GOSPODARSKI VESTNIK
ooo^xxxxxxxxx>oooooooooooooo<xxxxx^<x>oeooooooooo(xx}oooooaooooooooooooocKXxxxxxxxxxx>ooooooooooooocxx}ooooooooooooooooooooooooi
g St. 12.	V Gorici, dne 1. decembra 1927.	Leto V
OOOO 30000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
5 Izhaja enkrat na mesec. Stane letno ;; Uredništvo v Oorlcl, Via Carduccl
7. 11. nad. - Uprava v Trstu <3), Via San Francesco d’ Asslsl 16. I. nad.
lO Ur. — Posamezna Številka 1 liro.
Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX.OOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXXX}X>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOCXXXXXX)OOOOOCXXX}OOOOOOOOI
OB KONCU LETA.
Že zopet je mesec december iu in z njim konec leta 1927. Stara navada je, da se ob koncu le1,ta zaključi letni obračun, ki pokaže, kako smo to leto gospodarili. Kar se našega lista tiče, imamo zavest, da smo vse storili, kar je bile v naši skromni moči, da je zamogel naš list nuditi to leto svojim člitaieljem tako pestro čtivo iz vseh panog kmetijstva. Zlasti smo letos posvetili našo pozornost moderni sadjereji z nasadi breskev in drugega sadnega drevja v skle-njenlih nasadih, potem tudi živinoreji in mlekarstvu ter končno tudi vinogradništvu in kletarstvu ter s tem kazali pot živinorejcem in vinogradnikom iz današnjih težavnih časov v boljšo prihodnost. Zelo lepo se je v tem letu razvilo v našem listu poglavje vprašanj in odgovorov. Vsak mesec dobimo od naših naročnikov več vprašanj, na katere odgovorimo deloma v listu, deloma v pismih, k To dejstvo je jako razveseljivo, ker nam dokazuje, da zanimanje ukaželjnih kmetovalcev za naš list vedno narašča. To nam je tudi v zadovoljstvo, ker mi ne želimo samo povečati število naših naročnikov, ampak tudi kolikor mogoče razširiti krog čitateljev lista. Najbolj pa nas veseli, ako lahko ugotovimo, da naši nauki nLso ostali brez uspeha in praktične koristi. Ta zavest nas bodri k novem delu in zastavljanju vseh naših moči, da bo naš list v prihodnjem letu 1928. še boljši iu popolnejši.
S tem geslom prosimo dosedanje naročnike, da ostanejo ne-le še nadalje zvesti naročniki in prijatelji'! našega lista, marveč tudi da pridobijo novih naročnikov. Isto tako prosiimo naše sotrudnike, da nam s požrtvovalnostjo pomagajo še nadalje pri našem težavnem delu.
Srečne božične praznike in veselo novo leto 1928. vošči
uredništvo »Gospodarskega vestnika«.
V Gorici, dne 1. decembra 1927.
NAROČNIKI!
Naročniki, ki niso še poravnali naročnine za leto 1927, so naprošeni, da naročnllno čimprej poravnajo, ker z letom 1928. se bo list ustavil vsem onim, ki bodo z naročnino zastali.
oooooooo
wwwv^~wOOOOOOf >CCXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOCX10C OOOOOOC' 000000txj0000000000000000000c0000cxx>000000c.vx)00000cvv'tx)000cx)0000cx)00000000000
Vrf‘/U POLJEDELSTVU. |^v
OOOOOOOCOOOOOOOO'KJOOOOOOOOOOOOOO>H*>OCVXX CXKXXXOOOOOOOOOOOOOOOOOOGCHXX>0OtKK>OOCX)CXXXXXXK)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOooo<
0fI
,0000000000000000 OOOOOOOC o
GNOJENJE Z APNOM.
Veliko je lakih zemljišč, ki vsebujejo premalo apna, kar je krivo, da so do-tična zemljišča premalo rodovitna. Vča-slih je morda kako zemljišče bogato na vseh redilnih snoveh in le apna mu primanjkuje. Gnojenje takih zemljišč z apnom je posebno važno in koristno, ker nam omogočuje temeljitejše izkoriščanje zemeljske moči ter poveča v veliki meri rodovitnost zemlje. Apno ni samo redilna snov za rastline, ampak vpliva v zemlji tudi na hitrejše prelvaranje rastlinskih redilnih snovi v take spojine in oblike, ki jih rastline lahko vsrkajo. Ob enem dela zemljo bolj rahlo, kar >e zlasti pri ilovici važno. Kolikokrat sem videl delavce na njivah, , ki so z velikim trudom tolkli strjene kepe ilovice, ki so se po oranju napravile. Ves ta trud bi si lahko vsako leto prihranili, če bi dotični zemlji pognojili z apnom. Grude bi se potem z lahkoto dale razbiti in poravnati.
Rastline in odtekajoča voda delajo zemljo čimdalje bolj revno na apnu. Zlasti pa zgubi zemlja dosti apna, če jo gnojimo z amonijakom ali pa kalijevo soljo, ker ta gnojila vplivajo raztapljajoče na apno. Enak ali bolj šibek vpliv na apno ima tudi hlevski gnoj. Če tudi niso te zgube na apnu tako velike, nastanejo sčasoma tudi taka tla, ki so bila pr-
votno bogata na apnu, revna na tej snovi in torej tudi manj rodovitna. Zato ie gnojenje z apnom zelo koristno opravilo, ki bi ga morali naši kmetovalci bolje upoštevati, kakor se je to do sedaj storilo.
V svrho pomnožitve apna v zemlji nam služijo sledeče snovi:
1)	Potrošenje zemljišč v mletim ap-nencom in tudi laporjem, ki vsebuje mnogo apna. Mletega apnenca se rabi 20 kg na ar, (100 m2); laporja pa seveda veliko več. Poboljšanje tal z laporjem je pri nas v navadi v vinogradih.
2)	Potrošenje zemljišč z žganim živim apnom. To apno ima mnogo več apnenca v sebi in deluje tudi močnejše na zemljo in zato ga rabimo polovico manj kakor živega apna, torej približno 10 kg na ar. Žgano apno se uporablja tako-le: Če je apno v kosih, zvozimo v jeseni potrebno količino apna na njivo, ki jo hočemo1 gnojiti..Nato napravimo na njivi več manjših kupcev apna, katere pokrijemo z zemljo. Ko potem apno razpade, ga raztresemo po celi površini. Če je pa apno v prahu, ga pa kar enakomerno po njivi potresemo. Po dokončanem trošenju preorjemo njivo.
Končno omenjam, da se z gnojenjem s Thomasovo žlindro povečuje količina apna v zemlji, ker to gnojilo vsebuje mnogo apna.
II.
O REJI KUNCEV.
Kunčereja v majhnem obsegu je zelo koristna panoga živinoreje. Kunce lahko krmimo s kuhinjskimi in drugimi odpadki v gospodarstvu, kakor z olupki od krompirja in repe ter s štori od ka-puza itd. itd. Poleg teh odpadkov jim polagamo travo, seno, korenje in včasih malo otrobov. Če ne razpolagamo s po-
sebnimi hlevi, se zadovoljijo kunci z lesenimi kletkami, ki si jih napravimo iz starih in rabljenih zabojev, ki jih dobimo — ako jih že nimamo pri roki — prav po ceni pri trgovcih, ki dobivajo robo v njih. Krmljenje in negovanje kuncev pa prepustimo mladeži, ki se navadno prav rada zabava s tem delom. Kunci se zelo naglo množijo. Od dveh plemenskih samic se v enem letu latjkg^zredi 24 mladi-
čev, godnih za zakol. Koliko nedelj se s lem mesom lahko odpravi, ne da bi ga bilo ireba kupili v mesnici in dah zanj lepe denarce!
Kdor drži dve samici za pleme, ta rabi šest klelk. Te kletke naj bodo en meter dolge, 75 cm široke in 65 cm visoke. Te mere, čeprav so se pokazale v praksi kot najprimernejše, ni potrebno upoštevati tako natančno, ako morda nimate ravno takih desk pri roki. Par cm manj, ali par več, to nič ne škodi. Klet-kino dno bodi nekaj na ven nagnjeno, da se bo scalnica odtekate. Še boljše pa je dno, napravljeno iz tet po 1 e,m do IV2 cm oddaljenih ena od druge. Skozi te špranje odpadajo) potem bobki in se cedi scalnica v plitvo in premakljivo korito iz ploščevine, ki se nahaja pod podom iz lat. Preden stran kletke zagredimo z tetami ali z žično1 mrežo, napravimo v njo vratiča. Te kletke postavimo nekoliko od tal pod kakšno šupo ali pa v kak kot v hlevu.
