veliko gotovostjo, tako da preiskovalci sklepajo, da gre za koristno sled. Medtem pa je policija nadaljevala s številnimi hišnimi
preiskavami in zaslišala mnogo oseb tako v Bologni in Firencah, kot tudi drugod po Italiji; zaenkrat pa ni nikakršnih podatkov o morebitnih a-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Identikit mladeniča, ki je stopil z vlaka na postaji v Firencah (AP)
Ukinjena tudi prodaja bencina in dizelskega goriva z boni
Od prvega januarja jugoslovanski državljani lahko potujejo v tujino brez depozita
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji pod predsedstvom Milke Planinc sprejel sklep o ukinitvi depozita, ki so ga morali državljani položiti ob odnašanju dinarjev iz Jugoslavije ter bonov za bencin. To Pomeni, da bodo s 1. januarjem 1985 Jugoslovani lahko potovali v tujino brez plačan j a depozita.
ZIS je ugotovil, da je v času uvedbe depozita ekonomska situacija v državi zahtevala določene administrativne ukrepe, ki so se nanašali tudi na potovanja Jugoslovanov v tujino. Svet je tudi ugotovil, da je odlok o depozitu dal pozitivne rezultate. To Potrjuje tudi dejstvo, da se je število prehodov čez mejo v primerjavi z obdobjem ko še ni bilo takšnega administrativnega ukrepa zmanjšalo za 52,8 odstotka. Kot je znano je ZIS za letos nekoliko omilil določila tega odloka, vendar pa je ldjub temu v primerjavi z istim obdobjem prej število Prehodov Jugoslovanov čez mejo
zmanjšan za 41 odstotkov. Istočasno pa je po podatkih Narodne banke Jugoslavije prišlo do večjega iznosa dinarjev, ki jih je Narodna banku Jugoslavije prodala tujim bankam in to za 1,3 milijarde dinarjev. Na ta način se je z zmanjšanjem odhodov Jugoslovanov v tujino znatno zmanjšal tudi odnos dinarjev iz Jugoslavije. Upoštevajoč vse to kot tudi, da so
medtem sprejeli številne ekonomske ukrepe na področju tečaja dinarja in pravic na uvoz državljanov, je ZIS ocenil, da ni več razlogov za podaljšanje veljavnosti odloka o depozitu.
Lani se je povečalo število registriranih vozil v Jugoslaviji pa tudi kmetijska proizvodnja je bila intenzivnejša vendar vse to ni povečalo porabe motornega bencina in dizelskega go-
riva. ZIS je ugotovil, da so ekonomski ukrepi na tem področju, predvsem povečanje cen naftnih derivatov stabilizirali porabo slednjih. ZIS je ugotovil, da so pravočasno sprejeli vse ukrepe za redno in enakomerno preskrbo in da so zagotovljene tudi zadostne količine v rezervah. Ob vseh teh ugotovitvah kot tudi soglasju vseh republik in pokrajin je ZIS sklenil.
da od 1. januarja 1985 ne bodo več prodajali bencina in dizelskega goriva ob bonih.
ZIS je včeraj sklenil, da bodo poslej fizične osebe lahko uvozile - prinesle ali sprejele določene predmete iz i-nozemstva v vrednosti 110.000 dinarjev. Za to vrednost pa je določena e-notna carinska stopnja v višini 15 odstotkov, (dd)
Tovorno postajališče pri Beljaku
CELOVEC — Včeraj je postalo operativno avstrijsko tovorno postajališče pri Brnci (Furnitz), ki leži pri pomembnem beljaškem cestnem in železniškem vozlišču. Postajališče je le nekaj kilometrov odčuljeno od italijanske in jugoslovanske meje in bo spomladi dobilo
tudi posebne žerjave za kontejnerje.
Postajališče obsega približno 200 tisoč kvadratnih metrov, od katerih 1.500 pokritih in 800 kv. metrov namenjenih uradom. Pobudo za gradnjo postajališča so dala nekatera avstrijska podjetja.
Spremembe v gospodarstvu SZ
MOSKVA — Sovjetski predsednik Čemenko je ostro kritiziral način, s katerim so doslej vodili sovjetsko gospodarstvo. Po njegovem mnenju je šlo za pravo razsipništvo in zato bo treba v prihodnjih letih popolnoma spremeniti vse, kar se nanaša na povečanje storilnosti in učinkovitosti.
Čemenko napoveduje spremembe v gospodarstvu v članku, ki ga je na pisal za ideološko revijo KP SZ Komunist in pravi, da bo razvoj sovjetskega gospodarstva poslej temeljil na intenzivnejšem delu. V prihodnjih letih so pred sovjetskim gospodarstvom velike naloge, da hi utrdili in izboljšali socialistični. sistem. Zato je treba čimprej doseči stopnjo produktivnosti, ki je značilna za najrazvitejše države.
Natta: Že sedaj možna večina brez demokristjanov
Koroški kulturni dnevi v znamenju spomina na pesnika Urbana Jarnika
RIM — Generalni tajnik KPI A-lessandro Natta govori v svojem zadnjem intervjuju za neki rimski tednik o političnem položaju v Italiji ter ^ navezuje na zadnje dogodke v zve-zi z glasovanjem o Visentinijevem Paketu Po mnenju tajnika Natte bi nilo možno že za časa zadnje zakonodajne dobe oblikovati novo večino Parlamentu, večino, ki bi lahko izrazila drugačno vlado od obstoječe. Predvsem ni sploh nujno, da bi taki yntini bila tudi krščanska demokracija, vlada bi temeljila na realnem so-°čanju o političnih in programskih anaernicah.
Kar zadeva sodelovanje med krščansko demokracijo in komunistično Partijo pa je Natta mnenja, da trezno med obema strankama ni mož-n° nobeno sodelovanje. V zvezi s Cra-
xi jevo vlado pa Natta pravi, da se socialisti nočejo zavedati, da njihova kritika ne zadeva samo obstoječo vlado temveč vse formule, ki slonijo na zavezništvu med socialisti in kr^ ščunsko demokracijo.
Umrl A. Leonetti
RIM — V Rimu je v 89. letu starosti umrl eden od ustanoviteljev KPI Alfonso Leonetti. Bil je skupaj z Gramsci jem urednik revije Ordine nuovo in se je kot protagonist udeležil kongresa v Livornu, kjer je nastala KPI. Leonetti je bil že dalj časa hudo bolan.
MAItU ČUK
CELOVEC — Letošnji že IS. po vrsti Koroški kulturni dnevi, ki se začenjajo danes v Celovcu, niso samo kulturna oziroma znanstvena manifestacija, temveč se vključujejo - širši okvir družbenega življenja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki je letos prestala marsikatero preizkušnjo. Zato je tudi tematika tej ugla-šenosti primerna in zadeva bistvena vprašanja, s kote rimi se Slovenci v Avstriji soočajo in obenem potrjujejo svojo neomajno voljo v borbi za pravice in enakopravnost.
Ni naključje, da bo po otvoritvi ob 9. uri v Mohorjevem dijaškem domu, prva na vrsti problematika, _ ki je letos v ospredju zanimanj in zaskrbljenosti koroške (ne samo slovenske) javnosti. Govor bo namreč o šolskem modelu za narodnostno mešano ozemlje Koroške. Po tem bosta spregovorila predsednika NSKS in Z SO, s tem pa bo dopoldanski »uradni« del tudi končan.
Srž popoldanskega dela simpozija bo predstavljal
vpogled v pravno problematiko, kakršna se pač kaže in razkriva okrog interpretacij avstrijske državne pogodbe s posebnim ozirom na sedmi člen.
Osrednje razpravljanje na letošnjih Koroških kulturnih dnevih pa bo brez dvoma literarnega oziroma zgodovinskega značaja, saj bo ves jutrišnji dan posvečen imenu Urbana Jarnika. Jarnik, ki se je rodil leta 1784 v Ziljski dolini (umrl leta 1844 v Blatogradu pri Celovcu), je bil pesnik in jezikoslovec (prva slovenska razprava o narečjih). Razpravljanje o njem ima najbrž tudi širši smisel, in sicer voljo koroških Slovencev, da odkrivajo svoje korenine in stalno opozarjajo večinski narod tl svoji večstoletni prisotnosti. O Jarniku bodo jutri govorili Andrej Moritsch, Bogo Grafenauer, Erik Prunč, Jože Koruza. Predstavili bodo Grafenauer jevo publikacijo o Jamikovih Pripombah o germanizaciji Koroške ter postregli z recitalom Jamikovih besedil. Taka uradna proslava dvestoletnice Urbana Jarnika bo imela svoje nadaljevanje tudi v soboto, ko se dnevi končajo, z ekskurzijo »po sledovih Urbana Jarnika«, in ogledom fresk v cerkvi na Dolici.
Danes v parlamentu razprava o atentatu
RIM — Senat in poslanska zbornica se bosta sestala danes popoldne na izrednih sejah, na katerih bo tekla razprava o nedeljskem atentatu na brzcu Neapelj - Milan. V senatu bo na vprašanja vseh parlamentarnih skupin odgovoril predsednik vlade Craxi, v poslanski zbornici pa bo to nalogo opravil notranji minister Scaliaro.
Seveda pa politične stranke ne bodo tega dogodka ocenjevale šele po današnji parlamentarni razpravi. Kot že v ponedeljek, tako je bilo tudi včeraj moč zabeležiti vrsto izjav in stališč. Tako komunistično glasilo Unità objavlja danes intervju z notranjim ministrom Scalfa-rom, ki pravi, da ni moč opustiti nobene sledi in se navezuje na izjave nekega »skesanega« terorista, ki je napovedal vrsto atentatov na italijanske politične osebnosti, dodaja pa še, da ni moč opustiti niti mednarodnih sledi. Demokristjansko glasilo II Popolo ponavlja, da prihaja nevarnost terorizma tako z desne kot tudi z leve in da je lahko samo za vaj alno stališče, češ da je terorizem izključna značilnost prevratniške desnice. Demokracije
ni mogoče reševati z lovom na čarovnice, meni demokristjansko glasilo. Tem stališčem je zelo blizu socialistično glasilo Avanti, ki u-gotavlja, da lahko načela, ki temeljijo na predsodkih, celo koristijo teroristom s tem da izkrivljajo in omejujejo ugotavljanje resnice. Tudi republikansko glasilo La voce Repubblicana piše, da etikete ne smejo zavajati in da teroristi ne izbirajo naključno svojih ciljev. Glasilo Spadolinijeve stranke pa tudi dodaja, da je tarča atentatorjev Italija, ki se bori proti korupciji; proti inflaciji in proti kriminalu, kar je v nasprotju z težnjami tistih, ki bd želeli rešitev »južnoameriške vrste« ter poudarja, da je senca framasonske lože P2 zelo blizu vsem dogodkom, ki so povsem enaki novemu atentatu Oglasili so se tudi radikalci, ki so zahtevali pravico do vključitve svojega predstavnika v parlamentarni odbor za nadzorstvo nad tajnimi službami, predstavniki DP pa so zahtevali od predsednika vlade, naj prekliče državno tajnost o vseh dosedanjih fašističnih atentatih v Italiji.
• Nadaljevanje s prve strani
Preiskava poteka v največji tajnosti
relacijah. Zaenkrat ne opuščajo nobene sledi, čeprav je največja pozornost uperjena v fašistične organizacije. Z manjšo verjetnostjo govorijo o mednarodnem terorizmu, to je o nekakšni libanonski sledi, prav tako pa je manj verjetna možnost, da bi šlo za zločin mafije ali kamore z namenom, da odvrnejo pozornost od kriminala v južni Italiji. O tej možnosti je včeraj govoril namestnik državnega pravdnika iz Palerma Sciac-chitano, ki je dejal, da je mafija ved-
no načrtno izbirala žrtve in da taki atentati ne sodijo med značilnosti te zločinske organizacije.
Prav tako še niso ugotovili, katero razstrelivo so uporabili atentatorji in kje je bilo to razstrelivo. Sprva so govorili, da je bil peklenski stroj na pomožnem stolu na hodniku, vendar gre za manj verjetno možnost,' ker bi nedvomno kdo postal pozoren na velik zavoj, še zlasti ker je na hodniku tudi mrežica za prtljago. Prav tako še vedno ugotavljajo vrsto razstreliva.
čeprav že vsi zelo vztrajno govorijo, da je šlo za razstrelivo T4, Id so ga uporabili že v številnih fašističnih a-tentatih -v Italiji in ki je nedvomno glede na rušilno moč primemo za taka zločinska dejanja. Kar pa zadeva količino razstreliva domnevajo, da ga je bilo najmanj 7 kilogramov.
V	mrtvašnici bolonjske bolnišnice so doslej identificirali 14 trupel. Ugotoviti morajo še istovetnost 15. trupla, neke ženske, ki pa jo je eksplozija tako izmaličila, da trupla ni mogoče prepoznati. Danes bo, kot pišemo na drugem mestu, v Bologni uradna pogrebna svečanost, vendar brez krst s posmrtnimi ostanki 15 žrtev, kajti svojci niso privolili v javno pogrebno svečanost in večina je že prepeljala krste s posmrtnimi ostanki svojih dragih v domače kraje.
V	bolonjskih bolnišnicah je še vedno 41 ranjencev. Od teh jih je pet še na oddelku za oživljanje in dva v smrtni nevarnosti. Včeraj so odpustili nadaljnjih sedem ranjencev.
Ob veliki tragediji je treba omeniti še eno: v ponedeljek zvečer se je v vojašnici šole železničarske policije v Bologni iz obupa ustrelil policijski častnik Filippo Alberghina, star 29 let. Ves večer je pomagal pri reševalni akciji, a ni prenesel živčnega napora in se je zato v večernih urah ustrelil.
Poročilo o pogajanjih z MMF
LJUBLJANA — Jugoslovanski sekretar za finance Vlado Klemenčič je pred dnevi seznanil delegate zvezne skupščine s tem pa tudi širšo javnost s potekom dosedanjih pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom (MMF). Predvsem je govoril o izhodiščih jugoslovanske strani oziroma o oblikah aranžmajev, ki jih Jugoslavija (ne) želi. Te inačice so:	*
Nezaželeni stand-by aranžmaji, o katerih je govoril Vlado Klemenčič, so pravzaprav posebna oblika posojil s strani MMW njegovim članicam za določeno obdobje, ki bi jo lahko pogojno poimenovali premostitveni (nenamenski) kredit, ki ga upnik lahko uporabi za odplačevanje dolgov ali za večanje deviznih rezerv oziroma druga plačila. Zaradi kratkoročnosti in drugih neugodnih pogojev takega posojila za dolžnika pravzaprav ne pomenijo izhoda iz težav, temveč začasno ublažitev le-teh, zato so razumljivo nezaželeni.
Kar zadeva refinanciranje, gre pravzaprav za novo posojilo kreditorja dolžniku, v tem primeru tujih komercialnih bank in vlad, za plačilo zapadlih obveznosti. Z drugimi besedami, dolžnik na dan zapadlosti plačila dela glavnice, ker nima ustreznih sredstev, najame pri kreditorju posojilo za plačilo le-tega. Večletni aranžma, za katerega se zavzema jugoslovanska vlada, ima to prednost, da za daljše obdobje uredi pogoje tega refinansiranja in s tem omogoča dolžniku, da se
uspešneje organizira pri odplačevanju dolga. Hkrati to pomeni nekakšno izognitev vsakoletnim pritiskom MMF, ki praktično drži roko nad temi aranžmaji, in ne nazadnje znižuje stroške sicer vsakoletnih pogajanj.
Mirovanje je naslednji aranžma, ki se ga poslužujejo upniki v finančnih odnosih s tujino, pomeni pa odlog plačil glavnice za obdobje, ko tečejo pogajanja, medtem ko je dolžan obresti redno plačevati. Tako lahko poenostavljeno opredelimo tudi reprogramiranje, ki pomeni odlog za daljše obdobje in praktično ne učinkuje drugače kot refinansiranje, le da je slednje v nekakšni »psihološki« prednosti, saj pomeni finančno in ne zgolj knjigovodsko operacijo.
Ničelna varianta, ki jo je zvezni sekretar za finance omenil v skupščini, pa preprosto pomeni, da z nobenim teh aranžmajev ne bi uspeli. Od tod verjetno tudi njeno ime, za katerim se skriva znan podatek, da mora Jugoslavija v letu 195 odplačati okroglo pet milijard dolarjev prispplih obveznosti, namesto 2,2 milijarde (1,7 milijarde dolarjev obresti in 500 milijonov dolarjev glavnice), kolikor po izračunih brez večjih motenj zmore, ne da bi ogrozila zastavljene razvojne cilje. Zaupni paket ukrepov Zls torej pomeni način zagotavljanja odplačila celotne obveznosti z vsemi posledicami v gospodarstvu in standardu, (dd)
Sredi februarja v ZDA sojenje A. Artukoviču
LOS ANGELES — Zvezno sodišče v Los Angelesu bo 12. februarja odločilo o izročitvi nacističnega vojnega zločinca Andrije Artukovi-ča Jugoslaviji. Pred sojenjtm bodo na zahtevo obrambe odločali ali je zdravstveno stanje 85-letnega zločinca takšno, da mu sploh lahko sodijo. Artukovič je sicer že mesec in pol v zaporu v Los Angelesu. Po podatkih organov ameriškega pravosodja, ki na zahtevo Jugoslavije vodijo ta postopek, pa njegovo zdravstveno stanje ne bi smelo ovirati sojenja, v zadnjem času so a-meriške ob,lasti izročile šest nacističnih vojnih zločincev. Zadnjega od njih Ftdorenka so minuli petek izročili Sovjetski zvezi.
Podobna usoda naj bi končno do-
letela tudi Andrijo Artukoviča »krvnika« z Balkana, kot ga je imenoval tamkajšnji tisk. Proti njemu zdaj vodijo tri različne sodne postopke. Poleg omenjenega sojenja o izročitvi 12. februarja, naj bi se pred sodiščem pojavil tudi sredi januarja, ker ga toži pet ameriških državljanov, Židov po rodu iz Jugoslavije, ki so bili med vojno žrtve Artukoviča. Na pobudo ameriških ustanov bodo januarja ameriške imigracijske oblasti prav tako razpravljale o Artukovičevem izgonu. Ta postopek je povsem ločen od izročitve. Ta namreč predvideva njegovo vrnitev v Jugoslavijo, izgon pa mu omogoča odhod v katerokoli državi, ki ga je pripravljena sprejeti, (dd)
Bledu podelili Turistični nagelj
BLED — Letošnje priznanje za najbolj uspešen turistični kraj oziroma turistično podobo nasploh, ki ga podeljuje TV Ljubljana in nosi ime »turistični nagelj«, je dobil Bled. Predvsem si je to priznanje zaslužil s celostnim prispevkom različnih dejavnikov za boljšo podobo tega znanega turističnega kraja. Pri tem je mišljena tako trgovina kot gostinstvo in turizem in zlasti gradnja objektov
Seveda pa ima turistični nagelj tudi svoje nasprotje — bodečo nežo o-ziroma opozorilo na slabosti v turističnih krajih. Za letošnje leto je bodeča neža pripadla Kranjski gori o-ziroma njeni slabi povezavi trgovine s turizmom. Kljub temu se tudi v Kranjski gori zdaj že premika na bolje, obenem pa so se Kranjskogorci na slovesnosti v hotelu Park duhovito zahvalili za opozorilo na svoje slabosti in obljubili, da se bodo prihodnje leto še bolj potrudili, (dd)
Težavno posredovanje Mitterrandovèga odposlanca
Francoski priseljenci netijo nemire
Demonstracije francoskih priseljencev v Novi Kaledoniji (Telefoto AP)
PARIZ — Če se v Novi Kaledoniji položaj iz dneva v dan spreminja, doživljajoč valovanja, potem je zdaj po včerajšnjem napetem božičnem premirju, spet nastopil val zaostritev. Pri tem postaja vse bolj očitno, da se je skupnost evropskih priseljencev oziroma za Francijo zavzetih nacionalistov pod vplivom politike desne opozicije v matični Franciji odločila, da čim bdj onemogoči pomirjevalne poteze posebnega Mitterrando-vega odposlanca na otoku, Edgarja Pisani ja oziroma, da zakonite francoske oblasti potisne v nekakšen položaj nezakonitosti.
To se je pokazalo tudi v tem, da so za danes dogovorjeno zasedanje deželne skupščine Kaledonije v Nou-meji, na kateri bi naj govoril Edgar Pisani, odgodili za nedoločen rok.
Včerajšnji praznik v znamenju sončnega vremena pa tudi težav s poledico
Razlog za to je bilo dejstvo, da se kljub Pisani je vi dobri volji sedanji predsednik te skupščine, krajevni go-list Jacques Laffleur s Pisani jem ni mogel sporazumeti glede oblike Pisani jevega nastopa v tej skupščini. Ker je Pisani sicer napovedal, da bo že 5. januarja objavil svoj načrt za bodočo ureditev Nove Kaledonije in ga dal v obravnavo vsem prizadetim skuham, je zdaj malo verjetno, da se bo lahko Pisani tega roka držal oziroma, da bo svojo nalogo le težko izpolnil. Pisani jeva naloga postaja tudi še težja zaradi najnovejše zahteve Jacquesa Laffleura, da morajo francoske oblasti na otoku nemudoma zapreti voditelja skrajnega krila fronte Kanak, Eloia Machora, ki j® med drugim po Gadafijevi navezi obiskal tudi Libijo. Laffleur je zdaj dal Pisani ju kot pogoj, da se z njim pogaja, zahtevo po tem, da je treba Machora zapreti, češ da ima Nova Kaledonija pravico po svoji zakoniti obrambi.
Hud mraz in sneg od Dolomitov do Apulije
RIM — Božič in praznik sv. Štefana sta se iztekla po tradiciji, torej ob obilici snega, ki ni pobelil le planin, ampak tudi nižja območja, kjer se navadno pojavi le redkokdaj. Z izjemo omejenih zameglitev je ves Apeninski polotok bil obsijan s soncem, ld pa seveda ni moglo ogreti srca ljudi pod vtisom groznega terorističnega pokola v železniškem predoru med Bologno in Firencami.
V	Gornjem Poadižju je živo srebro ponekod zdrknilo do 20 stopinj pod ničlo (Val Pusteria in Val Badia), kar pa tudi spričo jasnega neba ni odvrnilo smučarjev od proho-da v zimsko - športna središča, kjer so hoteli prenatrpani.
V	Dolomitih traja val hudega mraza že pet dni: v Sappadi so včeraj imeli 16, v Santu Stefanu di Cadore, Auronzu in Misurini 15, v Gortini 13, a v Dobbiacu celo 18 stopinj prod ničlo, medtem ko so ha Pordojskem sedlu zaznali 19 stop. prod ničlo. Vse to ob sončnem vremenu.
Benetke so bile v megli, ki je paralizirala luko in zveze z otoki, ne p>a tudi letalskega prometa, ter je cestni promet le upročasnila. Mraz je šel do kosti.
Tudi v Lombardiji je močno zeblo kljub sončnim žarkom, ki jih je le v nekaterih ravninskih predelih zastrla meglica. Promet na cestah je bil velik, a je v splošnem bil tekoč. V zimskih letoviščih Valtelline je snega za smuko komaj dovolj in v Livignu so namerili 14 stopinj prod ničlo.
Emilijo - Romagno je zajela zmrzal, v Bologni je toplomer včeraj ponoči zdrknil do 6 prod ničlo, zaradi proledice so voznikom potrebne verige, ki so pa obvezne na apronir.skih krivuljah in sedlih.
Mraz in sneg vladata tudi v Kampanji, kjer je probelilo celo obalne predele. V Neaplju se je tem-pieratura vrtela včeraj okoli ničle, v hribih je snežna odeja debela do 20 centimetrov, Vezuv je bel, a ceste v Irpinii so proledenele.
V	Bazi likati je naneslo v višjih območjih 25 centimetrov snega in v sami Potenzi kar 10. V odročnih naseljih so karabinjerji pomagali s helikopterjem in terenskim vozilom dvema osebama, ki sta morali na dializo.
V	Molizeju je pa zapadlo malo snega, tako da so smučarske vlečnice mirovale, kar je spira vilo v nejevoljo trume ljubiteljev zimskega šprorta.
Abruce je zajel hud mraz in pronekod so namerili do 14 stopanj prod ničlo, vendar tudi tu primanjkuje snega. Včeraj je provsod bilo sončno, zato pa tudi proledica na cestah,-
Zaradi 20 centimetrov debele snežne odeje so zaprli za promet avtocesto Salerno - Reggio Calabria.
Podobne težave so imeli v Apuliji, kjer je pričelo včeraj ponoči obilno snežiti. V Foggi je srebro padlo na 4 prod ničlo, nič topleje pa ni bilo v Tarante in Bariju.
Po drugi strani je francoski zagovornik kanaških ljudskih pravic Rene Guiard, sin znanega etnologa in brat talca, ki so ga odpeljali prenapeti evropiski priseljenci, a so ga francoski orožniki rešili, zdaj svoje kana-ške privržence provedel v mesto Kane, kjer se pa zaradi prihoda francoskih orožnikov prožneje ni zgodilo nič takega, kar bi spiet zanetilo spxr pad med obema skupnostima. Pač pa so se francoski orožniki morali kar resno ukvarjati z nacionalističnimi skrajneži, ki so prostavili barikade ob vhodu v mesto Bourail, pri tem pia mahali s francoskimi zastavami in proli marseljezo. Ti priseljenci z orožjem, ki so proti sleherni neodvisnosti Kaledonije, češ da je to francosko ozemlje, so se razšli šele protein ko sta z letalom prišla pomirjevat golistični voditelj Laffleur in neki general.
