SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Na) 48
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 4 de diciembre - 4. decembra 1997
Volitve v tujini Državni zbor in lustracija
Po prizadevanju naše sodelavke Vide Petrovčič smo dobili od Republiške volilne komisije končne podatke o volitvah po svetu. Številke so zanimive, zelo podučne in jasne. Poglejmo.
Vsega je bilo oddanih direktno na voliščih 442 glasovnic, poslanih po pošti (na veleposlaništva ali v Ljubljano) 2033; neveljavnih pa je bilo 13 glasovnic. Tako je °d 2020 veljavnih glasov po vsem svetu dobil Jože Bernik 1182 glasova, Milan Kučan 553, Janez Podobnik 198, Cerar 31, Miklavčič 15, Peršak 21, Kovač 13 in Polšak 7 glasov.
Najbolj pa je zanimiva analiza po posameznih krajih. Na voliščih v bivši Jugosla-Vlj* (Zagreb, Sarajevo, Split in Skopje) je °d 264 glasov dobil Kučan 242, Podobnik *5, Bernik pa nič.
V	ZDA je volilo samo 137 državljanov vseh nekaj stotisočev Slovencev, ko-ikor pravijo, da jih je. Tam je zmagal ernik z 98 glasovi, Kučan pa je dobil samo 23. Še manj volilcev je bilo v Kanadi: v Ottavvi je volilo reci in piši 54 ljudi, od tega 27 za Bernika, 20 za Podobnika in 3 *a Kučana. Tudi v Avstraliji ni bilo boljše: Canberri je od 23 glasov dobil Bernik 11, Kučan 9 in Podobnik 2.
Ce pogledamo države Zahodne Evro-
pe (razen Francije in Italije, kjer je dobil največ glasov Bernik), je povsod (Anglija, Nemčija, Madžarska, Rusija, Grčija, Poljska, Češka, Avstrija, Belgija, Švedska, Portugal, Španija pa še Egipt) z ogromno večino zmagal Kučan - 223 glasovi, Bernik pa 72.
Kot vidimo, smo v Argentini oddali skoraj polovico vseh glasov. Čudno se nam zdi, da je v drugih državah kot so ZDA, Kanada in Avstralija, tako malo volilcev. Saj je tudi naše politične emigracije tam veliko in tudi imajo starejši naseljenci demokratično podlago. Da v bivši Jugoslaviji prednjačijo levi, je razumljivo, enako pa tudi med zdomci.
Vendar bi lahko tudi med nami dosegli boljše rezultate. Več naših rojakov si mora potrditi državljanstvo, več jih prositi za prijavnice in tudi več glasovati. Glasovanje je bilo sedaj izpeljano v redu, treba bi bilo le najti način za overovitev glasovnic rojakov, ki živijo raztreseni v notranjosti države, (saj volijo lahko po pošti). Vedeti moramo, da bodo čez nekaj let spet nove volitve v parlament in da so se zadnje končale v pat poziciji. Prihodnost pa je lahko drugačna,, če se bomo potrudili.
TD
Dr. Rode o Slovencih v Argentini in ZDA
Ljubljanski nadškof in slovenski me-r°Polit Franc Rode je 26. novembra na JJovinarski konferenci po vrnitvi z nekajtedenskega obiska pri Slovencih v ZDA in
-	r8entiiu poudaril, da ti predstavljajo ter 'jo biti in ostati del narodnega telesa, amen potovanja je bil po njegovih bese-dvojni: verski in nacionalni. Po eni <, fani je bil to pastoralni obisk v smislu, da Ver>ce, katoličane, utrdi v njihovi veri, Po drugi strani pa, da jih poveže s Slove-'1° in te vezi okrepi.
(n ^ številnih srečanjih v New Yorku Pr- z novim slovenskim veleposlanikom ' S sl°venskim veleposlanikom pri N, obisk pri vatikanskem predstavni-Ju v OZN), kjer se je mudil od 7. do 11. tev 6 ra' )e Kode opozoril na blagoslovi-v obnovljene cerkve sv. Cirila in obnov-ienega slovenskega versk<?-kulturnega .ledišča v New1 Yorku na Manhattanu. To .,Prvo slovensko središče v Severni Ame-*'z gradnjo so začeli že 1916, od začetka ^ 8a vodijo slovenski frančiškani. Sre-Vp .e' k* je po njegovih besedah „kos Slo-^enije v New Yorku", ima ne samo verski, p Pak tudi kulturni in celo državniški Cj en za Slovenijo. V njem se vsi Sloven-'lle glede na različna prepričanja ali ose-^srneritve, počutijo kol doma. Overate ' „ 1 P°d cerkvijo, predstavlja velike to°zn°sti za uveljavitev Slovenije v ZDA; ve sl ^r°St0r' k)er 80 in bodo lahko razsta-h,„ 0venskih umetnikov in druge prire^i-zato je upravičeno, da je slovenska ®va prispevala k obnovi središča, odnrt; Y°rku se je Rode udeležil tudi * sjzs*ave J°že Plečnik v Pragi, ki jo a Češka republika. Po njegovih
tVg
drž,
besedah je nerazumljivo, da se slovenska vlada pri pripravi razstave ni odzvala s pomočjo, saj se Plečnik uveljavlja v svetu kot eden velikih arhitektov 20. stoletja.
Iz New Yorka je Rode odpotoval v Argentino, kjer se je med 12. in 24. novembrom v Buenos Airesu, Mendozi in Barilo-čah sešel s predstavniki slovenske skupnosti, z otroki, mladino in učitelji slovenskih šol, s slovenskimi duhovniki ter se udeležil osrednje prireditve argentinskih Slovencev. Rode je poudaril izredna žila-vost in življenjsko voljo slovenske skupnosti v Argentini.
„Neverjetno je, koliko Slovencem v Argentini pomeni slovenska samostojnost," je dejal Rode in dodal, da razpoznavnost slovenstva brez tuje etikete zanje pomeni nekaj izredno močnega in daje njihovi narodni zavesti še večjo oporo, predstavljal sem si, da bo ta zavest z leti pričela pešati, vendar sem opazil nasprotno, zdi se mi, da je večja kot med nami v Sloveniji," je dejal.
Slovenska skupnost je v Argentini izredno dobro organizirana,, želijo pa, da bi jim bila politika slovenske vlade bolj naklonjena. Slovenska skupnost v Buenost Airesu sprejema slovensko državo za svojo državo. Mnogi bi se bili pripravljeni vrniti v Slovenijo, če bi jim bili zagotovljeni pogoji za normalno življenje in delo. To je po Rodetovih besedah velik izziv, ki čaka slovensko vlado. Ta bi morala biti bolj občutljva za njihova pričakovanja in jim omogočiti pogoje za vrnitev; s tem bi bil rešen demografski problem, ki se bo kmalu pojavil.
Nad. na 2. str.
Skupina 24 poslancev SDS in SKD je zahtevala sklic posebne izredne seje parlamenta 19. novembra. Ker pa se je predsednik parlamenta Janez Podobnik odločil ti dve točki uvrstiti na sejo 25. novembra, so poslanci SDS in SKD napovedali zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Ker jim ni uspelo zbrati zadostnega števila poslanskih podpisov (30), so napovedali začetek zbiranja, potrebnih 40.000 podpisov volilcev.
Parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje, ki se je sestal 25. novembra, je po peturni razpravi sprejel odklonilno stališče in je državnemu zboru predlagal, naj lustracijska dokumenta zavrne. Večina članov odbora je med razpravo in ob odločanjih sledila predvsem stališču vlade ter parlamentarne pravne službe, da predloga opozicijskih strank nista skladna z določbami slovenske usta-
ve in Resolucije Sveta Evrope o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov.
Obema predlogoma so nasprotovale Liberalne demokracija Slovenija, Združena lista socialnih demokratov, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Slovenska nacionalna stranka, vse naslednice KP, predvsem, kot pravijo, zaradi ustavne spornosti ter neskladnosti z omenjeno resolucijo SE. Druga največja vladna stranka, Slovenska ljudska stranka, pa je sicer proti resoluciji in lustraciji v predloženi obliki. Za SLS je možna rešitev tako oblikovanje resolucije, ki bi bila tudi osnova za spravo in s katero bi obsodili totalitarni režim in njegova dejanja, v poseben zakon pa bi vgradili varovalke, ki bi preprečile, da bi ljudje, ki so aktivno kršili človekove pravice, zasedli pomembne položaje na oblasti.
©dan@\90 Goa
„NITI SPAČEK NI"
Proti lustracijskemu zakonu je nastopila vrsta levičarjev, pa tudi nekateri „de-mokrati". Tako npr. France Bučar, nekdanji profesor na Pravni fakulteti in v času Demosa politični sopotnik Peterleta in Janše, ostro kritizira lustracijski predlog.
Kot pravi, „to zame ni zakon, niti spaček ne, in nasploh ne more biti ta zakon osnova za kakršnokoli razpravo. In državni zbor bi ga moral zavrniti že na začetku. ... Sam osebno sem bil proti lustraciji - čeprav tega pojma tedaj nismo uporabljali - že tedaj, ko sem nastopil službo kor predsednik parlamenta. Lustracija je v bistvu nepravna in nedemokratična stvar. Povsem nekaj drugega pa je ... individualni pristop do vsakega odgovornega, postopek pa mora biti v skladu z veljavnim procesnim pravom."
V	zvezi z napovedano možnostjo referenduma o lustracijskem zakonu pa Bučar poudarja, da imajo pravico zahtevati referendum, drugo vprašanje pa je, ali bo referendum tudi uspel. „Vendar jih tudi referendum ne pooblašča, da bi vložili zakon, ki je v nasprotju z ustavo."
