S4. številka. Trst, v četrti* 20. maja 1 SOS. (Vcfrrno izdanje) Tečaj XXIII. „Edinost" iehaj« dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Narodnimi znaša: Obe izdan j i na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmet no. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanake Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Stane 4 nvč. Telefon itv. 870. Oflul ne rac'unajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. <1. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi nuj sc poftiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi sc ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upraviiištvo. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna sc nahajata v ulici farintia stv. 12. I praviiištro, «d-pravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. .'I, II. nadstr. V edinosti je Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. Hangkoilg 25. — Iz Manilo došli japonski križar je prinesel vest, da so tamkaj nastali resni nemiri. Vsaki dan so požirajo hiše. Angleški in nemški prebivalci so se preselili v Cavite. Kapitana španjske vojne Indije „Callao" — ki je bil prišel v pristanfščc, ne da hi bil vedel za nastale sovražnosti, ter se udal amerikanskomu admiralu De\vovu so ustrelili po vojaški »-kazenski obsodbi. Tudi admiral Montojo pride Imje pred sodišče. London 25. — List „Times" javlja v drugem posebnem izdanju, dft v Manili vlada mir. Poveljniki ptujih ladij so se sporazumeli glede varstva, potrebnega inozemcem. Ker ustaši niso dovolj preskrbljeni z orožjem, so odložili — tako se govori — svoj napad na garnizijo v Manili. Waslihlgt»ll 25. — Vznemirjajoče vesti, došle vladi od admiralu De\veya, silijo na podvojeno delo v pripravah za odposlanje vojaštva v Manilo. Amerikanska Indija „Saint Louis" je prerezala angleški podvodni brzojav med Jamaiko in Porto-rico, z čemer pa ni pretrgana zveza med generalom lilanko, španskim poveljnikom na Kubi, in Madridom. Madrid 25. — Govori se, da hoče Francija prihiteti Španiji na pomoč večirni denarnimi svoto-mi, da reši poslednjo iz finančnih zadreg. Za odškodnino naj bi Španija privolila Franciji nekatere koncesije glede na Maroko. Rim 25. rbežniki iz Havane (glavnega mesta Kube) poročajo, da živeža jo tam še toliko, da zadošča za več nego jeden mesec. Havana je oborožena tako, da naj Amerikam le opuste misel, da bi mogli z silo vzeti to mesto. Vsi dosedanji poskusi Amerikanov, da bi izkrcali vojaštva na obali Kube, so se izjalovili popolnoma. Vspchi dosedanjega bombardovnnja so uprav malenkostni. Doseduj ni bilo nikakega spopada mod španskim in amerikanskim brodovjem. Dimaij 25. Občinska hranilnica v Rudolfs-heim je določila svoto 1)0.700 kron v dobrodelne namene povodom jubileja cesarjevega. Gradec 2! >. Občinski zastop jo vsprejel danes, z vsemi glasovi proti šestim krščanskih soeijalistov, P O D L I S T E K. % PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. „Ali naj se poprimem mizarstva, ali naj po-prašam gospoda župnika : kaj mi je storiti? Že sam ne vem... Toda kaj bi mi povedal gospod župnik ? Ko bi tudi naročil sveto mašo v ta namen, da mi dojile dober svet, gospod župnik mašo sicer opravi, toda soveta mi ne drf. Kje bi ga tudi vzel? Nemara pa so to naposled samo odvrne. Bogje usmiljen, uprav kakor oče: kadar jame tepsti, tepe, če bi ga človek tudi prosil in kričal, dokler si ne utrudi roke. Potem pa človeku zopet posije pomoč, samo da prenaša potrpežljivo, kar mu je namenjeno*'. Tako je premišljeval Polž ter si prižgal pipo. Žal mu je bilo za Magdaleno, še bolj