BOGDAN POGAČNIK
Božo Dolenc, ki v poletnih mesecih popravlja surfe
Serviser Elana in Alpine v Kopru
Govor je bil tudi o vlogi manjšin
Komunisti z Obale in Krasa pri tržaški federaciji KPI
TRST — Delegacija obalno - kraške-ga odbora Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil sekretar Jože Uten-kar in so jo sestavljali še občinski sekretarji Sežane, Kopra, Izole in Pirana, je bila prejšnji četrtek gost tržaške avtonomne federacije KPI.
Slovenska delegacija je obiskala Rižarno pri Sv. Soboti in se srečala s tajniki sekcij KPI iz Doline in Milj.
Pogovori med delegacijo gostov in pokrajinskim tajništvom KPI, katerih se je udeležil tudi bivši predsednik deželnega sveta F-JK Mario Colli, so omogočili tradicionalno in odkrito izmenjavo informacij o političnem in gospodarskem položaju v obeh državah. V zvezi s tržaško stvarnostjo in stvarnostjo obalno - kraškega predela so bili proučeni tudi problemi skupnega in takojšnjega interesa, kot so oni povezani s hitrimi cestnimi povezavami s tržaško in koprsko luko in njihovimi avtocestnimi zvezami s Severom; govor je bil o zaskrbljenosti glede realizacije električne magacentrale na premog na področju Oreha in glede načrta o centrali na meji, ki ni bil nikoli uradno predstavljen ne italijanskim in niti jugoslovanskim pristojnim oblastem. Na sestanku je bil tudi govor o vlogi nacionalnih manjšin v raz-
voju odnosov med občima državama in kot faktorju obogatitve obeh stvarnosti.
• Deželni odbor F-JK je v prejšnjih dneh odobril splošne smernice »deželnega zdravstvenega načrta« za triletje 1985-87.
KOPER — V premajhnih prostorih ob telovadnici osnovne šole Pinka Tomažiča na bonifiki v Kopru se trudi Božo Dolenc, pooblaščen serviser Elana in Alpine. Lani je odprl servis za smuči elan in smučarske čevlje alpina in kdo ve kako velika reklama ni bila potrebna, da so ga spega željni Primorci zasuli z delom. Na slovenski Obali je v klubih in sekcijah pri različnih društvih organiziranih okrog 1.000 smučarjev, še* veliko pa
je takih, ki niso člani klubov, sekcij.
»Res, da kasne razvite navade, da bi tukajšnji smučarji s svojimi "ducami” redno hodili na servis ni. Toda dela imam — podobno kot drugih pet kolegov, ki se ukvarjajo s podobnim delom kot jaz — dovolj. Tudi zato, ker sem na južnem Primorskem edini pooblaščen serviser Elana in Alpine, kar pomeni, da smuči in drugo opremo lahko popravljam tudi v garancijskem roku.«
V Dutovljah odprli Dom upokojencev
DUTOVLJE — Tu so minuli petek slovesno odprli enoto sežanskega Doma upokojencev. V dutovski enoti Doma upokojencev Sežana je prostora za 120 oskrbovancev, ki bodo deležni posebne nege oziroma skrbi- Gre namreč za enoto namenjeno motečim starostnikom. Prvi oskrbovanci se bodo v novi dom — uredili so ga v nekdanjih prostorih osnovne šole in prizidku, ki so ga postavili ob stari zgradbi — naselili že v januarju mesecu. Denar za zgraditev doma (okrog 164 milijonov din) so zbrali v šestih južnoprimor-skih občinah ter ljubljanske občine.
(D. G.)
Zdaj je verjetno na servis največji naval. Kaj največkrat popravite na smučeh?
»Vsak smučar mora imeti urejene vezi, zato najprej preverim slednje, nato urejam spodnjo ploskev smuči in opravim impregnacijo. Servis pri meni stane od 750 do 1.450 din, odvisno od velikosti smuči in seveda obsega popravil. Ljudje morajo čakati po 2-7 dni, odvisno spet od dela, nikomur pa ne morem ugoditi takoj. Naval je trenutno velik, vsi se zadnji hip spomnijo, da je zima, da bodo šli spet na smuči.«
Poskušate spremeniti te navade, razvade?
»Vse opozorim na to, da bom oziroma že imam organizirano shrambo smuči. Za okroglih 1.500 din za povprečno obrabljene smuči opravim servis, jih shranim do naslednje smučarske sezone in pred uporabo dekon-zerviram.«
Pa ne le smuči, tudi pancarje popravi Božo Dolenc, uradni cenilec smučarske opreme, mož, ki v poletnih mesecih popravlja surfe in sploh aktivno dela pri popularizaciji smučanja na Primorskem. Za nasvet, popravilo ima odprta vrata vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
DUŠAN GRČA
V zadnjem »Vestniku koroških partizanov« o Heimatdienstu in neofašizmu v Italiji
GORICA — V prvi polovici decembra je izšla zadnja številka, tokrat dvojna, »Vestnika koroških partizanov«, ki izhaja pod okriljem Zveze koroških partizanov v Celovcu in Osrednjega odbora Skupnosti koroških partizanov v Ljubljani. Tudi v tej številki so prišla do izraza načela in vrednote, na katere se sklicuje uredniški odbor v svojem osemnajstletnem delu in sicer, da poskuša posredovati čim bolj verno podobo osvobodilnega boja na Koroškem širši javnosti. Vendar se ne omeji le na zbiranje zgodovinskih podatkov, ampak poskuša posredovati, predvsem mladim, tudi vrednote, ki so bile sestavni del KOB.
Ob vsem tem glasilo obravnava tudi aktualne tematike, ki so organsko povezane z vlogo borčevskih organizacij, ki ga izdajajo. V tej številki sta to prispevka raziskovalcev Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Borisa Jesiha in Mirana Komaca. Prvi je obdelal vlogo Heimatdiensta (neofašistične organizacije na avstrijskem Koroškem) pri oblikovanju in vodenju protislovenske politike. Komac pa je prispeval daljši oris neofašističnih organizacij v Italiji in njihovega delovanja na Tržaškem, (k.d.)	*
Darkova skulptura bo krasila občinsko
v
dvorano v Spetru
ČEDAD — Dvorano občinskega sveta v Špetru bo odslej krasil večbar vni pano iz žgane gline, ki je delo čedajskega kiparja Darka. Delo je izbrala posebna komisija, ki je bila ustanovljena po zakonskih predpisih, da bi ocenila dela, ki so sodelovala na vsedržavnem natečaju. Komisija je delo Darka Bevilacque izbrala soglasno med desetimi predloženimi. Pozitivno je nanjo vplivala tudi njego va kulturna vsebina. _
»Ideja — pravi Darko — je nastala iz ljudske zgodbe, ki je sestavni del tradicije našega ljudstva. Zamislil sem si ”drevo življenja”, življenja ljudi naših dolin, ki ga hrani globoka navezanost na vrednote religioznosti.«
Drevo »kiti« osemindvajset svetnikov, zaveznikov človekovih dejavnosti in krajev: sv. Lucija, sv. Jožef, sv. Valentin, sv. Silvester, sv. Barbara in drugi. V spodnjem delu panoja je prikazana devica Marija s Stare gore, v srednjem zaveznika Čedada in špetra, v zgornjem pa sv. Ciril in Metod (zaveznika Evrope skupno s sv. Frančiškom), duhovna očeta slovenskih cerkev in kulture.
»Pano predstavlja poklon delu • in kulturi, ki sta zakoreninjeni v zemlji in religioznosti« se zaključuje poročilo, ki je bilo priloženo natečaju. Če-dajski kipar Darko Bevilacqua raz stavlja v teh dneh zbirko svojih del, reliefov v žgani glini, v galeriji Laboratorio 2 v Vidmu.
Utrinek iz življenja naših ljudi po svetu
Otroci Kluba beneških izseljencev V Luganu v Švici si želijo dopolnilnega pouka v slovenskem jeziku
LUGANO — Klub beneških izseljencev in slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine je priredil 7. decembra 1984 v Luganu zelo uspelo miklavževanje, na katero je pobavil tudi prof. Pavleta Merkuja iz Trsta, znanega proučevalca in velikega ljubitelja Benečije. Na predvečer je bilo kulturno srečanje, m katerem je prof. Merku predaval u značilnostih beneških dolin ter o izvoru priimkov v teh krajih. Udeležil se ga je tudi italijanski generalni konzul v Luganu, ki je s svojo prisotnostjo potrdil važnost te prireditve.
V soboto, 7. decembra se je miklavževanje začelo že opoldne, ko se je zbralo v dvorani v predmestju Lugana okrog 80 beneških in primor skih izseljencev in njihovih otrok. Prizadevne žene organizacijskega odbora so poskrbele za domače kosilo z beneško koruzno polento in golažem, na mizah pa je bilo opaziti razna beneška, briška in furlanska vina. Seveda ni manjkal tudi kraški teran. Med kosilom so se izseljenci pogovarjali o sodobnih vprašanjih, ki so vezana na njihovo življenje v tujini ter na njihovo rodno zemljo — Benečijo in Primorsko.
Še najbolj je bil zaposlen prof. Merku, ki je prizajno in vljudno odgovarjal vsakemu posebej, od kod izvira njegov priimek ali ime nje-.gove vasi. Vsi so bili zadovoljni z odgovorom, ki jih je gotovo obogatil. Mnogi so se čudili, ka ko more ta strokovnjak, ki živi sicer v Trstu, tako dobro poznati razmere v Benečiji.
Po kosilu je bila na vrsti tombola, družabna in družinska igra, razširjena tudi v beneških družinah. Nato je imel kratek nagovor predsednik
kluba Pio čenčič, po rodu iz občine Tipana. Po zdravil je prisotne ter se zahvalil prof. Merkuju za njegovo proučevanje ter zanimanje v korist Benečije.
Sledil je nastop otrok. David in Irina Simoneta sta pozdravila vse prisotne v imenu otrok Beneškega kluba ter izrazila srčno željo, da bi prihodnje leto klubu uspelo uvesti slovenski dopolnilni pouk enkrat tedensko, mogoče ob sobotah. Nekatere druge narodnosti, kot srbohrvatska, španska, grška imajo že dopolnilni pouk za svoje o-troke v • materinem jeziku. Seveda ne bo tako lahko rešiti tega vprašanja, predlog pa je le padel. Opaziti je bilo vsega od 20 do 25 beneških otrok. Če bi se vsi prijavili za dopolnilni pouk, potem bi se gotovo našla tudi rešitev učiteljice. Znano je, da tudi matična domovina s svojimi diplomatskimi zastopstvi zelo od blizu sledi takim problemom in je že organizirala v Švici 6 dopolnilnih šol v slovenščini, tudi za razrede z 10 učenci. Seveda bi morala biti šola za beneške in primorske otroke malo posebna, ker mnogi ne govorijo dobro slovensko.
Nato so otroci recitirali Gregorčičevi pesmi Naša zvezda in Na sveti večer. Na koncu kulturnega dela prireditve sta David in Irina, otroka po rodu z Opčin pri Trstu, ki živita že tri leta v Locarnu, ubrano zaigrala štfri skladbice na kitaro in flavto, od katerih je bila zadnja Triglav, moj dom. Posebno ob tej izvedbi je bilo videti marsikatero solzo na licih tržaških in goriških izseljencev.
Sledilo je pravo miklavževanje z obdaritvijo
otrok. Stari Miklavž z brado je sicer slabo hodil zaradi revme, a otroci ga niso zaradi tega imeli prav nič manj radi.
Beneški izseljenci so se zadržali v dvorani še dolgo v noč, pogovarjali so se in obujali spomine na preteklost ter kovali načrte
Glede uradnih pobud Beneškega kluba v Luganu je predvideno gostovanje kakega primorskega ali beneškega pevskega zbora, organizacija kolonije v Benečiji ter najmanj tri letna družbena srečanja. Posamezniki so govorili seveda še o slovenski dopolnilni šoli, o možnosti uvedbe občasne radijske oddaje v slovenščini na luganskem radiu ter e poletnem tečaju slovenskega jezika za sinove slovenskih izseljencev, ki ga organizirata vsako leto V. Kranju ljubljanska univerza ter Slovenska izseljenska matica v Ljubljani.
Kakšna bi bila zaključna misel ob tej prireditvi? Klub beneških izseljencev v Luganu vsekakor dobro deluje in vpliva na ohranjanje stikov izseljencev z domačo rodno zemljo, tokrat pa je bilo opaziti tudi večje zanimanje za gojitev prvotnega jezika, slovenščine, kar je sicer sodoben pojav pri vseh izseljencih po svetu. Otroški nastop s slovensko besedo je bil sprejet z dolgim ploskanjem. Med otroki smo videli krožiti tudi revije Galeb, Pastirček, Ciciban, ki so predstavljale verjetno prvi in edini stik večine teh mladičev s slovensko govorico. S prizadevnostjo in vztrajnostjo se bo dalo še mnogo narediti, zato želimo odboru Kluba slovenskih izseljencev v Luganu še veliko uspehov pri njegovem hvalevrednem delovanju.
M. S.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
________________328__________________
»Jaz ti jo privoščim, Batog.«
»Verjamem. Okrog prvega maja se bom z njo poročil, sem že prosil korpusnega komisarja. Očka in Tanja — se to ne bo slišalo lepo? veš, zanjo in za borce v odredu sem Očka, ker po očetovsko skrbim za vse, za vojsko, za kmete in za špijone, da gredo pod zemljo. Veš, Karlo, ni napačno za vojaka, če po težkih napetostih in odgovornih poslih dobi nekoliko razvedrila. Za mlade so mitingi, ples, kjer se zdivjajo. Za nas, ki nam ni do tega divjanja, saj smo v letih, se to ne spodobi. Je pa velik užitek in delu v prid, če ga malo pomočiš, in tudi prizadeta se potem bolj vneto zažene v delo za našo svobodo. Tako je, vidiš, ljudje smo, čeprav smo vojaki.«
»Nič nimam proti. Vsak po svoje.«
»Odkrito ti povem, da sem kot komisar vedno Preganjal vsakršno obliko ciparjenja, izživljanje nizkih strasti in nagonov. Vedno pa sem z vsem srcem odobraval pravo, čisto partizansko ljubezen. To mi lahko verjameš.«
»Seveda verjamem... Ljubezen v četi je greh, v štabu pa je odlika,« je ugovarjal Karlo.
»Ne draži me! Ženske so tu potrebne moških kot Sahara dežja. No ja, pa bo večina le morala počakati, da bo vojne konec. Vojska ima na žalost druge naloge, komanda in aktivisti pa vsak svoje poglede. Toda za poveljnikom odreda bo marsikatera lepotica rada pogledala. Stradal ne boš.«
Karlo se je nasmejal iz vsega srca: »Batog, jaz sem se sem prišel borit, ne ženit.«
Karlo se je dan za dnem seznanjal s komisarjevimi stališči in njegovim delom. Vse bolj ga je presenečal. Nekateri so mu namignili, da bo s tem človekom težko vozil, ker je absolutist, poln samega sebe. Toda Batog se ni do njega nikoli obnašal samovoljno, nikdar mu ni vsiljeval svoje volje.
Odred je pospešeno izvajal mobilizacijo in napadal Nemce na prometnih zvezah, na cesti in na železnici. Sredstev za uspešno miniranje ni imel. Če bi se dale okrožnice korpusa uporabiti kot eksploziv, ne bi bilo problemov. Tako pa je prvi bataljon iztiril nemški vlak na najbolj primitiven način — kot sta ga v letu 1941 iztirila Karlo in Janez. Oskrbovalni vlak s tridesetimi vagoni je zletel s proge. Ni vozil vojakov, kot so pričakovali, bil pa je poln hrane. Popoldne je Karlo prijahal na mesto iztirjenja. Nemške postojanke so bile na obeh straneh, vendar se njihove patrulje niso prebile do vlaka. Težka lokomotiva je ležala prevrnjena na bok pod nasipom. Okoli vagonov, ki so ostali na progi, pa je mrgolelo ljudi, da je izgledalo, kot bi mravlje napadle gosenico. Vagoni so bili polni moke, salam, klobas in cigaret. Karlo je pohvalil vodstvo bataljona, posebno poveljnika Kreblja in borce, ki so z izredno vnemo in iznajdljivostjo ob pomoči kmetov odpeljali dragoceni plen. Hrane in cigaret je bilo dosti za vse, za bolnišnice in za enote. Tudi kmetje so se oskrbeli z marsičim, kar jim je manjkalo, česar niso mogli odnesti, so sežgali. Celo dve cisterni olja sta izbruhnili v svetal, drhteč plamen, ki je dolgo v noč osvetljeval okolico.
Nekaj dni zatem je bil ves odred v pripravljenosti. Pričakovali so nemške povračilne ukrepe, pa jih ni bilo. Čete so bile na položajih, patrulje in izvidnice na terenu. Niti komisar Batog se ni mogel odtrgati, da bi šel k svoji ljubici Tanji, čeprav jo je sicer kar redno obiskoval.
Nemcev ni bilo. Pač pa je obiskal odredni štab inštruktor centralnega komiteja KPS Jošt. Mil, droben človek, majhen in na videz pohleven, v resnici pa oster in dober opazovalec pa spreten politik, ki je pomagal reševati zapletene odnose med vojsko, aktivisti, Italijani in Hrvati. Od okrožne aktivistke Nade je dobil pismo. Potožila mu je o nemogočih razmerah in hudih političnih napakah, ki jih dela sektaški odredni štab s svojimi pregrobimi voditelji na čelu. Čeprav pismo ni bilo pisano v ženskem stilu in je slutil, da je nekdo zadaj, se je Jošt odločil, da bo sam pogledal, kaj se dogaja v odredu.
Batog je vedel, kako se je treba pogovarjati z odločujočimi. Karlu je predlagal, naj molči in se izgovarja, da mu te stvari še niso poznane. Pišot je že vedel, kako bo govoril, namestnik komandanta pa prav tako.
Jošt se ni izdal, da prihaja preverjat obvestila in klic aktivistov na pomoč. Po naključju je tedaj prišla iz Trsta prek zveze skoraj bosa deklica, ki je bila napotena s kurirji naprej, na glavno poveljstvo, inštruktorju se je zasmilila, pa je zaprosil, da bi jo obuli.
»Čevlje bi rad, dragi Jošt? Saj veš, da nimamo delavnic. Lahko pa gremo v naš zapor in zberemo en par pri tistih, ki jih v kratkem ne bodo potrebovali.«
Tudi Karlo je odšel z Joštom in Batogom, da bi videl ujetnike obveščevalnega centra. V zapuščenem hlevu so ležali na tleh razredni sovražniki, osumljeni špijonskega delovanja proti odredu. Na prišleke so gledali topo, kot se živina zastrmi v tiste, ki pridejo ponjo. Brez posebnih težav so izbrali najmanjše čevlje za tovarišico.
Med jetniki je bil tudi bled in prestrašen župnik iz bližnje vasi, ki je samo molil. Zaradi njegove are-'-n se razburjali mnogi ljudje, tudi terenci-aktivisti.
Nekateri so odšli na sneg, večina pa jih je praznovala doma
Po 60 letih neprekinjenega delovanja
Tržačani preživeli božične praznike umirjeno in pod močnim vtisom tragedije
Božični prazniki so kot po vsej državi letos tudi na Tržaškem potekli umirjeno, brez odvečnega hrupa in veselja, ki ju je pregnala temna senca nedeljske tragedije na vlaku Neapelj - Milan. Po mrzličnih nakupih, ki so v mestno središče vse do ponedeljka zvečer zvabili pisano množico ljudi, so se ulice spraznile, da bi oživele že čez nekaj ur, ko so se verniki zgrnili v cerkve k polnočnim verskim obredom. Tudi po cerkvah je odjeknila obsodba podlega krvavega zločina, škof Bellomi je v katedrali sv. Justa pozval k bratstvu in solidarnosti in svoje besede podkrepil z voščili v slovenščini in v jezikih verskih skupnosti, ki živijo v našem mestu.
Tržaški župan Richetti je pred božičnimi prazniki objavil svojo poslanico, v kateri podaja skrčen in previdno optimističen obračun iztekajočega se leta. Mesto je bilo po njegovem mnenju letos manj prepirljivo, boljše. Za prihajajoče leto pa si župan želi krepitve obnovljene in znova najdene zavesti o skupnosti, na temelju katere bo Trst lahko uveljavil svoja pričakovanja in dejansko oživil svoj utrip. Leto 1965 — pravi županova poslanica — bo težko, a konstruktivno leto, ki bo potekalo v ozračju novega zaupanja in složnosti.
Božični torek se je prebudil pozno, v sončnem in hladnem dopoldnevu. Del Tržačanov se je bil že v prejšnjih dneh odpravil na krajše počitnice v smučarska središča ali v obmorske kraje, preostala večina pa je božič preživela doma, v krogu svojcev in ob dobro založeni mizi. Šele po kosilu je mesto nekoliko oživelo in ljudje so lep dan izkoristili za krajše izlete v okolico, pa tudi onstran meje.
Promet na mejnih prehodih je bil v torek in včeraj sicer živahen, a brez vsakršnih vrst. Ni ga bilo sicer v smeri iz Jugoslavije v Italijo, zato pa je bilo precej Tržačanov, ki so odhajali v Istro in Slovenijo, na kosilo, večerjo ali na obisk, nekateri pa tudi na krajše počitnice. Izvedeli smo, da so bili dobro obiskani vsi ho-
teli vzdolž istrske obale vse do Rovinja, prav tako kot domovi in hoteli v slovenskih smučarskih in letoviščar-skih središčih. Gostilničarji so kot kaže zadovoljni, sedaj pa se že pripravljajo na »najdaljšo noč v letu«, ki ši jo vsak želi preživeti v kar najbolj veseli družbi. Rezervacije so povečini že oddane, zlasti v smučarskih središčih, tako v naši deželi kot v Sloveniji, tisti, ki se še niso odločili, kam za Sil^strovo, pa še vedno lahko povprašajo po naših društvih.
Razen ene s smrtnim izidom, o kateri poročamo posebej, včeraj nesreč med božičnimi prazniki na Tržaškem ni bilo, tako da ljudje, ki so v teh dneh delali, da bi zagotovili najnujnejše storitve skupnosti, niso bili preveč zaposleni. Mimo so božič preživeli reševalci, finančni stražniki, karabinjerji in policisti in gasilci, ki so si improviziran prigrizek pripravili kar na delovnih mestih. Danes bomo spet zaživeli v vsakdanjem vrvežu, ki nas bo konec tedna popeljal k novim praznovanjem, tokrat za slovo staremu in v p>ozdrav novemu letu. Trgovcem se obetajo še trije dnevi dobre prodaje, saj so letos glede na lanske praznike lahko res zadovoljni : kaže, da so se ljudje tudi na Tržaškem, kot po vsej državi, odločili kar takoj porabiti letos malo zajetnejše ovojnice s trinajsto plačo, povrhu pa je bilo precej tudi kupcev z onstran meje, zlasti tistih z maloobmejnimi prepustnicami. Če k tem, za tržaško trgovino pozitivnim premikom, prištejemo še sicer nepotrjene, a vztrajne vesti o prenehanju veljavnosti jugoslovanskega odloka o depozitu na prehod meje, potem opti mizma v krogih tržaških trgovcev letos res ne manjka Kakorkoli že in ne glede na koristi posameznih kate gorij, p>a je res, si tega želi večina Tržačanov in še zlasti Slovencev. Odprta in svobodna meja, preko katere naj se spleta še živahnejše sodelovanje, je prav gotovo tudi ena izmed želja, s katerimi bomo pričakali novo leto 1985.
Od danes do nedelji
»Matiček se ženi« ponovno na odru Kulturnega doma
Medtem ko se redno vrstijo abonmajske predstave novega dela Ivanke Hergold »Paracels«, ki ga, tako mlado, kot tudi ostalo občinstvo z odobravanjem sprejema, bo od danes, pa vse do nedelje na programu v Kulturnem domu v Trstu komedija v dveh delih »Ta veseli dan ali Matiček se ženit:, ki jo je moralo gledališče, zaradi obolelosti v ansamblu, za nekaj časa prekiniti.
Prav gotovo bodo te novice veseli vsi, ki si predstave niso še ogledali, saj je kot nalašč za to predpraznično obdobje.
Predstave bodo danes popoldne ob
16. uri, jutri ob 9.30, v soboto ob
20.30	in v nedeljo ob 16. uri. Vse predstave so abonmajske, le petkova dopoldanska je izven abonmaja.
Kdor se želi nazabavati in nasmejati, naj torej ne zamudi te priložnosti.
• V muzeju Revoltclla bo do 31. januarja odprta razstava del Eugenia Scomparinija. Na razstavi, ki nosi naslov »Risbe in drugo od Sedana do Sarajeva«, je razstavljenih približno 70 del. Razstava je odprta ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Novoletno srečanje borcev in aktivistov
Jutri bo že tradicionalno novoletno srečanje članov treh, za zamejstvo pomembnih organizacij : Odbora Zveze vojnih invalidov NOV, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Društva slovenskih u-pokojencev v Trstu. Rekli smo, da gre za tradicionalno srečanje, saj ga ob tem času redno organizirajo že vrsto let vsa tri društva, v želji, da bi se njihovi člani v prijetnem in veselem razpoloženju poslovili od starega in v prav tako prijetnem razpoloženju zakorakali v novo leto.