STRAN 4:
Štukelj
LDS O LUSTRACIJI
Predlog zakona o lustraciji je po oceni liberalnih demokratov pravno nevzdržen in ustavno sporen. Po njih oceni ne vzdrži določb resolucij Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, katere resolucija določa, da je mogoče lustracijo uveljavljati za obdobje od 15. maja 1945 do 15. maja 1990 in da se smejo učinki lustracije podaljšati do leta 1999. Po predlaganem zakonu o lustraciji pa naj bi lustracijsko sodišče v Sloveniji delovalo deset let, kar pomeni do leta 2007. Resolucija tudi določa, da lustracija ne sme veljati za tiste osebe, ki so bile na demokratičnih volitvah izvoljene na mesta, ki jih zasedajo, kar pomeni, da ne more veljati za sedanjega predsednika države, predsednika vlade in poslance, (seveda,-tu tiči zajec! op. ur.)
Za nas ni denarja
K proračunski postavki Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so poslanci z 38 glasovi 'proti' in 29 glasovi 'za' zavrnili dopolnilo, 'težko' skoraj pol milijarde SIT, ki ga je predlagala parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pod vodstvom Marjana Schiffrerja. Iz številk sledi, da je SLS vsaj delno volila proti. Tako smo ostali pri starem, ali bolje pri matij kot lani!
Od skupno dvanajstih dopolnil k tej proračunski postavki so poslanci potrdili le vladno dopolnilo v višini sto milijonov SIT ter pet milijonov tolarjev za sofinanciranje radijskih in TV programov za Slovence po svetu ter pet milijpnov tolarjev za. Svetovni slovenski kongres. Tako je sedaj skupaj s sprejetimi dopolnili v dopolnjenem proračunu Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu namenjeno dobrih 1,2 milijarde tolarjev.
99 let
A
^ll7
WMI1
X
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je prišel med nas v sredo 12. novembra. Podroben spored glej v prejšnji številki Svobodne Slovenije. Povsod ga je spremljal mons. Janez Gril, glavni urednik slovenskega tednika „ Družina".
V soboto, 15. novembra je mons. dr. Janez Gril imel v Slovenski hiši predavanje „Sedanji slovenski trenutek" pod pokroviteljstvom Slovenskega dušnega pastirstva ter Slovenske kulturne akcije.
V nedeljo, 16. novembra, je bil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 42. Slovenski dan. Podroben spored glej v prejšnji številki Svobodne Slovenije.
V ponedeljek, 17. novembra, je bila sklepna seja profesorjev Srednješolskega tečaja. Za direktorico je bila izvoljena prof. Neda Vesel Dolenc.
V četrtek, 20 novembra, je bil redni sestanek Zveze žena mati v San Martinu. V Slomškovem domu je pa Domžalski komorni zbor pripravil neformalen koncert.
V petek, 21. novembra, je bila v San Martinu seja Medorganizacijskega sveta. Glavna točka razgovora je bila posprava 42. Slovenskega dne ter določitev datumov prireditev za naslednje leto. Sledile so slučajnosti ter razni predlogi.
V soboto, 22. novembra, je bila zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka, kateri so pri-sostovali nadškof in metropolit dr. Franc Rode, slovenski veleposlanik dr. Janez Žgajnar s soprogo ter mons. dr. Janez Gril.
V nedeljo, 23. novembra, se je okrog 1000 tukajšnjih rojakov udeležilo volitev predsednika Slovenske republike.
V ponedeljkek, 24. novembra, sta se vrnila v Slovenijo nadškof in metropolit dr. Franc Rode ter mons. dr. Janez Gril.
Dr. Rode o...
Nad. s 1. str.
Ljubljanski nadškof se je v Argentini srečal tudi s predstavniki prve generacije slovenskih izseljencev s Primorske. Ta skupnost predvojnih emigrantov je skupnost starejših ljudi, mladih med njimi ni. Pozna se, da so v Argentino prišli brez izbražencev in duhovnikov, ki bi držali pokonci slovensko narodno zavest.
Temeljna razlika med Slovenci v anglosaškem in latinskoameriškem okolju, kot je Rode odgovoril na novinarsko vprašanje, je, da se Slovenec v Argentini čuti superiornega, kar mu pomaga, da ohrani svojo samozavest in ponos slovenstva. V anglosaškem svetu pa ponos ne pride do veljave, se izgubi ali izniči.
Na novinarsko vprašanje glede verske kulture in odnosa do Cerkve je poudaril, da so argentinski Slovenci ostali zvesti krščanski veri in krščanskemu izročilu. Vsi otroci slovenskih staršev so krščeni, nedeljsko sveto mašo pa obiskuje 90 odstotkov Slovencev. ZDA pa je versko zelo pluralistična dežela, versko življenje je manj organizirano kot v Argentini.
V zvezi s predsedniškimi volitvami je Rode dejal, da so potekale demokratično, brez velikih pomanjkljvosti ali posebnih pritožb. Izrazil je veselje, da Slovenija s temi volitvami dokazuje temeljno demokratično usmeritev, kar pozdravlja tudi svet. To po njegovih besedah pomeni neko stabilizacijo slovenskega političnega položaja.
STA
V soboto, 29. novembra, je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturne akcije in Slovensko latinskoameriško trgovske zbornice imel v Slovenski hiši predavanje dr. Andrej Bajuk, naš mednarodno priznani ekonomist.
Isti dan je Domžalski komorni zbor imel koncert v Carapachayu. Pel je že v petek, 28. novembra v Slovenski hiši. Bili so tudi v Mendozi in v Lujanu. Spremljal jih Tone Mizerit.
V soboto, 29. novembra, sta bili dve prijateljski srečanji, združeni z večerjo ter žrebanjem dobitkov in sicer v Našem domu v San Jus tu ter v Slomškovem domu v Ramos Mejiji.
Od 28. do 30 novembra so bile duhovne vaje za žene, katere je vodil g. Stanislav Hočevar, inšpektor slovenskih salezijancev iz Ljubljane. Med nas je prišel v sredo, 26. novembra.
V nedeljo, 30. novembra, je bil na Pristavi v Castelarju Zvezni mladinski dan, združen s sv. mašo, kosilom, kulturnim programom ter prosto zabavo.
Izšel je stenski koledar za leto 1998, katerega je izdalo Dušnopastirstvo. Na razpolago so božične voščilnice, katere je izdala Zveza slov. mater in žena. Osnutke je podaril slikar Ivan Bukovec.
Tudi letos pripravlja Zedinjena Slovenja šolsk kolonijo v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih.
Tisk. ref. ZS.
Volitve
svetnikov
V četrtek, 26. novembra so elektorji na enajstih volilnih zborih v Ljubljani med 43 kandidati izvolili 18 državnih svetnikov, predstavnikov funkcionalnih interesov, in sicer: 4 delodajalcev, 4 delojemalcev, 2 kmetov, po 1 od samostojnih poklicev, obrti, vzgoje, kulture in športa, socialnega varstva, raziskovalne dejavnosti, univerze ter zdravstva
Izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti (elektorji) pa so v sredo na volilnih zborih v 22 volilnih enotah med 87 kandidati izvolili 22 državnih svetnikov - predstavnikov lokalnih interesov: SKD 3, SLS 4, SDS 4, LDS 6, ZL 4, neodvisen 1.
Nekaj nevšečnosti je sicer bilo na volitvah v Kopru, kjer glasovnice niso bile dvojezične, zato so jih morali ponovno natisniti, v Mariboru, Novi Gorici in Logatcu pa jezaradi enakega števila glasov o zmagovalcu odločal žreb.
Državni svet - drugje imenovan senat, nima velike vloge, ampak je podoben angleški lordski zbornici, ki lahko zakone le pregleda ali zavlačuje, preprečiti pa jih ne more.
NOVICA S KOROŠKE
V SUHI so domačemu oktetu, ki deluje v tamkajšnji dvojezični občini od leta 1981, in ga vodi prof. Matevž Fabijan, podelili .Evropsko nagrado za ljudsko glasbeno umetnost, ki jo podeljuje sklad Alfreda Toepfreja iz Hamburga. Repertoar okteta Suha sestavljajo predvsem ljudske, narodne in umetne pesnii v dvanajstih jezikih, pesmi iz renesanse in romantike ter duhovne pesmi. Omenjeno nagrado vsako leto podeljuje omenjeni sklad po dvema skupinama, ki sta si pridobili zasluge za ohran-jenje in razvoj ljudske umetnosti, na področju glasbe ali upodabljajoče umetnosti.
Hudo vrvenje, ki smo ga doživljali od samega začetka volilne kampanje, preko volitev pa do zadnjih tednov, se je te dni nekoliko poleglo. To seveda ne pomeni, da je vse mimo, Le odmevi na posamezne dogodke so nekoliko milejši., Pod to plastjo miru pa življenje teče naprej z vso silo in z vsemi problemi, s katerimi se Argentina nenehno sooča.
AZIJSKI VALOVI
Pravzaprav ves svet še vedno z nezaupanjem gleda proti vzhodu. Finančna kriza azijskih držav še ni končana in svetovne borze le počasi dosegajo' potrebno ravnotežje. Argentina ni izjema; prav obratno. Od vseh je v celotnem razvoju krize buenosaireška borza najbolj padla (celo več kot glavna brazilska v Sao Paulu). A zabeležimo tudi, da je bila Argentina ena tistih izredno redkih držav, kjer vlada ni priskočila na pomoč finančnemu sistemu, marveč je pustila, da so se dogodki odvijali, kakor so nakazale okoliščine. To je sicer pripomoglo h groznemu padcu vrednostnih papirjev, a tudi pokazalo, da je mogoče priti iz krize brez vladne podpore.