Kunce krmimo pozimi dvakrat in poleti pa trikrat na dan. Zvečer jih malo bolje nakrmimo kakor drugače. Krma naj ne bode vedno enaka, ampak jo je treba večkrat menjati. Tako krmljenje imajo kunci zelo radi in pri takem krmljenju tudi uspevajo dobro ter olstanejo zdravi. Od zelene krme jim najbolj prija nepreveč mlada detelja, potem zeleno listje in splošno zelenjad, ki ni strupena. Vendar pa jih ne smemo preveč krmiti s samo zelenjavo, zlasti pa ne s tako, ki je prašna ali vlažna od rose. Kunci dobijo od take krme slinovko. Kunci jedo zelo radi korenje, peso, repo in krompir. Kuhanemu krompirju ali kuhinjskim odpadkom je zelo priporočljivo primešati malo otrobov. Tako krmo je polagali rajši
vedno bolj suho kakor preveč mokro. Zvečer dajte kuncem dovoljno dobrega sena.
Od kunčjih pasem so najboljši enobarvne pasme, kakor srebrni francoski in nemški kunci ter plavi dunajski, Te pasme niso mehkužne ter občutljive in dosežejo 4—5 kg žive teže. Mladiči so v starosti od pol leta godni za zakol ter tehtajo tedaj dva do dva in pol kg. Razen mesa ima tudi njih koža lepo vrednost, ker so radi lepe dlake prav iskane. Kunci velikih francoskih in angleških pasem, ki sicer dosežejo mnogo večjo težo, so občutljivi in izbirčni ter zahtevajo mnogo boljšo in dražjo krmo. Tudi se !i kunci ne množijo tako naglo, kakor bolj navadni ali gori omenjeni kunci.
En samec zadostuje za oplemenilev deseterih samic. Kdor ima samo par samic, ta si lahko samca v soseščini izposodi, da mu ga ni treba rediti. Samica se spusti k samcu, ko se opazi, da se poja. To se takoj opazi poi sledečih znakih: samica postane nemirna, voha okoli, rije po stelji in nosi slamo v gobčku. Zajka nosi 4 tedne. Najboljše je pustiti samico samo trikrat na leto k samcu, im s:cer v začetku marca, v juniju in v septembru. Samica si začne teden dni pred porodom napravljati gnezdo iz slame in dlak, ki si jih sama seb’ skubi na trebuhu in okoli siskov. Mladiči pridejo slepi na svet in začnejo, ko so tri tedne stari, jesti. Sesati jih je pustiti 8 tednov. Teden po ostavitvi se samica lahko ponovno voldi k samcu. Ko dosežejo mladiči tri mesece starosti, jih je potrebno po spolu ločiti, ker kunci postanejo kmalu god-dni za parenje. Vendar jih ne smemo pariti, preden niso dosegli pol leta starosti.
I.
Naročnikom!
Da se bo vršilo nemoteno razpošiljanje našega lista, so naprošeni vsi dosedanji naročniki, naj ponove pravočasno svojo naročbo za leto 1928.
00000000'VVWKX>e0000000OCX)00CXXX)0CKXXX)<X>0000000000000CXX500C)0<XXXJ00CXXXX)000<K>00000<XX)(X)0000<X)CXJOOO0C>000O00000000000O000C>0C>0000CXXX>000
8oooooooooooockxxxxxx30oooooooooooc>ocx)8	m -m -*-•* u r a	ra-«-« -r ✓ x	g xxxxxxx>oooooooooooooooooooooooooooo5
^ MLEKARSTVO
OOOOOOOOUOuOOOOOOOUOUOOOOOOO JOOOOOOC 8	■“	'	'	'—	’	g •OOOO000000000CXXXX»000OOOCXX50O
00000000000000000000000000000000(^>00000000cxxxxx3cxx>0000000cxxxxx)cx)00000000000000000000000cw.oo000c>00txxxx>000000cx3cxx)c)c)0000
KAKO RAVNAMO Z MLEKOM IN MASLOM?
(Konec.)
V zadnji številki sem podrobno opisal posnemanje in pridelovanje masla na star način brez uporabe poisne-malnika. Zdaj pa hočem opisati posnemanje s posnemalnikom in navesti vse one koristi im prednosti, ki jih nudi ta način pridelovanja masla. Omenjam pa, da je ta članek namenjen v prvi vrsti pridelovalcem masla na domu in ne mlekarnam, ki so radi večjega obrata opremljene še z raznimi drugimi stroji in pripravami.
Posnemanje s posnemalnikom se izvrši tako-le:
Komaj pomolzeno mleko, ko je še toplo, precedimo skozi gosto sito in ga zlijemo v posodo na posnemalniku, ki pa mora imeti zaprt odtok v stroj. Če je mleko hladnejše od 35 stop. C, ga moi-ramo dogreli do te toplote. Ko je posoda na posnemalniku z mlekom napolnjena, začnemo vrteti pogon na stroju. Ko dosežemo za dotiom posnemalnik predpisano hitrost vrtenja, navadno 60—75 zavrtljajev na minuto, odpremo ventil v mlečni posodi in mleko začne teči v posnemalnik. Tu pada mleko v bobenček, ki se neznansko hitro vrti, in sredobežna sila loči v njem smetano od ostalih snovi v mleku. Stroj moramo vrteti še nadalje z enako hitrostjo in po eni cevi začne teči smetana, a po drugi poisneto mleko. Ko smo posneli vse mleko, zlijemo v posodo na posnemalniku nekaj tople vode, ali pa tudi nekaj že posnetega mleka in vrtimo naprej, dokler ne poteče vsa voda iz posode oziroma vse posneto mleko. Ko se potem bobenček ustavi, snamemo raz po-snemalnik vse ploščevinaste dele in bobenček. Tega odpremo' in vse dele dobro operemo v topli vodi in jih dobro obrisane posušimo. Končno omenjam, da moramo posnemalnik pred vsako
uporabo dobro namazati z oljem, ker se drugače kolesje v njem kmalu izrabi in pokvari. S tem je posnemanje končano.
Iz smetane se potem dela maslo na običajni način. Seveda se moramo pri pinjenju dižati navodil, ki sem jih dal že v zadnji številki tega lista. Dodati hočem le to glede uporabne vrednosti raznih sistemov pinj, da je ona pinja najboljša, s katero je mogoče najtemeljitejše izločiti vso mast iz pinjenega mleka. Kar se tiče pa časa, ki je potreben za napravo masla, omenjam toliko, da traja pri vseh sistemih maslanje 20—40 minut in ne manj.
Posnemalnik in pinja znamke »DIABOLO«.
V spopolnitev svojega članka, vam predočujem v sliki in kratkem opisu nov mlekarski stroj, ki predstavlja zelo posrečeno kombinacijo posnemalnika s pinjo. Pri tem stroju, ki je švedske znamke »Diabolo«, pa rabimo ono posodo, ki pri posnemanju stoji na posnemalniku, pozneje pri pinjenju za pinjo. V to svrho jo je treba le sneti s posnemalnika in deti jo na strojček za vr-
ienje pinje. To se prav lepo vidi na tozadevni sliki. Tu vidimo na naši levi posnemalnik, s katerega je vzete gospodinja posodo, da ,jo dene na strojček za vrtenje, ki se nahaja na naši desni. Pri tem stroju se vrti pinja, a lopata stoji na mestu. Delo s tem strojem je zelo olajšano in z njim se dobi zelo okusno in higijenično maslo.
Po pinjenju se maslo lepo zgnete in s pomočjo modelov iz javorjevega lesu se mu da lepa in okusna oblika. Tako pripravljeno in v prozoren papir zavito maslo pride na trg, kjer se mnogo teže in draže proda kakor navadno maslo v štrucah.