Tokratno družabno srečanje bo seveda tudi px>d vtisom težke tragedije, ki je odjeknila med vsem prebivalstvom, ki pa jo vsi tisti, ki so sami občutili grozote vojne, pokole, ubijanje nedolžnih, streljanje antifašistov in napredno mislečih Slovencev in Italijanov, še globlje občutijo ter se tudi zavedajo nevarnosti, ki jo takšna dejanja predstavljajo za obstoj in napredek demokracije v Italiji, za tisto demokracijo, ki je temelj republiške ustave, ki je izšla prav iz osvobodilnega in odporniškega gibanja.
Novoletna družabnost", na katero vabijo svoje člane vse tri organizacije, bo jutri z začetkom ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Za prijetno počutje in razpoloženje bodo poskrbeli Veseli godci iz Bol junca, medtem ko so člani pripravljalnega odbora za to družabnost pomislili tudi za razne igre.
Božični koncert Mladinskega zbora GM v nedeljo v cerkvi na Trgu Rosmini
Mladinski pevski zbor Glasbene matice je požel v nedeljo na koncertu v cerkvi na Trgu Rosmini velik uspeh. Tržaškemu občinstvu, ki je napolnilo cerkev, se je predstavil v okviru božičnih koncertov, ki jih prireja tržaška pokrajina. Mlade pevce, ki jih vodi Stojan Kuret, sta spremljala Marco Sofianopulo na orgle in Jasna Corrado Merlak na harfo.
Mladinski zbor Glasbene matice je zapel »Cantiones« neznanih čeških avtorjev iz XV. in XVI. stoletja, božične pesmi Ivana Grbca in Brittnovo »Caremong of Carols«.
Ob koncu se je zbor oddolžil občinstvu za topel aplavz z božično pesmijo »Sveta noč« v Merkùjevi priredbi.
H. Sulčič je spet vodil kriško godbo na pihala
Kriška godba »Vesna« je z nedeljskim božičnim koncertom v Ljudskem domu proslavila 60-letnico neprekinjenega godbenega udejstvovanja svojega bivšega dirigenta Hermana Sulčiča, ki še igra v godbi. Sulčič je na nedeljski prireditvi prejel vrsto odlikovanj in sicer plaketo Z SKD, zlato kolajno vaške godbe, zlato Gallusovo odličje Zveze pihalnih orkestrov Slovenije in priznanji KD Vesna in vaške sekcije VZPI-ANPI. O njegovem delu sta spregovorila predsednik godbe Dario Košuta in predsednica KD Vesna llde Košuta, sam Sulčič, ki je bil leta 1968 med ustanovitelji kriške mladinske godbe, pa je dirigiral eno izmed skladb. Jubilantu je čestitalo tudi proseško godbeno društvo.
Kot je pokazal božični koncert, je kriška godba pod vodstvom novega dirigenta prof. Gasserja dosegla lep napredek in pridobila pri temperamentnosti in zlasti pri samozavesti, ki je prišla do izraza tudi pri zahtevnejših sinfoničnih skladbah. Prof. Gasser bo imel seveda še precej dela, je pa vsekakor na dobri poti, da iz sedanje skupine naredi homogeno in dobro godbo na pihala, kot se spodobi za več kot stoletno kriško tradicijo na tem področju.
Na sliki: Predstavnik ZSKD Ignacij Ota odlikuje Hermana Sulčiča.
Predstave v prazničnih dneh
Zlati trenutki za kinodvorane
V	dneh, ki nas ločijo od silvestrovanja, je kulturna ponudba v Trstu še kar pestra. Gre seveda predvsem za predstave, saj bi bila predavanja in okrogle mize v teh dneh le pretežak obrok.
No, tako si lahko v tržaškem Kulturnem domu lahko ogledamo danes, jutri in v soboto Linhartovega Matička, kot poročamo na drugem mestu.
V	tržaškem Avditoriju bodo danes, jutri, v soboto in v nedeljo štir je koncerti. Tako bosta nastoprili skupini Big Band (danes) in »Vecchia Vienna« (v soboto), v petek bo koncert, na katerem bodo igrali Giuliana Križman (flavta), Elisabetta Buffolini (klavir) in Fabjo Cascioli (kitara). V nedeljo bo koncert godb na pihala. Prvi trije večeri se bodo pričeli ob 20.30, v nedeljo pia bo koncert ob 16.30.
Danes se pričnejo koncerti tudi v piasaži Tergesteo; ob 16.45 bo nastopala klavičembalistka Tiziana Bortolin.
Prav tako bo danes v organizaciji Tržaške piokrajine v mali dvorani gledališča Verdi koncert ansambla »Associazione continuum musicale«, ki bo izvajal Mozartove in Beethovnove skladbe.
Božični in novoletni prazniki že px> tradiciji piolnijo kinodvorane. Filmska proizvodnja, distribucija in lastniki dvoran prihranijo prav za ta čas največ »energij«. Namesto erotične akrobatike vrtijo take filme »za vse«, predvsem špiektakulame in komične izdelke. Tako je tudi v Trstu. Ogledamo si lahko filme kot so »Dune«, »Neskončna zgodba«, »Gremlins«, »Policijska šola«, Che-wingum« pia tudi nekaj Walta Disney a.
Kaj malega ostaja seveda tudi za ljubitelje bolj piopxipranih projekcij; zanje bodo sicer boljši trenutki po novem letu, a nič hudega ; trajali bodo do prihodnjega božiča.
Urnik trgovin v prihodnjih dneh
Ob novoletnih praznikih bodo trgovine delovale po sledečih urnikih: v soboto, 29. 12., bodo lahko odprte tudi tiste trgovine, ki imajo ob sobotah navadno zaprto;
v ponedeljek, 31. 12., bodo lahko vse trgovine odprte.
Na božičnem koncertu v domači telovadnici
Nabrežinska godba se je predstavila občinstvu z novim sodobnim programom
Nabrežinska godba na vaškem trgu (levo) in dekliški zbor iz Devina (desno)
pismo uredništvu
V nabrežinski telovadnici je bil v nedeljo popoldne zaključni letni koncert nabrežinskega godbenega društva. Godbeniki so se na že tradicionalnem koncertu predstavili poveči-noma z novimi skladbami, saj so bili v program vključeni motivi različnih klasičnih in modemih ritmov (od operete do svvinga in bluesa). V zvezi s tem velja pripx>mniti, da uvajanje novejših ritmov v reportoar pihalnega društva »Nabrežina« ni
več novost: ansambel, ki ga vodi kapielnik Stanko Mislej, se je namreč v zadnjih letih precej pomladil, saj je najmlajši član star šele 10 let.
Glede nedeljskega nastopa bi povedali, da je bil spored razdeljen na dva dela. V prvem delu programa je izstopal predvsem izbor iz Rombergove oporete »The študent prince«: sledil je nastop dekliškega zbora iz Devina, ki je pod vodstvom Hermana Antoniča zapol sedmero
skladb (večinoma pesmi slovenskih skladateljev). V drugem delu sporeda pa je nabrežinska godba izvajala predvsem skladbe tujih avtorjev. Omenili bi zlasti »Atletico« ter Benzijev splet modemih ritmov.
Kot je že v tradiciji je nabrežinska godba na božič nastopila na vaškem trgu. Pod vodstvom Stanka Misleja je po slovenski maši zaigrala božične posmi in druge skladbe.
(V)
O delovni pogodbi za občinsko osebje
Spoštovano uredništvo
V	potek zvečer je dolinski občinski svet soglasno sprejel delovno pogodbo za občinsko osebje in obenem vnesel nekatere spremembe v organik v smislu DPR št. 347 z dne 25. 6. 1983. Ob predstavitvi osnutka sklepa je dala občinska uprava negativno oceno o sporazumu o tolmačenju delovne pogodbe, ki so ga sklenili na deželni ravni vsedržavno združenje občin ANCI in sindikati CGIL - CISL - UIL, češ da je s tem nastala dodatna delovna pogodba, ki vnaša drugačna določila glede na vsedržavno pogodbo in je torej krivična do nameščencev v ostalih deželah.
V	zvezi s tem želimo povedati javnosti, da trditev ni točna in obrazložiti razloge tega sporazuma. Delavci nameščeni v krajevnih ustanovah v deželi F-JK so utrpeli krivico že leta 1979, ko so bili vključeni v nove plačilno stopnje ob restriktivnem tolmačenju OPR št. 191 z dne 1. 6. 1979 in nato ostali v nižjih stopnjah ob izvajanju OPR št. 810 z dne 7. 11. 1980. Drugod po Italiji so se prilagodili izvajanju omenjenih OPR na osnovi drugačnih sklepov, ki so jih sprejeli v naprednih deželah Emiliji - Romagni in Lombardiji, kjer so sindikati zaključili
pogajanja kasneje. Občinsko in tudi drago javno osebje v Italiji je tako že nekaj let drugače vključeno v svojem organiku od osebja v naši deželi. Do omenjenega sporazuma v naši deželi je torej prišlo zato, da se odpravi ta krivica in da se izvaja delovna pogodba homogeno na vsedržavni ravni. Podobni in verjetno celo boljši sporazumi so biti vsekakor sprejeti tudi v ostalih deželah.
Ob tej priliki želimo še poudariti, da smo odgovorno proučili vse okoliščine, ki so privedle, da se delovna pogodba sprejema s tako zamudo. Ta namreč zapjade 31. 12. 1984 in podaljša ekonomski učinek do 30. 6. 1985. Zato smo sklenili, da ne zavlačujemo s pogajanji v nedogled, čeprav se s predlogom občinske uprave na nekaterih mestih v celoti ne strinjamo. Na pogajanjih smo občinski upravi prikazali potrebo po temeljiti preureditvi občinskih služb in storitev z namenom, da izboljšamo delovne pogoje in da jih prilagodimo novim naraščajočim zahtevam v korist občanov. Občinska uprava se je obvezala tudi s sklepom občinskega sveta, da se bomo soočali s problemom že naslednji mesec.
Že v naprej se vam zahvaljujemo za pozornost, ki jo boste odmerili v vašem dnevniku in beležimo s spoštovanjem.
Sindikalni odbor uslužbencev občine Dolina
Morotejci prvič izgubili relativno večino
V KD se je že začela predkongresna bitka
Božični in novoletni prazniki so tudi letos, kot vsako leto, priložnost za krajše premirje tako na upravnem kot na političnem področju, že sredi januarja pa bo politično življenje na Tržaškem spet pričelo svojo normalno pot. Prvi pomembnejši dogodek bo 20. januarja, ko bo po nekajletnem odlašanju na sporedu pokrajinski kongres Krščanske demokracije. Gre nedvomno za pomembno politično zasedanje v prvi vrsti ra razjasnitev notranjih ravnotežij, kot tudi za preverjanje sedanjih zavezništev na občinski in na pokrajinski ravni, kjer KD sodeluje z Listo in z ostalimi manjšimi levosredinskimi in zmernimi silami. Tržaška KD je bila v zadnjih dvajsetih letih trdno v rokah morotejske struje, ki je začela izgubljati premoč po izvolitvi Biasut-tija za deželnega tajnika in po političnem potresu, ki ga je v Trstu sprožil podpis Osimskega sporazuma. Po sekcijsltih kongresih, ki so se zaključili konec prejšnjega tedna, so pred januarskim pokrajinskim zasedanjem notranja razmerja sedaj zelo izenačena, tako da smo priča trem povsem enakovrednim si strujam : Bia-suttijevi, morotejski in takoimenovani
tretji sili, ki se sklicuje na Andreottija in na dorotejce. Ob takem razmerju sil je izid kongresa povsem odprt, čeprav ne gre izključiti zavezništvo med pristaši Biasuttija in Andreottija, ki bi tako dokončno obračunali z morotejci. Slednji so kljub številkam dejansko še vodilna sila tržaške KD, saj lahko računajo r?a podporo posl. Colonija, deželnega odbornika Rinaldija, župana Richet-tija in seveda na tajnika Coslovicha. Bitka med demokristjanskimi strujami je torej spet oživela in vprašanje je, če je sploh kdaj zamrla, tako kot si je takoj po izvolitvi nadejal tajnik De Mita, ki je moral po začetnem navdušenju kmalu priznati, da si ni mogoče zamisliti KD brez tradicionalnih struj in brez žolčnih prerekanj med njimi.
Na pokrajinski kongres se pripravlja tudi Slovenska skupnost, pred u-pravnimi volitvami pa bo na podlagi statuta tudi deželni kongres te stranke. Posebno zanimiv bo pokrajinski kongres, kjer bo gotovo v središču pozornosti vprašanje političnih zavezništev na krajevni ravni in odnosov do odborov, v katerih sedijo tudi predstavniki Listè za Trst.
Štefanovo v Bol juncu s tradicionalnim lučanjem in s kulturno prireditvijo
Kdor se je hotel zabavati, pa je moral včeraj v Boljunec, kjec so i-meli tradicionalno lučanje, nato pa je v gledališču »France Prešeren« sledila še kulturna prireditev prijetnega in veselega značaja. Tudi letos je bilo v Bol juncu, kot vsako leto, na Štefanovo lučanje, ki se ga
udeležujejo domača dekleta. Letos je resnici na ljubo bilo sicer deklet malo, zbrala so pa veliko sočnih jabolk, ki so si jih začela metati medtem ko je v zvoniku pritrkavalo. To obmetavanje z jabolki si je ogledalo veliko domačinov pa tudi Tržačanov, ki so tega starega običaja že vaje-
Dekleta med »bojem« na Gorici
Danes zasedanje antifašističnega enotnega odbora
Pokrajinski antifašistični odbor, ki se bo sestal danes ob 11. uri bo o-cenil položaj po strahovitem nedeljskem atentatu med Firencami in Bologno ter se domenil za morebitne Pvbude za obrambo demokracije ter ustavnih vrednot. V odboru so zastopane vse krajevne uprave tržaške pokrajine, stranke ustavnega loka, sindikati in druge demokratične organizacije, predseduje pa mu predsednik pokrajine Marchio. Kot znano je Trst takoj odgovoril na nedeljski atentat s protestnim zborovanjem na Goldonijevem trgu.
Omero predlaga denuklearizacijo tržaške pokrajine
Pokrajinski svetovalec Neodvisne levice Fabio Omero predlaga, da bi tudi tržaško pokrajino uradno proglasili za denuklearizirano področje. Ta svoj predlog je Omero pred kratkim formaliziral v obliki resolucije, ki jo je predložil predsedniku prokrajine Marchiu. Podoben predlog sta že izrazila deželni komite KPI in dolinski občinski svet.
IZVRSTNI KONCERT PROSEŠKE GODBE JE POTRDIL NJENO KAKOVOSTNO RAST
Proseška godba na pihala se je sinoči s tradicionalnim koncertom na Štefanovo poslovila od letošnjega leta. Sezcma proseških godbenikov je bila nadvse uspešna, saj je godba letos proslavila 80-letnico ustanovitve in imela skupno kar trideset nastopov. če k vsemu temu prištejemo še 84 vaj, postane takoj jasen velik trud, ki so ga člani vložili v godbo. Posvetili so ji kar tretjino svojih letošnjih večerov.
Sinočnji koncert je dokazal, da ta trud ni bil zaman. Godba se je v dvorani kontovelskega gospodarskega društva predstavila domačinom in gostom kot homogen pihalni orkester, v katerega je znal kapelnik Slavko Luk ša zliti mladostniško vnemo mlajših godbenikov s čvrsto izkušenostjo starejših članov. Delo, ki ga je začelo društvo pred šestimi leti s pomlajevanjem godbe, daje sedaj sadove tudi na kvalitetni ravni, o čemer naj-
Proseška godba med včerajšnjim koncertom
zgovorneje pričajo posamezni solo-vložki pozavnista, trobentača in klarinetista. Godba je skratka izpopolnila svoj čvrst zvok; ko bo izpilila še nekatere najbolj delikatne prehode (predvsem v tišjih delih) bo kvaliteta tega amaterskega pihalnega orkestra lahko res zavidljiva.
Pri ocenjevanju sinočnjega koncerta, ki ga je s svojim kramljanjem v prosti besedi in z rimami spretno povezoval Bruno Rupel, ne gre pozabiti, da je proseška godba izvajala izključno nove skladbe, s katerimi bo nastopala v prihodnji sezoni. Ta ognjeni krst je dobro prestala: od vseh skladb naj omenimo le zahtevni »Pont and circum stance« Edwarda Elgarja in selekcijo iz Gershuhnove jazz opere »Porgy and bess«.
Ob glasbi je imela na sinočnjem koncertu pomembno vlogo tudi koreografija. Godbeniki so v začetku drugega dela pozabavali občinstvo s prikazom godbenih vaj, na katerih godcem često zmanjkajo note ali inštrumenti, ob sklepu koncerta pa so ob zvokih tradicionalne »Svete noči« spremenili nabito polno dvorano v množičen pevski zbor. Domačinom in gostom so proseški godbeniki s svojo glasbo in s svojimi vižami pripravili skratka prijeten večer in jim tako na najlepši način zaželeli 'uspe ha polno in srečno novo leto.
Huda prometna nesreča v Ul. Brigata Casale
NA BOŽIČ ZVEČER AVTOMOBIL DO SMRTI POVOZIL MOŠKEGA
Huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, je v torek pretresla letošnje božične praznike na Tržaškem. Bruna Žagarja, tako je bilo 49-letni nesrečni žrtvi ime (stanoval je v Ul. Domus Civica 11), je do smrti provo-zil avtomobil.
Nesreča se je pripetila na božič zvečer, približno ob 21. uri v Ul. Brigata Casale, nedaleč od bivše smod-dišnice. Žagar je takrat hodil na desni strani ceste — gledano iz smeri od Opčin proti industrijski coni — ob železni obcestni ograji. Takrat je v smeri proti industrijski coni privozil fiat 126, ki je iz doslej še neznanih razlogov zbil moškega na cestišče, kjer je negibno obležal. Za Žagarja ni bilo več premoči.
Na kraju so presegli karabinjerji iz prostaje v Istrski ulici, ki so uvedli Preiskavo o vzrokih nesreče. Po prvih izvidih kaže, da je moški hodil prš v smeri proti industrijski coni in Verjetno zato mu ni usprelo izogniti Se avtomobilu. Odsek, na katerem se je pripetila nesreča, je brez javne razsvetljave, zato je možno, da je voznica avtomobila, 26-letna Daniela
Morgan z Opčin, Proseška ulica 203, šele zadnji hip opazila pršca.
Neuspela tatvina
Tatovi, ki so na božič popoldne vlomili v hišico v Ul. Romagna 113 z namenom, da bi si kar sami na protizakonit način preskrbeli božično »darilo*, so se pri svojem računu bridko ušteli. V hišici niso našli ničesar, ker se je lastnik, 44-letru Rinaldo Turismi, zaradi preurejeval-nih del pred kratkim začasno preselil drugam in vzel seveda s sabo vse dragocenosti. Razjarjeni nad neuspehom, so zlikovci razdejali vse, kar jim je prišlo p>od roko.
Lastnik je opazil vlom in razdejanje v torek proti večeru. Po izvidih policijskih agentov so se tatovi pri; hulili v hišico protem ko so preskočili obzidje na dvorišču in, najverjetneje z udarcem z udarcem z ramo, prori-nili vrata s stečajev.
® Tržaški župan Richetti in predsednik prokrajine Marchio se bosta jutri na sedežu Časnikarskega krožka srečala s tržaškimi kronisti za tradicionalno izmenjavo voščil. Srečanje, za katero je dalo pobudo Združenje kronistov, bo obenem priložnost za obračun delovanja obeh krajevnih ustanov ob zaključku leta 1984.
Za zapahi tudi tretji član tolpe ki je kradla v stolnici sv. Justa
n	m
ki se je zoperstavila tolpi Raffaela Cutola. O dragocenem plenu policiji ni usp>elo izvedeti, kam je končal. Tu di potovanje v Nemčijo je bilo brezuspešno. Najbolj verjetno je vsekakor, da so zlate in srebrne predmete pretopli li.
Sest predstav krožka »N. Sauro«

Tudi tretji član neapeljske tolpe, ki je januarja letos odnesla iz stolnice sv. Justa dragocene in starinske predmete velike vrednosti, je za zapahi. 32-letnega Luigija Gentilija so namreč aretirali med normalnim cestnim blokom, ko je za volanom be-emveja vozil na avtocesti Bologna -Milan. Z njim je bil še čtitrti pajdaš, Vincenzo Boccolino, ki p» je vzel pot pod noge in zbežal čez travnike, tako da ga policiji ni uspelo prijeti.
Tretjega julija letos so prvi zaporni nalog tržaškega namestnika državnega pravdnika Staffe notificirali Francesco Beccolimi v zaporu v Taranti!, kjer je sedel zaradi kraje. Dan pozneje pa so tržaški agenti aretirali v Neaplju Gennara Bevilacquo. Vsi štirje osumljenci so po oceni preiskovalcev člani mafijske tolpo »Nuova Famiglia«, kriminalne organizacije.
Tržaški krožek trgovske mornarice »Nazario Sauro« pripravlja novo predstavo, ki se vključuje v sklop šestih predstav na malem odru.
Gre za delo Carpinterija, Faragune in Saverija »Din . . . Don seconda parte del Campanon«. Igrali bodo Ugo Amodeo, Mimmo Lo Vecchio in Luciano Dalmestri. Za klavirjem bo Livio Cecchelin. Premiera bo 19. januarja.
Krožek je do sedaj predstavil Goldonijeve »Radovedne ženske« in delo »Pastir«.
Skupina pa pripravlja tudi gostovanje gledališča »Bottega dell'attore«, ki jo vodi Mimmo Lo Vecchio, ki se bo predstavila s Pirandellovimi enodejankami, nato še predstavi »Luter« J. Osboma« ter delo »Dva glasa. . . dve noti«.
O Pokrajinska uprava sporoča, da bo razstava o kraški arhitekturi na Pomorski postaji odprta do 15. januarja, in sicer ob delavnikih od 9.30 do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
ni in ga prihajajo gledat vsako leto. Resnična škoda, da ni bilo ob tem prazniku šo več deklet, saj je bilo razpoloženje lepo in prijetno.
Ob 17. uri po se je začel kulturni program v gledališču »France Prešeren«. Najprej so nastopali domači tamburaši, ki jih vodi Drago Žerjal in zaigrali splet prijetnih postni, med temi dve grški, eno rusko, italijansko »O sole mio« in slovensko »Mandolino«. Dvanajst tamburašev se je resnično izkazalo, saj so se predstavili s postnim programom, ki so ga tudi lepo izvedli. Tamburaški zbor bo prav prihodnje leto praznoval 50 let svojega obstoja, 50 let delovanja v taniti,uraškem zboru p» bo praznoval tudi dirigent Drago Žerjal, ki je pred 50 leti začel igrati na tamburico. Polna dvorana je tamburaše nagradila z navdušenim aplavzom. Temu delu programa je nato sledila komedija v narečju v treh dejanjih, in sicer prod naslovom »Žiulenje je use ana komedija«. Gre za italijansko delo avtorja Micheluzzija, ki ga je prevedla in priredila v domači dialekt, nato pa tudi režirala Tatjana Turko, ki ima v tem že veliko prakse, saj že vrsto let uspešno vodi dramsko skupino KD France Prešeren, s katero je uprizorila vrsto svojih izvirnih del v narečju.
V tokratni komediji nastopia kar štirinajst igralcev, ki zasedajo sedem moških in sedem ženskih vlog. Vsebina komedije je osredotočena na mlado, a izredno ljubosumno ženo, ki greni življenje svojemu možu, staršem in družinskim prijateljem. Kot v vsaki komediji p>a se na koncu vse dobro izteče. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička naprolnilo dvorano, je prišlo bogato na svoj račun, dogajanju na odru je sledilo s smehom in večkratnimi aplavzi kar sredi igre.
Najtoplejši aplavz so igralci in o-stali sodelavci, ki so promagali pri realizaciji komedije, prejeli ob koncu; ta je bil za ves njihov trud in napror res poštena in iskrena nagrada hvaležnih gledalcev.
Vprašanje komunistov v zvezi s Tombesijevo premestitvijo
Na tržaški občini so po številnih prolemikah premestili demokristjana Tombesija z mesta direktorja smetarske službe na mesto direktorja službe za javna dela. S tem v zvezi sta občinska svetovalca KPI Arturo Calabria in Fausto Monfalcon naslovila na župana vprašanje, v katerem sprašujeta, katere ukrepe je občinska uprava sprejela, da bi odpravila prejšnje provsem ilegalno stanje. Odkar je bil namreč Tcmbesi i-menovan za direktorja Trgovinske zbornice, je občinsko službo zanemarjal.
Calabria in Monfalcon ugotavljata, da je večina v občinskem svetu na seji 2. novembra umaknila svoj predlog za ureditev Tombesijevega prolo-žaja in da je bil tudi odgovor odbornika za osebje, katerega so komunisti na naslednji seji spraševali pro pojasnilih, povsem nezadovoljiv. Je za občinsko upravo s premestitvijo Tombesija problem rešen, sprašujejo komunisti, toda tako, da ostane vse pri starem?
Uspešno delovanje
kardiokirurškega
oddelka
Na kardiokirurškem oddelku glavne bolnišnice so v prejšnjih dneh s kratko svečanostjo obeležili promem-ben usproh oddelka — 200 srčnih operacij, opravljenih s promočjo umetnega srca in pljuč v izven telesnem obtoku krvi. Primarij Bruno Branchini je prohvalil osebje in sodelavce ter proudaril, da se je oddelek, kljub neustreznim prostorom, v zadnjih letih tehnološko zelo razvil, tako da uspešno promaga srčnim bolnikom iz vse dežele.