Vendar se argentinski problem ne osredotoči v padanju in vstajanju buenosaireške borze. Glavne težave se pojavljajo v produkciji, v izvozu, kjer pa že brnijo alarmni zvonci. Ta problem smo že omenili, a se vračamo k njemu zaradi jasnosti pogledov. Delno vsled azijskega sunka, delno zaradi lastnih težav, ki se neprestano ponavljajo, je sosednja Brazilija zašla v hudo krizo. Postavljena pred težko izbiro se je brazilska vlada odločila za manjše zlo: ne bo devalvirala „reala", pač pa bo z raznimi davčnimi in carinskimi ukrepi povzročila padec uvoza in domače potrošnje, kar bo pomenilo hudo recezijo.
Poleg brazilskega prebivalstva bo hudo prizadeta tudi Argentina. Ne toliko kar se tiče poljedelskih pridelkov, katerih Brazilija krvavo potrebuje, če noče doživeti lakote. Trpela bo industrija, ki doživlja nenehno upadanje pošiljk na sever. Tukajšnji ekonomist Roberto Lavagna je že ugotovil, da bo brazilska kriza stala Argentino kar 1.500 milijonov dolarjev; toliko smatra, da bo upadel izvoz v prihodnjih 12 mesecih, če bo šlo vse po sreči. Če se pa ukrepi, ki jih je podvzela brazilska gospodarska ekipa ne obnesejo, potem pa tudi Argentino čaka recezija, hujša od tiste, ki je sledila mehiški krizi.
V prihodnjem letu bo Argentina potrebovala jkar 16 milijard dolarjev (16.000 milijonov, kot rečejo tukaj) in ni jasno, kako bo do njih prišla. Državni proračun, ki ga je že potrdila poslanska zbornica, predvideva deficit v višini treh milijard in smatrajo, da ne bo mogoče doseči zastavljenih ciljev. Če se v takem položaju zruši Brazilija, bo za sabo neizbežno potegnila tudi Argentino. Očividno nam ni postlano z rožicami.
SOCIALNA BARKA
Vse to ima seveda posledice na socialnem področju. Razmah in gospodarska rast, v kolikor ju je mogoče zabeležiti, slonita na tehnologiji in ne na rastoči zaposlenosti. Sedaj pa prisostvujemo ponovnemu pojavu prisilnih delopustov. Zaznati ga je predvsem v avtomobilski industriji, ki je nekaj časa bila v silnem razmahu, sedaj pa že čuti posledice splošnega položaja. Najprej so posamezna podjetna delavcem „podelila" plačane dni brez dela, ki pa se lahko kaj hitro spremene v odpuste. Če pade izvoz v Brazilijo, bodo morali proizvodnjo strogo znižati. Cene avtomobilom so sicer padle v neka-
terih primerih kar za 10%, vendar ni odmeva. Kupna zmožnost je izčrpana. Računajo, da bodo decembra prodali kar 15% manj avtomobilov. Januar in februar pa sta zaradi poletja in počitnic od nekdaj mrtva meseca. Posledica tega je socialna kriza.
Istočasno pa je nastala nova fronta na sindikalnem področju. Prišel je namreč čas, ko naj bi se dokončno odločili glede slavne delavske fleksibilizac^e. Zahtevajo jo podjetniki, zahteva jo Mednarodni denarni fond. Vlada pa se je znašla v hudem precepu. Pred volitvami se je namreč s sindikalisti dogovorila o spremembah V delavski zakonodaji. A te spremembe niso po godu podjetnikom, ki smatrajo, da je vlada preveč popustila.
Vendar ni verjetno, da bi prišlo do kakih večjih premikov v tem, kar so vlada in sindikalisti že sklenili. Če je bilo to težko pred volitvami, je sedaj po volilnem porazu vlade in z novo sestavo parlamenta skoraj nemogoče. Dve točki sta važni v vsej tej debati. Ena se tiče delavske zakonodaje in predvideva, da konveniji ostanejo v veljavi, dokler se v pogajanjih ne določijo novi. Druga pa zadeva organi®" cije socialnih skrbstev: sindikatom je p°' novno uspelo, da jih obvarujejo pred ofenzivo privatnih zdravstvenih ustanoy i11 obdržijo pod svojim nadzorstvom.
Da nekoliko ublaži razmerje med vlado in podjetniki, se je z njimi sestal notranji minister. Carlos Corach je skušal položaj prikazati tako, da bi bil sprejemljiv ® privatni kapital, vendar mu to ni preveč uspelo. Podjetniki zlasti ne verjamejo, da bi jim sindikalisti dovolili sodelovati prl nadzorstvu organizacij socialnega skrbstva, čeprav minister vztraja na tej točki-Tako pa seveda ne more priti do soglasja-Vendar še obstaja neko upanje v tajnih pogovorih, ki jih vodijo sindikalisti >n podjetniki brez prisotnosti vladnih funkcionarjev.
POLITIČNI KRMARJI
Položaj je postal preveč zapleten, da bi lahko pričakovali mirnega razpleta. Zato se bližajo že tolikokrat napovedane spremembe v vladi. Predsednik je izrabil potovanje v Italijo, da je nagovoril argentinske' ga poslanika v Rimu in mu ponudil novo mesto v vladi. Antonio Erman Gonzalez m nepoznana osebnost. V zadnjih desetih letih je zasedel kar osem različnih vladnih mest, od direktorstva bank pa do treh ključnih ministrstev: obrambnega, social' nega in gospodarskega. Bil je poslanec ih uprizoril zadnjo zmago peronizma v preS' tolnici. Enako kot predsednik Menem je 'z province La Rioja, izhaja iz krščanske de-mokracije in je blizu cerkvenim krogom-Nanj je pomislil predsednik, ko je smatral da je prišel čas sprememb. Verjetno bo zasedel delavsko ministrstvo, ki bo važno v nadaljnji vladni politiki.
Opozicija pa se pripravlja na ključno dobo dveh let, ko bo morala pokazati, da je zmožna voditi konstruktivno politiko h1 tako upati na zmago na predsedniških volitvah. To seveda ni lahko: preveč f razlik med radikali in solidarno fronto na raznih področjih. Zlasti pa so velike oseb' ne ambicije enih in drugih, ker hočejo bit’ vsi čim bliže koritu, kjer se delijo kost oblasti.
Ni dobro razvidna pot, po kateri bo stopala Povezava. A eno je jasno: po dol' gih letih politične nadvlade peronizma se je pokazala možnost novi alternativi. A °^ njih samih odvisi, če bodo znali izkoristi" priložnost. Velika nevarnost namreč obS' taja, da bi zapravili ugoden trenutek zaradi notranjih razprtij in osebnih poželeni'
Kučan o lustraciji Zgodilo se je v Sloveniji
Predsednik republike Milan Kučan je v svojem pismu državnemu zboru napadel predlog zakona o lustraciji, kar je vsekakor pričakovano, saj bi bil na podlagi lzglasovanega zakona Kučan prvi, ki bi ga občutil na svoji koži.
Pravi, da predložena dokumenta vnašata v slovenski duhovni in politični prostor nove spore in delitve, ki odvračajo pozornost od dejanskih problemov drža-Ve< (seveda, ne gledati nazaj!, tam lahko opazimo Kučana in komuniste!, op. ur.) Slovenijo izenačujeta s stanjem za nekdanjo zelezno zaveso, kjer so bile države pod državnopolitičnim, varnostno-obveščeval-n>m in partijskim nadzorom Sovjetske (Slovenija pa ne! Glej: Miklavčič, Goli otok, Izseljenska Matica v zvezi z UDBO, zaprti duhovniki, odstavljeni akademiki, eto. - op. ur.) Nekdanja Zveza komunistov Slovenije je imela formalni monopol, vendar ga je zlasti v osemdesetih letih uporabila za uspešen odpor proti političnemu in vojaškemu nasilju zvezne države ter za uvedbo večstrankarske parlamentarne demokracije. (Glej zapor četverice! op. ur.) Zato je koncept lustracije v nasprotju s konceptom že šest let delujoče pravne države in večstrankarske politične demokracije (glej Kučanov klan, vsi mediji v levih rokah, vsa ekonomija tudi, zavajanje volilcev s Krambergerjem, Jelinčičem, Puckom, op. ur.).
Predsednik Milan Kučan po podrobni ustavnopravni ter „moralni" oceni predloženih dokumentov predlaga državnemu zboru, naj ju zavrne. (Tako bo lahko vladal °n in njegova klika še pet let,-op. ur.)
Ob koncu je še zapisal, kaj vse bi morala država še narediti za popravo krivic. Zavzema se 'za spomenik vsem ‘žrtvam druge svetovne vojne in državljanskega
spopada na slovenskih tleh. Na, tem spomeniku ne bi bilo imen, ampak bi bil to simbol vseh žrtev za slovenski narod (Tako kot na Rogu: Pač, zgodilo se je, nihče ni kriv... op. ur.) Milan Kučan je ponovno predlagal, da bi državni zbor sprejel posebno deklaracijo: V njej naj bi poudarili odločilno vlogo slovenskega uporništva med drugo svetovno vojno in obenem obsodili tudi vsa hudodelska dejanja takoj po koncu vojne leta 1945, ko so takratne oblasti ukazovale izvensodne poboje (tako torej: partizani so bili angelčki, domobranci še naprej hudički, pobojev pa je kriv Tito, naj v miru počiva, op. ur.).