Končno podam še par podatkov iz prakse, ki najbolj jasno pričajo o koristnosti posnemanja s posnemalmkom.
Gospodinja A. stavi kisat vsak dan v letu 18 litrov mleka in iz posnete smetane napravi letno 125 kg masla, ki ga proda po poprečno 12 lir za kg, in izkupi zanj 1500 lir. Njena soseda B. pa po-snemlje isto količino enako tolstega mleka dnevno s posnemalhikom in napravi iz posnete smetane 157 kg masla, ki ga radi boljše kakovosti in višje tržne cene, ki jo ima tako maslo, proda po 14 lir za kg in izkupi zanj 2200 lir. Torej za celih 700 lir več. Toliko pa ne stane niti srednje velik posnemalnik za domačo rabo in zato se je nabava posnemalnika že v enem letu več kakor izplačate.
)ust Ušaj.
rO0000000O0000<X)000Or>o0000OOrvVX500000CXX>00O0000000<XX)000000000C)00000C>0C)O0OC>00OCXXXX)0 0OOOOOO00OO0C>OO000OO0000000O00C»000C)0C»O0000O0O0Q
X,___________
$000000005	flooooooooč
VINOGRADNIŠTVO.
Sooooooo« g	Boooooooofi	^
SooocooooB s 000000005 V JL. 1 ^ J	I-Zl.’ JA j 1. '	. 5000000005 jooooooooj
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooc 00000000 x>oooooooooooooooooooooo00000000000000000000000000600000000600000000000000000006
TRSNI KAPAR.
Trsni kapar, ki se v znanstvu imenuje Pulvinaria vitis ali tudi Coggus vi-tis, se je v zadnjih letih pojavit v večjem številu na naših trtah, katerim prizadeva občutno škodo. Škodljivca prištevamo k ščitastim ušem, ker ima na sebi ščit rjave barve. Njegov način življenja je sledeči: Oplojene samice prezimujejo na eno in dvoletnem lesu in sicer v številnih skupinah. Tu se nepremakljivo tiščijo na trsnem lubadu. Tudi spomladi zapusti le malokatera samica svoje mesto, skoraj vse ostanejo na istem mestu do svoje smrti? Ko spomladi postane bolj toplo, se zbudijo te samice iz zimskega spanja ter zasadijo svoj rilček v lubad in začnejo srkati sok iz trte. Ob enem začnejo tudi rasti in dosežejo v maju V2 cm širokosti in sličijo tedaj po velikosti in podobi zrnu pražene kave. Proti koncu meseca maja začnejo te samice nesti številna jajčka. Ob enem izločajo izpod ščita zlasti od zadaj velike množine puha, ki služi v zaščito jajčk pred vremenskimi nezgodami in mrazom. Tega puha izločajo te živalice toliko, da
dvigne ta puh ščit od lubada in le pri glavi, kjer samica tišči svoj rilček zarit v lubad, se še tišči ščit trsnega lubada. Iz teh jajčk se kmalu izvalijo ličinke, ki se napotijo na liste, kjer se hranijo s srkanjem soku. Tudi ličinkam zraste kmalu manjši ploščati ščit in napadeni listi izgledajo, kakor da bi bila njihova zgornja stran posuta z luskinami, ki sličijo krastam. Tu se v avgustu izvrši parenje in oplojena samica zleze na lubad, kjer prezimi, dočim samci poginejo.
Škodo prizadeva trsni kapar zlasti na špalirjih in latnikih. Močno napadene trte začnejo zelo pešati in rodijo le malo.
Priroden sovražnik in pokončeva-lec trsnega kaparja je tako zvana »pika Polonca«, katera potega svoja jajčka v ščitaste uši. Iz teh jajčk se izvalijo ličinke, ki začnejo razjedati uš.
Zatiranje trsnega kaparja je najlaže izvršljivo v zimskem času. V to svrho se raztopi 7 kg Antiparassita v 100 litrih vode in se trte s to raztopino temeljito poškrope ali pa namažejo s čopičem.
U. J.
00Q0CMX>0000CH^0rK>^>rMTr^>r>nnr^nnor«Oo€XXXXX3CXXXXXXX)0o00OQ000oQoQQC>00QQQQ00000CX300O00C>00 XXXKXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO XXXXXXX'OOOOOOOO
|llJe^Bxs lij KLETARSTVO. |«j ežeEs® |«j
oooocx?ooooocooooooooooo^oooo .xxxxxxMX30ooooooooooooooooooooocx)ooooooooooooocoocx)ooooooooooooooooooootKxxxxxx)oooooooooocxx)OocOOOOOOOO
PRVO PRETAKANJE VINA.
Vsako teto je naš list ob tem času pisal v daljšem članku o prvem pretakanju vina. Zato hočemo letos le bolj na kratko ponoviti, kar smo druga leta bolj natančno in popolno razložili.
Prvo pretakanje ima namen ločiti drožje od čistega vina. Zato moramo pri pretakanju paziti, da ne pride nič drožja in motnega vina med pretočeno vino. Da bi pa bilo vino čimbolj čisto in da bi se drožje čim kompaktnejše vsedlo na dno soda, moramo upoštevati sledeča važna navodila:
1.	Skrbeti moramo za primerno toploto v kleti, ker v mrzli kleti vino počasi zori in se tudi kasno učisti. Če se vkljub temu učisti, se pa spomladi, ko se toplota v kleti zviša, zopet zmolit.
2.	Pretakanje je izvršiti najbolje ob tepem in tihem vremenu in nekaj dni pred pretakanjem je po možnosti odpreti po noči okna v kleti, da se vino premrazi, ker to vpliva ugodno na uči-ščenje vina.
3.	Teden dni pred pretakanjem je dodati vinu 8—10 g metabisullfilta na vsak hi vina. Ta snov se stolče v prah, zveže v tenko platneno cunjico in obesi ped globoko v vino.
S prvim pretakanjem hočemo tudi doseči, da se vino prezrači. To se pravi, da zgubi nekaj ogljikovega plina ter ga zamenja s kisikom, ki se pri pretakanju spoji z vinom. Da čim bolje in popolnejše dosežemo ta namen, se moramo, ko' vino prvič pretakamo, 'Ozirati na to, da se vino čimbolj prezrači in speni. To dosežemo s pretakanjem na pipo, katero odpremo na ta način, da vino iz nje na široko teče.
Ne odlašajte preveč s pretakanjem, ker prekasno pretakanje je večkrat vzrok, da se vino pokvari, ker izgubi preveč kisline in tudi drožje se začne lahko kvarili, kar povzroča potem za-
vrelico. Najboljši čas za prvo pretakanje je mesec december in januar.
Uredništvo.
O POČRNENJU IN PORJAVENJU VINA.
Ti sta dve različni vinski napaki. Velika razlika je tudi v načinu zdravljenja med eno in drugo napako. Zato je zelo potrebno, da znamo te dve napaki ločiti in z vso gotovostjo ugotoviti, kateri izmed teh napak je podvrženo vino, ki menja barvo. V to svrho nalijemo kozarec z vinom in ga postavimo čez noč nepokritega na zračno mesto. Drugi dan pogledamo vino in ugotovimo barvo. Če je vino postalo rdečkasto zagasite barve, je podvrženo rjavenju, če je pa postalo črnikasto, podobno kakor da bi bili vlili vanj kaj tinte, je vino podvrženo počrnenju.
Zakaj počrni vino in kako se vino popravi?
Vino rado počrni, če vsebuje malo kisline poleg večje množine železnih soli in čreslovine. Železo vsebuje vsako vino v prav majhnih količinah. Množina železa se lahko v vinu tudi poveča, če pade v sod kak železen predmet, recimo žebelj ali pa radi tega, če niso železni ddli v vraticah od soda dovolj pokriti z lesom ali smolo. Velikokrat pa počrnijo vina, ki so izgubila precejšnjo količino svoje kisline, bodisi umetno pri razkisanju skisanih vin z apnenim karbonatom, bodisi radi predolgega ležanja na drožjih ali pa tudi radi bolezni, zlasti radi tega, če so zavrela in se zbirsila. Vino navadno počrni šele, ko pride dovolimo z zrakom v ddtiko, kar se zgodi po pretakanju ali pa če sod ni poln.