Dejavnost kardiokirurškega oddelka sloni skoraj v vseh primerih na prosegih z izventelesnim obtokom krvi. Med operacijo opravljajo fiziološke funkcije umetno srce in pljuča, srčno mišico pa kirurgi ohladijo na 8-10 stopinj in z narkotiki paralizirajo.
Ko je glavni proseg mimo, srčno mišico ogrejejo, tako da v najbolj pregostih primerih začne spantano biti sama. Le redko se zgodi, da jo je potrebno električno sprodbuditi. Po operaciji je bolnik nekaj ur v intenzivni terapiji, po desetih dneh p>a večinoma že lahko zapusti bolnišnico. Operacijsko ekipro sestavlja 8 ali 9 oseb, od katerih je ena stalno zaposlena pri umetnem srcu in pljučih.
Družabni večer zbora Venturini
V petek zvečer je moški pevski zbor KD »Fran Venturini« od Domja po zadnji vaji v tem letu priredil v restavraciji Sonja družabni večer, katerega se je udeležilo poleg članov še več prijateljev zbora. Prisotnim je spregovoril predsednik društva Boris Kocjan, ki je zaželel veliko sreče, zdravja in blagostanja
v letu 1985.
Odbor Zveze vojnih invalidov NOV Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja Tržaškega ozemlja
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
vabijo člane in prijatelje na tradicionalno
NOVOLETNO DRUŽABNOST
ki bo JUTRI, 28. decembra, ob 17.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Zabavali nas bodo VESELI GODCI iz Boljunca.
SLOVENSKO STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
ANTON TOMAŽ LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Komedija v dveh delih (petih slikah)
Režija: JOŽE BABIČ
Danes, 27. t. m., ob 16. uri — abonma red I — mladinski ; jutri, 28. t. m., ob 9.30 — izven abonmaja ;
v soboto, 29. t.m., ob 20.30 — abonma red F — druga sobota po premieri;
v nedeljo, 30. t.m., ob 16.00 — abonma red G — popoldan na dan praznika.
gledališča
VERDI
V	sredo, 2. januarja 1985, ob 20. uri — red B in C — na sporedu tretja predstava Debussyjeve opere »Pellčas et Mélisande«. Red G. Dirigent Louis de Froment. režiser Renč Terasson.
ROSSETTI
Danes, 27. decembra, ob 20.30 — red prost — bo v Trstu gostovalo Stalno gledališče iz Bočna z Goldonijevim delom »L’impresario delle Smirne«. V glavnih vlogah igrajo A. Reggiani, V. Ciangolimi e G. Galavotti. V abonmaju odrezek št. 4.
AVDITORIJ
Danes, 27. t. m., ob 20.30.- koncert Big Band. Vstopnice pri glavni blagajni po 5.000 lir.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 28. t. m., ob 19.30: Izredni prednovoletni koncert s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Do sobote, 29. t. m.: Novoletni program za otroke.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 7., sredo, 9., in petek, 11. januarja '85, ob 10. in 12. uri: H. W. Henze »Palček«. Mladinska opera.
Okrogla dvorana
Danes, 27. decembra, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. Ponovitev.
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. januarja '85, bo ob 20.30 v gledališču Rossetti na sporedu koncert ansambla »Nuovo quartetto« iz ZUricha.
kino
Ariston 15.30 — 22.10 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder.
Eden 16.30 — 22.15 »Gremlins«. Steven Spielberg.
Fenice 17.00 — 22.15 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«. Ugo Tognazzi, Maurizio Nichetti, Alberto Sordi.
Excelsior 17.00 — 22.00 »Vacanze in America«. J. Calà, E. Fenech, C. De Sica, A. Interlenghi, C. Amendola.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2: Zaprto.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Sapore di zia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«.
Mignon 15.00 — 22.00 »Le avventure di Bianca e Berme«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Garetta«. Claudia Cardinale.
Capitol 16.30 — 22.00 »Star 80«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »I predatori del l'arca perduta«. H. Ford.
Radio 15.30 — 22.00 »Erotic woman«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.06 »War games - Giochi di guerra«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Slavec vabi na SILVESTROVANJE v Babno hišo v Ricmanje. Igral bo priznani ansambel Kažipot iz Sežane. Rezervacije sprejemamo danes, 27. decembra, od 19. do 21. ure.
ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo urad zaprt 31. decembra.
SKD Barkovlje prireja SILVESTROVANJE v društvenih prostorih v Ulica Cerreto 12. Za informacije telefonirati na št. 69-297.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
javlja, da bo zaključilo leto 1984 in proslavilo prihod novega leta 1985 dne 26. t. m. (sv. Štefan) v kraški gostilni. Odhod z Oberdanovega trga ob 9. uri.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BERITE
JVari
Matajur
dragocena darila	v trajen spomin
dKalalari
Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 27. decembra JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 11.17 in zatone ob 21.42.
Jutri, PETEK, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI
Vreme včeraj: temperatura zraka 6,7 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, veter jug 8 km na uro, vlaga 58-odstot-na, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gabriele Zivic, Daniele Agapito, Hermann Antoni, Amedeo Viviani, Laura Bianchin, Alessandro Federico, Myriam Frata in Giuseppe Di Rienzo.
UMRLI SO: 63-letna Elda Komac por. Zangrossi, 57-letna Maria Cataldi por. Godiglia, 79-letna Anna Steffè vd. Mu-sina, 74-letni Zmko Flego, 86-letna Nella Sardelli, 76-Ietni Leandro Del Bianco, 76-letni Ubaldo Grassi, 90-letni Vittorio Sanzin, 72-letna Anna Visintin vd. Ju-rincich, 75-letni Giovanni Ceramella, 63-letna Elviana Giovannini, 77-letni Filippo Lupoli, 73-ietni Mft-io Delponte, 72-letna Giovanna Zivic por. Dolcetto, 80-letni Servolo Dambrosi, 79-letni Riccardo Gmeiner, 62-letna Maria Cecchi, 73-letna Lina Fabbro por. Fomasir, 33-letna Loretta Radina por. Corredo, 52-, letni Vitantonio Luce, 67-letna Giuseppina Forte por. Licciardello.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43 in Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
čestitke
Danes praznuje v Križu 82 let naša draga mama in nona DORA INDRI. Vse najboljše ji voščijo vsi njeni, pravnuk Marko pa ji pošilja koš poljubčkov.
darovi in prispevki
Ob obletnici smrti moža Marjana Medveščka daruje žena Cvetka 15.000 lir za Dijaško matico.
Ob božičnih praznikih darujejo učenci in učiteljstvo celodnevne osnovne šole F. Venturini - Boljunec 70.000 lir za sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Tamare Frančeškin daruje profesorski zbor DTTZ »Ž. Zois« 217.000 lir za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Štefanije Smotlak darujeta Alojzija Olenik 10.000 lir ter Gizela Smotlak 10.000 lir za Zvezo žena Mačkolje.
Ob šesti obletnici smrti žene Pine Marc darujejo mož Ivan in svojci 10.000 lir za pevski zbor Lipa in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Štefanije Bandi daruje družina Stepančič (Mačkolje 71) 50.000 lir za PD Mačkolje, družina Stepančič (Mačkolje 103) 40.000 lir za Skupnost družina Opčine in družina Smotlak (Mačkolje 79) 50.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Francko Križmančič -Petaros in Zorota Križmančiča daruje družina Grgič (Bazovica 13) 20.000 lir za KD Lipa.
Nada Abram daruje 5.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Ladi ja Miheliča daruje sestrična Ida Pertot z družino 30.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Ceno Malalan daruje svakinja Angelina z družino 50.000 ur za sklad M. Čuka in 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Ob 40. obletnici mučeniške smrti Zorka Verka darujeta žena Vida in hčerka Marta 50.000 Ur za KD I. Grbec - Skedenj.
V	počastitev spomina Cene Malalan daruje Irma Kraus 25.000 Ur za ŠD Polet in 25.000 lir za SKD Tabor.
Zbiranje podpisov za spomenik pri Sv. Ani
V Skednju, ne Kolonkovcu in pri Sv. Ani so sprožili akcijo zbiranja podpisov, da bi opozorili tržaškega župana in širšo javnost, da se še vedno ni uresničil pred trinajstimi leti zadan cilj postavitve trajnega in dostojnega spomenika padlim v NOB iz teh treh krajev.
Podpise zbirajo v naslednjih sedežih:
KD Ivan Grbec - Skedenj Ul. Servola 124
Vsak torek, sredo, četrtek in nedeljo. Ob delavnikih od 16. do 19. ure. Ob nedeljah od 10. do 12. ure. PD Kolonkovec Ženjan Sai. di Zugnano 46 Vsako sredo od 18.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 9. do 11. ure.
KD Rovte - Kolonkovec Ul. Monte Sernio 27 Vsako soboto od 19. do 21. ure. Tržaška knjigama Ul. sv. Frančiška 20 Od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 vsak dan razen ob ponedeljkih. Uredništvo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 Od 9. do 13. ure vsak delavnik. Poleg zgoraj omenjenih pa se bo lahko podpisovalo tudi na sedežih ANPI -ANED v Ul. Crispi 3 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure.
razstave
Foto Trst ’80 sporoča, da je razstava čmo-belih fotografij III. natečaja odprta do 6. januarja '85 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 8.30 do 12.30 ter od 14. do 22. ure razen ob praznikih in predpražnikih.
V galeriji Cartesius je do 10. januarja '85 odprta razstava tržaškega sti-karja Alda Bressanuttija.
mali oglasi
OSMICO ima Franc Colja - Samatorca 21. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Robert Pipan v Mavhi-njah.
PRODAM renault 4/GTL, letnik '80, 26 tisoč km, v odUčnem stanju: 4.300.000 Ur. Tel. 910-905.
PRIVATNIK prodaja privatniku svetlo stanovanje na Opčinah: vhod, 2 sobi, kuhinja, kopalnica, terasa, klet, avtonomno ogrevanje. Tel. 211-748. Izredna priložnost.
PRODAM fiat 693 kiper, letnik 1970, registriran do julija 1985 in osebni avto fiat 132/2000, letnik 1978. Informacije na tel. 003861/573-001 v popoldanskih urah.
MOŠKEGA, situiranega, visoke ali višje postave do 45 let išče 29. letna izobražena Slovenka. Ponudbe pošljite na Upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, pod šifro »Slovenka«.
IŠČEM hišo na Proseku. Tel. 763-119.
PRODAM novo ogrevalno blazino. Tel. na št. 754-833.
OSMICO je odprl v Borštu Danilo Glavina.
PRODAM igrače Play mobil: številne vojščake s trdnjavo in indijanskim taborom kot nove za 45.000 lir. Tel. 227-319 ob kosilu.
PRODAM fiat 1500/C po ugodni ceni. Tel. 271-944.
RESTAVRACIJA VOLNIK priredi »silvestrovanje«. Rezervacije po tel. na št. 040/227-349.
PRODAM v Zgoniku razne terene. Tel. na št. 226-613.
KAROSERIJA ŽERJAL - Krmenka prodaja fiat uno/45 ter delta, letnik 1983, po ugodni ceni.
ANGLEŠČINO inštruiram v Skednju. Tel. 828-175.
PRODAM renault 12/L, prevoženih 16 tisoč km. Cena ugodna. Tel. po 20. uri na št. 040/574-529.
PARCELE na vzhodnem Krasu prodam. Tel. 040/226-461.
ZLATO, zlate kovance kupi aU ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
		KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PAVLIHOVA PRATIKA		PELLICCERIA CERVO
je v prodaji v: TRŽAŠKI KNJIGARNI		Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
KNJIGARNI TERČON NABREŽINA		PELLICCERIA ALBERTI
IN PRI VSEH RAZNAŠALCIH		Ulica delle Torri 2
PRIMORSKEGA DNEVNIKA		Priporočeni trgovini za vaše nakupe.
VSA OPREMA ZXN
o O O 0	o	^
IZREDNE
CENE & KAKOVOST
JPORT 'PR/XJ.
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FERNETIČI 24
Vošči srečno 1985
«LINEA» ... LODEN
«Solko» — najbolj znani lodni na svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, doublé face tkanih, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina
«LINEA», Ul. Carducci 4, Trst.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985
CELOLETNA............................ 80.500 lir
MESEČNA.............................. 10.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečka In obrtna hranilnica In poso|llnlca v
Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodn|e ob Soči:
Tekoči račun št. 269/03
Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Takočl račun št. 654/23
______Ženska in njena stvarnost_|
...ženska je: ko misli mora govoriti (po. W.S.)
radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Še vedno smo v prazničnem obdobju, kar pomeni tudi, da smo v času raznovrstnih daril, tistih, ki jih dobivamo in tistih, za katere moramo poskrbeti. In ker se staro (a še veljavno) propagandno geslo glasi, da je knjiga najprimernejše darilo, bomo tokrat vzeli v pretres drobno knjižico, ki so jo v knjigarni uvrstili med »posrečeno« praznično knjižno žepno ponudbo. V kopici knjižic miniformata, ki so sicer v veliki meri posvečene horoskopu in po dobnemu, se je namreč znašla tudi knjižica o ženski. Sodi v zbirko »Izrekov in misli« (založba Armenia) o raznih argumentih, družbo pa ji delajo beležke o bogu, veri, sreči in podobnem.
Težko, če že ne nemogoče, bi bilo razbrati, po kakšnem ključu je urednik zbral razne slavne izreke, citate ali misli tako različnih avtorjev in iz zelo raznovrstnih del. Tudi kronološko ni v knjižici posebnega reda, navedene misli pa zadevajo, ozi roma se obregnejo, ob razne aspekte »ženske narave«. Vsekakor si knjižica ni zadala kakšnih visokih ciljev ali posebnih namenov, lahko pa jo jemljemo zgolj za posredovalko pr e cej razširjenih mnenj o ženski in njeni vlogi, nekoč in danes; povsem razumljivo pa je (tudi zaradi popolne akritičnosti knjižice same), da je negativnih ocen veliko več od pozitivnih.
Najprej nekaj najstarejših izrekov ali misli piscev, ki jih prinaša knjižica. Skoraj razvpita je ocena, ki jo je izrekel in zapisal grški filozof Aristotel: »Ženska je ženska za radi pomanjkanja kvalitet«. Vzhod-nejši misleci so bili bolj blagi, saj Budha takole uči v razgovoru z učencem: »Kako naj se ravnamo go spod z ženskim spolom?« »Ne glej jih, o Ananda.« »Toda, če smo jih videli, o gospod?« »Ne spregovori z njimi, o Ananda.« »Toda, če govori mo z njimi, o gospod?« »V tem primeru je treba biti oprezni«. Perzijski pregovor pa tako razlaga nastanek ženske: »Alah je vzel vrtnico, lilijo, golobico, kačo, malo medu, jabolko Mrtvega morja in pest prahu. Ko je pogledal zmes, je bila ženska.«
Kaj pravi v zvezi z nastankom ženske sveto pismo verjetno vsi vemo, tako pa komentira pisatelj Dumas ml.: »Biblija pravi, da je ženska zadnja stvar, ki jo je Bog ustvaril, in prav gotovo je delo končal v soboto zvečer, kajti čutiti je, da je bil že utrujen.« Sveti Pavel pa ne ironizira, ko pravi: »Ni moški izšel iz ženske, temveč ženska iz moškega; moški ni bil ustvarjen za žensko, temveč ženska za moškega.« Še bolj naravnost in grobo pa se je izrazil sveti Janez Krstnik: »Med vsemi zvermi ni moč najti bolj škodljive od ženske«. Pa še primer stare kitajske
Temeljna skrb založbe Edit na Reki velja šolskim učbenikom za vse predmete šol z italijanskim učnim jezikom v obeh republikah, kjer živijo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti. Vendar jih v Sloveniji ne uporabljajo v celoti, ker se nekateri učni programi razlikujejo med republikama. V takih primerih so potrebni prevodi primernih šolskih vsebin.
Editava založniška dejavnost je zlasti zadnja leta namenjena tudi šolskim knjigam za pouk italijanščine kot drugega oziroma jezika okolja v šolah večinskega naroda. Doslej so izšli učbet-niki za prve štiri razrede osnovnih šol: te dni pričakujejo učbenik peto-šolci, izšla pa bo tudi objava razpisa za šesti in sedmi razred. Tako obsežno in kvalitetno delo so v založbi uresničili ob nenehnem sodelovanju s posameznimi učitelji in šolami ter ob stikih z zavodom za šolstvo na Reki in v organizacijski enoti Koper.
Pouku italijanščine v šolah z italijanskim jezikom ter v šolah večinskega naroda služi tudi antologija avtorjev italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Prav s pomočjo tega dela profesorja Antonia Palitzerja z naslovom »Voci nostre«, so šolajoči mladini približali tovrstno domačo u-stvarjalnost.
Rednejši izdaji drugih knjig pri založbi Edit le težko sledijo, predvsem zaradi denarne stiske. Naklade knjig v italijanskem jeziku so razmeroma majhne, cene pa zato dokaj velike. To
modrosti (iz Knjige obredov): »Ko te nagovarja ženska, nasmehni se ji in ne poslušaj je!«
Sicer pa so ženski pripisovali strašno in zastrašujočo podobo, posebno pa naravo (ali so se je tako bali?), tudi kasnejši pisci in filozofi. Nem ški filozof Nietzsche, ki sicer tudi drugače ni bil ravno blag v sodbah, je med drugim zapisal:	»ženska
predstavlja drugo božjo napako.« Nato pa je še vzkliknil: »Greš med ženske? Ne pozabi na bič!« Njegov kolega Kierkegaard pa je pred njim zapisal: »Kakšna nesreča je biti ženska! Toda najhuje za žensko je, če ne razume, da je biti ženska sla bo!« Romantični Goethe pa je bil prepričan, da je »ženska edina posoda, ki nam še ostaja, da vanjo lah ko izlijemo svoje ideale.«
In še nekaj francoskih »klasikov«• J. J. Rousseau je prepričano zapisal: »Vsa vzgoja ženske se mora podrediti moški. . . Ženska je ustvarjena zato, da podleže moškemu in zato, da prenaša njegove krivice.« Znani pisec izrekov F. de La Roche-joucauld je o ženski med drugim sodil: »Inteligenca pri večini žensk utrjuje njihovo blaznost prej kot njihov razum«. In spet Dumas ml.: »Ženske ne mislijo na nič ali pa na kaj drugega.« Znani H. de Balzac pa je menil: »Usoda žensk in njihova edina slava je v vnemanju moških src«. Njegov stanovski (kot u metnik seveda) kolega V. Hugo pa je kot kaže izšel ali vsaj pritrdil primerjavi med žensko in peresom v vetru: »Često se ženska spreminja, bla zen je kdor ji zaupa! Ženska velikokrat ni nič drugega kot pero v vetru!« Sicer pa je tudi sloviti J. P. Sartre veliko kasneje zapisal: »Trmaste so, razumi: prevzemajo že izdelane ideje in potem verjamejo vanje kot v boga. Toda mi gradimo ideje in poznamo recept; in mi nismo nikoli povsem prepričani, da imamo prav.«
Za prehod k bolj blagim, oziroma bolj površnim bodicam, si sposodimo zadnjega Francoza, pisatelja A. Franca: »Hrani se z božanjem, kot čebele s cveticami«. In še nekaj angleških: O. Wdde je ženske na kratko ožigosal za »sfinge brez skrivnosti«. W. Thackeray pa je bil na primer prepričan, da ima ženska »prste vmes pri vseh grdobijah tega sveta, vsaj od Adama dalje.« Nujo, da je ženska lepa, je W. Shakespeare takole zapečatil: »Biti grd je manj strašno za demona kot za žensko.« Kot zadnjo pa še ironično ugotovitev S. Maughama: »Zakaj se očarljive ženske vedno poročijo z nepomembnimi moškimi? Zato, ker se pametni moški ne poročijo z očarljivimi ženskami.«.
Toliko g zbranih izrekih in (samo) tokrat brez komentarja (saj niti ni potreben), (bip)
vrzel poskušajo zapolniti s pomočjo literarne revije »La battana« in informativnega štirinajstdnevnika »Panorama«.
Pravo vrednost založniške dejavnosti reškega Edita ocenjujejo številni bralci teh izdaj iz Istre in Reke, med njimi pa je prenekatero pismo tudi iz Italije.
MIRJAM MUŽENIČ
Dve leti oddaj »Alpe Adria«
Z današnjo oddajo »Alpe Adria«, ki bo šla v eter ob 19.30 po tretji TV mreži RAI, se zaključi drogo leto sodelovanja med televizijskimi ustanovami, ki delujejo v okviru dežel »Alpe - Adria«.
V	današnji oddaji, ki jo je pripravil Giancarlo Deganutti, bomo tako lahko gledali štiri posnetke.
Prva dva sta posvečena portretoma Giorgia Morodera, ki deluje v svetu lahke glasbe in pa pesnika Cirila Zlobca. Tretja reporta ža je namenjena centru SUVAG v Zagrebu, kjer .z najmodernejšimi metodami pomagajo pri rehabilitaciji sluha in govora.
V	zadnji reportaži bomo videli najznamenitejše kavarne v Splitu, Gradcu in Benetkah.
Prvi kanal
10.00	Televideo - Poskusni program
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo. . . Raffaella? - Opoldan siti program z Raffaello Carré
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute o. . .
14.00	Halo. . . Raffaella? - Zadnji poziv
14.05	Una topolino amaranto - TV nadaljevanka
14.35	Italijanske kronike - Kronike motorjev
15.05	Obletnice: Giuseppe De Nittis
15.35	Skrivnost Castle House - TV priredba
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Čudež fotografije
17.55	Risanka
18.10	Knjižne novosti 18.40 Risanka
18.50 Italia sera - Dogodki in osebnosti
Vodita : E. Bonaccorti in P. Badaloni
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Loretta Goggi in Quiz - Nagradno tekmovanje
22.00	Dnevnik 1
22.10	Due vite una svolta - Film 00.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Televideo - Poskusni program
11.55	Che fai, mangi? - Vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Ambient
13.30	Capital - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
Ljubljana
8.55	Zimski šolski spored
10.35	TV v šoli
12.30	Ob dnevu pionirjev - Otroška oddaja
16.30	Šolska TV
17.45 Poročila
17.50 Mladost na stopnicah - Mladinska nadaljevanka
18.25	Posavski obzornik
18.40 Na sedmi steri
19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I.