BERNIK, PETERLE, JANŠA
Predsedniški kandidat Jože Bernik ter predsednika strank SDS-Janez Janša in SKD Lojze Peterle so nedavne predsedniške volitve ocenili kot demokratične, ne pa tudi poštene, saj menijo, da vsi predsedniški kandidati niso imeli enakih možnosti za predstavitev. Po Peterletovih besedah izid teh volitev tudi pomeni, da se Slovenija ni odločila za spremembe, ki so potrebne. Janez Janša pa je dejal, da za te volitve velja, da predsedniški kandidati niso imeli enakih možnosti predstavitve. Napaka, ki smo jo storili v okviru strank, ki sta kandidirali Jožeta Bernika, je bila v
Janša o Kučanu in DS
Na konferenci 27. novembra je Janez Janša dejal, da če bi na omenjenih volitvah v DS stranke slovenske pomladi nastopile enotno, bi dobile 15 do 17 svetnikov. Tako pa bosta imela SDS in SKD skupaj sedem državnih svetnikov, SLS pa štiri. Sicer pa naj bi pri volitvah preostalih 18 državnih svetnikov, ki v DS zastopajo t.i. funkcionalne interese, prišla do izraza prevlada „sil kontinuitete". „Predstavniki delodajalcev so v državni svet preslikani kot vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije, pri delojemalcih pa so izvoljeni predstavniki dveh nekdanjih režimskih sindikatov".
Trditve predsednika Kučana o lustracijskem zakonu, da že vsa zadnja leta svetuje, državnemu zboru, naj zakonsko uredi popravo minulih krivic, je Janša ocenil za sprenevedanje. „Metanje peska v oči" dokazuje med drugim nedavna zavrnitev opozicijskega dopolnila za nekaj mi-
lijonov proračunskih tolarjev za delovanu-je Združenja žrtev komunističnega nasilja. Poleg tega pa predsednik Kučan tudi spregleda dejstvo, da vlada že dve leti v drugo obravnavo državnemu zboru ni poslala zakona o odškodninah, ki je pogoj za poravnavo nekdanjih krivic in izplačilo odškodnin.
Poleg tega bo po mnenju SDS predsednik države pred mednarodno javnostjo težko zagovarjal stališče, da lustracija ni v skladu s stališči Sveta Evrope, saj ravno Resolucija Sveta Evrope natančno predpisuje, v kakšni obliki je lahko lustracija izvedena v skladu z načeli pravne države. Glede domnevne protiustavnosti lustracijskega zakona pa je Janša opozoril, da predsednik države nikjer ne omenja, da Slovenija že ima lustracijsko določbo v zakonu o sodniški službi in da je slednja tudi že prestala ustavno presojo pred ustavnim sodiščem.
tem, da smo predlogo čakali na odločitev SLS, je tudi dejal Janša.
NOVE OSEBNE IZKAZNICE
Državni zbor sprejel zakon o osebni izkaznici. Obrazci osebnih izkaznic se tiskajo v slovenščini in angleščini; na območjih, kjer avtohtono živijo tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi v italijanščini ali madžarščini.
OSEM KANDIDATOV ZA ŽUPANA
Za ljubljanske županske volitve se poteguje osem kandidatov: Vika Potočnik (LDS), podžupana Anton Colarič (ZLSD) in Bogdan Bradač (SLS), Blaž Svetek (Naprej Slovenija), Zoran Milanovič (predaga-telj je skupina volivcev), dr. Anton Jeglič (predlagatelj je Tone Kuntner in skupina volivcev, v okviru SDS in SKD), Danica Simšič, ki jo je predlagala Demokratska stranka, ter Bojan Brolih (KPS).
DRŽAVNI SVET PROTI LUSTRACIJI
Državni svet (senat) je sprejel odklonilno stališče do predloga zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima, ki sta ga v zakonodajni postopek vložila Janez Janša (SDS) in Lojze Peterle (SKD), ter z 22 glasovi proti dvema (štirje svetniki so se vzdržali) sklenil državnemu zboru predlagati, naj zakon zavrne.
SPORNI KOVANEC ZA 1000 LIR
Slovensko zunanje ministrstvo je 17. novembra italijansko veleposlaništvo v Sloveniji opozorilo, da ozemlje Republike Slovenije, zarisano na zemljevidu Evrope na novem kovancu za 1000 italijanskih lir, ni v skladu z realnim stanjem. Zato ministrstvo pričakuje, da bodo pristojni italijanski organi zadevo pojasnili, sporni kovanec pa umaknili iz prometa.
DR. ANDREJ BAJUK
(2)
Slovenija v evropskih integracijskih tokovih
V	kolikor se ne bomo odločili za neko °krnjevalno zaprtost, bo bodočnost slovanskega gospodarstva vedno odvisna od našega okolja, predvsem od tega, kakšni b°do naši pristopi in odgovori na izziv in toožnosti, ki nam jih takšne ali drugačne okoliščine nudijo. Čeravno bo imelo globok vpliv na naše vsakdanje življenje, se reševanje takih globalnih problemov, kot SIr>o jih že omenili, ne bo odvijalo na naših beh in naš vpliv pri tem bo malokdaj drugačen, kot nam sorazmerne. Samo mi ’ Slovenci sami - smo in ostanemo odgovorni za naše lastne pristope in odgovore na te možnosti in izzive.
Lahko še naprej nadaljujemo s pristo-P°rn, ki temelji na istih vrednotah in viziji
0 uaši skupni bodočnosti, ki še vedno ’^vdihujejo in vodijo „novo delitev kart"; s Pristopom, v čigar konkretnosti je težko naJti jasno pojmovanje tega, kar sodobni svet razume kot tržno in socialno ekonomijo, ki mora ubrano delovati v sklopu z resnično obstoječo pravno državo; s tokšnim pristopom, ki včasih izgleda kot neko neurejno uresničevanje pamfletistič-n'h podob zgodnjega kapitalizma, o katerih je bilo polno slišati v visokih in nižjih
°lah smoupravnega pravoverstva. Lahko Se še vnaprej odločamo za nadaljnjo sprejemanje dandanes obstoječih predpostavk, a smo že uvedli - prav uspešno, seveda!! vse mogoče spremembe, da je sedanje stanje neizboljšljivo, saj so na ključnih mestih vlade in družbe itak najboljši in uajbolj kompetentni in da končno, kar se
1 e socialne kohezije, še vnaprej dokaj
cinično računamo in stavimo na zgodovinsko izkazano potrpežljivost in delavnost slovenskega človeka. Čeprav medijsko všečneje predstavljeno, to ni nič drugega kot samozadovoljivi pristop, ki.temelji na starem individualističnem principu „naj se vsakdo reši, kakor se rešiti zna" ... „dokler smo mi preskrbljeni", seveda.
Lahko pa tudi izberemo novo smer pri gradnji našega gospodarstva, ki nam bo omogočila takšno gospodarstvo, ki bo resnično podlaga in opora novemu razcvetu našega naroda; takšno gospodarstvo, ki bo služilo vsem in vsakemu Slovencu v tej edinstveni dobi naše narodne utrditve v novi in svetovno priznani državi, in ne samo s participacijo in v korist stalnih izvoljencev negativne selekcije in njih potomcev, ki nadalje in sedaj v kontekstu in kot posledica „nove delitve kart" -kakršno pač zaenkrat še imamo - ponovno uživajo nezaslužene privilegije. Izzivi in možnosti, ki nam jih ustvarja naše okolje, ki je samo - kot smo videli - v globokih in hitrih spremembah, neizogibno zahtevajo, da „spravimo v igro" vse talente in napore, kar jih kot narod zmoremo. Celovitost našega potenciala pa sama po sebi zahteva, da k temu prikličemo in vključimo ustvarjalno moč in napor vseh Slovenk in Slovencev. Moramo torej ustvariti takšno gospodarstvo, v katerem bo vsakdo imel možnost uspeha in jasno zavest odgovornosti prispevanja. Takšno gospodarstvo, čigar „pravila igre" bodo jasna," transparentna in veljavna za vse, taka pravila, ki bodo pripomogla ustvariti vzdušje in
naraščajoče prepričanje, de se ustvarjalnost, iznajdljivost, marljivost in tveganje nagrajujejo ter da bodo istočasno spreminjala v neplodno čakanje vsake vrste odvisnost na nadarbine in privilegije in vsako znašanje na mešetarjenje z vplivi. Takšno gospodarstvo, s takšnimi „praviii igre" in tako pravno državo, da bo poštenost ponovno postala osebna in družbena krepost, ne pa znak „neozdravljive zaplanka-nosti" ali „pomanjkanja naprednega svetovljanstva".
Čeprav je nesmiselno sanjati o neki popolnosti, pa vendarle ob koncu XX. stoletja obstaja dejstvo, da je sistem tržne in socic^ne ekonomije, ki deluje v sklopu z državno upravo podrejeno pravnemu redu, to se pravi v sklopu s pravno državo, do sedaj še najbolj obetajoč in zanesljiv pristop za takšno gospodarsko ureditev.