Počrnela vina se popravijo najenostavnejše z dodatkom 40—60 g .citronske kisline, ali pa na sledeči način: Vino je pretočiti in pri tem dobro prezračiti. S tem vino še bolj počrni, a se potem sa-
mo zopet učisti. Če se pa hoče uči-ščenje pospešit1, se vino umetno izčisti s prahom »Julliene«.
Zakaj vino porjavi in kako se popravi?
Porjavemju so podvržena beila in črna vina. Zlasti kaj rada porjavijo ona vina, ki so bila napravljena iz gnilega grozdja in pa tudi taka, ki so pokipela na tropinah. Znano je, da zmaščeno grozdje na zraku prav kmalu porjavi, čemur je posledica porjavelo vino. Zato ne smete nikdar puščati dolgo tropin v stiskalnici in tudi morate skrbeti, da se iz kipečega mošta v glavnikih tropine ne dvignejo na vrh. Prav odlično sredstvo, ki gotovo prepreči porjavenje vina, je kalijumme-tabisulfit v količini od 7-12 g na vsak hi vina. Kako se to sredstvo uporablja, je naš list že večkrat pisal. Pa tudi zadim-Ijenje sodov z žveplom, preden jih na-
polnimo, je zelo koristno. Zlasti če je bilo grozdje gnilo, naj se to nikdar ne opusti.
Vino začne rjaveti od površine navzdol, kar je najlaže spoznati, če pustimo vino v odprtem kozarcu. Sgasomu porjavi vse vino, postane plehko in prazno in na dnu se vleže nekaj goščave, a na površini vina se napravi neka mrena. Končno se vino samo zopet učisti, a zgubi veliko barve, če je bilo črno; če je pa bilo belo, ostane tudi nadalje nekoliko bolj zagasite barve. Zato ta napaka prizadene mnogo večjo škodo črnim kakor belim vinom.
Če je vino že porjavelo, ga pretoči v zažveplan sod, ali mu pa dodaj pred pretakanjem 10 — 12 g metabisulfita na vsak hi vina. Potem čisti vino s kazeinom ali z želatino.
U.
X>OOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO JOOOOOOOOOOOOOO« OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO JOOOOOOO V'000000OOOOOO^OOOO^vior OOO' OOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOO
|	l SADJARSTVO f !	|
OoOOOOOCOOOOOOOOJoSoOOOOOOODOOO OO' OOOC 00000*xj0000c00000000000000000000000000003000000c 0000')000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
ZIMSKA DELA V SADOVNJAKU.
V sadovnjaku je po zimi dosti opravila in dela. Po zimi imamo tudi za taka dela do volj časa. Zato izvršimo marsikatera dela v sadovnjaku že pozimi, čeprav je morebiti za to in ono delo tudi spomladi ugoden čas. Zimska dela v sadovnjakih so v glavnem ta-le:
1)	Ko nastopijo prvi mrazi, začnejo lesti iz tal na sadno drevje metuljčki ženskega spola od znanega škodljivca pedi-ca ali zmrzlikarja. Samica tega metuljčka ne more leteti, ker ima za letanje preslabo razvita krila ali perutnice. Zato more le plazeč se po deblu priti iz tal na drevesa. Na sadno drevje zlasti pa na črešnje leze pa ta samica zato, da odloži svoja jajčka v lubadne razpokline na vejah. Iz teh jajček se izvalijo spomladi, ko drevo dobro ozeleni, male gosen-čice, ki se v svoji veliki požrešnosti spravijo nad zeleno listje. Če se pojavijo v velikem številu, ogolijo drevo. Te go-senčice so umazano zelene barve in lazijo na podoben način, kakor kadar me-
rimo z roko kak predmet s pedjo. Zato jim pravimo pedio ali tudi mera. Ker torej samica leze na drevo po deblu, ji dohod na drevje lahko preprečimo. To napravimo najlaže s tem, da pred zimo namažemo okoli in okoli debla v širini enega decimetra obod debla na kakem gladkem mestu z gosenčnim lepom, ki ostane dolgo tekoč in* lepljiv. Čez ta lepiv pas škodljivec ne more na drevo.
2)	Ob tepem in ne preveč mrzlem vremenu vzamemo s seboj v sadovnjak eno dobro žagiico, škarje, ostro nabru-šen nož in ščetko (krtačo) iz jeklene žice ali pa mesto te strguljo. Z žagico odžagamo vse suhe, polomljene ali drugače oslabele veje in tudi vse take, ki radi svoje nepravilne rašče preveč visijo, se morebiti križajo in drrnejo z drugimi vejami, ali pa stoje drugače preveč gosto in ne puste zraku in svetlobi med vejevje. Odžagati pa moramo vse veje tik v pazduhi, torej na mestu, kjer se odcepijo od debla ali druge glavne veje. Tore) pri odstranitvi vej ne smemo puščat, štorov ali čokičev. Rez, ki je pri žaganju
nastal, zgladimo z nožem. Dobro ga je hidi namazati s tri odstotno raztopino «Antiparassita» v vodi. Manjše im šibkejše veje odrežemo lahko s škarjami. Ko smo to storili, ostržemo s pomočjo ščeti iz jeklenih žic ali pa s strguljo ves morebitni lišaj in mah raz veje in deblo.
3)	Ko smo gorenji dve leti opravili, 'pcškrcpimc drevje in sicer vse nadzemeljske dele to je vejevje in deblo z raztopino «Aniiparassita» v vodi. «Aniipa-rass'iit», ki je posebno prepariran drevesni karbolinej in slioi tako zvamemu dendninu, arborinu itd., se rabi za hruške in jablane v količini od 10—15 kg, za ostalo sadje pa samo 6—7 kg na sto li trov vode. Raztopina se napravi popolnoma enostavno. Vzame se lesena orna, ki jo rabimo drugače za napravo modre galice in med odmerjeno količino čiste vode se pomeša odmerjena količina »Antiparassita». S to raztopino se po-škrope s pomočjo škropilnice vse veje, dočim se deblo in debelejše veje namažejo s člcpičem. «Antiparassil» se rabi v mesecih december, januar in februar, oziroma tudi v marcu, če ni drevje še nič pognalo. «Antiparassit» prodaja Slov. kmetijsko društvo v Gorici im ivrdka «Vinoagraria». Po škropljenju se mora takoj celo škropilnico prav dobro oprati, zlasti pa vse njene dele iz gumija, ker «Anticarassit» razjeda gumi.
4)	Ves prostor, v kolikcr se nahaja pod drevesno krono, posujemo s hlevskim gnojem in ga prekopamo na eno orodje globoko ter zasujemo s to zemljo raztreseni gnoj.
Just Ušaj.
PREGLED SKLENJENIH SADNIH NASADOV NA GORIŠKEM.
Gospod dh. Vallig, vodja sadjarskega in vinarskega oddelka pri potovalni kmetijski šoli v Gorici, nam sporoča, da je pregledala posebna komisija vse one sadne nasade v Vipavski dolini in v Brdih, katerih lastniki so prosili na osnovu razpisa goriške kmetijske potovalne šole za tozadevne nagrade. Gospod doktor, ki nam je obljubi daljše poročilo v na-
šem listu, nam piše tudi, da je bila komisija z uspehi, ki jih je beležiti v naši deželi v zadnjih letih na polju modernega sadjarstva, zelo zadtovoljna.
SADJARSTVO V BRDOVITIH LEGAH V ROMAN1JI.
Drugi dan našega izleta v romansko pokrajino smo uporabili za ogled sadovnjakov v brdovitih legah. Kar smo tu videli, je zelo zanimalo vse izletnike, kajti lege, v katerih se nahajajo tamošnji sadovnjaki povsem sličijo' legi naših zemljišč. Ob enem so se prepričali, da je to, kar se pri nas od zato poklicanih činileljev potom kmetiskega urada in strokovnega časopisja uči in propagira, edino prava pot, ki bo v stanu dovesti naše sadjarstvo do iste visoke stopnje, ng kateri se nahaja sadjarstvo v teh krajih.
Ogled posestva grofa Pasolini v Mote-ricco d’Imola.