19.55	Vreme
20.00	Tednik
21.05	Ana Pavlova - TV nadaljevanka
21.55	TV dnevnik U.
Koper
14.00	TV novice
14.05	Za uho in oko - Glasbena oddaja
14.35	Alfred Hitchcock predstavlja -TV film
15.30	Mark Twain pripoveduje - TV nadaljevanka
16.30	Veselo naprej! - Povzetek Hokus - Pokus - Dokumentarec iz serije »Modrost telesa« Preganjani Bigfoot - TV film
17.55	TV - Novice
18.00	Adua - TV nadaljevanka
CANALE 5
12.10 Bis - Vodi Mike Bongiorno
12.45	n pranzo è servito - Vodi Corrado
13.25	Zanna Bianca - Film
15.25	Johnatan dimensione avventura Z Ambrogiom Fogarjem
16.25	Buck Rogers - TV film
17.25	Luky Luke - Daisy Touse -Film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - Kviz
20.25	Superflash - Kviz
23.15	H favoloso Andersen - Filmska komedija
reteouattro
13.35	Ralph superniaxieroe - TV film
14.30	Io. . . 2 ville e 4 scocciatori -Filmska komedija
16.30	I>a battaglia dei pianeti - Risanka
17.15	Masters i dominatori dell’universo - Risanke
17.40	La fenice - TV film
18.30	Koncert - Gianna Nannini
19.20	M'ama non m'ama - Igra
20.25	Borsalino & Co. . . Film
22.30	Susanna agenzia squillo -Filmska komedija
ITALIA 1
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay television
14.40	Variety - Vse kar je modernega
16.00	Bim bum barn
17.40	I figli del secolo - Filmska komedija
19.50 H giro del mondo di Willy Fog
20.25	Hercules - Film
22.30	Variety - Vse kar je modernega
14.35	Tandem - Aktualnosti, glasba in nagradno tekmovanja
16.00 Risanka
16.35	šolska vzgoja
16.55	Due e simpatia - Nadaljevanka dneva
Madame Bovary - TV nadaljevanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due - Vodi Rita Dalla Chiesa
18.20	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.30	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - športne vesti
20.30	Fort Seganne - TV priredba
22.15	Športna rubrika
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo - Poskusni program
12.25	Napoli, fermata facoltativa -5. del
12.55	Rock glasba
14.25	Komični film
14.35	Le avventure di Rin Tin Tin - TV film
15.25	Komični film
15.35	Le nuove avventure di Oliver Twist - TV film
16.00	Komični film
16.15	šoilska vzgoja 16.40 Šolska vzgoja
17.00	Dadaumpa - TV variete
18.15	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.05 Šolska vzgoja
20.30	II postino suona sempre due volte - Film
22.20	Dnevnik 3
22.55	Awanvera TV priredba
19.00 Odprta meja - Informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti :
TRŽIČ — Predstavitev načrta za razvoj kmetijstva
TRST — Razstava grafik Alda Bres-sanuttija
TRST — Razstava nakita MLše Jelnikar
VILEŠ — Knjiga o zgodovini vasi
19.25	Zig-Zag 19.30 TVD Stičišče
19.45	Otrok in psihoanaliza
20.20	Arezzo 29 ... v treh minutah
21.20	Košarka - Balkansko prvenstvo Atene: Jugoslavija - Bolgarija
22.00	Turistični vodič
Zagreb
16.15	Videostrani
16.25	Smučajmo vsi - Izobraževalna oddaja
17.40 Poročila
17.45	Varuhi časa - Otroška serija
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Split
18.45	Show express - Zabavnoglasbena oddaja
19.30 Dnevnik
20.00	Monitor - Politični magazin 21.05 Kvizoteka
22.15	Dnevnik
23.30	H mostro della laguna nera -Film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Mama Linda - TV film
15.00	Risanke
15.30	Italijanski dnevnik
16.00	H mio amico marziano - TV film
17.00	Risinke
19.30	Marcia nuziale - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono - TV film
21.20	Gastone - Film
22.30	Šport - Catch
23.30	H mio amico fantasma - TV film
TRIVENETA
10.00	Incontro d’amore - Film
12.15	Filmski 'program
12.30	Interval
13.00	TV film
14.00	H triangolo delle Beripude -TV film
14.30	Palcoscenico - TV film
16.00	Filmski program
16.30	Risanke
17.00	Flying Kiwi - TV film
17.30	Dokumentarec
19.00	Govorimo o ribolovu
20.30	Ombre rosse - Film
TELEFRIULI
15.20	D sole splende alto - Film 16.50 Risanke
19.00	Veronica il volto dell’amore -TV film
20.00	Veronica il volto dell’amore -TV film
20.30	športna oddaja
21.45	R barbaro e la geisha - Film
23.15	L’ora del topo - TV film
RAMO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro Jutro po naše; Narodnozabavna glasba; 8.10 Dosje Koprivišče;
8.40	Slovenska lahka glasba; 9.00 -
13.00	Dopoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapiski na robu; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-
17.00	Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Diskoroma; 16.00 Na gori-škem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10-
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Kulturna srečanja; 18.20 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; med glasbo: Objave, EP; 13.40 Utrinki iz zamejstva : Anna in Checco; 14.40 Zanimivost; Posem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.35 Iz zborovske zakladnice: pesmice o dedku Mrazu; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan;
8.45	Su e zo per le contrade; 9.15 Casatici sonora ; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kaj je novega?; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Jugoslavija — vse o počitnicah; 18.00 Na koncertu; 18.45 Melodije iz operete;
20.00	Zaključek programa.
RADIÒ 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00,
19.00	Poročila; 6.00 9.00 Jutranja oddaja 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.10 Prijateljeve zgodbe;
11.30	D garage dei ricordi; 12.03 Via Asiago tenda; 13.20 Karavana; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 18.05 Glasbena oddaja; 18.30 Koncert glasbe in poezije; 19.15 Verska oddaja; 20.00 Le ragazze bruciate vendi; 22.52 Autoradio flash; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.00 Šola in vzgoja ; 8.05 Radio 2 predstavlja; 9.10 Disco-game; 10.30 Radio 2 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Tanto è un gioco;
15.00	Padron Dioi - novela; 15.43 Om-, nibus; 18.32 Glasbene ure; 19.50 šola
in vzgoja; 20.10 Glasbene ure - 2. del;
21.00	Jazz; 21.30 Radio 2 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila ; 6.20 Rekreacija;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 'Radijska šola za višjo stopnjo; Naši pisci; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate;
11.35	Naše pesmi in plesi ; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kinetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; Valček na koncertnem odro;
14.45	Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi ; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrt;ljak; 17.00 Studio ob 17. uri plus glasba ; 18.00 Z ansamblom Blejski kvintet; 18.15 Nova posnetka Tria Lorenz - Sergej Rahmaninov, Fran Korun; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Četrtkov večer domačih pe^mi in napevov; 21.05 Literarni večer: »Klinika za živce«; 21.45 Lepe melodije;
22.00	Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Večemu podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Založniška dejavnost reškega Edita
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Kljub ogorčenju zaradi atentata na vlak
Brezskrbni dvodnevni počitek ob letošnjem božičnem prazniku
Iz občinskega sveta v Sovodnjah
Odobren izvršilni načrt nove ceste Cotiči-Devetaki
Dva božična praznika sta minila seveda pod močnim vtisom nedeljskega atentata na vlak Firence - Bologna. Ljudje so se o tem pogovarjali tudi na snidenjih med prazniki, sledili televizijskim ter radijskim poročilom, segali po dnevnikih, ki so za to priliko izjemoma izšli tudi na božični dan. Nadškof Bommarco in tudi drugi duhovniki so se na ta atentat spomnili med polnočno božično mašo in tudi pri cerkvenih svečanostih božičnega dne.
Kljub temu pa so ljudje praznovali. V ponedeljek ves dan, kot že v nedeljo, so ljudje navalili na trgovine. Marsikateri trgovec je dejal, da je letos spet prišlo do nakupovalne mrzlice. Seveda predvsem pri nakupu trajnejših dobrin. Zelo so ljudi zanimala o-blačila, čevlji, torbice, kak stroj za domačo uporabo. Manj so ljudje kupovali razne pijače oziroma sladkarije ter druge podobne dobrote. V ponedeljek je bilo v mestnem središču Gorice skoro nemogoče voziti se z avtomobilom. Vsakdo je hotel vozilo parkirati čimbliže trgovini v katero si je želel. Zato so tudi mestni redarji ime-
li polne roke dela.
Seveda je bilo v torek, na božični dan, in včeraj, na Štefanovo, precej bolj umirjeno. Podeželske gostilne so bile polne gostov. Če nisi prej rezerviral nisi dobil mizo. Gostinci, tudi na našem podeželju, so gostom servirali izjemna kosila kot se spodobi ob takih praznikih. Marsikdo je šel na kosilo tudi v gostilne onkraj meje.
Danes se ljudje vračajo na vsakdanje delo. Marsikdo pa je toliko skoro zaporednih prazničnih dni izkoristil zato, da je odšel na počitnice v hribe, kjer je zapadlo kar veliko snega, tako da je možna smuka. Vrnili se bodo po novem letu.
čestitke
Včeraj je v Doberdobu praznovala svoj 62. rojstni dan KAROLINA FRANDOLIČ. Vse najboljše ji želijo mož ter otroci z družinami.
V Podgori je Štefan Vogrič včeraj, 26. t.m., praznoval dvojni praznik. Najlepša voščila mu pošiljajo člani pevskega zbora KD A. Paglavec.
Na zadnji letošnji seji je občinski svet v Sovodnjah odobril izvršilni načrt in strošek za izgradnjo občinske ceste na Vrhu, ki bo povezovala zaselka Cotiči in Devetaki, mimo kulturnega in športnega središča. Predvideni strošek znaša nekaj nad 49 milijonov lir in ga bo občina predvidoma krila z najemom posojila, oziroma iz drugih virov. Cesta bo speljana v glavnem po sedanji trasi že obstoječe ceste, ki je deloma občinska last, deloma pa v zasebni lasti. Vozni pas bo širok pet metrov, cesta pa bo dolga 270 metrov. Načrt je izdelal geometer Ivo Rojc. Začetek del je vezan na razpoložljivost finančnih sredstev, je pojasnil odbornik za javna dela, medtem ko je načelnik svetovalske skupine SSk Remo Devetak vprašal, če bodo tedaj asfaltirali tudi nekaj manjših odsekov na Vrhu. Pritrdilno mu je odgovoril župan, Vid Primožič. Sicer pa so na četrtkovi seji občinskega sveta, ki je bila tudi zadnja v tem letu, vzeli v pretres še nekatera vprašanja s področja javnih del. Tako sta
bila odobrena izvršilna načrta za ureditev okolice in ograjenega zidu pri šoli v Sovodnjah ter ureditev parkirišča pri občinski telovadnici. Nekaj razprave je bilo ob glasovanju za po-veritev del podjetju Kosič iz Doberdoba, za prvi poseg na poslopju šole v Gabrjah. Dela so bila oddana s poviškom 23 odstotkov od predvidene cene, zato se bo strošek povišal na 31,5 milijona lir. Prav tako bo za okrog 12 milijonov lir višji strošek za razširitev in ureditev pokopališča na Vrhu. V finančnem načrtu se namreč spremeni predvidena stopnja davka IVA in postavka za tehnične stroške. Uprava je imela za prvotni strošek (89 milijonov lir) že zagotovljena sredstva, v novem proračunu pa bo morala zagotoviti kritje še za razliko.
Precej dolga razprava se je nato razvila ob predlogu za porazdelitev denarnih prispevkov občanom, ki živijo v posebnih razmerah. V ta namen so letos porabili 4,8 milijona lir, predlog porazdelitev je izdelala komisija za socialno skrbstvo. Odbornik Klem-
še je v obrazložitvi predloga naglasil, da je pravzaprav zelo težko izdelati enotno merilo, po katerem bi podeljevali prispevke. Vsak primer je treba ocenjevati specifično. Pozitivno je bila nato, s strani svetovalcev, ocenjena služba oskrbe na domu. Take pomoči je trenutno deležno šest ostarelih občanov.
Naj navedemo še, da je občinski svet odobril predlog za sestavo tehnične komisije, ki bo ocenjevala predložene načrte in ponudbe za namestitev dveh čistilnih naprav za kanalizacijo v Rupi in na Peči. Komisijo sestavljajo župan, odbornik za javna dela, načrtovalec kanalizacijskega omrežja, občinski tehnik in strokovnjak, ki ga imenuje dežela. To je gospod G ino Tubetti.
Ob koncu seje je župan Primožič poročal o sestanku z društvi glede priprave programa o sodelovanju s Škofjo Loko ter o nekaterih drugih zadevah, sejo pa zaključil z voščilom svetovalcem in njihovim družinskim članom.
Stališče socialistične stranke glede reorganizacije v zdravstvu
Tiskovna konferenca pokrajinskega tajnika Blasiga
V ponedeljek pri Sovodnjah
V silovitem trčenju ranjen 33-letni pismonoša Olivo Stanta
Dve sta možnosti za rešitev sedanjega kaotičnega položaja v javni zdravstveni službi na Goriškem: ohranitev vseh štirih javnih bolnišnic (torej tudi tistih v Krminu in Gradežu), z nekaterimi osnovnimi službami, drugič, stvarna rekvalifikacija zdravstvene službe z ohranitvijo ene visoko specializirane bolnišnice v pokrajini, vendar z istočasno reorganizacijo zdravstva na teritoriju. V bolnišnicah v Krminu in Gradežu bi v tem primeru zagotovili prisotnost večnamenskih ambulant in nekatere druge storitve. O vsem tem pa bo morala v zelo kratkem roku odločiti goriška Krajevna zdravstvena enota.
Tako bi lahko na kratko obrazložili stališče socialistične stranke glede vprašanja, ki zadnje mesece vedno bolj zastruplja ozračje v odnosih med strankami ter med občani in predstavniki javnih ustanov na Goriškem in ki ga, na žalost, nekatere stranke, v večji ali manjši meri, skušajo po svoje izkoristiti.
Stališče socialistične stranke do številnih odprtih vprašanj v zdravstvu na Goriškem je na nedavnem srečanju z novinarji obrazložil pokrajinski tajnik, Luigi Blasig, ki je posebej naglasil, da je njegova stranka proti nadaljnjemu zavlačevanju glede začetka reševanja tega perečega vprašanja.
»Vsi priznavajo nujnost omejitve javnih izdatkov v zdravstvu, vendar nihče si ne upa predlagati konkretne rešitve. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da je nesprejemljivo stališče, po katerem je treba za vsako ceno ohraniti obstoječe strukture«, je dejal Blasig, ki je napovedal tudi, da bo o reorganizaciji zdravstva s ciljem omejevanja stroškov (na območju go-riške KZE krepko presegamo deželno In državno poprečje) morala v zelo kratkem roku odločati Krajevna zdrav-
Vsakokrat kp pride kjerkoli v Italiji do zločinskega atentata nas hote ali nehote spomin zanese nazaj v čas, v tisti zadnji dan maja leta 1972, ko so, doslej uradno še vedno neznani, atentatorji izvedli zločinski atentat pri Petovljah na karabinjersko izvidnico, v katerem so bili ubiti trije karabinjerji.
Povezava med nedeljskim atentatom na vlak na progi Firence - Bologna in atentatom pri Petovljah pa ima še nekaj sorodnih podobnosti. Tudi atentat pri Petovljah je bil izvršen na predvečer praznikov. Ne sicer na predvečer takega praznika kakršen je za ves krščanski svet božič, marveč na predvečer dveh zaporednih praznikov, cerkvenega in državnega. Tudi takrat so se ljudje pripravljali na »počitniški most*. In še na neko drugo podobnost smo pomislili ko smo čuli kak eksploziv so neznanci ali neznanec uporabili na nedeljskem atentatu na brzec: T 4. Tudi v petovelj-skem atentatu je bilo uporabljeno razstrelivo enake vrste. Še. se^spomi-
stvena enota. Menda ima deželna u-prava že izdelan osnutek zakona, po katerem naj bi KZE v roku 120 dni izdelala svoj načrt preureditve...
Blasig je tudi naglasil, da je treba vprašanje reševati z največjo odgovornostjo in jasnostjo obenem. Prav ta dva elementa pa sta menda manjkala v dosedanjih polemikah. Nesmiselne so trditve, da bi bolnišnici v Krminu in Gradežu lahko ohranili z obdržanjem enega ali dveh oddelkov (n.pr. sploš-
; medicine) in da bi lahko istočas no vplivali na zmanjšanje stroškov. Zato se je treba odločiti, kakšno zdravstveno službo hočemo na Goriškem : zagotavljanje poprečnih storitev s koriščenjem specializiranih bolnišnic v drugih krajih dežele, ali pa prekvalifikacijo z vsemi nujnimi ukrepi.
Blasig je v povogoru z novinarji dejal tudi, da bo, ob upoštevanju odločitev, ki bodo sprejete, vprašanje treba predstaviti v pravi luči prebivalstvu in njegovim predstavnikom v krajih, kjer bodo take ali drugačne spremembe. Če bodo v Krminu ali Gradežu. ali kje drugje, ob določeno stvarnost, ki ima svoj pomen v socio-ekonomski strukturi, potem bo treba tem skupnostim, s strani dežele, zagotoviti nadomestilo, v obliki gospodar skih, šolskih ali drugačnih struktur. Kako in kaj, je zdaj še prezgodaj o-ceniti, vendar je to edini način, da se najde rešitev.
Blasig je ob koncu svojega dokaj izčrpnega posega omenil še vprašanje stvarnega ravnovesja med Gorico, kot glavnim mestom pokrajine in preostalimi deli pokrajine. Tudi na področju zdravstva so močno prisotne tendence, po katerih naj bi Gorica, za vsako silo, ohranila nekakšen privilegij. S sklicevanjem na posledice druge svetovne vojne in razmejitve, ki da je okrnila Gorico od njenega naravnega zaledja, ni mogoče
njamo kako so takrat preiskovalci, visoki karabinjerski častniki, pred sodniki na dolgem tržaškem procesu, pričali, da to vrsto razstreliva uporabljajo le enote NATO. in da je morala zločinska skupina, ki je takrat bila pred sodniki, dobiti to razstrelivo iz Švice. No, takratni proces, najprej v Trstu, potem pa še v Benetkah, se je zaključil tako, da so šesterico takrat obtoženih ljudi morali sodniki oprostiti.
Tudi petoveljski atentat se je vključil v strategijo napetosti. Bil je med prvimi, saj se je terorizem pričel šele v začetku sedemdesetih let. Ko v teh dneh prebiramo časopisne kronike o atentatih v Italiji najdemo le malokrat naveden atentat pri Petovljah. Nič čudnega, saj so bili atentati v drugih krajih države bolj spektakularni, v večjih mestih, zahtevali so več nedolžnih človeških žrtev.
Vendar pa je imel tudi atentat pri Petovljah isto črno matrico. To je prišlo na dan v kasnejših preiskavah. Še najbolj potem ko je prišlo na ron-
nadaljevati v nedogled. To velja tako v gospodarskih dejavnostih, velja pa tudi v zdravstvu.
Skupščina KZE
Za danes ob 18. uri je v konferenčni dvorani šole za bolničarje v Ul. Vittorio Veneto sklicana seja skupščine KZE. Na dnevnem redu bo med drugim razprava o deželnem programiranju v zdravstvenem sektorju in o ustanovitvi zdravstvenih okrajev v o-kviru goriške KZE. Sprejeti morajo tudi sklep o začasnem poslovanju v pričakovanju odobritve proračuna za leto 1985.
DREVI V AVDITORIJU
Koncert z orkestrom »Vecchia Vienna«
Novoletni koncert z orkestrom »Vecchia Vienna«. Tak je naslov glasbene prireditve, ki bo drevi ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici, na pobudo goriške občinske uprave ter v sodelovanju z Glasbeno mladino Italije. Orkester »Vecchia Vienna« bo, po vzgledu vsakoletnega novoletnega koncerta na Dunaju, izvajal spored najbolj znanih skladb dunajskih avtorjev, zlasti iz dinastije Straussov, Johanna, Johanna mlajšega in Joseja Straussa. V napovedanem sporedu je tudi sklacL ba F. Lebarja, valček Zlato in srebro.
Orkester »Vecchia Vienna« je nastal leta 1981 in ima za sabo uspešno in bogato koncertno dejavnost, pod taktirko Antona Nanuta in Stojana Kureta. Na nocojšnjem koncertu ga bo vodil Stojan Kuret.
škem letališču do ugrabitve letala v katerem je bil v spopadu s policisti ubit fašistični ekstremist. Njegov pajdaš, vodja fašistične skupine v majhnem kraju blizu Vidma, pa je takrat zbežal v Španijo pod v takrat še varno okrilje Francovega režima. V zadnjem času smo večkrat brali, da so prav ti fašistični ekstremisti krivi za atentat pri Petovljah. vendar pa ne bo moč jim tega dokazati, ker so se marsikateri dokazi v teh dolgih letih že izgubili.
Spominjamo se kako se je petoveljski atentat v letu 1972 vključil v strategijo napetosti, kakšne razsežnosti in posledice je imel v naših krajih, kakšna mora je takrat legla nad vso našo deželo, nad življenjem v njem. Dolga leta terorizma v državi so prinesla svoje. Naši pokrajini in delno tudi deželi je bilo kasneje v glavnem prizaneseno, pa čeprav so tudi v Furlaniji našli teroriste raznih idejnih odtenkov. Ko smo v teh dneh pod močnim vtisom nedeljskega zločinskega a-tentata na brzec v tunelu pod Apenini
Božič in včerajšnji praznični dan sta v glavnem minila brez težjih prometnih nesreč na cestah na Goriškem. Po dosedanjih ugotovitvah pa ni bilo niti pomembnejših dogodkov, ki tako ali drugače sodijo v območje črne kronike. Bistveno drugačen pa je obračun za nedeljo in ponedeljek.
Na pokrajinski cesti med Štandre-žem in Sovodnjami se je v ponedeljek, nekaj pred 16.30 težko ranil 33-letni Olivo Stanta iz Gorice, Ul. Lunga 71, pismonoša v Sovodnjah. Peljal se je z vespo proti Štandrežu, ko je kakih 200 metrov pred križiščem pokrajinske z državno cesto prišlo do silovitega trčenja z avtomobilom A 112, ki ga je v nasprotni smeri vozil 28-letni Mauro Blason iz Gradišča. Stanta si je v nesreči zlomil kolka obeh nog, piščal na levi nogi, zapestje desne roke in zadobil druge poškodbe. Zdravil se bo predvidoma štiri mesece. V nesreči je bil laže ranjen tudi Blasonov sopotnik Vinicio Versoiatto, medtem ko sam voznik avtomobila ni bil ranjen.
Težka prometna nesreča se je v nedeljo zvečer pripetila pri ločniškem mostu, kjer je 75-leltni upokojenec Agostino Cussini z motornim kolesom trčit v avtomobil in pri tem zadobjl zelo hude telesne poškodbe na glavi.
DANES NA GORIŠKEM
Dveurna stavka in shod v lrzicu
Delavci, predstavniki političnih strank, najvišji predstavniki krajevnih ustanov na Goriškem, sindikati se bodo danes predpoldne zbrali na množični protestni manifestaciji v Tržiču. Udeleženci se bodo zbrali ob 9.30 pred dvorano Palasport v Drevoredu Cosulich, od koder bodo šli v sprevodu na glavni trg, kjer bosta govorila predstavnik sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL in predvidoma predsednik pokrajinske uprave. Sindikalna zveza
si lahko želimo le eno. Da bi bilo vendarle teh atentatov konec in, zakaj pa ne, da bi enkrat za vselej izvedeli kdo je bil oziroma kdo so bili atentatori na karabinjersko izvidnico pri Petovljah 31. maja 1972. (mw)
Rajonski sveti
V	teh dneh se bodo sestali člani dveh rajonskih skupščin v goriški občini. V četrtek, 27. decembra, bo seja rajonskega sveta za svetogorsko četrt in Placuto. Ta bo na sedežu v Ulici Orzoni 56. Govorili bodo o pomoči po-plavljencem iz leta 1983 ter o opremi za njihov sedež.
V	petek, 28. decembra, ob 20.38 pa bo na sedežu v Ulici 9. avgusta 8, seja rajonskega sveta za mestno središče. Govorili bodo o uvedbi časovno omejenega parkiranja v Ulici Boccaccio, o prispevku za popravilo orgel v cerkvi na Travniku, o imenovanju zastopnikov v odbor za valorizacijo goriške bolnišnice.
je za danes oklicala tudi dveumo protestno stavko (od 9. do 11. ure). V Tržiču bo popoldne, ob 17.30, tudi seja občinskega antifašističnega odbora.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Per vincere domani — The karate kid«. VITTORIA 16.4S-22.00 »Gremlins«.
(Steven Spielberg).
CORSO 17.00—22.00 »Bianca e Bemie«. Walt Disney.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »A tu per tu«.
COMUNALE 16.00—22.00 »L’uomo che sapeva troppo«.
Nota Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Maratonci tečejo častni krog«.
20.00	»Vroča dekleta«.
SVOBODA 20.00 »Bankirka«.
DESKLE Zaprto.
POGREBI:
ob 11. uri Tereza Brezavšček por. Valentinčič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi; ob 12.30 Italo Cossar iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; ob 14.30 Mario Kuzmin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnjah.
T	Preminila je naša draga
I žena in mama
Tereza Brezavšček por. Valentinčič
Žalostno vest naznanjajo prizadeti mož, hčere z družinami in drugo sorodstvo.
Pogrebni obred bo danes, 27. decembra, ob 11. uri v cerkvi v Pevmi (sprevod bo krenil iz mrliške veže splošne bolnišnice).
Gorica, Pevma, 27. decembra 1984
V goriški splošni bolnišnici je mirno izdihnil
Mario Kuzmin
star 80 let
Globoko prizadeti sporočajo žalostno vest
žena, nečaki in drugi sorodniki Pogreb bo danes, 27. decembra, ob 14. uri v farni cerkvi v Sovodnjah. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki ga bodo pospremili na zadnji poti. Gorica, Sovodnje, 27. decembra 1984
.. ■ ■
Razmišljanja ob spominu na atentat pri Petovljah
O knjigi Dušana Jelinčiča »Zgodovina SPD Trst«
Planinstvo kot pomemben del naše zgodovine in bitnosti
LOJZE ABRAM
Knjižna polica zamejskega Slovenca in predvsem ljubitelja planin se je obogatila za novo knjigo: Zgodovino SPDT Dušana Jelinčiča. Izda lo jo je Slovensko planinsko društvo v Trstu v počastitev svojega visokega jubileja, 80-letnice delovanja med tržaškimi Slovenci.
V poplavi publikacij o gorah, jamarskih in alpinističnih organizacij, opisov tržaškega in goriškega Krasa italijanskih avtorjev, ki večkrat bolj ali manj pristransko obravnavajo o-zemlje na katerem živimo tudi Slo-
venci, je Zgodovina SPDT Dušana Jelinčiča v soncu bleščeč vrh, ki se dviga iz dolinskega meglenega morja. Knjiga ni samo temeljit prikaz Pestre in plodne osemdesetletne dejavnosti Slovenskega planinskega dru šiva v Trstu, ampak je tudi zgodovinski dokument delčka naše slovenske zgodovine in naše bitnosti na tem ozemlju. Je dokument in prikaz tiste naše trmoglave volje, da si pridobimo svoj košček prostora pod soncem in se uveljavimo kot narod in kot posamezniki s svojim delom, ustvarjalnostjo, izročilom in kulturnim izživljanjem, ki sega tudi v planinstvo. In prav ti cilji so vodili naše dede in očete, ko so v Trstu ustanovili podružnico Slovenskega planinskega društva z namenom, da bi kljubovali takrapii pro dirajoči namški in še sedanji italijanski napadalni, raznarodovalni pronicljivosti v vse tiste naravne kraje in lepote, ki jih Slovenci štejemo za svoje.
Takih knjig, kot je Zgodovina SP T>T Dušana Jelinčiča, bi morali zamejski Slovenci imeti .še in še, a žal se na take publikacije in zgodovinske opise, potopise in vodiče spomnimo le ob določenih priložnostih. Zato je bila pobuda Slovenske-8a planinskega društva v Trstu, da ob 80-letnici izda Jelinčičevo Zgodovino in Dolharjevo Vabilo v Julijce tembolj hvalevredna za ovrednotenje naše planinske kulture in miselnosti. To je veliko in pomembno delo.