Pri gradnji takšnega gospodarstva, čeprav zahteva dobesedno participacijo vseh, ima pa država ključno vlogo. V zadnjih letih so dobila novi zagon razmišljanja o vlogi države v gospodarskem in socialnem razvoju, deloma zaradi propada komunizma ter izzivov in izkušenj tranzicije, tudi zaradi fiskalne krize držav blagostanja ter boljšega razumevanja vloge, ki jo je država odigrala pri vzponu takoi-menovanih „azijskih tigrov" in posledice razsula državnih uprav v nekaterih deželah v razvoju. Kaj mora država početi, kako naj to delovanje uresničuje ter kako ga lahko tudi izboljšuje v kontekstu hitrih sprememb na svetovni ravni, so vprašanja, na katera skuša odgovbriti najnovejše obsežno poročilo Svetovne banke „0 pre-osnovanju države". Nedvomno so to pereča vprašanja tudi za našo Slovenijo.
Fiskalna kriza države blagostanja v bolj razvitih deželah - posebno v Zahodni Evropi - nas poučuje, da ostajajo omejitve temu, kar države dejansko zmorejo; da v neizogibnem kontekstu globalizacije drža-
ve ne morejo izpolniti vseh obljub in uresničiti tako ustvarjena pričakovanja. Po drugi strani pa najdemo v grenkih izkušnjah dežel v razvoju posledice očitnega neuspeha strateških pristopov, v katerih je država imela nadvse prevladujočo vlogo. Očitno je, da smo v Sloveniji zaenkrat prezrli nauke izkušenj tako enih kakor drugih. To postane bolj jasno, ko pregledamo vlogo naše države v gospodarstvu in če se zavedamo, da naša javna poraba presega 46% DP, kar nas sorazmerno uvršča med najvišje v Zahodni Evropi. Prav zato bi „preosnovanje države" moralo biti ključna točka za trezno presojo na. slovenskem narodnem „dne-vnem redu", vedoč da je prva in najtežja naloga doseči, da družba sprejme možnost korenite opredelitve državnih odgovornosti in pristopov. In da ne bi izgubljali ča’sa v neplodnih ideoloških debatah, bi lahko kot izhodišče povzeli bistveno dognanje te obširne študije Svetovne banke o izkušnjah in naukih različnih pristopov: dobra država ni razkošje, marveč vitalna potreba in da brez učinkovite države je vzdržljivi, trajni razvoj, tako gospodarski kot socialen, nemogoč.
A ko človek premišljuje o naši državi, težko pride do drugačnih dognanj kot dr. Peter Jambrek, ki v eni od svojih razprav,
v	kateri razmišlja o krizi slovenske državnosti, ugotavlja, da si je „treba priznati, da danes ni več jasno, ali sploh vemo, kaj početi s svojo državo, in ali smo zmožni jo upravljati v svojo korist. Zastaviti je treba vprašanje, ali ni današnja slovenske država morda na dobri poti, da postane spet podobno parazitska, kakor so bile vse dosedanje, ki so nam vladala stoletja. Da postane torej orodje v službi maloštevilnih krogov politično in finančno privilegiranih ljudi brez vesti in brez vizij".
Nadaljevanje prihodnjič
Leon Štukelj - 99 letnik
Najuspešnejši slovenski športnik vseh časov in najstarejši živeči dobitnik zlatega olimpijskega odličja na svetu Leon Štukelj je v sredo, 12. novembra, praznoval 99. letnico rojstva.
Leon Štukelj se je rodil 12. novembra 1898 leta v Novejn mestu, kjer se je pri tamkajšnjem telovadnem društvu Sokol seznanil z osnovami telovadbe, s katero si je pridobil svetovni sloves olimpijskega zmagovalca. Pri novomeškem Sokolu, ustanovljenem leta 1887, si je nabiral znanje, dokler ni prišel leta 1922 na VII. mednarodno tekmo v telovadbi v Ljubljani.
Leta 1924 je Štukelj opravil zadnji izpit na Pravni fakulteti in začel s pripravništvom na okrožnem sodišču v Novem mestu. Istega leta je tudi dosegel svoj največji športni uspeh - dve zlati medalji na olimpijskih igrah v Parizu: v telovadbi in na drogu. V mnogoboju je zmagal v skupnem seštevku sedmih športnih disciplin (drog, bradlja, krogi, konj z ročaji, skok čez konja - vzdolž, skok čez konja -na širino in plezanje po vrvi).
Leta 1928 na olimpijskih igrah v Ams-, terdamu je Štukelj osvojil svojo tretjo zlato olimpijsko medaljo. Zmagal je na krogih in dosegel tretje mesto v mnogoboju in tretje mesto ekipno, kar ni spregledal niti kralj Jugoslavije Aleksander, ki je Štuklja odlikoval z visokim državnim odlikovanjem.
Tudi v zrelih letih Štukelj ni izgubil moči in vztrajnosti za visoke dosežke. Na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu je bil star že 38 let, a je kljub temu osvojil edino medaljo v telovadbi za Jugoslavijo - srebrno medaljo na krogih. Medalja v Berlinu je pomenila tudi vrhunec tekmovalne kariere Leona Štuklja, ki je do današnjih dni ni uspel ponoviti noben slovenski športnik.
Njegovi uspehi na mednarodnih tekmovanjih (SP) so bili:
Ljubljana 1922: 1. mesto na bradlji, drogu in krogih, 2. mesto na konju z ročaji in plavanju ter 3. mesto v skoku v višino. Jugoslovanska vrsta je takrat osvojila drugo mesto.
Lyon 1926: 1. mesto na drogu in krogih ter 3. mesto na bradlji, 2. mesto posameznikov na štirih orodjih (drog, krogi, bradlja, konj z ročaji)
Luxemburg 1930: 3. mesto na drogu.
Pariz 1931: 50-letnica Mednarodne telovadne zveze; 2. mesto na bradlji in krogih ter 3. mesto na konju z ročaji, 1. mesto v končni uvrstitvi na petih orodjih in prostih vajah.
Najuspešnejši slovenski športnik vseh časov in najstarejši živeči dobitnik zlatega olimpijskega odličja na svetu Leon Štukelj je tudi najstarejši slovenski sodnik.
Po koncu aktivnega tekmovanja se je Štukelj posvetil sodniškemu delu, ki ga je do leta 1963 opravljal v Mariboru, kjer ži-
vi	še danes. Tudi po upokojitvi je na pravnem področju ostal aktiven do svojega 80. leta starosti. Svojo športno pot je opisal v knjigi Mojih sedem svetovnih tekmovanj, ki pomeni velik prispevek k razumevanju in poznavanju športa v Štukljevem obdobju. Leon Štukelj je za svoje dosežke in zavezanost športnim načelom prejel številna priznanja. Med drugim je častni meščan Novega mesta in Maribora.
V	Mariboru živi skupaj s 16 let mlajšo ženo Lidijo, s katero sta se poročila pred 62 leti. Štukelj je tudi najstarejši in že dolga leta aktivni član mariborskega Rotary kluba. Kljub visoki starosti je še vedno sposoben izvesti telovadne elemente, ki jih ne zmorejo tudi 80 let mlajši od njega.
Štukelj je bil leta 1996 v Atlanti na 26. olimpijskih igrah ob stoletnici OI moderne dobe, kjer je na povabilo Mednarodne-
NEKDAJ SMO PISALI...
KAJ PA RAZMERJE DO STARIH SLOVENCEV?
Strašilo o „izdajalcih s krvavimi rokami" je še vedno hodilo okrog. Celo uradno iz službenega mesta titovskega predstavništva je bilo izdano naročilo, naj se z njimi nihče ne druži, ker so „narodni zločinci".
Dobro so vedeli tisti gospodje, da bodo svoje obrekljivke vzdržali le, če bodo mogli vzdržati prepade med starimi in novo prihajajočimi Slovenci.
Zbral in uredil Lojze Rezel]
POPRAVEK
V	46. številki našega lista z dne 20. novembra je treba na 3. strani v nadaljevanju govora na Slovenskem dnevti v 7. vrsti prvega stolpca brati: obsojeni na nesvobodo, in ne na nezvestobo-Prosimo za oproščenje.
ga olimpijskega komiteja sodeloval na slovesni otvoritvi. Bil je eden prvih zvezdnikov otvoritvene slovesnosti, na kateri so mu gostje na čelu z ameriškim predsednikom Billom Clintonom navdušeno ploskali.
Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je letos januarja ob obisku v Mariboru uradno povabil najstarejšega olim-pionika na svetu Leona Štuklja, naj se leta 2000 udeleži otvoritve olimpijskih iger v Sydneyu v Avstraliji. Samaranch je že leta 1987 Štuklja odlikoval z olimpijskim redom (L'Ordre Olympique) za visoke zasluge v svetovnem športu in zvestobi olimpijskim načelom Pierra de Coubertaina.
Ob obisku v Los Angelesu je na olimpijskem stadionu Štukelj zbrani množici prikazal nekaj gimnastičnih elementov in navzoče navdušil z izjemno vitalnostjo in svežino. „Še vedno sem dovolj močan," je povedal po vaji v slovenskem jeziku. Na vprašanje, kako vzdržuje telesno in duševno zdravje, je dejal: „Vsak dan vadim in hodim, zmerno jem in vsak dan spijem kozarec rdečega vina."
Na slovesni skupščini Gimnastične zveze Slovenije (GZS) 6. novembra letos v Ljubljani je Stujkelj odklonil listino za častno predsednikovanje tej športni organizaciji: „Zahvaljujem se vam za to pozornost, vendar pa vam moram povedati, da te časti ne morem sprejeti. Čustveno sem vezan na sokolsko gibanje, ki je bilo ustanovljeno kot odpor proti germanizaciji slovenskega naroda. Sedanja gimnastika nima tega nacionalnega naboja in globlje vsebine, ampak zgolj tekmovalni pomen."