Pod vodstvom tehničnega vodje kmetijske šole v Imoli, gosp. Gaibe in oskrbnika gosp. P. Castellari-ja smo si na hitrico ogledati to veliko posestvo, ki zavzema površino 211 ha.
Na tem posestvu se največ gojijo trie in sadno drevje in sicer največ breskev. Tu smo videli 5 ha velik nasad breskev, ki se vzpenja v brdo. Tu se gojijo sledeče vrste: Amsden, majski cvet in Triumf. Razdalja je 4>/2 m drevo od drevesa v peterckotu. Pridela se poprečno 35 kg breskev na drevo. Gnoji se z 80 dkg kokošjega perja na vsako drevo. Kokošje perje se kupuje v Romahiji pri veletrgovcih s kokošmi, ki vsako leto zakoljejo več miljonov teh živali in jih oskubijo. K temu gnojilu se prida še 15 dkg 'Thomasove žlindre in 7—8 dkg kalijeve soli na vsako drevo. 7. omenjenimi gnojili se pognoji vsakemu drevesu, ko se vsadi. Vsako drugo leto se pa pognoji vsakemu drevesu s 'H kg kokošjega perja. Ob enem se izvrši vsako drugo leto gnojenje s zelenim gnojenjem. V to svrho se rabi bob.
V svrho zelenega gnojenja se oseje v septembru cel sadovnjak z bobom, kateremu se pognoji s superfosfatom, pepelom in kalijevo soljo. V marcu mesecu naslednjega leta, se bob podor je. Ta način gnojenja je za kraje, kjer primanjkuje gnoja in za visoko ležeča zemljišča, bodisi za sadovnjake, ali za vinograde zelo priporočljiv, ker ne le, da s takim gnojenjem štedimo na gnoju, ampak tudi odpade drag dovoz, gnoja v tako visoke lege. Zato bi se morali tudi pri nas lotiti kdaj takega gnojenjp.
odstranitev se ponavlja vsakih 14 dni. V sredini junija se prične že z odščipa-vanjem in krajšanjem premočno poganjajočih vršičkov. V začelku julija, ko so se že pobrale zgodno zoreče breskve vrste Amsden, se pri drevesih te vrste začne z glavnim obrezovanjem. Takp obrezovama in oskrbovana drevesa rodiijo več ali manj vsako leto in ostanejo dolgo zdrava in čvrste rasti. Ti kraji so slično kakor naši pogosto obiskovani od toče, toda niti to dejstvo ni moglP ovirati razvoja tamkajšnega sad-
Naši izletniki pred kmetijsko šolo v Imoli.
Kako se na posestvu grofa Pasolini obrezujejo in oskrbujejo breskve?
Ni mogoče govorili o kakem racionalnem in modernem pridelovanju breskev, ako se drevje poleti, ko je še zeleno, ne obrezuje.. Na lem posestvu se začne z obrezovanjem breskev že v sredini maja. Tedaj se odstranjujejo vsi nerodovitni vodeni poganjki, ali panker-ti, ki poženejo iz starega lesu in po nepotrebnem črpajo moč iz drevesa. Ta
jarstva. Baš v tem letu je bil ta sadovnjak prizadet po toči in oskrbnik posestva nam je kazal, kako so om po toči obrezali vsa drevesa ter s tem zmanjšali škodo. V močno sušnih letih se poleti breskev le malo, ali nič ne obrezuje.
Pridelovanje sliv vrsle Burbank na posestvu grofa Tazzoni-ja.
Na tem posestvu smo opazili, da se poleg breskev goji tudi mnogo sliv vrste Burbank. Gospod Silimbani, dolgoletni
oskrbnik tega posestva, je zelo hvalil in oboževal to slivo. Ta sliva da tudi v br~ dovitih legah kaj lepe pridelke in ne redko je najti drevo, ki da v enem letu več kakor 50 kg sadu. Poprečno se pa pridela na vsakem drevesu 50 kg sadu. Cene temu sadu so vedno dobre in to leto so' bile še višje, kakor od nekaterih vrst breskev. V brdovitih legah gojijo to slivo v obliki kotla to se pravi brez srednje veje. Deblo je visoko 1 meter. Cepijo jih na slivo plemena mirabolane (Prunus mirabolana). Na deblih smo o-pazili povsod lepive pasove, ki preprečujejo dohod mravljam na drevesa. V to svrho se rabi amerikanski lep znamke »Tree Tamglefoot«. Vsa sadna drevesa na celem posestvu se škropijo pozimi dvakrat s 4—5 odstotno raztopino železne galice v vodi. Končno omenjam, da smo na tem posestvu fotografirali eno breskvovo drevo, o katerem trdi oskrbnik, da je staro 70 let.
Naši sklepi.
Preden zaključim opis vsega onega lepega, koristnega in dobrega ob pri-
liki našega izleta v Romanijo, naglašam, da smo prišli vsi do prepričanja, da se naše sadjarstvo nahaja že na pravi poti in da se bo prej ali slei nahajalo na isti stopnji razviitka in naprednosti, na kateri se nahajajo sadovnjaki v brdovitih legah v okolici Imole. Naši najboljši, ah na žalost, še majhni nasadi, ne zaostajajo na razvitku in rašči prav nič za onimi v tej okolici. Obsežnost tamkaijšnih nasadov je pa vsekakor vplivala spodbujevalno na naše izletnike, ki so vsi sklenili, da povečajo svoje nasade, katere hočejo oskrbovati1 in obdelovati po vseh pravilih modernega sadjarstva. Omenjam tudi, da mi je gospod Casteltari pisal pismo, katerega zaključuje s temi besedami: »Naznanite vsem Vašim izletnikom, da sem bil vzhičen radi njihovega posebnega zanimanja, ki so ga očitno kazali za moje nasade, ki še toliko potrebujejo izboljšanja«.
P. Vallig.
OOOOOOOC OOOOOOOG JOOOOOOO	OOOOOOOOOOOO JOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
KAKO PREZIMITI VRTNICE?
Kraljico cvetlic, nežno vrtnico je človek po sto letih velikega truda vzgo1-jil iz. bodečega šipka (biričja, Šiškov). Kakor pa so pradedje trdni, tako rahla je požlahtnjena vrtnica. Šipek prenese z lahkoto naše zime, dočim vrtnice nepokrite pomrznejo. Sicer so nekatere tudi neobčutljive za mraz, kakor razne ža-lujke, pa tudi grmičaste, ki prezimijo, ne da bi jih bilo treba kriti. Večina, in med temi najlepše, pa so silno občutljive, tako da brez primernega varstva pomrznejo, kajti prenesejo mraza samo kvečjemu 4—6 stopinj; navadno pa je že pred snegom hujši mraz. Pazimo torej, da časa ne zamudimo, a tudi, da jih ne vzimimo prezgodaj. Bo,1 je je seveda prezgodaj ko prepozno, navadno koncem oktobra ali začetkom novembra.
Nič ^ažjega pa ni, kot prezimiti vrtnice; vendar pa ne pozebe nobenih cvetlic toliko kot ravno — vrtnic, lo pa samo radi nevednosti in malomarnosti.
Nizke, grmičaste vrtnice malo prirežemo in jih nato dobro s prstjo obsujemo. Na vrh še lahko položimo kratke smrekove veje.
Drugače postopamo z visokodebelnimi vrtnicami. Deblo je divjak, neobčutljiv za mraz, tega ni treba varovati. Glavno je — žlahtni del, vrh, ta ne sme biti izpostavljen mrazu. Pritisnemo ga torej k zemlji, kjer ni tako hudega mraza. Tudi sneg je topla odeja, saj vendar varuje žita itd.
Prigodilo se mi je že, da sem pozabil pokriti vrtnico. Zapazil sem to šele, ko je že ležal sneg na debelo. Mraz še ni bil hud. Vrtnico pripognem v
sneg ter jo obtežim z drvetom. Na krono namečem snega. Izvrstno je prezimila in ni pozebla.