Razumljivo je, da pisanje knjige 0 dogodkih, ki v svojem zaporedju Predstavljajo prikaz osemdesetletne dejavnosti neke ustanove, ni lahko. A je treba reči, da je to nalogo avtor odlično izpeljal. Proti pričakovanju, Jelinčičeva knjiga ni suhoparno naštevanje zgodovinskih po datkov, ampak jo je avtor napisal živo in prizadeto, mestoma z odtenki prave lirične izpovedi človeka, k} je z vsem srcem in dušo zaljubljen v planine, v katere ga je že « mladih, letih uvajal oče Zorko Jelinčič, zaverovan idealist in narod njak, neločljiv prijatelj planinca in misleca Klementa Juga. Že pristop v uvodni misli kaže na avtorjevo Prizadevnost k odkrivanju prvih po-četkov slovenskega planinstva pri nas. Nemalokrat se Dušan Jelinčič znaj de v težavah pri iskanju dokumen-tov, pričevanj in po časopisju raz trošenih člankov, v obravnavanju Prvega razdobja slovenskega planinstva v Trstu. Od ustanovitve tržaške podružnice Slovenskega planinske-9a_ društva, 25. februarja 1904, do •začetka sovražnosti v prvi svetovni v°jni, so viri zelo pomanjkljivi.
In vendarle je bilo v tistem razdobju pred prvo svetovno vojno delovanje takratne podružnice planinske-Oa društva živo, pestro in raznoliko, oeprav nikoli z rožicami postlano, SaJ je bila dejavnost društva pod dvstroogrsko oblastjo marsikomu trn “ Peti. Fašistični požig Narodnega doma julija 1920 je zadal hud uda-ec ^ vsem slovenskim ustanovam in društvom. V plamenih je zgorel ves orhiv slovenskega planinskega druš-
tva, zato je imel avtor, za pisanje svoje Zgodovine, nujno pomanjkljive vire in ni mogel dati tistemu obdobju popolnejše podobe takratne planinske dejavnosti tržaških Slovencev. Viri so pomanjkljivi, dokumentov ni, pričevanja so šla v pozabo, pa bi bilo vendarle še mogoče iztakniti kak podatek, morda v kakem tujem arhivu.
Kar se tiče virov ni bilo nič boljše, v naslednjem obdobju dejavnosti, ali bolje, nedejavnosti planinskega društva, ki ga Jelinčič zanosno opisuje v drugem delu svoje Zgodovine pod naslovom »1918 - 1945 pod faši stičnim režimom«, ko je društvo doživelo kar dva razpusta. »Habsburška monarhija se je zrušila v hrupu in zmedi; vojna je bila končana. Človeštvo, pretreseno od nepojmljivih grozot, je upalo: nikoli več.«
Kakšna utvara! Po začetni obnovi v novih razmerah, se je kaj kmalu pokazalo, da nova oblast ne trpi nobene slovensko obarvane ustanove, nobene dejavnosti, naj bo še tako nedolžna, kot je bila planinska. Podtikanja in lažne obsodbe so imele edini smoter: spraviti na kolena u-porno slovensko ljudstvo, ki se je moralo tako zateči v ilegalo.
Uradnih društev po letu 1927 ni bilo več. Ostali so samo raztreseni člani, ki so se, kot vedno navdušeni planinci, začeli zbirati v ilegalne nove skupine »Štempiharjev« in »ma-gnamontijev«.
Za opis tega najbolj črnega obdobja našega obstoja na tej zemlji, se je avtor Zgodovine SPDT lahko o-slanjal samo na pripovedovanje preživelih. Fašistično nasilje ni dovoljevalo pisanja zapisnikov in člankov, kajti ilegalna dejavnost je slonela izključno na ustnem sporočanju, ker je še dopisovanje bilo nevarno. Kljub temu je Jelinčič dogodke in podvige slovenskih planincev med o-bema vojnama opisal zelo živo, politično in narodnostno prizadeto, kar daje obravnavi tega obdobja poseben čar, ki bralca prevzame, ko se zatopi v branje in razpoznavanje tedanje planinske dejavnosti v precejšnji meri zaviti v tajnost in konspiracijo zaradi nasilnega raznarodo vanja.
Lažje delo je imel avtor pri zapisovanju povojne zgodovine Slovenskega planinskega društva v Trstu od 1945. leta dalje do današnjih dni.
Poglavje začenja z liričnim zanosom: »Pomlad je zaman napenjala svoje moči, da bi olepšala razdejani stari svet, ko je napočil mir. Koliko
upanj je bilo povezanih s tem trenutkom! Toda prvemu olajšanju ni sledilo hrupno veselje . . . Mnogo je ran, ki se dolgo ne bodo zacelile, morda nikoli . . Od razmišljanja preide potem k dejstvom in se kot silna reka prepušča toku dogodkov v povojnem razdobju, za katere je imel na voljo bogato dokumentacijo: od pobude neutrudnega Zorka Jelinčiča za ustanovitev pripravljalnega odbora za obnovo planinskega društva in novega ustanovnega občnega zbora 5. maja 1946, od prvih smučarskih iz letov s Požarjevim tovornjakom, o katerih navaja spomine Bojana Pa vletiča, do množičnih planinskih sre-
trinke z raznih planinskih nastopov, vzponov in smučarskih tekmovanj, ki sc v knjigi vrstijo kot na filmskem platnu.
Nevarnosti enoličnega naštevanja ponavljajočih se društvenih prireditev se je Jelinčič izognil s pestrim pripovednim prijemom, ki privlačuje bralca od začetka do zadnje strani knjige. Žal je v zadnjem, preverljivem delu knjige spregledal nekatere netočnosti, ki sicer niso bistvenega pomena in ne jemljejo knjigi njene vrednosti, a lahko zavedejo nepozornega bralca. Gre za napačno razlago kratic PNOO na strani 64 in 74, za netočno navedbo imena rojanske
čanj, večdnevnih spominskih pohodov ’$0le in začetka predavateljske de
javnosti v okviru Športne šole na strani 138 in še za nekaj malenkosti.
Zapisa o liku Zorka Jelinčiča piša teljev Vladimira Bartola in Borisa Pahorja, daljši opis raziskovalnega sprehoda od Proseka do Križa izpod peresa etnografskega strokovnjaka Zorka Jelinčiča, in poglobljeno raz mišljanje avtorja samega o idealih vrhunskega alpinizma ob smrti pri jateljice, gornice Tiziane Weiss, da jejo knjigi še večje vrednote. Pozdravili pa bi avtorjev večji poudarek zamisli, začrtanju, otvoritvi in opravljeni Vertikali, za katero je Slovensko planinsko društvo v Trstu vložilo nemalo truda in prizadevanj, in postavitvi Doma Mangart v Žabnicah.
Jelinčičevo Zgodovino SPDT izpopolnjujejo še kronologije najvažnejših društvenih prireditev, občnih zborov, planinskih srečanj in zimskih i-ger, pozoren bralec pa pogreša bi bliografijo, ki bi verjetno potešila zanimanje še za kak podatek o de javnosti planinskega društva v Trstu v vseh teh osemdesetih letih.
Knjigo bogati izbor umetniških in dokumentarnih fotografij. Najbolj privlači ovitek s fotomontažo Janka Furlana in Walterja Gradine, ki predstavlja simbiozo Triglava z morjem, pač tistega koščka »majhne dežele, kjer žive slovenski ljudje — prgišče zemlje in pest kamenja . . . Stopi z odprtim srcem na to perišče zemlje, ozri se v to peščico kamenja in pred teboj se bo odprlo vesolje! Gore.«
Zgodovina SPDT Dušana Jelinčiča je torej knjiga, ki jo mora imeti še vsak ljubitelj planin. Priporočljiva pa je za vsakega Slovenca, ki so mu pri srcu naše slovenske ustanove in društva in hoče biti informiran o delu in naporih slovenskih ljudi v zamejstvu v vseh dolgih desetletjih našega narodnega preporoda.
in nedavnih priprav za proslavo 80 letnice obstoja.
Avtor je v tem delu svoje zgodovine zelo izčrpen v opisovanju dejavnosti Slovenskega planinskega društva v vseh povojnih letih, ko se je ta dejavnost nenehno razvijala in bohotila, kljub težavam in začas nim mrtvilom. Gonilna sila društva je bil nedvomno požrtvovalni pred sednik Zorko Jelinčič, po njegovi smrti pa je s svojo značilno zagna nostjo njegovo delo nadaljevala dr. Sonja Mašera do pred nekaj leti, ko je predsedstvo prevzel Pino Ru dež. V tekočem pripovedovanju pri kazuje Jelinčič bogat in raznolik pr e gled uspelih prireditev, podvigov in akcij društva in pritegne bralčevo pozornost z opisovanjem razvejane in plodne dejavnosti posameznih odsekov, od alpinističnega in jamarskega, do izredno delavnega in uspešnega smučarskega odseka ter delovanja društva v okviru Športne šole. Pri tem navaja razne podrobnosti, s katerimi prikliče bralcu v spomin morda pozabljene drobne doživete u-
ItKMd ifoùuìMà ,Slw«itkéÉ	drutiva".
VABILO
REDNI OBČNI ZBOR
rtiMSKfc PODRU/NlCt	J
..SlOVEMKtGft PLANINSKEGA DRUŠTVA
v «*wk», dite »J mwt* 190» ob 9 vrt mH» RESTAVRACIJE BALKAN-
VSPORKD
I. hvkjovot n.ičtlmkfl ž PwotilO lOfitiba
\ Pokm'iIo ',/pi.imtefto Sliv*» /time 4. Pototil» ufAMvrttifa f>. Pwf«Cito
4-
6 t>vnhiviltiA pitóni', K obdm adelelbi tv.

revije
Galeb št. 4
» »
Četrta številka Galeba prinaša tokrat številne pesmice, krajše črtice, najrazličnejše uganke, znanstveno -poučne članke in druge zanimive stvari.
Čisto od začetka sta Danilo Gorinšek in Smiljan Samec prispevala pesmi »Sveta noč« in »Na sankanju«, Branka Jurca pa kratko zgodbo »Snežinke in dedek Mraz«. Ubrani na praznične dni sta tudi pesmi Valentina Polanška »Koledar« in Toneta Pavčka »Novoletne želje«. Po ugankah najdemo pesem Miroslava Košute »Nagajiva pesmica«, ki je takrat prispeval še pesem »Osliček«. Franček Rudolf je napisal povestico o hudobnem vrabcu živžavu. Marinka Pertot pa je napisala članek o beli omeli, ki te dni skorajda ne manjka v našem stanova ju med okrasnim cvetjem. Sandi Sitar piše članek o bratih Rusjan, ki sta zapisana v zgodovino začetkov slovenskega letalstva. Miroslava Leban je zapisala pravljico »Suomi«, ki je tudi ime za Finsko. Povest v dialogu »Oslovski most« je prispeval Vojan Tihomir Arhar. Galeb se kot običajno zaključuje s prispevki mladih bralcev.
Problemi št. 9-11
Trojna številka Problemov je posvečena literaturi. V uvodu prinaša revija pesmi in krajše proze Vojka Gorjana ob 10-letnici smrti. Bil je to mlad pesnik, ki je ostal širši javnosti domala neznan.
Med pesniki, ki v tej številki objavljajo svoje verze, naj omenimo Tomaža Šalamuna, Aleša Debeljaka in Edelmana Jurinčiča. Del Problemov je namenjen pravodni literaturi. Milan Kleč prinaša krajša eseja o poeziji in prozi. Taras Kermauner pa ob Filipčičev! drami »File-baron Miinchhausen« premišlja o »zadnjih stopnjah« ludistične dramatike. Dva prispevka objavlja Lev Detela, polemičen članek z naslovom »Zakaj sem izstopil iz Zveze komunistov« pa je zapisal Matevž Krivic.
Ob razstavi Miše Jelnikar v TKG
Izziv stoletjem nakitne estetike
ZORAN KRŽIŠNIK
Za to, da odgovorno ocenimo oblikovalski dar in umetniški navdih v delih Miše Jelnikar, nam resnično ni treba segati nazaj do florentinske renesanse in dokazovati, da so bili tedanji zlatarji umetniki. Miša Jelnikar predvsem ne upošteva — ali vsaj ne upošteva prvenstveno — zlata, kadar se loti svojega oblikovanja nakita. Rekel bi skoraj, da jo moti pri zlatu natanko tisto, kar štejejo številni oblikovalci za njegovo prednost: namreč barva, sijaj in mehkoba. Za Mišo Jelnikar je kovina, ki navdihuje njena najpomembnejša dela, srebro. Ljubi žlahtnost, toda tudi odpornost te kovine, njen medli lesk, njeno — ruk el bi — skoraj pastelno, sivini in belini približujočo se, diskretno barv-nost. Vse te lastnosti se prilegajo strogim, zelo funkcionalnim, nekoliko trdim oblikam, ki jih želi dati nakitu, prihajajočemu iz njenih rok. Modernemu nakitu, ki izraža resničnost današnjega dne', strogo estetiko smotrnih oblik, lepoto, ki je v odrekanju vsakršni odvečnosti, vsaki površni krasilnosti, pa tudi kakršni koli ukle-njenosti, prisili. Svoboden nakit za svobodnega človeka.
V preprostosti, nekakšni plemeniti robatosti, je ustvarjalkin drzni izziv stoletjem nakitne estetike, ki je z bujno raznovrstnostjo prepletajočih se linij, zank, zavojev, rozet, z razkošjem pisanih kamnov in mehkega sijaja zlata, skušala pritegovati pogled izključno nase in z dragocenostjo materiala in umetelnostjo izdelave poudariti vrednost nosilke ali nosilca s pričevanjem
o njunem gmotnem bogastvu. Nakit Miše Jelnikar je — ne glede na ceno uporabljenega gradiva — tej tendenci natanko nasproten: njen nakit, pa naj je ustvarjen tako rekoč po meri naročnika, prilagojen psihofizičnim lastnostim natanko določene, znane o-sebnosti, ali zamišljen svobodno, po meri avtoričinega idealni ga modela, je vselej dopolnilo človekove duhovnosti, ustvarjen za dialog z nosilko, namenjen temu, da podčrta osebne kvalitete, poudari z nevsiljivo gladkostno linij, čistostjo koncepta, dovršenostjo izvedbe, plemenito sproščenost moderne osvobojene ženske.
Značilnost njenega nakita so zaokrožene, vitkemu vratu, gladkemu zapestju, senzibilnim prstom prilegajoče se oblike, ki ne vklepajo in zapirajo, temveč se prilagajajo, objemajo. Nobenih zaponk, krožnice ostajajo odprte. Ne glede na izrazito osebni pečat — v likovnem jeziku bi rekli temu: osebno kaligrafijo — ustvarjalke občutimo njeno delo kot bistveno zavezano tradiciji. Vendar ne oblikovanju zadnjih stoletij, temveč tistim praoblikam, ki so zrasle v davnih tisočletjih, ko je vsaka na novo odkrita kovina služila hkrati za orožje, orodje in nakit, ker so bile prvotnemu človeku vse te vloge enako življenjsko pomembne. Srebro. — tudi v sožitju z vstavki iz drugih kovin ali celo povsem nesorodnih materialov — s svojo odpornostjo, in nekakšno medlobo svoje barve, nevtralizira ostrejše forme, kot so sicer pri nakitu običajne, kadar je takšna nevtralizacija potrebna. Sicer pa Miša Jelnikar pri svojem oblikovanju ne skuša kipariti, temveč funkcionalizirati samo linijo, njen nakit je — kot sem rekel — realizirana
\
misil v odnosu na tip ženske, ki ga%o (v resnici ali vsaj v nameri) nosila. In ta misel, včasih zabeležena v skici, se dejansko ostvari med samim delom. Šele ob oblikovanju v materialu dobi svojo definitivno podobo, se izčisti vsake približnosti, dokler na kon cu ne preide skorajda v znak.
Kot oblikovalka, ki dela z dragocenim materialom, je Miša Jelnikar pri svoji ustvarjalnosti kdaj pa kdaj uokvirjena z željo naročnika. Toda, značilno: nikoli te želje, ki jim nedvomno ustreza, ne spremene njenega rokopisa in tudi ne prekinejo njenega trenutnega ustvarjalnega kroga. Zakaj kot malodane vsi umetniki, tudi Miša Jelnikar podlega značilni cikličnosti ustvarjalnega navdiha. In vsak njen cikel nosi poseben poudarek, značilno barvo tistega, kar jo
trenutno najbolj zanima. Spet je na delu kreativnost ustvarjalke, ki ustvarja svoja povsem razpoznavna dela, začrtuje zavestno ali nezavedno svojo individualno pot, ko znanju in spretnosti, naučenemu in zamišljenemu, dodaja tisto iz globin ustvarjalne osebnosti izvirajoče enkratno in neponovljivo, kar predstavlja umetnika. Njena ustvarjalna pot je kontinuiran vzpon, tako imanentne umetničine likovne poetike, kot njene izbrušeno-sti tehničnega izrazila, kjer sta ji neugnana eksperimentatorska sla in presežen talent, dala odkriti tako značilen nov prijem. Ob taki umetniški občutljivosti izpričani v med seboj dopolnilnih ciklih, izpričuje bogato likovno fantazijo, obvladovanje forme, kar je pripeljalo do novega viška slovenske oblikovalne kulture.
jAMXflfc,
krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu
Karpov in Kasparov zopet remizirala
Po tradicionalni anketi »France Football«
Platini zopet najboljši
MOSKVA — Tudi 35. partija šahovskega dvoboja za svetovni naslov med Anatolijem Karpovom in Carri jem Kasparovom se je končala z remijem. Po tej partiji še vedno vodi Karpov s 5:1 ob že 29 remijih, kar je seveda rekord za te dvoboje.
Včerajšnja partija je bila izredno kratka. Karpov, ki je imel bele figure, in Kasparov sta se namreč sporazumela za remi že po 18 potezah. Kot je znano, potrebuje Karpov le še eno zmago za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Prihodnja partija pa bo jutri.
BAI: poraz splavih«
ATENE — V prvem kolu balkan skega košarkarskega prvenstva je pomlajena jugoslovanska reprezentanca, sicer po zelo slabi igri, zasluženo izgubila proti Bolgariji z 68:78.
Toth dal ostavko
SIENA — Trener košarkarske ekipe Mister Day, ki nastopa v italijanski A-2 ligi, Madžar Lajos Toth, je dal ostavko. Vodstvo ekipe so poverili pomožnima trenerjema Tagliateli in Billeriju.
PARIZ — Francoski nogometaš in član Juventusa Michel Platini je že drugič zaporedoma najboljši evropski nogometaš. Platini je namreč po tradicionalni anketi slavnega francoskega športnega časopisa »France Football« tudi letos zanesljivo osvojil prvo mesto. Pri glasovanju je sodelovalo 26 evropskih časnikarjev in Platini je dobil kar 128 od 130 možnih glasov.
VRSTNI RED:
1. Michel Platini (Francija, Juventus) 128; 2. Jean Tigana (Francija, Bordeaux) 57;	3. Preben Elkjaer
(Danska, Verona) 48; 4. lan 'Aush (Wales, Liverpool) 44; 5. Femando Chalana (Portugalska, Bordeaux) 18;
6.	Graeme Souness (Škotska, Sam prioria) 16; 7. Karald Schumacjer (ZRN, Koln) 12; 8. Karl Heinz Rummenigge
< (ZRN, Inter) 10; 9. Alain Giresse (Francija, Bordeaux) 9; 10. Bryan Robson (Anglija, Manchester United)
7.
Nizozemska s težavo odpravila Ciper
NIKOZIJA — V 5. kvalifikacijski skupini za nastop na svetovnem no-
gometnem prvenstvu je Nizozemska s težavo in le pet minut pred koncem z 1:0 (z zadetkom Houtmana) premagala Ciper. Lestvica 5. skupine je naslednja : Madžarska 6, Avstrija 4, Nizozemska 2, Ciper 0. Vse ekipe so odigrale po tri srečanja.
totocalcio
Ascoli - Milan	2
Atalanta - Torino	X
Avellino - Lazio	1
Como - Verona	X
Inter - Sampdoria	X
Juventus - Napoli	1
Roma - Cremonese	1
Udinese - Fiorentina	X
Arezzo - Bari	X
Bologna - Taranto	1
Cagliari - Padova	X
Barletta - Palermo	X
Foligno - Teramo	1
KVOTE
13 ( 18.083 dobitnikov) - 535.000 lir 12 (304.840 dobitnikov) - 31.000 lir
nedeljski rezultati - nedeljski rezultati
NOGOMET
A LIGA
IZIDI 13. KOLA: Ascoli - Milan 0:1, Atalanta Torino 0:0, Avellino - Lazio 1:0, Como - Verona 0:0, Inter -Sampdoria 2:0, Juventus - Napoli 2:0, Roma - Cremonese 3:2, Udinese
-	Fiorentina 2:2.
LESTVICA: Verona 21; Torino, Inter 19; Sampdoria 17; Roma 16; Milan 15; Juventus 14; Fiorentina, Atalanta 13; Avellino 12; Como 11; Napoli, Lazio, Udinese 9; Ascoli 7; Cremo-mese 4.
PRIHODNJE KOLO (6.1.1985): Como - Avellino, Cremonese - Ascoli, Inter - Roma, Lazio - Milan, Napoli
-	Udinese, Sampdoria - Juventus, Torino - Fiorentina. Verona - Atalanta.
B LIGA
IZIDI 15. KOLA: Arezzo Bari 0:0, Bologna - Taranto 2:0, Cagliari - Padova 0:0, Catania - Campobasso 0:0, Empoli - Triestina 1:2, Genoa - Monza 1:0, Lecce - Perugia 1:1, Pescara
-	Parma 3:0, Pisa - Cesena 1:0, Varese - Sambenedettese 1:1.
LESTVICA: Pisa 23; Bari 21; Lecce. Catania 18; Perugia 17; Genoa, Bologna, Triestina 16; Cesena, Pescara, Arezzo 15; Monza, Varese, Empoli 14; Padova, Sambenedettese 13;
Campobasso, Taranto 12; Cagliari 10; Parma 8.
PRIHODNJE KOLO (6.1.1985): Bari - Cesena, Bologna - Cagliari, Cam-pobaso - Lecce, Monza - Pescara, Parma - Arezzo, Perugia - Empoli, Pisa - Genoa, Sambenedettese - Padova, Taranto - Varese, Triestina -Catania.
KOŠARKA
A-1 LIGA
IZIDI 15. KOLA: Granarolo - Au-stralian 113:90, Sirnac - Yoga 108:93, Bertoni - Marr 108:80, Jolly - Banco-roma 94:92, Muiat - Indesit 106:97, Honky - Peroni 84:79, Scavolini - C. Riunite 80:76, Stefanel - Ciaocrem 86:87.
LESTVICA: Bancoroma, Bertoni 22; Sirnac, Ciaocrem 20; C. Riunite, Mulat, Jolly 18; Granarolo 16; Indesit, Marr, Scavolini, Peroni 14; Stefanel 12; Australian, Honky, Yoga 6.
PRIHODNJE KOLO (30.12.): Stefanel - Granarolo, Marr - Sirnac, Peroni - Ciaocrem, Honky - Mulat, Yoga - C. Riunite, Indesit - Australian, Bertoni - Bancoroma, Jolly - Scavolini.
A-2 LIGA-
IZIDI 15. KOLA: Latini - Fermi
102:106, OTC - A. Eagle 83:81, Sega-fredo - Landsystem 85:74, Succhi »G« - Silverstone 83:91, Viola - Cida 74:71, Popper - Reyer 93:83, Spondilatte -Benetton 78:83, Master V. - Mister Day 101:94.
LESTVICA: Silverstone, OTC 22; Viola, Segafredo 20; Benetton, Reyer 18; Latini, Fermi 16; A. Eagle, Cida 14; Spondilatte, Mister Day 12; Popper, Mister V. 10; Succhi »G«, Landsystem 8.
PRIHODNJE KOLO (30.12.): Segafredo - Benetton.
totip
1.	— 1.	Alfiere D’Oro	X
2.	Epilogo	1
2.	— 1.	Almanacco	2
2.	Caronco	1
3.	— 1.	Akan	2
2.	Digiù	X
4.	— 1.	Aforisma	2
- 2.	Androclo	X
5.	— 1.	Saint Martin	2
2.	Vituperante	2
6.	— 1.	Moming Prince	X
2.	Gianpaolo	2
KVOTE
12 — 25.397.000 lir 11 — 1.228.000 lir 10 —	100.000 lir
komentar trenerja andreja žagarja
Zadovoljni z obračunom
Tudi zadnje od štirih domačih sre čanj	je za	nami
in obračun je zelo ugoden, saj smo osvojili vseh možnih	osem	točk.
Res je, da so bili to, razen San Donò, ki so na lestvici slabše uvrščeni, toda točke so točke	in	vsaka	zmaga	je zato pomembna.	Na	vsaki o omenjenih	štirih
tekem smo vsaj en polčas prikazali precej solidno igro, zlasti v napadu.
V	obrambi je še sorazmerno s potencialom ekipe veliko rezerve in prav to rezervo bo potrebno aktivirati za težka srečanja, ki nas čakajo v letu 1985.