Drugo leto bo Leon Štukelj 12. novembra 1998 praznoval stoti rojstni dan. Osrednja slovesnost - celotno praznovanje bo imelo državni značaj - bo v Novem mestu, kjer bodo pripravili slovesno akademijo, ki naj bi nosila ime A ve triumfator.
Spomladi bo izšla monografija slovitega športnika, Pošta Slovenije bo izdala posebno znamko, Banka Slovenije spominski kovanec, pripravili bodo tudi gimnastično akademijo ter razstave fotografij s Štukljeve življenjske poti, v Dolenjskih toplicah bo razstava s poudarkom na sokolskem gibanju, največji zalogaj pa bo ustanovitev slovenskega športnega muzeja.
Veličasten sprejem je Štuklju v Lau-sanni med letošnjim svetovnim prvenstvom v gimnastiki pripravil presednik MOK Juan Antonio Samaranch, kjer je bila z velikim zanimanjem sprejeta odločitev organizacijskega odbora za pripravo počastitve stoletnice Štuklja.
Grobišča pri Celju
Predsednik Okrožnega sodišča v Celju Andrej Pavlina je pred člani Teharske komisije 17. novembra poročal o dosedanjem poteku preiskave v zvezi z lanskim razkritjem dveh množičnih grobišč na celjskem griču Golovec.
Izvedenci inštituta za sodno medicino iz Ljubljane so na podlagi posmrtnih ostankov in predmetov med drugim ugotovili, da so v grobišču pri gostilni Kakošec ležali posmrtni ostanki 32 okrutno umorjenih žrtev in da so bili ljudje umorjeni pred več kot štiridesetimi leti. Na podlagi tega mnenja je državni tožilec vložil kazensko ovadbo zoper neznane storilce in jih osumil, da so zagrešili vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike. Hkrati je odredil še nekaj dodatnih preiskovalnih dejanj, predvsem zaslišanje osmih in soočenje dveh prič 20. novembra.
Po razkritju drugega golovškega grobišča v neposredni bližini osnovne šole Frana Rosa - zanj domnevajo, da je po številu žrtev veliko večje kot tisto ob gostilni Klukec - pa je državni tožilec Vložil dve ovadbi. Neznane storilce dolži, da so zagrešili kaznivi dejanji zoper človečnost in mednarodno pravo, ki z leti ne zastarata, in sicer vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike in genocid.
Vendar pa so nastopile težave, ki so vse doslej zavrle preiskavo. Najprej so nastali problemi s terenom, na katerim leži grobišče, saj ga je zalivala voda. Potem ko je preiskava stala skoraj leto dni, so sodnomedicinski izvedenci ob ustrezni pripravi terena med 8. in 12. septembrom opravili prva delna izkopavanja posmrtnih ostankov in predmetov žrtev. Kot je povedal Pavlina, so se izvedenci odločili za delna izkopavanja preprosto zato, ker na inštitutu nimajo prostora za pietetno hrambo posmrtnih ostankov vseh žrtev, ki bi jih v grobišču domnevno lahko našli ob celovitem izkopu. Zato bodo preiskavo nadaljevali postopoma, grobišče pa bo ves čas ustrezno varovano.
Člani Teharske komisije so pozvali pristojne, naj obe najdeni grobišči na celjskem Golovcu primerno zaznamujejo. Kar zadeva gradnjo Parka spomina Teharje, V katerem bo tudi kostnica za posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev, pa je predsednik Teharske komisije Janez Lampret omenil predlog, naj bi državni proračun za leto 1998 namenil dokončanju prve od štirih faz gradnje parka 150 milijonov tolarjev.
Posredoval Vinko Levstik
me#.**?* .x r* ~
Zgodilo se je v Sloveniji
KONEC CELOVŠKEGA ZVONA
Vseslovenska koroška revija Celovški Zvon je sporočila, da prihodnje leto ne bo več izhajala. Celovška Mohorjeva družba ni namreč več pripravljena pokrivati veliko denarno izgubo te revije, ki ima premalo naročnikov predvsem na Koroškem.
Glavni uredniki Celovškega Zvona, mag. Vinko Ošlak komentira ozadje tega presenetljivega razvoja in med drugim namiguje, da so v pripravi načrti za novo revijo Mohorjeve. Za Celovški Zvon pa se morda le kaže neka rešitev. In to v tej obliki, da bi odgovornost za revijo prevzele vse tri Mohorjeve, uredništvo se bi pa preneslo v Slovenijo.
AVSTRIJA OVIRA PREHOD AVTOV
Avto-moto zveza Slovenije je zaradi ukrepov avstrijskih obmejnih organov, ki od slovenskih voznikov zahtevajo poleg nacionalnega tudi mednarodno vozniško
dovoljenje, avstrijskemu veleposlaništvu poslala protest. Nove avstrijske zahteve, povezane z veljavnostjo vozniških dovoljenj s 1. novembrom, nimajo podlage, sajv tem času ni začel veljati noben nov predpis. Avstrija pa bi slovensko javnost o teh zahtevah lahko pravčasno obvestila
Z OSEBNO IZKAZNICO PREKO MEJE
Po dogovoru med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom državljani Hrvaške lahko od 14. novembra dalje prestopaj0 slovensko-hrvaško mejo in italijansko-sl°" vensko mejo z osebnimi izkaznicami.
NOVA RATIFIKACIJA
Francoski parlament je 19. novembra ratificiral evropske sporazume s Slovenij0' Estonijo, Latvijo in Litvo. Francoski minis; ter za evropske zadeve Moscovici je ob te) priložnosti ponovil, da je Pariz naklonjen; širitvi Evropske zveze in začetku pogajam z vsemi kandidatkami.
 —         — —   !  ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Pod okriljem Inštituta za domače raziskave je izšla prva izdaja Slovarja nemških izposojenk v slovenskem Jeziku z imenom Arcticae horulae (Zimske Urice), gradivo zanj pa je zbrala Alenka Pirman. Slovar prinaša izposojenke iz nemškega jezika, ki so še danes v rabi v slovenskem pogovornem jeziku, sedaj pa SQ dobile svojo predstavitev tudi v knjižni °bliki. Slovar prinaša 2094 gesel.
LJUBLJANA - Založba Mladinska knjiga je predstavila založniški in pisateljski Projekt Lipa zelenela je pisatelja Bogdana Novaka. Projekt je prva slovenska saga, ki y dvanajstih knjigah prikazuje zgodbo o življenju Slovencev v zadnjih 120 letih. V njej so omenjeni mnogi znani Slovenci, bralci pa lahko v pripovedi velikokrat Prepoznajo svojega sorodnika, znanca ali rodno pokrajino. Prvih nekaj knjig, ki so že izšle, so postale slovenske uspešnice, naslednji deli še nastajajo, zadnja knjiga bo predvidoma izšla leta 2000.
LJUBLJANA - Visokemu življenjskemu in delovnemu jubileju predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnos-
ll	(SAZU) akademika prof. dr. Franceta Bernika, 70-letnici in 25-letnici njegovega prihoda na Inštitut za slovensko literaturo ln literarne vede, je posvečen spominski zbornik, ki ga je na pobudo znanstvenega sveta omenjenega inštituta pripravilo 32 sodelavcev - 21 slovenskih literarnih znanstvenikov ter 11 iz tujine (Nemčije, Avstrije, Hrvaške in ZDA).
BEOGRAD, ZRJ - Slovenska glasbena skupina Laibach je imela v Novem Beogradu izredno uspešen nastop. Športno dvorano so pripadniki beograjske policije dobesedno obkolili že kakšno uro pred nastopom. Za koncert Laibacha so bile ^prodane vse vstopnice, tako da je nji-ov nastop spremljalo okrog 3500 Beograjčanov. Laibach je začel svoj koncert brez Vsakršne napovedi ali vsaj običajnega poprava. Po Maršu na Drini pa se je na °dru pojavil možakar, ki je publiki prebral P'smo, namenjeno „dragim Srbom". ubčinstvo je bilo med branjem tega dokaj 'zzivalnega pisma osuplo. Slišati je bilo ne Preveč burno žvižganje, toda takoj zatem )e Laibach nadaljeval koncert in ta svoje-^stria „provokacija" je minila brez omem-e vrednih protestov.
COTTBUS, Nemčija - Na nedavnem Inskem festivalu, na katerem so prikaza-najnovejšo filmsko produkcijo srednje in Pohodne Evrope, je slovenski film Ekspres
Pres Igorja šterka prejel kar tri priz-nagrado občinstva v vrednosti 1000 ..M, nagrado žirije študentov v vrednos-
ti 500
. mark in priznanje združenja nem-’b distributerjev. Glavno nagrado festi-Vala v vrednosti 12.000 nemških mark je Prejel hrvaški film Kako se je začela vojna na mojem otoku režiserja Vinka Brešjana. KRANJ - v korporaciji Sava so preds-*‘i lep dosežek v letošnji proizvodnji: delali so štiri milijone avtoplaščev za °sebna vozila! To je rekord, dopolnjuje pa °a še odličen rezultat, ki so ga dosegli pri
I	^kih avtoplaščih - milijon do konca leta 1972 so naredili že več kot 51 lik ^°nov te^ radialnih avtoplaščev - to-0 jih Evropa potrebuje v enem letu!
LJUBLJANA - V dvorani slovenskega parlamenta so se 1. decembra na zasedanju osmega nacionalnega otroškega parlamenta zbrali osnovnošolci iz vseh slovenskih občin. Zasedanja otroškega parlamenta so se udeležili tudi otroci iz ljubljanske šole za gluhe in gluhoneme. Na posnetku sta gluhonema učenka in njena prevajalka med zasedanjem.