Vrtnico pripognemo do tal; ako bi bilo deblo bolj staro in bi se ne dalo lahko pripogniti, odstranimo nekaj prsti i nad koreninami. Preje poskusimo, na katero stran se vrtnica rajši nagne. Ni to vseeno, ker sicer jo lahko odlomimo. Pod krono položimo nekaj smrekovih vej, med krono vtaknemo nekaj brinje-vih vejic, ki branijo, da se miši ne ugnezdijo in ne oglodajo krone, kar se cesto zgodi, ako pokrivamo vrtnice z gnojem ali slamo. Krono pokrijemo zopet s smrekovimi vejami. Nazadnje pa namečemo na veje prsti, ki bo tlačila vrtnico k tlom, da ne vstane, ob enem jo pa varovala pred mrazom, '[‘ako ostane krona vedno zračna, in je vendar v zemlji varna pred mrazom. Vse drugo stori sneg.
Ta im oni svetuje napraviti v zemljo jamico ter pokopati vanjo krono, drugi zopet hoče deblo imeti pokrito z žle-f bom iz desk itd. Prepričal sem se, da vsega tega ni treba. Deblo je trpežno dovolj, v prsti pa krona rada gnije, posebno ako je zemlja mokra in ni mrzla. Zapazili sem tudi že, da marsikdo zavije krono v slamo ali seno, ne da bi vrtnico pripognil do tal. Tako pač vrtnic ne varujemo mraza! V zraku je pozimi vendar do 20 stopinj in še več mraza! Seno ali slama tega ne more odvrniti. Pod snegom pa mraz ne gre pod 5—6 stopinj. To si treba zapomniti!
Marsikdo se boji, da bi debla vsled debelosti ne odlomil. Prazen strah! Imam vrtnice žalujke, nad 2 m visoke, s 3 — 4 cm debelim deblom, ki jih pripognem vsako jesen brez škode. Treba je samo malo razumevanja, nekaj ročnosti in prave ljubezni do’ vrtnic, pa se bo vse dobro obneslo.
Pripis uredništva. K pričujočim navodilom b’i pridjaT. še sledeče: Pri nas pogine vsako zimo največ vrtnic vsled nevednosti. To ve pač vsakdo, da je tre-
ba vrtnice čez zimo pokriti. Toda kedaj in kako, to je drugo vprašanje. Veliko vrtnic se uniči ali. vsaj oslabi vsled prezgodnjega in nepravilnega pokrivanja. Vrtnice, in sicer tudi najbolj občutljive, prenesejo brez škode nekaj stopenj mraza. Torej se ni treba bati, da jih pomori kaka oktobrska slana. Kolikokrat režemo z 'niih najlepše cvete še novembra, kljub temu, da jih je ujela že večkrat huda slana. Vrtnice kaj nerade odvržejo listje in ako jih pokrijemo (morebiti z zemljo), v tej obleki, se pozimi takore-koč zaduše in zgnijejo. Ta rastlina hoče zračno in suho odejo, s katero pokrijemo tik pred hudim trajnim mrazom. Čas in odeja za končno pokrivanje se ravna po podnebiu. V okolici Gorice in Trsta vrtnic sploh ne pokrivajo, na Vipavskem zadostuje lahka odeja proti koncu novembra. Na Notranjskem in sploh po mrzlejših krajih z dolgo hudo zimo >e treba vrtnice prej in bolje pokriti.
Da bo s pokrivanjem na vse strani prav, ravnajmo tako-le: Pozno na jesen, kakor pač kaže vreme in odločuje podnebje, odvežemo vrtnice od palic in jih položimo na tla. Potem jih pa pustimo, dokler le mogoče, nepokrite. Če medtem zapade večji sneg, tem bolje. Vsekakor pa imejmo pripravljeno odejo, in sicer smrekove veje in listje. Kaj boljšega v tem oziru pač ni. Pod in na vrh krone smrekove veje, potem pa primerno plast listja — to je idealna odeja. Ako vržemo navrh še par lopat lahke zemlje, nič ne de. Debelost odeje naj se ravna vedno po podnebju dotičnega kraja in pa tudi po občutljivosti posamezne vrste vrtnice.
Ako je zamedel sneg nepokrite vrtnice, imejmo odejo shranjeno, za slučaj, da bi sneg prezgodaj skopnel in se je nadejati še hudega mraza. Samo z zemljo odevati vrtnice sploh ni dobro, zlasti pa ne, ako je zemlja težka in mastna ilovica. — Najbolj se je bati zim brez snega.
Po »Slov. Sadjarju«.
OOOCK XXX) OOOOOOOO 0CXXXXXXXXXX50000OOOCXXXX) OOOOOOOO OOOOOOOO OOCXXXXXJ OOOOOOOO OOOOOOOOOCXX3 CXXXXXXJO oooooooo oooooooa
KMETIJSKI POUK.

Kx)000000cxxxxxxx)00cxxxxx5000000000000000000000000£xxxxxxx)0000(xxxxxxx)0000000000000000<xxxxxx>000000000000000000000000000000000
PAR VPRAŠANJ GLEDE SOCIALNIH ZAVAROVANJ.
Radi številnih in v najširše ljudske kroge posegajočih socialnih zavarovanj premnogo naših kmelov ne ve, koiero obvezno zavarovanje • zadeva njegov slan ter radi tega tudi ne ve, za kak namen plačuje potom davkov nekatere obvezne prispevke ter katerih prednosti izvirajočih iz obveznega zavarovanja se ima poslužiti. Tudi na naš list so se že pogosto obrnili razni naši bravci z raznimi vprašanji tičočimi se obveznih zavarovanj kmečkega stanja. Odgovarjamo za danes čisto na kratko na razna la vprašanja.
1.	Ne obstoja za mašega kmeta posestnika nikako obvezno zavarovanje proti bolezni; tudi za kmetske in gozdne delavce ne obstoj’a zavarovanje proti bolezni.
2.	Ne obstoja nikako starostno zavarovanje za kmete posestnike. Obstoja pa obvezno starostno zavarovanje
za kmečke dninarje in sploh kmečke delavce z gotovo plačo. Zavarovalni prispevek se plačuje bolniški blagajni. Ker je kontrola kmečkih dninarjev in delavcev težka, da skoraj nemogoča, se praktično obvezno starostno zavarovanje glede kmečkih dninarjev in delavcev ne izvaja.
3.	V naših krajih obstoja pa obvezno zavarovanje kmetov proti nezgodam na kmetskem delu. Zavarovani so vsi kmetje in sicer delavci, gospodarji in člani njihovih družin od 12 pa do 65 let. Zavarovalni prispevek morajo plačevati vsi kmetje v obliki male doklade na zemljiški davek. Nezgoda in nesreča na poljskem delu naj se nemudoma prijavi občinskemu zdravniku. Pravica do zavarovalnine poteče po enem letu. V eni izmed prihodnjih številk našega lista bomo spisali večji članek o tem velevažnem zavarovanju. Opozarjamo pri tej priliki na jako poljuden članek o tem zavarovanju v letošnjem Koledarju za Istro Fra-nina in Jurina.
ooooooocooooooooooocwTooooocxxxxx)oooocx)oroooooocxoooooorocxxxyxx>rooooc)ooooooocxxx-cx)cxxxxx)00oooooocxx-oocxx oooooooooooooonooooooooooooo
}mm! VPRAŠANJA IN ODGOVORI. N®
oocxxxxdooooooocx)oooooooooooooooooooocxx)o<xxx)cxx)ooooooooooooooo<xxxx)OOOOoocxxdoooooooooooooooooooooooocxxxxxsooocxxxxxx oooooooooooooooo
Št. 84. — L. S. v. Š. vpraša ali hoče breskve, ki jih je cepil letos v juliju na mandelj v speče oko, prihodnjo spomlad že presaditi na stalno mesto ali ne.
Odgovor: Pustite te breskve še eno leto rasti na onem mestu, kjer ste jih cepili in šele prihodnje jeseni ali spomladi v letu 1929. jih presadite na stainioi mesto. Seveda jim boste morali spomladi odrezati ves les, ki se nahaja nad cepljenim očesom.
Št. 85. — F. B. v V. vpraša, kako se rabi »Bisuliin«, ali prav za prav kako se rabi sličen italijanski izdelek, tako zvane »Candelette vaginah« pri zdravljenju krav, ki so bolne na spolovilih.