Če ob koncu letošnjega leta naredim nekak obračun, kar je ob takem času navada, smo v celoti z izkupičkom zadovoljni. Z uvrstitvijo v tplay-o//« v lanskem prvenstvu smo ponovili uspehe prejšnjih let. Tudi vse tri tekme »play-off« so potekale zelo izenačeno, saj si je Maltinti na koncu priigral le +3 razliko v koših v vseh treh srečanjih. Da pa smo igrali končnico prvenstva z zelo močno in organizirano ekipo, kažejo tudi rezultati Maltintija v B ligi, saj je s praktično isto ekipo kot lani v samem vrhu lestvice. Po poletnem premoru, ko smo izgubili Borisa in je v ekipo prišel Mauro, je bila pred nami zahtevna naloga spremeniti kar več let trajajoč način igre. Tudi to smo kar uspešno opravili in prvi rezultati so kazali na najboljše.
V	zelo neprimernem momentu pa se nam je huje poškodoval Robert Daneu in njegova odsotnost je precej vplivala na igro v naslednjih kolih. Če poraz s Fidenzo še nekako lahko prebolimo, saj smo bili takrat še komplektni in je Fidenza tudi kasneje pripravila nekaj presenečenj, pa je izguba točk proti CEAM še do danes prisotna, saj nam ni uspelo, da bi v Vicenzi in Trevisu ali Vidmu te točke nadoknadili. Priložnosti za to bo sicer še veliko, saj je pred nami še kar 17 prvenstvenih srečanj. Tako smo doslej v trinajstih prvenstvenih srečanjih dosegli osem zmag in doživeli pet porazov. S 16 točkami smo že izenačili izkupiček lanskega prvega dela prvenstva in ga v preostalih dveh kolih lahko tudi presežemo. Zadnji rezultati namreč kažejo, da je v tem trenutku Castelfranco vse prej kot neranljiv, v domači tekmi pa zatem gostimo Oderzo, proti kateremu smo tudi favoriti.
Če se sedaj malo povrnem na sobotno tekmo s San Dona, se strinjam,
da je bil prvi polčas naša najboljša igra v tem prvenstvu, saj glede napada. Ko sem po polčasu pregledal statistiko in izračunal kar 70-odstotno realizacijo, ob tem pa še kopico pridobljenih žog in skokov v napadu, je bilo takoj jasno, da bo v drugem polčasu tako igro težko ponoviti. Toda zaloga +18 točk iz prvega dela je bila jamstvo za končni uspeh.
Prekinitev v prvenstvu bomo izkoristili na več načinov. Najbolj obremenjeni v dosedanjih tekmah so se podali na sneg, da si s spremembo aktivnosti naberejo novih moči. Tisti, ki jih še ovirajo poškodbe bodo nekaj časa počivali. Mlajši in pa nekateri do zdaj obremenjeni pa se bomo zbrali že danes, saj bomo ob 19. uri v Repnu odigrali s pomočjo nekaterih kadetov trening tekmo proti Italmonfalcove. Tudi v petek in soboto bodo predvsem mlajši aktivni v individualnem programu. Vsi skupaj pa se bomo spet zbrali 2. januarja 1985.
Tako po 13 kolu IZIDI 13. KOLA
JADRAN - Basket San Dona	102:93
Fulgor FO - Italmonfalcone	94:91
Basket Ravenna - Stefanel TV 69:70 Udine Nord - Servolana	95:89
Pali. Vicenza - Castelfranco	97:78
B. Fidenza - Ceam Bologna	78:70
Tre Stelle MO - Virtus PD	92:84
Basket Oderzo - Caveja FO	100:93
LESTVICA
1.	Vicenza 13	11	2	1040: 950	22
2.	Stefanel 13	10	3	1215:1067	20
3.	Udine N. 13	10	3	1091:1017	20
4.	JADRAN 13	8	5	1166:1089	16
5.	Virtus PD 13	8	5	1082:1054	16
6.	Fidenza 13	8	5	1032: 984	16
7.	San Dona 13	7	6	1091:1060	14
8.	Castel.co 13	7	6	990:1013	14
9.	Ceam BO 13	5	8	1060:1068	10
10.	Ravenna 13	5	8	961:1065	10
11.	Oderzo 13	5	8	1062:1110	10
12.	Fulgor 13	5	8	1011:1096	10
13.	Italmonf. 13	4	9	1062:1080	8
14.	Caveja 13	4	9	1085:1106	8
15.	Tre Stelle 13	4	9	1075:1108	8
16.	Servolana 13	3	10	1089:1176	6
	PRIHODNJE	KOLO		(5.1.85)	
Pedrinì Castelfranco! L JADRAN (21.00 v Castelfranco) ; Caveja FO -Ceam BO; Italmonfalcone - Udine Nord; Virtus PD - Fulgor FO; Stefanel TV - B. Fidenza; Leasest Servolana - Tre Stelle MO; B. Oderzo - B. Ravenna; B. San Dona - Pali. Vicenza.
JADRANOVI STRELCI Ban 342 (97:117), Čuk 203 (15:33), Rauber 160 (28:37), K. Stare 142 (21:42), I. Starc 109 (17:34), Gulič 71 (14:26), Daneu 67 (15:28), Žerjal 40 (12:1$), Vremec 17 (6:7), Sosič 15 (5:7).
3. AMATERSKA LIGA (skupina L): Mladost zimski prvak
Pred predvidenim premorom je bito v nedeljo v drugi amaterski ligi predzadnje, v tretji amaterski ligi pa zadnje kolo prvega dela prvenstva.
2. AMATERSKA LIGA
Domio — Zarja	0:0
DO MIO: Barichidvich, R. Maiora-no, F. Crevatin, Lapaine, Ridolfo, Algieri, Ferro (Martin), Allegretti, Križman, Delconte (W. Crevatin), R. Maiorano.
ZARJA: Puzzer, Grgič, Gotti, Franco, Gabrielli, D. Fonda, Sossi, Bon. E. Fonda, Sulcic, Piscanc.
SÓDN1K: Azzan iz Rude.
Zaule Algida — Vesna 1:1
(0:1)
STRELCA: Jerman v 37. min., in Millo v 48. min.
ZAULE ALGIDA: Canziani, Filippi (od 78. min. Maio), Vouk, Zock, Mu-iesan. Prandi, Bianco (od 46. min. Gattonar), Stasi, Nonis, Millo, Milanese.
VESNA:	Savarin, Tucci, Pisani,
Verbich, Penco, F. Candotti, Di Benedetto, Jerman, Kostnapfel (od 80. min. R. Candotti), Pipan, Bruno.
SODNIK: Di Tora iz Trsta.
Kar pet tekem na 8 se je končalo pri neodločenem izidu in tega sta si priborili tudi naši dve enajsterici, Vesna in Zarja. Zelo pomemben je seveda bil remi Vesne, ki je bila v gosteh pri solidni enajsterici Zaule. Že v začetnih minutah so domačini skušali presenetiti Križane, nato pa z močnim presingom omogočili »plavim«, da so sprožili več nevarnih protinapadov. Prav v enim izmed teh so Križani tudi prišli v vodstvo z Jermanom. Vendar se domačini niso vdali in so takoj v začetku drugega dela izenačili.
Zlata vredno točko si je priborila tudi Zarja, ki je tudi proti Domiu dokazala, da ima še vedno težave v napadu, kjer ji manjka spreten strelec, ki bi znal zaključiti prodorne akcije zarjanov. Upoštevati moramo, da
so Bazovci v 14 tekmah dosegli le 11 golov. Tudi v nedeljo proti Domiu so v prvem delu prepustili pobudo nasprotniku, ki je večkrat ogrozil vratarja Puzzer ja. V nadaljevanju pa so Bazovci igrali mnogo boljše in si tako ^povsem zaslužili točko, s katero pa so na žalost le delno popravili položaj na lestvici, saj sta remizirala tudi CGS in Aurisina.
3. AMATERSKA LIGA
Primorec — Kras 1:1 (0:0)
STRELCA: Košuta v 65. min., Sul-lini v 85. min.
PRIMOREC : Leone, Marko Kralj, Milkovič, Modesti, Maksi Kralj, Bacchia (Malalan), Mauro Kralj, Edvin Kralj, Boris Kralj, Sullini, Ritossa.
KRAS:	Benvenuti, Šuc, Gnezda,
Lakota, Sugan, Puntar (R. Purič), Volo (Vidah), Miloš Milič, Villalta, Terčon, Košuta.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
LESTVICA
Vesna	14	7	5	2	16:10	19
Fortitudo	14	6	7	1	12:6	19
Opicina	14	5	8	1	20:11	18
Zaule	14	5	7	2	12:7	17
Libertas	14	6	5	3	15:13	17
Radio Sound	14	6	4	4	15:12	16
San Sergio	14	6	3	5	23:14	15
Giarizzole	14	3	8	3	11:11	14
Isonzo	14	5	4	5	13:15	14
Domio	14	3	6	5	11:12	12
Begliano	14	2	7	5	12:17	11
C.E. Prisco	14	0 10		4	6:12	10
Zarja	14	1	7	6	11:22	9
CGS	14	1	6	7	13:22	8
Aurisina	14	1	5	8	13:24	7
IZIDI 14. KOLA
Fortitudo - C.E. Prisco	2:1
Zaule - Vesna	1:1
Aurisina - Begli ano	1:1
Domio - Zarja	0:0
S. Sergio - Radio Sound	0:2
Stock - Libertas	1:3
Mladost — Fogliano 2:1 (2:0)
STRELCA za Mladost: Lavrenčič II, G. Ferfolja.
MLADOST : Zanier, Lakovič, Pahor, Marizza, Ul jan, D. Frandolič, K. Ferfolja, Kobal, G. Ferfolja (Lavrenčič I), Lavrenčič II, Šuligoj.
Gaja — Chiarbola 1:0 (0:0)
STRELEC: Pečar v 90. min. GAJA: Kante, Maks Grgič, Stran-ščak, Bačer (od 85. min. Pečar), Marko Rismondo, Vrše (od 85. min. Tome), Branko Grgič, Boris Rismondo, Lenarduzzi, Alfieri, Dubani.
Breg — Sant'Andrea 2:3 (2:1)
STRELEC: Zonta v 35. in 40. min. BREG: Paniconi, Igor Tul, Olenik, Pavletič, Grizonič, Strnad, Miloš Tul, Mondo, Jež (od 80. min. Paoli), Ferfolja (od 30. min. Šavron), Zonta.
RDEČI KARTON: Miloš Tul v 80. min.
Isonzo - CGS	1:1
Opicinu - Giarizzole	1:1
PRIHODNJE KOLO (13. 1. 1985) CGS - Zaule, C.E. Prisco - Aurisina, Begliano - San Sergio, Libertas -Fortitudo, Giarizzole - Domio, Vesna - Opicinu, Radio Sound - Stock, Zarja - Isonzo.
3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 13. KOLA
Sagrado - San Nazario	0:1
Italcanticri - Barbarians	4:3
Primorec - Kras	1:1
Staranzano - San Marco	3:4
Mladost - Fogliano	2:1
Fossalon - Romana	3:1
Počitek: Primorje
LESTVICA
Mladost 20, San Marco 18, Fogliano 17, Fossalon 16, Staranzano 15, San Nazario 14, Sagrado, Primorec 11, Italcantieri, Primorje 10, Kras 7, Romana 5, Barbarians 0. PRIHODNJE KOLO (13. 1. 1985)
Derbi v Trebčah med Primorcem in Krasom se je končal pri neodločenem izidu, ki seveda bolj zadovoljuje domačine kot pa goste. Kras je namreč vodil z golom Košute vse do nekaj minut pred koncem, ko je branilec Šuc zakrivil banalno napako, ko je hotel žogo podati vratarju Btn-venutiju in jo s tem »serviral« napadalcu Primorca Sullini ju, ki je usnje hladnokrvno potisnil v mrežo. S tem je bito tudi derbija, v katerem res nismo videli lepe igre, konec.
Z nedeljsko zmago na domačih tleh proti Fogliano si je doberdobska Mladost zagotovila naslov zimskega prvaka, z dvema točkama prednosti pred S. Marcom. Doberdobci so tudi v tej tekmi pokazalj, da so v dobri formi in da je njihova moč napad. Poleg tega, da so si zagotovili naslov zimskega prvaka, so tudi dah največ gotov (31) v tej skupini, obenem pa so prav v nedeljo dvakrat presenetili o-
Primorec - San Nazario, Primorje - Staranzano, Fossalon - Sagrado, Kras - Romana, Fogliano - San Marco, Mladost - Italcantieri, počitek: Barbarians.
Skupina M IZIDI 13. KOLA San Vito - Sant’Anna	odi.
Union - GMT	0:1
Campanelle - Supercaffè	0:2
Gaja - Chiarbola	1:0
Breg - Sant’Andrea	2:3
Olimpia - San Luigi	0:0
Roianese - Rabuicse	2:3
LESTVICA	
Olimpia 22, San Luigi 21, San Vito, Supercaffè, Rabuicse 17, Gaja 16, Breg, GMT 13, Campanelle 12, Chiarbola 9, Sant’Anna, Sant’Andrea 6, Ro-ianese 5, Union 2.
PRIHODNJE KOLO (13. 1. 1985) Rabuicse - San Luigi, Olimpia -Sant'Andrea, Breg - Chiarbola, Gaja - Supercaffè, Campanelle - GMT, Union - Sant’Anna, S. Vito - Roianese.
bramho Fogliana, ki je z osmimi prejetimi goli najboljša.
Prijetno je tokrat presenetila tudi Gaja, če ne že z visokim rezultatom, pa vsaj s prikazano igro. Gajevci so dobesedno nadigrati Chiarbolo, ustvariti so nešteto zrelih priložnosti, kar dvakrat zadeti prečko, vendar žoge niso mogli spraviti v mrežo. Na srečo pa je tri minute pred koncem Pečar, ki je malo prej zamenjal Bačetrja, dosegel zmagoviti zadetek in s tem zagotovil Gaji zmago, s katero so se zeleno-rumeni pomaknili na 6. mesto začasne lestvice. Sedaj morajo igrati še zaostalo tekmo z Opicino Super-caffè in sicer v nedeljo, 6. januarja.
Povsem so tokrat odpovedati Brežani, posebno v drugem -delu srečanja. Plavi, ki so gostiti S. Andreo, ki doslej še ni zmagala, so nekoliko slabo začeti, saj so prvi povedli prav gostje. Brežani pa so se takoj zbrati in z dvema zadetkoma Mitje Zonte obrniti rezultat. Zgledalo je, da bo imel Breg odprto pot do visoke zmage, vendar si je zapravil več ugodnih priložnosti ter stoodstotno z Ježom nekaj minut pred koncem polčasa. V nadaljevanju pa so Brežani povsem zaspati. To so gostje izkoristiti in povsem nepričakovano odnesli iz Doline prvo prvenstveno zmago.
Proseško Primorje tokrev ni igralo. (Po koledarju je v 12. kolu imelo predvideni počitek.)
Dvotedenski premor je sedaj predviden za vse «kipe. Prvenstva se bodo nadaljevala v nedeljo, 13. januarja, ko bo v drugi amaterski ligi 15. oziroma zadnje kolo prvega dela prvenstva, v tretji amaterski ligi pa prvo povratno kolo. Ta dvotedenski odmor bodo izkoristiti, da odigrajo vse zaostale tokme. V 3. amaterski ligi bodo tako 6. januarja naslednja srečanja : SKUPINA L: Staranzano -Italcantieri; SKUPINA M: Opicina Supercaffè - Gaja, Chiarbola - Campanelle in S. Vito - S. Anna.
(B. Rupel)
Po 7. kolu v ženski odbojkarski B ligi
Mrtvi tek Mebla, Pordenona in Nervose
Med odbojkaricami Mebla, Pordenona in Nei vese se še naprej nadaljuje mrtvi tek. Vse tri šesterke imajo tudi po 7. kolu enako točk — 12, da odloča o vrstnem redu količnik med dobljenimi in izgubljenimi seti, ki je po gladki zmagi v Červinjanu v korist Mebla. Tri kola pred koncem prvega dela prvenstva pa imajo te tri šesterke že matematično zagotovljeno igranje V drugem delu med šesterico boljših, ki se bo potegovala za napredovanje v A-2 ligo. Uspeh naše združene šesterke je v prvem delu boja za točke spodbuden in tudi obeti za drugi del prvenstva slonijo na realnih, da ne rečemo, obetavnih temeljih. Za zadnje gostovanje naše združene ekipe v Červinjanu bi lahko rekli, da je bila samo prvenstvena formalnost. Z novincem v ligi AUSA Pav so Gadžova in tovarišice zlahka opravile in so jih pustile, da so nekoliko bolje »zadihale« samo v zadnjem nizu, a za delno zmago in zadoščenje ni zadostovalo niti izdatno vodstvo, kar obenem najbolje priča o pravem razmerju moči na igrišču. Za Mogliano Veneto, AU
SA Pav in tržaško DMA Lineo Vogue ni več. prav nobene pomoči. Sama lestvica je najbolje razporedila vrstni red moči, da je pravi prepad. Če bo bitka za napredovanje sila izenačena in nejasna prav do zadnjega kola, se obeta še bolj ogorčen boj za obstanek med drugoligaši. V 1. podskupini Torrefranca iz Trenta je še naprej ne-
poražena, odprta ostaja bitka samo za 3. mesto, ker ima drugouvščeni Tre-garofani iz Padove trenutno 4 točke prednosti. Po vsej verjetnosti se bo dokopal do tretje stopničke Putinati iz Ferrare (ki vedno zaigra odlično, ko mu teče voda v grlo) ter ima sila ugoden razpored v ostalih treh nastopih.
2. podskupina IZIDI 7. KOLA
OMA Linea Vogue - Pordenon 1:3 (2:15, 2:15, 15:4, 5:15); Mogliano Veneto - Nervesa 1:3 (15:11, 12:15, 11:15, 10:15); AUSA Pav Červinjan - Meblo 0:3 (5:15, 7:15, 13:15).
LESTVICA
Meblo	7	6	1	18:5	12
Pordenone	7	6	1	20:6	12
Nervesa	7	6	1	18:9	12
Mogliano Veneto	7 2	5	9:17	4
Cervignano	7	1	6	7:20	2
OMA Linea Vogue TS 7 0	7	6:21	0
PRIHODNJE KOLO (5. 1.1985) Nervesa - OMA Linea Vogue; Cervignano - Mogliano Veneto; Meblo -Pordenone.
1. podskupina IZIDI 7. KOLA
Albatros Treviso - Volpe Fiesso 3:1; Fratte - Torrefranca Trento 0:3; Putinati Ferrara - Tregarofani Padova 3:2.
LESTVICA
Torrefranca TR	7 7	0	21:2	14
Tregarofani PD	7 5	2	17:11	10
Putinati Ferrara	7 3	4	13:17	6
Volpe Fiesso	7	3	4	12:16	6
Albatros TV	7	2	5	12:18	4
Fratte	7	1 6	9:20	2
PRIHODNJE KOLO (5. 1. 1985)
Torrefranca Trento - Albatros Treviso; Putinati Ferrara - Fratte; Tregarofani Padova - Volpe Fiesso.
Po IO. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva
Po zmagi v derbiju borovci še naprej drugi
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
IZIDI 10. KOLA
Kontovel E. S. - Santos	85:88
Libertas - Alabarda	83:104
CUS - Scaglietta	84:96
Intermuggia - Barcalana	62:82
Fruttetna - Ferroviarie	80:79
Polet - Bor	68:95
PRIHODNJE KOLO (5.1.1985)
Ferroviaria - Polet (5.1. ob 18.30 v Trstu, Miramarski drevored 51); Santos - Scagliette ; Barcalana - Stella Azzurra ; Alabarda - Kontovel E. S. (6.1. ob 9.00 v Trstu, Ul. della Valle 3);
Bor Radenska - Libertas (6.1. ob 10.30 v Dolini); CUS - Intermuggia.
NAŠI STRELCI: 1. Peretti (Bor) tovel E. S.) 146, 4. Starc (Kontovel E. S.) 144, 5. Štoka (Kontovel E. S.) 143, 6. čuk (Kontovel E. S.) 142, 7. Pregare (Bor) 134, 8. Sancin (Polet) 128, 9. L. Emili (Kontovel E. S.) 115, 10. Sosič (Bor) 93.
LESTVICA Bare »lana	10	9	1	775:708	18
Alabarda	10	8	2	922:189	16
Scoglietto	10	8	2	866:798	16
Bor Radenska	10	8	2	906:838	16
Libertas	10	6	4	838:777	12
Ferroviario	10	5	5	829:812	10
Fruttetna	10	5	5	842:770	10
Santos	10	5	5	817:855	10
Kontovel E. S.	10	3	7	846:884	6
CUS	10	2	8	752:816	4
Polet	10	1	9	591:852	2
Intermuggia	10	0 10		694:827	0
213, B. Kneipp (Bor) 195, 3.				Ban (Kon-	
Polet — Bor Radenska 68:95 (29:32)
POLET: Kerpan 4 (2:2), R. Taučer 9. (1:3), Sancin 16, Malalan 6, L. Tavčar 8, Ferluga 10 (5:11), Fabčič, Semen 15 (7:9).
BOR RADENSKA: Sosič 8 (0:2), Volk 7 (3:4), Smotlak 2, Furlan 2, Pregare 16, Čok 14, Kneipp 11 (3:3), Pisani 4, Peretti 27 (3:3), Canciani 4.
PM: Polet: 15:25; BOR: 9:12. 3 TOČKE: L. Tavčar 2, Ferluga 1.
Poročilo o nedeljskem košarkarskem derbiju med Poletom in Borom Radensko bi začeli z naštevanjem nevšečnosti, ki so se pred tekmo pripetile O-pencem : v zadnjem trenutku je zbolel edini zanesljivi center Grgič, Hrovatin in Franko Taučer nista dobila dovoljenja od vojaških oblasti, Kerpan pa je komaj okreval po dvotedenski poškodbi gležnja. Če ob tem dodamo, da je Bor Radenska igral v popolni postavi in da je tudi sicer veliko kakovostnejša ekipa kot Polet, lahko že iz samo teh podatkov sklepamo, kako se je tekma odvijala.
Poletovci so sicer v prvem polčasu
igrali zelo požrtvovalno in bili stalno za petami favoriziranim nasprotnikom. Ko so pa v drCtgem delu igre borovci uredili svoje vrste in pričeli igrati bolj pazljivo, je bilo tekme tudi takoj konec.
Pri zmagovalcih bi amenili neustavljivega Perettija in zelo točna Pregar-ca ter Čoka, pri Poletu pa poleg običajnih Sancina ter Ferluge še obetavno igro v napadu Aleša Semna.
(Sergij Tavčar)
Kontovel Electronic Shop — Santos	85:88 (43:56)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 9, Emili, Starc 29, Štoka 22, Čuk 17, Ušaj 6, Devetak 2, Grilanc, Gruden.
V	prvem polčasu so bili Kontovelci slabi v obrambi, obenem pa so bili v tem delu igre nasprotniki nepogrešljivi z velike razdalje. Poleg tega pa je bilo sojenje pristransko v korist Santosa. Tako si lahko razlagamo tudi visoko vodstvo nasprotnikov oh koncu prvega polčasa.
V	drugem delu igre se je slika na igrišču nekoliko spremenila, saj so
Kontovelci igrali bolj zagrizeno in se nasprotnikom nevarno približali. Z malo več sreče bi lahko tudi zmagali.
(Damir Starc)
PROMOCIJSKA LIGA NA GORIŠKEM
Dom v tem kolu povsem razočaral
Domovci so v 7. kolu promocij-. skega prvenstva popolnoma razočarali, saj so na domačih tleh visoko izgubili proti mladi ekipi Ardite. Slab začetek je bil usoden Gojkovi-čevim varovancem, v nadaljevanju pa sta si bili ekipi gotovo enakovredni. Porazu sta botrovala slaba obramba in katastrofalni odstotek v metih na koš. »Belo-rdeči« so tako zapravili ugodno priložnost. Če bi i-grali, kot res znajo, bi jim verjetno zmaga ne mogla uiti. Sedaj bo v prvenstvu odmor do 5. januarja.
V ostalih srečanjih 7. kola ni prišlo do presenečenj, zmaga ekipe POM nad Italo iz Gradišča pa je omogočila Tržičanom, da so dohiteli na skupni lestvici vodeče Gradi-ščane, ki so tako prvič klonili v letošnjem prvenstvu.
IZIDI 7. KOLA
Polisontina - Sapa 96:80, Dom -Ardita 72:91, POM - Itala 94:82, I-sontina - Grado 76:107, Edera - Cor ridoni 67:73.
LESTVICA
Itala in POM 12, Grado 10, Corri-doni 8, Dom in Polisontina 6, Ardita in Edera 4, Isentina in Sapa 2. (Ardita dve tekmi manj, po eno pa Edera in Polisontina).
PRIHODNJE KOLO
Sapa Edera, POM - Isontina, Ardita - Corindoni, Itala Soteco - Polisontina, Grado - Dom (5. 1.85 s pričetkom ob 18.00).
DOMOVI STRELCI
Kristjančič 82, Cej 61, Dornik in Terčič 60, Golob 56, Semolič 43, Ur: šič 39, Podberšič 29. Orzan in Prinčič 6, Romano 2. (M. Čubej)
obvestila
NOGOMETNA C 2 LIGA
Goričani zadnji
IZIDI 14. KOLA
Mira - Gorizia 2:1, Mantova - Pro Vercelli 2:1, Montebelluna - Virescit 1:0, Novara - Mestre 2:0, Ospitalet-to - Rhodense 1:0, Pergocrema -Pordenone 1:0, Pro Patria - Pievigi-na 3:2, Trento - Omegna 1:1, Venezia - Fanfulla 0:1.
LESTVICA
Novara in Ospitaletto 19, Trento 18, Mantova 17, Mestre, Pordenone, Fanfulla, Pro Vercelli, Pievigina in Pro Patria 15, Pergocrema 14, Virescit in Montebelluna 13, Mira, Rhodense in Omegna 10, Venezia 9, Gorizia 8.