LJUBLJANA - Folklorna skupina Emona, ustanovljena leta 1967 v Šiški, je v tridesetih letih delovanja predstavila bogastvo in raznolikost slovenskega ljudskega izročila po vsej Evropi, v Egiptu in Koreji ter letos tudi v ZDA; na slovesni akademiji v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se je FS Emona predstavila s programom pesmi in plesov več slovenskih pokrajin ob spremljavi dveh orkestrov, narodnega in tamburaškega, ki sta nastopila tudi samostojno. Skupina ohranja plese v čimbolj izvirni obliki, tudi narodne noše plesalcev so bodisi izvirne ali izdelane po takšnih. Glasbene priredbe in koreografije za plese, ki so jih izvajali, so povečini delo dr. Bruna Ravnikarja.
LJUBLJANA - Založba Vitrum je v angleščini izdala zgoščenko Slovenija'97, namenjeno obveščanju tujine o Sloveniji. Aleksandra Resman iz založbe Vitrum je med novostmi omenila poseben del z naslovom Kulturna dediščina ter del z naslovom Kronologija, kjer so novice iz politike in gospodarstva. V splošnem delu sta dodana segmenta Kultura in okolje, prenovljena Turizem in Znanost in dopolnjeni so segmenti Mednarodni odnosi, Država in politični sistem, Šolstvo, Obramba, Mediji in Policija.
SLOVENIJA IN ŠPORT
LJUBLJANA - Vodstvo tekmovanja Nogometne zveze Slovenije (NZS) je kot organizator tekmovanja v .prvi slovenski nogometni ligi (1. SNL) zaradi izgredov na nadeljski tekmi 15. kroga med NK Maribor Teatanic in Muro začasno prepovedalo igranje tekem na stadionu Ljudski vrt in na igriščih, ki so Mariboru bližja od 50 kilometrov zračne linije. Disciplinski sodnik ni bil prav nič prizanesljiv nogometašem, ki so se „izkazali" z nešportnim vedenjem. Najhuje jo je skupil pomočnik trenerja Ranko Šarenac, ki zaradi klofute sodniku Horvatu ne bo smel opravljati nogometnih funkcij kar pet let. Po mnenju Združenja klubov 1. lige kazen zaslužijo tudi sodniki, ki ne zmorejo obvladati razmer na igrišču ali jih celo sprožajo.
ZANZIBAR, Tanzanija - Damjan Žepič (Emona Merkur) je bil najboljši na triatlonu za pokal Timex na otoku Zanzibar. Žepič je bil najboljši že po 1.500 m plavanja, nato si je po 40 km kolesarski progi privozil še dodatno minuto prednosti. Na
10	km tekaški progi je prednost še povečal in pritekel v cilj več kot 4 minut prej.
GRADEC, Avstrija - V Gradcu v Avs-trii Štajerskem se je začel 15. mednarodni plavalni miting Mc'Donalds Open. Prvi dan so se s štirimi zmagami pohvalili tudi slovenski tekmovalci: po dve sta dosegli Mariborčanka Metka Sparavec in Radov-ljičanka Nataša Kejžar, Mariborčan Blaž Medvešek pa je na 50 metrov hrbtno z izidom 26,88 sekunde dosegel mladinski državni rekord.
SLOVENCI V ARGENTINI
Kot je bilo napovedano, je v petek 21. novembra nadškof v spremstvu mons. Janeza Gril in prelata Jožeta Škrbec ob napovedani uri priletel iz Mendoze. Na letališču ga je pričakala skupina rojakov z dušnim pastirjem Brankom Janom. V imenu skupnosti je nadškofa pozdravil predsednik Slovenskega planinskega društva arh. Andrej Duh.
V	zelo omejenem času so si nadškof in spremljevalca mogli ogledati lepoto bari-loške okolice. Ob osmih zvečer se je pa v farni cerkvi ČudodelTte svetinje - kjer je g. Branko župnik - pričela birmanska maša, kjer so somaševali z nadškofom tudi vsi že imenovani duhovniki. Zakrament sv. birme je prejelo devet mladincev, ki so tako vstopili v versko občestvo kot zreli kristjani. Z ozirom na to je na koncu svoje zelo globoke in bogate pridige, nadškof tudi poudaril, da ta zrelost predpostavlja za te nove člane občestva tudi skrb za ohranjevanje in poglabljanje skupnostnega življenja, in sicer po pozitivnem zadržanju pri reševanju skupnih težav ter odklanjanju slehernega negativnega pristopa pri takih zadevah. Seveda, pozval pa je tudi vse navzoče k sodelovanju za medsebojno sožitje, po krščanski ljubezni in po še nadaljnjem gojenju naših celostnih slovenskih korenin.
Po maši je v farni dvorani bila za vse rojake edina priložnost za osebno pozdravljanje nadškofa, zaradi njegovega komaj štiriindvajseturnega bivanja v Bariločah; nato pa je bila skupna večerja, katere se je udeležilo skoraj sto Slovencev. Udeležil se je večerje tudi bariloški škof mons. Ruben
Frassia, ki je pri svojem nagovoru omenil lep zgled slovenskih družin glede njih krščanskega zadržanja in je to povedal tudi s spoštovanjem naše tradicije; pravzaprav naših, slovenskih korenin ter priporočal, naj tiste korenine in še vse drugo, kar nas Slovence odlikuje, gojimo še naprej. Pri poslovilnem nagovoru je nadškof spet poudaril potrebo po enotnosti v naši skupnosti ter se globoko zahvalil za sprejem in srečanje ob večerji. Navzoče neslovensko govoreče je nadškof prijetno presenetil s čisto in jasno kasteljanščino ter s tako logično strukturiranimi in globokimi mislimi.
Akoravno so večerjo pripravile naše gospodinje, je pa streženje na njej bilo na odgovornosti farne (neslovenske) mladine in kateri naj gre tu še posebno priznanje za lep zgled požrtvovalnosti do naše skupnosti.
Naslednje dopoldne, v soboto 22., je nadškof v Stanu Slovenskega planinskega društva obiskal šolo Jakoba Aljaža, ki mu je priredila zelo lep sprejem in pozdrav. Po obisku in kosilu pri bariloškem škofu mons. Rubenu Frassia so se nadškof in oba spremljevalca podali na letališče, kjer je že čakala skupina rojakov, da izreče nadškofu slovo osebno in po društvenem predsedniku arhitektu Andreju Duhu.
Nadškofov obisk je pri vseh rojakih pustil zelo globok vtis in gotovo je tudi nanovo potrdil narodno-versko zavest. Ta obisk bo še dolgo ostal v spominu nas vseh, kot nekaj edinstvenega in upamo, da se bo ponavljal pogosteje kot dosedaj.
S.Ž.
SQQ0j^CsSK73QXI
GOJU
V	četrtek, 20. novembra, so obiskali Slomškov dom pevke in pevci komornega zbora iz Domžal, ki se mudijo te dni na pevski turneji v Argentini. Obisk je bil namenjen spoznanju slovenskih središč in srečanju z rojaki, pa tudi sprostitvi in aklimatizaciji, saj so prispeli komaj pred dnevi. Zato so prišli v Dom že v popoldanskih urah, uživali argentinsko pomlad na vrtu Slomškovega doma, nekaj časa pa namenili tudi pevskemu študiju. V večernih urah pa so pripravili neformalen pevski nastop ob veliki udeležbi (nad dvesto) rojakov iz vseh okrajev velikega Buenos Airesa.
Domžalski komorni zbor, ki ga vodi Karel Leskovec, je ena od boljših pevskih skupin v današnjem glasbenem slovenskem svetu, letos tudi slavi svojo desetletnico in ima za seboj že vrsto uspešnih nastopov in gostovanj. Za turnejo, v Argentini so oblikovali zbor z zasedbo desetih ženskih in dvanajst moških glasov, med njimi je tudi nam že poznani citrar Tomaž Plahutnik, ki je s svojim izvrstnim izvajanjem spremljave še posebno pož-lahtil pesmi z izrazitim narodnim tonom. Zbor je glasovno uravnovešen in izrazit ter obdarjen z mladostno svežino in dobrimi solisti.
IMST, Avstrija - Slovenska reprezentanca v športnem plezanju se je vrnila s svetovnega mladinskega prvenstva š tremi medaljami. Klemen Bečan je v kategoriji dečkov od 14. do 15. leta starosti postal svetovni prvak v težavnosti, Tomaž Valjavec pa je bil tretji. Valjavec je poleg tega osvojil še srebrno medaljo v hitrosti.
-	Uvodoma je goste pozdravila podpredsednica Slončkovega doma prof. Neda Vesel Dolenc, nakar sta dekle in fant iz zbora duhovito uvajala posamezne pesmi in ustvarjala primerno razpoloženje. Komorni zbor se je predstavil z nasledni-mi pesmimi: Polka je ukazana (Ubald Vrabec), Čej so tiste stezice (Matija Tomc), Kaj pa je tebi ljubica (Karel Boštjančič), Preljubi fantič moj (Radovan Gobec), Oblaki so rdeči (narodna), En starček (Samo Vremšak) in Visoki rej (Lojze Lebič) Pozorni poslušalci so z navdušenim ploskanjem dosegli za posladek še Večerni ave (Anton Foerster), Bodi zdrava domovina (Benjamin Ipavec) in Oj ta mlinar (Luka Kramolc). Ob hvaležnem odobravanju občinstva se je predsednik Slomškovega doma Marjan J. Loboda zahvalil zboru za obisk in zborovodji Karlu Leskovcu izročil spominsko darilo. Nič manj pomemben ni bil družabni del večera, saj so gostje ostali na večerji z odborom Doma, navezavah stike in z družabnim petjem naredili lep slovenski večer v Buenos Airesu.