Odgovor: Raba teh svečic je zelo enostavna. Svečica se odvije iz štanjol-
nega papirja, v katerem je vsaka svečica zavita, in se pahne v sramnico. Nekaj časa nato se sramnica drži s prstmi zaprta, da se svečica raztopi v njej. Potem se umijejo zunanji deli sramniee in gorenji del repa z vodo, med katero sta se pomešali na vsak Hiter vode 2 žlici krecline. Svečico je rabiti vedno celo in sicer se prve tri dni zdravi vsak dan, pozneje nekotikokrat vsak drugi in nazadnje vsak tretji, oziroma četrti dan, dokler krava ne ozdravi. Ako je krava že ozdravila ali ne, spoznamo po tern, če so izginile ali še ne za to bolezen značilne rdečkaste ko proso velike otekline, ki se pojavijo pri obolelih kravah v sramnici.
Št. 86. — R. v D. bi rad vedel, kje lahko dobi kolči od podlage Riparia
Berlandieri Kober, 5 B. B., o kaieri je naš list že toliko pisal.
Odgovor: Kolči imenovane podlage lahko dobite v deželni trtnici, ki se na-, haja na vrtu nekdanje slov. kmetijske šole v Gorici, Via Triesie štev. 43.
Ši. 87. — Š. T. v K. vpraša: V bližini moje hiše teče napeljava elektrike v Ajdovščino in Postojno. Zato bi jaz želel vpeljati v svojo hišo in v gospodarska poslopja električno luč in morebiti tudi bi rabil elektriko, če bi ta bila po ceni, za pogon slamoreznice. Odgovorite mi, kam naj se obrnem, da mi napeljejo elektriko.
Odgovor: Napeljava električne sile od glavnega voda z veliko električno potenco za samo eno hišo se ne izplača, ker ni namreč brez posebnih priprav, tako zvanih transformatorjev, ki zelo veliko stanejo, mogoče odcepili električno silo od glavnega voda ter jo reducirati na nižjo potenco. Na osnovu te pojasnitve je vaše vprašanje zgubilo vsako praktično vrednost in zato vam t tudi ne povemo naslova, kam bi se imeli obrniti.
Št. 88. — U. F. iz G. vpraša: Moj fant je cepil nekaj belih trnjev v hruško. Ali se izplača te trnje zdaj izkopati in jih presaditi v njivo. Dvomim namreč, da bi hruška na trnju dobro uspevala.
Odgovor: Ceplenje hrušk na beli trn je igrača, ker laki cepiči rastejo le par let. Potem naprej le životarijo in ne rodijo nič. Zato se vam bo presajanje težko izplačalo.
Št. 89. — V. 'N. iz D. vpraša: Cul sem, da ni pravilno polagati živini seno v lestve nad jasli. Rad bi vedel, zakaj je tako krmljenje napačno.
Odgovor: Živina, ki se krmi v lestvah, dobi upognjeno hrbtenico. Zato je tako krmljenje napačno. To je tudi lahko razumljivo, ker je visoko držanje glave pri jedi za goved protinaravno. Goved je ustvarjena namreč za pašo in ne kakor n. pr. koza za obiranje drevesnega listja. Njeno naravno zadržanje pri jedi je z glavo proti iiem. Zalo tudi jasli ne smejo biti previsoke.
Št. 90. — R. K. iz S. vpraša: Ker nisem imel dozdaj še nikdar breje kobile v svojem hlevu in ker torej ne vem, kako imam ravnati s kobilo pred ožre-bitvijo in po ožrebiivi z njo in žrebetom, vas vljudno prosim, da mi daste tozadevne nasvete.
Odgovor: Kobilo lahko rabile do zadnjega dne pred žrebltvijo za bolj lahke in neprehiitre vožnje. Pazile pa, da pri vožnji ne dobi kakega udarca v trebuh, kar se prav lahko zgodi z ojesom pri vožnji na slabih poteh. Kobilo spuščajte večkrat na pašo in dajte ji dnevno VI* da 1 kg dobrih pšeničnih .otrobov. To delajte tudi po ožrebitvi. Kobila nosi navadno 340 dni. Nekaj časa pred ožre-bitvijo zaprite kobilo, ne da bi jo privezali, v poseben ograjen prostor v hlevu, v tako zvani box. Tu se kobila ožrebi navadno brez vsake posebne čltoveške pomoči, le popkovo vrvico je potrebno prevezati in razkužiti jo z mlačno vodo, kateri smo primešali na vsak liter 2 žlici kreoline. Žrebe je pustiti neprivezano pri kobili v boksu. Osem dni nato se ju lahko že spusti na pašo. Tri do štiri •tedne po ožrebitvi se lahko že rabi kobila za lažje in kratkoiranje vožnje. Kobili je dajati ovsa in ne turščice. Po četrtem in petem tednu starosti se žrebetu že lahko polaga oves in po malo dobrega sena. Žrebe se odstavi od sesanja po treh mesecih ali pa tudi kasneje. Toliko upam, da vam bo zadostovalo za zdaj, ker obširnejše vam v prašanjih in odgovorih ne moremo odgovoriti.
Št. 91. — T. N. v F. vpraša: Ker sem slišal, da je čebeloreja zelo dobičkanos-na panoga kmetijstva, bi rad vedel, koliko panjev naj si kupim za začetek in katero knjigo mi priporočate, da se izobrazim v tej stroki, v kateri, sem pravi »tujec v Jeruzalemu«.
Odgovor: Kakor sami omenjate v svojem pismu, se v čebelarstvu prav malo spoznate. Zn dobičkanosno čebelare-nje je pa to neobhodno potrebno, drugače boste kmalllu izgubili vs^ veselje do čebelarstva in strinjali se bostč z vsemi lakiranimi čebelarji, ki trdijo da »muha ne da kruha«. Zato torej si najdite kje
knjigo iz čebelarstva, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu izpod peresa odi. čebelarja Lackmaverja ali pa kupite si v knjigarnah knjig »Naš panj«, ki jo je spisal in izdal gosp. Žnideršič, čebelar v Ilirski Bistric'. Panje, najmanj dva ali največ pet, pa kupite pri kakem dobrem čebelarju. Pazite, da bodo imeli panji zadosti meda in dovolj čebel ler dobro mlado matico. Sicer vsega tega ne boste znali še kot začetnik dovolj preceniti, zato se pa obrnite rajši na kakega res poštenega čebelarja.
Št. 92. — V. H. v B. vpraša: Imam nekaj letošnjega vina, ki diši po plesni. Kako naj ga popravim in kje dobim potrebne snovi?
Odgovor:	Najboljša snov za po-
pravljanje vina, ki diši po plesni, je »E-ponit«. Ta se rabi tako-le: Najpoprej pretočite vino, če je še na drožjah. Potem vzemite ta prah v količini od 40—80 g na vsak hi vina, ki ga mislite popravljati, in stresite ga v en brentač vina. To dobro zmešajte in zlite v sod ter dobro premešajte vino v njem. To mešanje ponovite tudi naslednji dan. Nato .pustite vino na miru, da se učisti, in po preteku dveh do treh tednov ga pretočite v zadimljen sod. »Eponit« prodaja tvrdka »Vinoagraria« v Gorici.
Št. 93. — F. Z. v R. vpraša: Imam kokoši, ki imajo nekam čudno krastave in luskinaste noge. Kokoši ne nesejo nič in se nekam klaverno držijo. Kako jih ozdravim?
Odgovor: Proti tej bolezni je najboljše mazanje nog z milnico in kreoli-lino. V to svrho se dobi v trgovinah posebno milo tako zvano kredlilno milo. Če imate tako milo, ni potrebno drugega kakor raztopiti malo tega mita v topli vodi in s to milnico namazati kokošem
noge. To mazanje morate ponavljati toliko časa, dokler kokoši ne ozdravijo. Ko so vse kokoši ozdravile, razkužite kokošnjak z 2—3 odstotno raziopino krectine v vodi.
Št. 94. — F. K. v D. pri Bovcu vpraša: Ali se sme molsti breja junica še pred telitvijo?
Odgovor: Molsti breje telice pred telitvijo se ne sme. Nekateri imajo to navado, da vlečejo junico za siske in tipajo vime pred telitvijo z namenom, da bi se junica že pred telitvijo na molžo navadila. Tako ravnanje pa ima za posledico, da se v vimenu nabere precej mleka, še preden je junica storila. Ne drezajte torej pri visoko brejih junicah toliko okrog vimena in mleko se ne bo prikazalo. Mnogokrat zateče junici vime po porodu ravno radi zgoraj omenjene razvade.