Prihodnje kolo (6.1.1985): Gorizia - Pergocrema.
ŠD MLADINA
sporoča, da 29. t. m., odpotuje avtobus za Kranjsko goro iz Križa (pri spomeniku) ob 7.30 in z Opčin (pri Hranilnici in posojilnici) ob 8. uri. Priporoča se točnost.
ZSŠDI
obvešča, da odpade plavalni tečaj v Lipici dne 1. januarja 1985.
^D MLADINA
obvešča, da se začasno prekine pred-smučarska telovadba in se ponovno prične v ponedeljek, 7. januarja 1985, po običajnem umiku.
KOMISIJA ZA NAMIZNI TENIS PRI TO—ZSŠDI ZA GORIŠKO priredi med božičnimi počitnicami tridnevni intenzivni tečaj v namiznem tenisu, ki bo v spodnjih prostorih ZSKD,
Ulica Croce 3. Tečaj bo v naslednjih dneh: danes, 27. t. m., od 16. do 19. ure; jutri, 28., od 16. do 19. ure ter v soboto od 9. do 12.30.
Tečaj bodo vodili trije trenerji in se ga lahko udeležijo začetniki, kot izkušeni igralci. Kogar to zanima, naj se predstavi v športni opremi na vadbenem mestu.
SMUČARSKI ODSEK ŠZ BREG prireja smučarski tečaj, ki bo v Sap-padi 13., 20. in 27. januarja ter 3. februarja prihodnjega leta. Štiri nedelje prevoza in tečaja stane 68 tisoč lir, samo prevoz 46 tisoč lir ter samo tečaj 24 tisoč lir. Vpisovanje je vsak delavnik na sedežu društva od 20. do 21. ure do vključno 28. t. m. Vabljeni!
SK DEVIN
sporoča, da odpade zimovanje v Domu Mangart v žabnicah zaradi pomanjkanja snega.
SK DEVIN
prireja v dneh 6., 13., 20. in 27. januarja 1985 smučarski tečaj na Trbižu. Cena za prevoz in 12-urni tečaj je 65.000 lir, samo prevoz 44.000 lir, samo tečaj 25.000 lir. Zainteresirani se lahko prijavijo pri odbornikih kluba ali na telefonsko štev. 200-236, 208-551 In 910-327 vključno do 30. t. m. s plačilom polovične cene.
IN	Lastnik Danilo Bergamasco
PROSTI CAS	SESLJAN (Center)
Vsem ljubiteljem športa SREČNO 1985
naše šesterke v raznih prvenstvih
Tokrat slaba bera točk
Pripravil: G. Furlanič
Kot je bilo pričakovati, prvenstvena prekinitev našim odbojkaricam in odbojkarjem ni koristila. Izidi zadnjega kola nesporno dokazujejo, da jim je odmor škodil, ker drugače si ne moremo razložiti tako slabe bere točk. V dvanajstih tekmah je bilo izbojevanih samo 6 od 24 možnih točk, kar znaša točno 25 odstotkov. V primerjavi z zadnjim prvenstvenim koncem tedna 8. decembra, ko so naše šesterke pospravile 14 točk, se moramo tokrat zadovoljiti s skromnim božičnim in novoletnim darilom. Delno opravičilo je samo v dejstvu, da je v soboto Val iz Štandreža počival, toda pravega poloma ne bi mogel preprečiti.
Tako se pač dogaja vsako leto, ko pridejo na vrsto odločilni boji, naši odbojltirji in, odbojkarice igrajo manj odločno in samozavestno, ker nimajo samozaupanja v lastne moči in sposobnosti, poleg tega nas zajame malodušje, da po prvih porazih ni več take zavzetosti v delavnosti na treningih in tudi prisotnost žal upada ravno takrat, ko bi bilo potrebno pošteno zavihati rokave.
V	ženski C-l ligi je usoda Sloge že povsem znana in jasna. Zadnji razpleti pa so vse manj koristni Bregu ,saj sta se neposredna tekmeca za 3. mesto 1. podskupine odmaknila še za 2 točki. V zadnjih treh nastopih ne bodo več odločale točke ampak celo nizi.
Če ne bo prišlo do nepričakovanih razpletov, bi morala Olympia Terpin in Bor JIK Banka obtičati pod vrhom 1. podskupine moške C-2 Uge za tržaškim CUS. Za štandreški Val pa se prvenstvo šele pričenja in to prava bitka na »nož« s tržaškim Rozzolom, ki ima samo 2 točki prednosti, ob dejstvu, da sta prvi dve mesti praktično že oddani.
Mlade zastopnice naše združene šesterke Fri ule x porta so se v soboto znebile enega od neposrednih tekmecev za mesto pod samim vrhom 1. podskupine ženske C-2 lige. Vse bolj zaskrbljujoč pa postaja položaj Kan-tovela Electronic Shopa v 2. podskupini. Kontovelke so izgubile letošnjo tretjo tekmo s tesnim 3:2, a v soboto z enim od neposrednih tekmecev in za nameček v domači športni areni. Res, da ni še vse izgubljeno, ker je podskupina sila izenačena
V	moški D ligi je v 1. podskupini na varnem samo Naš prapor, kljub zadnjemu prepričljivemu porazu. Tako za Jami je SOBEMA kot tudi Slogo (v 2. podskupini) bo odločilen glede obstanek v tej konkurenci drugi del prvenstva, ki se bo pričel februarja meseca.
Po izredno dobrem začetku so odbojkarice Bora doživele hkrati dva poraza, da sedaj stojijo na precej majavih tleh. V isti in sicer v 1. podskupini je Sloga že zdavnaj izločena iz boja za prva tri mesta, v 2. podskupi ni pa za novinca Sovodnje Centralsped ne bi smelo biti večjih težav, ker je boljši samo Canon iz Tržiča.
ŽENSKA C-1 LIGA
1. podskupina
IZIDI 7. KOLA
Sloga - 'Rinascita Bagnacavallo 0:3; Tomana Gradišče - Calderara Ceam 3:1; Breg - Mizar Boschi Bologna 1:3.
LESTVICA
Mizar Boschi BO	7	7 0	21:5	14
Calderara Ceam	7	5 2	17:6	10
Bagnacavallo	7	4 3	13:11	8
Tomana Gradišče	7	3 4	11:14	6
Breg	7	2 5	9:17	4
Sloga	7	0 7	3:21	0
PRIHODNJE KOLO	(5.	1. 1985)
Calderara Ceam - Sloga; Breg -Torriana Gradišče; Mizar Boschi -Bagnacavallo.
2. podskupina
IZIDI 7. KOLA
Libertas Krmin - Virtus Taglio di Po 3:2; Volley Conegliano - Benassi Cento 3:0; Celinia Maniago - Kennedy Videm 3:0.
LESTVICA
Conegliano Veneto 14; Virtus Taglio di Po in Kennedy Videm 8; Celinia Maniago, Benassi Cento in Libertas Krmin 4.
PRIHODNJE KOLO (5.1.1985)
Benassi Cento - Libertas Krmin; Celinia Maniago - Volley Conegliano; Kennedy Videm - Virtus Taglio di Po.
MOŠKA C-2 LIGA
1. podskupina
IZIDI 6. KOLA
Nuova Pallavolo Trst - Bor JIK Banka 2:3; Olympia Terpin GO -Volley Bali Videm 3:1; CUS Trst -Gasilci Pordenon 3:2.
LESTVICA
CUS Trst	6 5	1	16:10	10
Bor JIK Banka	6 4	2	15:11	8
Olympia Terpin GO	6 4	2	14:14	8
Nuova Pallavolo TR	6 2	4	12:13	4
Volley Bali Videm	6 2	4	10:14	4
Gasilci Pordenon 6 15 10:16	2
PRIHODNJE KOLO (5. 1. 1985) Bor JIK Banka - Olympia Terpin ; Volley Bali Videm - CUS Trst; Gasilci Pordenon - Nuova Pallavolo Trst.
2. podskupina
IZIDA 6. KOLA
Rozzol Trst - US Friuli Povoletto 1:3; Italcantieri Tržič - ASFJ’R Čedad 0:3.
LESTVICA
US Friuli Povoletto	5 5 0	15:9	10
ASFJR Čedad	5 4 1	13:5	8
Rozzol Trst	5 2 3	8:10	4
Val Štandrež	4 1 3	6:11	2
Italcantieri Tržič	5 0 5	5:15	0
PRIHODNJE KOLO (5.1.1985)
US Friuli - Italcantieri; Vol štan-drež - Rozzol Trst.
ŽENSKA C-2 LIGA
1.	podskupina
IZIDI 6. KOLA
Pieris - Ceramiche d’Arte 1:3; Val Resia - PAV Videm 2:3; Friulexport -Pastificio Crisci Gorica 3:0.
LESTVICA
PAV Videm	6	6 0	18:6	12
Friulexport	6	4 2	14:7	8
Ceramiche d’Arte	6	4 2	15:8	8
Pastificio Crisci GO	6	3 3	9:12	6
CP Pieris	6	1 5	7:17	2
Val 'Resia	6	0 0	5:18	0
PRIHODNJE KOLO	(5.1. 1985)
Ceramiche d’Arte - Val Resia; PAV Videm Friulexport; Pastificio Crisci - Pieris.
2.	podskupina
IZIDI 6. KOLA
Libertas Martignacco - Lloyd Fontanafredda 3:2; Kontovel Electronic Shop - Sangiorgina 2:3; Virtus Vigo-novo - Gorian Tržič 2:3 .
LESTVICA
Virtus Vigonovo	6 5	1	17:8	10
Martignacco	6 4	2	15:11	8
Gorian Tržič	6 3	3	12:13	6
Sangiorgina	6 3	3	12:15	6
Kontovel Elee. Shop 6 2	4	12:13	4
Lloyd Fontanafredda 6 15	9:17	2
PRIHODNJE KOLO (5. 1. 1985) Lloyd Fontanafredda - Kontovel E-lectronic Shop; Pallavolo Sangiorgina - Virtus Vigonovo; Gorian Tržič -Libertas Martignacco.
MOŠKA D LIGA
1. podskupina
IZIDI 6. KOLA
Volley Duke 80 - Naš prapor 3:0; Nuova Polisportiva Gretta - CG San Sergio 0:3; Jami je SOBEMA - In ter 1904 Trst 0:3.
LESTVICA
Inter 19M Trst	6	5	1	17:5	10
Volley Duke 80 Trst	6	4	2	12:10	8
CG San Sergio Trst	6	2	4	10:12	4
Jami je SOBEMA	6	2	4	8:14	4
Gretta Trst	6	0	6	3:18	0
PRIHODNJE KOLO (5.1.1985) Naš prapor - Polisportiva Gretta; CG San Sergio - Jami je SOBEMA; Inter 1904 Trst - Volley Duke 80 Trst.
2. podskupina IZIDI 6. KOLA
Libertas Turjak - Tomana Gradišče 3:0; Intrepida - Pastificio Crisci Gorica 1:3; Sloga - Italcantieri Tržič 1:3.
LESTVICA
Pastificio Crisci GO 6 6 0 18:3	12
Italcantieri Tržič 6 5 1 15:8	10
Libertas Turjak Tomana Gradišče Intrepida Mariano Sloga
6 3 3 13:10 6 6 3 3 9:13 6 6 1 5 9:17 2 6 0 6 5:18 0
PRIHODNJE KOLO (5. 1. 1985)
Torriana - Intrepida; Pastificio Crisci - Sloga; Italcantieri - Libertas Turjak.
ŽENSKA D LIGA
1.	podskupina
IZIDI 6. KOLA
Corridoni - Sloga 3:1; Blitz Vivai Busa - Nuova Pallavolo Trst 1:3; Bor -Killjoy 1:3.
LESTVICA
Corridoni	6 5	1	17:6	10
Bor Trst	6 4	2	13:9	8
Nuova Pallavolo Trst 6 4	2	14:10	8
Killjoy Trst	6 4	2	14:10	8
Sloga	6 1	5	7:15	2
Blitz Vivai Busa	6 0	6	3:18	0
PRIHODNJE KOLO (5. in 6. 1. 1985) Sloga - Blitz Busà; Nuova Pallavolo Trst - Bor; Killjoy - Corridoni.
2.	podskupina
IZIDI 6. KOLA
CG San Sergio Trst - CUS Trst 1:3;
Canon Tržič - Volley Club Trst 3:0; Sovodnje Centralsped - Inter 1904			
Trst 3:0.			
LESTVICA			
Canon Tržič	6 6 0	18:2	12
Sovodnje Centralsped	6 5 1	16:6	10
CUS Trst	6 4 2	13:7	8
CG San Sergio	6 2 4	10:14	4
Volley Club Trst	6 1 5	5:15	2
Inter 19M Trst	6 0 6	1:18	0
PRIHODNJE KOLO (5. 1. 1985)
CUS Trst - Canon Tržič; Volley Club Trst - Sovodnje Centralsped; Inter 1904 - CG San Sergio.
Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Ogloei Ob delovnikih trgovski 1 modul |£ir 1 st. viS 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob pro/mkih povišek 20' IVA 18 Osmrtnice /ohvole m sožoho po formatu Oglasi i/ dežele Furlanije Julnske kraime se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBliEST Trst Ul Momecchi 6 tel 775 275 tl* 460270 EST i i/ vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (048 U83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L ^ZTT	fcvrfj član teflonske
in tiska	Trst	rlljm zveze Cseoplenih
I	založnikov FIEG
27. decembra 1984
Zveza Fiavet predstavila rezultate poletne ankete med letoviščarji
Turistične storitve treba še izboljšati
RIM — Ustroj italijanskega turističnega aparata v splošnem zadovoljuje potrebe letoviščarjev, toda v nekaterih primerih bi bilo treba odločno nastopiti za zboljšanje storitev. To izhaja iz poizvedovanja, ki ga je poleti izpeljala v vsedržavnem merilu tako med domačimi kot med tujimi turisti zveza potovalnih agencij Fiavet. Rezultate ankete je predstavila javnosti na tradicionalnem srečanju s časnikarji ob koncu leta.
Okrog 87 od sto povprašanih tujcev je bilo zadovolj nih z letnim počitnikovanjem v Italiji in 59 od sto se jih bo na Apeninski polotok vrnilo, med italijanskimi anketiranci pa je z letovanjem v domovini bilo zadovoljnih 83 od sto.
Negativne ocene glede učinkovitosti in kakovosti storitev so bile izrečene v prvi vrsti na račun pristaniških struktur, nato pa športnih in rekreacijskih naprav, pomorskih, železniških in letalskih prevozov, pa še nezadostne skrbi za okolje, predvsem obalno. Bolje so an-
ketiranci ocenili učinkovitost cestnoprometnega sistema, strogo krajevnih potniških prevozov, šotorišč in turistično-informacijskih uradov.
Tako Italijani kot inozemci pa so izrecno povoljno ocenili hotelske in restavracijske storitve, kot tudi bančne in malotrgovinske usluge, sicer pa tradicionalno gostoljubnost Italijanov. Kaj pa cene storitev? Za Italijane so previsoke v vseh primerih, za tujce pa zlasti v hotelih, restavracijah in zabaviščih. Tujcem tudi ne gre v račun, da je v Italiji še vedno treba govoriti skoraj izključno po italijansko, premalo je po njihovem takih, ki bi znali spregovoriti tudi v kakšnem tujem jeziku. Letos je prišlo letovat v Italijo 4,4 od sto več inozem-cev kot lani.
Predsednik zveze Fiavet Regillo je rekel, da podpira predlog ministra Lagoria o »paktu med operaterji« za obdržanje cen na zmerni ravni, ki pa naj bi zajel tudi potniško-prevozna podjetja.
Na Aljaski bo tekmoval tudi Furlan
Armen Khatchikian, 28-letni Furlan armenskega porekla, se na Mont Blancu pripravlja na slovito, 1.800 kilometrov dolgo tekmovanje s sanmi na pasjo vleko »Iditarod«, ki bo marca 1985 na Aljaski. (AP)
Za malega Ambrogia
božič v bolnišnici
Šestletni Ambrogio De Re hudo boleha na jetrih. Mama Daniela ga je pripeljala v otroško bolnišnico v Pittsburghu, kjer bo specializirana ekipa pomagala malemu Ambrogiu k zdravju s presaditvijo organa.	(AP)
Abruška vas za lačne
CHIETI — Prebivalci Monteferranteja sredi zasneženih abruških hribov nad Chietijem so na pobudo mladega zdravnika Rodolfa Sammaroneja pripravili sredi decembra vaški praznik in izkupiček namenih lačnim v Sahelu. Dejansko se je vseh 180 moških in žensk, pretežno starih, ki naseljujejo Monteferrante, samoobdavčilo in vsakdo je žrtvam lakote v Afriki poslal nekaj mahj kot 10.000 Ur kot »božično darilo«. Denar so odposlati v enega od zbirnih središč še isti dan, da bi pravočasno prišel naslovljencem, kajti vas ostane pozimi večkrat odtrgana od sveta zaradi obilice snega.
»Tega nismo ukreniti iz usmiljenja, ampak dolžnostno«, so dejati ljudje.
Na ladjah zopet hazard
RIM — Na italijanskih ladjah, ki so namenjene križarjenju, so od 19. decembra spet dovoljene hazardne igre, vendar šele potem, ko je ladja zapustila Sredozemlje in preplula Gib^altarsko ožino oziroma Sueški pre kop. Hazardne igre prepovedujejo tako kazenski zakonik kot predpisi o javni varnosti, zakonodajalec pa je prepovedi oprostil omenjene ladje, da bi pomagal turističnemu križarjenju spet na noge po težavah, ki so nastale zaradi ostre konkurence zahodnih in tudi vzhodnoevropskih držav.
Sprostitev hazardnih iger predvideva zakon o pomoči ladjarstvu, ki ga je parlament odobril prejšnje dni in ki je pričel veljati, kot rečeno, 19. decembra.
Krvniško leto
WASHINGTON - Letos so v ZDA usmrtiti kar 20 na smrt obsojenih, to je štirikrat več kot lani, prihodnje leto naj bi jih celo 60, kako pa bo pozneje, se ne ve. Na vešala, eksekucijski vod, plinsko celico ati strupeno injekcijo čaka vsekakor v zaporih še 1400 oseb. Tisk je leto 1984 v ZDA označil kot krvniško leto, saj že od leta 1963 ni bilo izvršenih toliko smrtnih obsodb. Leta 1976 je vrhovno sodišče odredilo, da sme vsaka posamezna zvezna država izbrati način usmrtitve.
Kako živi poprečna družina na Češkoslovaškem
PRAGA — Nedavna anketa, v kateri je sodelovalo več tisoč državljanov, je ugotovila, da je treba povsem spremeniti dosedanja ustaljena prepričanja o navadah, običajih in načinu življenja na Češkoslovaškem. Rezultati ankete so presenetili celo strokovnjake, saj so pomeli razne ocene o »povprečnih« Čehih in Slovakih.
Kot prvo so ugotovili, da Čehi in Slovaki pre živijo v povprečju na delovnem mestu 9 ur in 5 minut, v ta čas je vračunana tudi pot v tovarno ali v urad. Strokovnjaki seveda niso izračunali, koliko efektivno tudi delajo, vsekakor pa prevlat duje mnenje, da se skoraj nihče ne pretegne. Seveda so tudi taki, ki si pošteno služijo svoj vsakdanji kruh, prav tem vsi vodilni prigovarjajo, naj ne dopustijo lenuhom, da bi se okoristili s tujim delom in trudom.
Kot drugo so ugotovili, da je povprečna plača 2.800 kron mesečno, kar je dosti, a obenem tudi
malo. Dosti, če se delavec in uradnik omeji na družbene menze, če kupuje ceneno hrano, dovolj bo imel še za komunalne storitve, za knjige in kulturo. Taka plača pa je mizerna, če pomislimo, da stane boljši pralni stroj 8.000 kron, domača škoda 70.000 kron, barvni televizor 10.000 kron, uvoženi škornji pa kar 1.000 kron. To zgovorno dokazuje nesmisel pretvarjanja vrednosti neke pia če v neko drugo valuto, saj so tu vmes še tečajne razlike, večja ali manjša realna vrednost posameznih valut.
Po anketi so Čehi in Slovaki ohranili ljubezen do narave, saj se ob koncih tedna večja mesta skoraj izpraznijo, ker vse hiti na deželo in v naravo. Vsaka četrta praška družina ima svojo vi-kendico, seveda se ne more primerjati z zahodnimi ali jugoslovanskimi vikendicami.
Predvsem za Čehe je veljalo, da so pravi copatarji. Sodeč po anketi, v kateri je zapisano, da
za domače posle delajo Čehi in Slovaki eno uro, njihove boljše polovice pa Jcar štiri ure, pa je treba take trditve odvreči. Tudi prirojeno nagnjenje k domačim popravilom ni toliko odraz tehnološke potrebe temveč navadna nuja, saj za popravilo električnih aparatov, avtomobila in celo čevljev enostavno ni denarja, saj se hočejo Čehi in Slovaki v sobotah in nedeljah tudi zabavati.
S tem v zvezi je treba tudi ovreči prepričanje, da so na Češkoslovaškem zakonske zveze zaradi demokratičnih odnosov med spoloma in moškega copatarstva trdnejše. Anketa je zgovorno dokazala, da ČSSR doživlja pravo krizo zakonov, saj je prava verižna reakcija razvez. Oblasti seveda krivijo mladino, ki stopa v skupno življenje nepripravljena. Starejše generacije se zgražajo nad pokvarjenostjo mladine in objokujejo stare lepe čase, ko so bili vsi bolj tolerantni in niso šli narazen za vsak piškav bob kot danes.
■v
Ilustriral
ŽELJKO L0RDANIČ
NATO DE 5 TEŽAVO SPLEZAL IZ DAME..
llLIN SE DE POŠLO VIL OO KOSTILINA...
SRECA BODI S TE-BOD, ZlLlN... DAZ NIMAM VEČ. MOČI ZA BEG...
PINA MU DE HOTELA POMAGATI,.
V GRAPI DE SKUŠAL S KAMINOM PREBITI OKOVE NA NOGAH, A MU NI USPELO...
ZAČELO SE DE DANITI NIMAM VEC CASA... MORAM NAPRE3, ČEPRAV Z OKO VI,..
Dokler bo pravo orožje bo tudi »vojaška igrača«
RIM — Nedvomno je že postala prava bolezen, da pred božičnimi prazniki razni pedagogi in razumniki pričnejo peti levite staršem in jih rotijo, naj v imenu krščanske morale za božjo voljo ne kupujejo otrokom »vojaških« igrač, saj so nevzgojne in neposredno povzročajo nasilna in sovražna čustva. Tokrat so nam s takimi razglabljanji postregli v uvodniku revije »Prospettive nel mondo«.
Ubogi starši torej, po tej reviji ne bi smeti svojim nadobudnežem kupiti nobene elektronske igrače, saj v njih prednjači nasilje in antagonizem. Uvodničar je bržkone pozabil, da smo se vsi kratkohlačneži v rani mladosti skoraj vedno dosledno igrati na vojno, kljub temu da naši starši niso imeti denarja za drage »vojaške« igra-
če. Če maksimalistično analiziramo njegovo izjavo, da kristjani ne smejo kupovati otrokom »vojaških igrač«, t» morati prav tako prepovedati kot za »krščansko moralo nesprejemljivo« vso proizvodnjo pravega orožja, ki je bržkone bolj nevarno od igrač. A kaj, ko s takim pisanjem v najslabšem primeru sprožijo srd proizvajalcev igrač, če bi biti doslednejši in bi ožigosali tudi drugačne »igrače« bi bil ogenj v strehi, dokaz nizkega patriotizma, di-sfatizma, gnilega pacifizma in drugih izmov. Navsezadnje pa naj si ne delamo prevelikih skrbi, po praznikih bodo vsi pozabiti na tako pisanje. Če imate torej moralnega mačka, lahko kupite sinu plastično sabljo ati elek^ tronsko bojno igro v februarju, ko se uvodničarji podobnih revij ukvarjajo s čim drugim...
Ljudska stanovanja postala »luksuzna«
L’AQUILA — Že dalj časa krožijo govorice, da so številni užitrititi stanovanj, ki jih je zgradil zavod za ljudske gradnje IACP, ta stanovanja lepo spremeniti v luksuzna in jih nato dati v najem ati celo prodati. Za zadevo so se pričeti sedaj zanimati finančni stražniki in na podlagi listin, ki so jih zapleniti na sedežu omenjenega zavoda v Aquiti, res ugotoviti mnoge nepravilnosti, to pa predvsem v vseh letoviških središčih v pokrajini.
Preiskava je seveda v določenih krogih, tako posebno pri nekaterih funkcionarjih IACP in stanovanjskih upravičencih, izzvala hudo zaskrbljenost.
Mesarji žrtve vegetar i j ance v
LONDON — Med britanskimi mesarji in vegetarijanci pa tudi zaščitniki živali je izbruhnila prava vojna : v enem samem mesecu so bile mesnice tarče kar 50 napadov. Ti gredo od preprostih šikan do hudega nasilja, od kvarjenja ključavnic na trgovinskih navojnicah do zažiganja z mesom natovorjenih kamionov, od zaži-galnih atentatov na mesnice do streljanja vanje
Mesarji so preplašeni in spijo z revolverjem pod blazino, za nasilje pa zvračajo odgovornost tudi na tiste, ki reklamizirajo vegetarijansko hrano.