J.T.
Osebne novice
Poroka: Dne 29 novembra 1997 sta se poročila med mašo v župnijski cerkvi Srca Jezusovega v Villa Ballesterju Lorena Natalija Albreht ter Andrej Peter Rezelj. Za priče so bili njuni starši, Jože Albreht in Magdalena Marija roj. Leskavec ter Alojzij Rezelj in Marinka roj. Mežnar. Poročni obred je opravil župnik iz San Martina Franc Šenk. Čestitamo!
PETEK, 5. decembra:
Prihod sy. Miklavža v Hladnikov dom ob 20,30 uri.
SOBOTA, 6. decembra:
Zaključna prireditev Rozmanove šole ob 18.30, ob 20.30 prihod sv. Miklavža.
Sklepna prireditev Slomškove šole ob
19.	uri, ob 20. uri miklavževanje. NEDELJA, 7. decembra:
Zaključek šole v Carapachayu ob 19. uri, nato prihod sv. Miklavža.
Srečanje v Rožmanovem domu ob 11.30
Zaključek slov. šole na Pristavi in Miklavževanje ob 19,30.
Zaključek Balantičeve šole ob 17. uri, igrica in prihod sv. Miklavža. PONEDELJEK, 8. decembra: Zaključek šole v Hladnikovem domu ob 20. uri.
SOBOTA, 13. decembra:
Slovenska kulturna akcija: Predstavitev pesniške zbirke in odprtje razstave reliefov in risb.
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintiira) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva ' hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N'-’ 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2a B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob ■sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ute (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18, do 20. ure in ob nedeljah, od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 št^ilke— $ 12.-
Slovenska kulturna akcija
vabi na predstavitev nove pesniške zbirke
Tone Rode: Mesto Pristan
in na odprtje razstave reljefov
Tilke Močnik
v soboto, 13. decembra 1997, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 14. decembra, od 16. do 20. ure.
*
GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA SE TRENUTNO ZMANJŠUJE. Od januarja do maja je v Sloveniji proizvodnja prve tri mesece upadla, se aprila okrepila in maja zopet poslabšala. Nekoliko boljše je bilo stanje v predelovalni industriji.
ZANIMIV SEJEM „VAROVANJE" so imeli maja v Ljubljani. Sejem je izpolnil pričakovanja, saj si kar 122 družb predstavilo svoje ponudbe, zanimivosti in novosti. Obiskovalci so si lahko ogledali ponudbe na področju mehanskega, elektronskega sistema, opremo za varovanje trgovin, poslovnih prostorov, stanovanj, hiš in vozil. Med tujimi podjetji je bilo 13 italijanskih, .8 nemških, 8 britanskih in 6 ameriških zastopnikov.
ZANESLJIVI POSLOVNI DRUŽABNIKI so Indonezijci. Slovenija je lani izvozila v Indonezijo za 4,6 milijona dolarjev (zdravila, orodje), uvozila pa kar za 29,8 milijona (premog, les, papir).
LE 200 TON OLJA bodo pridelali letos v slovenski Istri. Zaradi pozebe oljk je bil pridelek pičel. S tem bodo lahko pokrili le petino potreb po oljčnem olju v Sloveniji.
2500 POTNIKOV je v treh mesecih na progi Ljubljana - Sarajevo * Ljubljana prepeljal Adria Airways. Ta proga je ena najuspešnejših.
TOVARNA ZA 21. STOLETJE se imenuje nova tovarna zdravil podjetja Krka. Z naložbo 25 milijonov mark so v Krki uresničili enega svojih ciljnev, da sami naredijo celoten izdelek, od surovine do končnega zdravila.
V	IZVOZ GRE SEDEM DESETIN SLOVENSKIH IZDELKOV. Seveda imamo tudi podjetja (žal jih je premalo), ki izvozijo polovico ali še več svojih iždelkov. Med take uspešne izvoznike spada Stane Jakša, ki zdaj prodaja na tuje trge že 70 odstotkov magnetičnih ventilov. Dela ima več kot dovolj saj trenutno izvaža ventile v 40 evropskih, azijskih, in ameriških držav. O obrtnikih, ki ne uspevajo pravi: „Ali so nesposobni ali pa lenuhi".
TRI DO ŠTIRI MILIJONE LITROV VINA pridelajo v znani ormoški kleti podjetja Jeruzalem vsako leto. Letos praznujejo že 30. letnico uspešnega delovanja. Kl-
VII. Veselica mednarodnih plesov ob
20.	uri na Pristavi.
NEDELJA, 14. decembra:
Ob 12.30 uri članski asado Društva Slovenska vas v Hladnikovem domu. ČETRTEK, 18. decembra: Sanmartinska Zveza žena - mati ima redni sestanek in skromno božičnico. PETEK, 19. decembra:
Srečanje mlajših zakonskih parov z mag. Stanislavom Hočevarjem ob 20. uri v Slovenski hiši.
jub uspešnemu poslovanju pa se srečujejo tudi z vprašanji vračanja zemljišč prvotnim lastnikom. Letos bodo obnovili ob pomoči države trideset hektarov vinogradov.
LIP - RADOMLJE je imel -V letih 1967-1986 izjemno dobre podjetniške dosežke. Potem pa je podjetje začelo pešati in šele zadnji čas se zopet dviga rast. Njihovi najpomembnejši izdelki so stoli, ki so jih lani izdelali okrog 260.000. Največji' del svoje proizvodnje izvozijo na zahtevni ameriški trg, kjer so prisotni že skoraj 40 let.
„POSKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE ŽE DANES" - je bilo geslo celjskega sejma za zdravo življenje z naravo. Sto podjetij je skušalo prikazati kako si je mogoče z naravo pomagati pri lepšanju in preprečevanju zdravstvenih težav. Razne zdravstvene ustanove pa so za obiskovalce pripravile številna strokovna predavanja.
„MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA" - je vodilo tekmovanju, kjer bodo izbrali najlepši in najbolj urejen kraj v Sloveniji. Tekmovanje organizira Turistična zveza Slovenije. Sodeluje 600 krajev.
DOLENJSKE TOPLICE imajo podjetno turistično društvo. Kar tri dni so z zanimivimi prireditvami osvajali občinstvo. Najprej s Topliško nočjo. Na orglarskem večeru so pokazali zažiganje kope, žganjekuho, kuhanje žgancev in jedi oglarjev. Polharji so pokazali razvoj in izdelke iz polhovih kožuščkov, zlasti starodavna pokrivala „polhovke". Občina Šentjernej je razstavila kmetijske proizvode, domačo obrt pa so predstavili pod naslovom „Od zrna do kruha". Pri osrednji prireditvi pa so poleg glasbenih skupin, povorke, sode-. lovali še jadralni padalci in gostje iz Črnomlja, Osilnice in Adlešiči.
RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA je velik v celi Sloveniji. Zlasti se širi na območju Gornje Vipavske doline, ki jo sestavljajo občini Ajdovščina in Vipava. V teh krajih je sedaj že okrog tisoč majhnih industrijskih oz. obrtnih delavnic, v katerih je skupaj 1.200 zaposlenih. Nove obrtne dejavnosti so dobile prostore zlasti v vojašnicah nekdanje jugoslovanske vojske, precej pa tudi v opuščenem velikem kovinskem podjetju Kovinska Ajdovščina.
9940 LITROV MLEKA je namolzel v 305 dneh živinorejec Anton Dolenc iz Ko-bojega na Gorenjskem. To je dosegel s svojimi 39 kravami, primerno oskrbo in prehrano živali.
ZVEZO GOVEDOREJCEV so ustanovi-
li	pred kratkim v Sloveniji. Člani so posamezna društva, ki so povsem samostojna. Ustanovljena krovna organizacija pa bo skrbela za interese teh organizacij pri ministrstvu za kmetijstvo, usklajevala delo strokovnih služb. Stanje slovenske živinoreje se je lepo pokazalo na sejmu v Gornji Radgoni, kjer je bila razstava izredno pestra.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak ■ Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaceion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7,	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion Nc 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual NB 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:.
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime »Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina E-mail: vilko©ciu(iad.com.ar
m—:—
ZA MIRNO ŽIVLJENJE JE POTREBNO MARSIKAJ, TUDI SKRBNO ZAKLEPANJE VRAT...
...denar pa varno in donosno naložen ’ Slogi. Ne odlašajte več! Obiščite nas!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
Šolska kolonija
v domu dr. Hanželiča bo od 27. 12.1997 do 11.1. 1998.
Cena koloniji je $ 330.- (za člane Zedinjene Slovenije 10% popusta).
Prosimo, da otroke prijavite vsaj do 10. decembra 1997 in ob tej priliki plačate polovico. Pri prijavi je treba povedati otrokovo starost in številko dokumenta.
Prijave sprejema pisarna Zedinjene Slovenje, štev. tel. 636-0841
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
1. decembrh 1997
1 dolar	167,71	SIT	tolarjev
1 mafka	94,67	SIT	tolarjev
100 lir___________ 9,64	SIT	tolarjev
T
13. decembra ob 20. uri na Pristavi
VII. VESELICA MEDNARODNIH PLESOV
_--------------------