Št. 95. — J. F. v B. vpraša: Neki naš živinorejec ima dvoletnega junčka, ki ga voda zapira. Živinče se pri scanju steguje in gospodar sodi, da ima kamen v mehurju. Kako naj pomaga živinčetu?
Odgovor:	Ako gre od živinčeta
težje voda kakor po navadi, je pač znamenje, da je cevka, po kateri odteka voda, zožena. Navadno se nahaja v cevki kamen, kateri zapira vodo. To bi se dalo dokazati samo na licu mesta. Ako ne izgublja živinče na teži, dajte mu 14 dni zaporedoma pest karlovaške soli, katera po navadi raztopi kamenček.
Št. 96. — 1. K. v P. p. S. povprašuje,
kaj naj napravi, da se mu sadjevec učisti.
Odgovor: Dodajte sadjevcu 15 g tanina in 40 g citronske kisline na vsak hi sadjevca, ki se Vam bo najbrž nato učisiil, ako je drugače zdrav in prevrel.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOT OCXXXXXX5 CXXKXXX5C OOOOOOOC OCXXXXXX> 30000000OCXXXXXXjOOOO<XX500CXXXXyv OOOOOOOCOOOO 3OOOOOOCOOOOOOOC
GOSPODARSKI DROBIŽ
OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOO<DOOOCOC OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO -OOOOOCK OOOOOOOC OOOO OOOOOOOO OOOOOOOl OOOOOOOC OOOOOOOu'
IZ OKROŽNICE GORIŠKE PREFEKTURE.
Davek na koze.
Tekom 13. novembra so morali biti sestavljeni pri občinah davčni seznami glede davka na koze.
Posebni davek na koze znaša: do 3 glav — 3 lire za kozo; od 3 do 10 glav — 15 lir za kozo; od 10 glav naprej — 20 lir za kozo. — Letos se bo naložila polovica tega davka.
Opozarjajo se vsi kozjerejci, da pregledajo v teh dnevih davčne sezname ter da vlože pravočasno morebitne prizive proti pomotam seznamov ali pa, če morajo biti njihove koze oproščene davka, ker se ne pasejo v gozdnatih predelih.
O TRAKULJI.
Zdaj, ko se bliža čas zakola prašičev, je zelo potrebno, da zapišemo par besed o trakulji. Trakulja živi v človeškem tenkem črevu. Ona se vsesa s svojo, ko glavica od bucike drobno glavo v črevesno kožo m se trdno tako drži. Telo trakulje je sestavljeno iz mnogih členkov, ki so proti koncu vedno debelejši. Trakulja se živi s človeško hrano, ki jo vsrkuje skozi kožo na celem telesu vase. Torej ona nima ust. Od nje se odcepi vsak dan po nekaj zadnih 'členkov, ki vsebujejo jajca od trakulje. Ta jajca gredo z blatom od človeka. Če potem pride prašič do takega blata ter brba po njem, se okuži. V prašičjih čre-vah se potem razvijejo iz teh jajc ličinke, ki prevrtajo črevo ter pridejo v meso. Od tu jih potem krvni tok zanese med meso po celem telesu. Največ jih pride med mišičevje, kjer se ustavijo in dosežejo velikost grahovega zrna. Če človek potem je tako meso surovo, ali
nedovoljno ocvrto ali skuhano, oboli na trakulji.
NEKAJ O.SENU.
Seno od raznih detelj kakor od lucerne in esparzete vsebuje več beljakovin kakor navadno seno s senožeti. Travniško seno in suha esparzeta so izborna hrana za breje živali, za konje irt mlado živino, dočim je lucerna najboljša za mlečne živali in za goved, ki jo hočemo odebeliti. Vedno je bolje ono seno, ki je bilo pokošeno še pred cvetenjem, kakor ono, ki je bilo pokošeno šele po cvetenju trav. Iz istih razlogov je otava boljša od sena, ker vsebuje več redilnih snovi zlasti pa beljakovin kakor seno. Otava je najbolj uporabljiva za krmljenje mlečnih živali.
KAKO SPOZNAMO RAJNSK1 RIZLING?
To trto, ki daje zelo fino in visoko cenjeno vino, spoznavamo po močnem, svetlem in gostočlenovitem lesu im po glo*-boko narezanih, topasto zobčastih, me-hurčastih, temnozelenih in spodaj kosmatih tistih in nadalje tudi po majhnih kratkih grozdih, ki so skoraj brez peeJja. Drobne jagode so okrogle, rumenozele-ne in pikčaste ter imajo tenko lupino im trdo meso. Rajnski rizling precej kasno zori, malo rodi, a daje zato najfinejše vino z odličnim buketom.
Ker ta trta močno raste, je ni priporočljivo cepiti na montikolo, ki pospešuje močno rast na škodo rodovitnosti in kakovosti pridelka. Rizling zahteva dolgo! težnjo.
KAKO SE LOČI LAŠKI RIZLING OD RAJNSKEGA?
Ta trta nima z rajnskim rizlingom nobene skupnosti. Laški rizling spozna-
mo po dolgem, redkoclenovilem, svetlem in tankem lesu, po ostro zobatih in globoko narezanih majhnih listih in po okro-•glastih grozdih z dolgim pecljem. Jagode so drobne, zelene, a na solnčni strani so rjavp lisaste. Ta trta dobro rodi in daje tudi dobro vino.
POLJSKE MIŠI.
Poljske miši se strašno hitro množijo. /ato ni čudo, da so se tudi na naših poljih pokazale v tako velikem številu, da delajo že marsikje veliko škodo. 'Mnogo je krivo, da se je ta škodljivec toliko razmnožil, tudi dejstvo, da se njegovi sovražniki v živalstvu kruto preganjajo. Mišji sovražniki so v glavnem te-le živali: vrane, sove, šrinca ali mišar, podlasica, jež, dihur, »špičmoh« in v prvi vr~ sli pa lisica. Izmed sirupov se pri nas največ rabi cinkov fosfur. S lem sredstvom se zastrupi turščični zdrob ali moka, ki se potrese po njivah.
RUMENA REPA ALI PODZEMSKA KOLERABA.
Ta kulturna rastlina je pri nas zelo malo poznana. V Nemčiji jo pa prideluje vsaka hiša. Tudi naši ljudje so jo med vojno spoznali, ker je v raznih begunskih taboriščih tvorila dlavno dnevno hrano.
Nekaterim se je tedaj priljubila in še dandanes poprašuie kdo po njenem semenu. Zato ne bo škodilo, če zapišemo par vrst od nje.
Rumena repa (po italijanski cavolo navone, po nemški Kohlrube ali Wruke) uspeva najbolj v vlažnem podnebju. Glede zemlje ni izbirčna, le suše ne trpi. Prideluje se tako-le: seme se seje v začetku maja v dobro pognojeno vrtno le-ho, katero se po setvi malo pokrije z gnojem. Sredi junija se dorasle sajenice razsadijo na njivo. Sadijo se v vrste oddaljene 60 cm druga od druge v razdalji 40 cm rastlina od rastline. Gnojiti je treba močno in dvakrat okopati. Mraz rumeni repi ne škodi. Pridelka da toliko, kolikor krmska pesa. Rumena repa je uporabna za človeško jed in živinsko krmo.
Kravo, kfj brca,
proda marsikateri živinorejec pod ceno, ker je ne more tega odvaditi. Ako ni vime zateklo ali če niso sesci ranjeni, ie brcanje le grda razvada. Taki kravi naj se da ob molži v smrček ščipavka, po končani molži naj se ji pa odvzame. Ščipavka naj bo podobna oni, kakršna je navadno na drogih, ki se rabijo za to, da se pelje bik iz hleva.
Odlikovano tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. — Odgovorni urednik: Ravnatelj Viljem Dominko.
MIRODUNICfl (drogerija)
Gorica - Via Rastfello N. 27
Na dr o o n o in debelo!
Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča, tekočega in v prahu — bakrene in železne galice -žvepla - čilskega solitra - zamaškov - cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd.
Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča	Anton Mervič, lastnik.