pa za kravo; spomnil se je livade in Stanka, bal se Nemcev, nujni predlog, s katerim so izjavlja, da degradacija -"m rezervnih častnikov znači kršenje konstitueijo-nalnih pravic državljanov ter da se je z imenovanjem grofa Gleispaelm predsednikom višega deželnega sodišča oškodovala — pravica. Predlog zahteva tudi, naj se bosanski vojaki promeste iz Gradca. Carigrad 25. Danes sta dospela sem princ Ferdinand Bolgarski in soproga mu Marija Lujiza. Knežja dvojica so jo nastanila v sultanovi palači. Šolske takse v Istri. Iz Kastva nam pišejo: »Na dopis deželnega odbora v Poreču od dne 14. aprila 1HD8., poživljajoči tukajšnje občinsko glavarstvo, naj dopošljo :Jl-"»t> gold. v ime šolskih taks za prvo polovico tekočega leta, je storilo to občinsko zastopstvo nastopni sklep: »Občinsko zastopstvo, poznavajoče menenjo prebivalstva o šolski taksi v vsej občini, in vedoče, kako isto v tem slabem letu ne more plačati niti rednih naloženih mu pristojbin ter kako se mora boriti, da so preživlja siromašno, je odločilo v svoji redni seji, obdržavani dne K!, maja t. 1. o točki 5.: 1. da se Nj. Veličanstvu predloži milostna prošnja, da se zaustavi terjanje šolskih taks in plačevanje istih sploh, dokler se ne odpravijo ustavnim potom; 2. da se to pod 1. priobči toliko deželnemu odboru, kolikor o. kr. namestništvu, ter se ju naprosi, naj odstopita od vseh daljnjih korakov v stvari solskih taks; da se naprosi c. kr. ministorstvo za notranje stvari, da — zlasti z ozirom na slabo leto — ugodno sporoči o prošnji pod 1.« Ta dopis iz Kastva, oziroma ta sklop tamošnjega občinskega zastopstva nam govori cele knjigo, je kričeča ilustracija žalostnih odnošajev v Istri, je zrcalo, v katerem se nam kaže v vsej grozni od urnosti svoji nesrečno gospodarstvo italijansko gospode po Istri: gospodarstvo, ki noče videti bede v deželi, in ki s tem, da noče videti bede, ubija kulturo, prosveto, naobražeujc v deželi. toda — kaj naj bi storil? Bržkone mu bode čakati potrpežljivo, dokler so zlo ne odvrne samo. V početku novembra Magdalene že ni bilo več pri Polževih. Sla jo k stricu in od strica v novo službo. In celo prostor po njej so je ohladil v hiši; lo gospodinja jo včasih vprašala samo sobe: ali je resnica, da je bil v tej sobi nekdaj Stanko, da se je pri tem ognjišču vrtela nekaka Magdalena in da je v hlevu stala tretja krava?... Mod tem so se tatvine po okolici množile in Polž je mislil vsaki daii na to, da bi si v trgu kupil ključavnic in zapahov za shrambe, pa zno-vič, da bi pripravil drogov ter čez noč zatikal žnjimi vse dveri. »Kradejo drugim, pa tudi mene lahko (»kradejo«, si je mislil ter včasih že stegnil roko po sekiri, hotč vsaj iztesati zapah. Kmalo pa so je pokazalo, da sekiri tiči predaleč, ali da ima on prekratko roko, torej jo raj še miroval. Drugokrat, zaslišavši novice o tatvini, jo vzel suknjo ter odprl skrinjo za denar, da bi si kupil V letu, ki je doneslo seboj tolike bede, da siromašno ljudstvo ne ve, od kje naj bi jemalo najin »trebil i šega za ohranitev svojo borne ekzistence da niti ne govorimo o zadoščanju navadnim dolžnostim do občino, dežele in države —v takem letu hočejo gospoda neusmiljeno iztirjiivnti nov davek, novo breme: ob taki bodi in v takih časih naj bi jedna sama občina v tem nesrečnem pašaliku laške gospode plačala za pol leta nič več in nič manj, nogo nad .'>000 gld. poleg družili dosedanjih davščin! To je naravnost grozno 1! in tudi da no hi bilo letos take stiske in takega pomanjkanja, vprašati bi smeli vendar: kako naj vrše občine svojo dolžnosti ne le do dežele in države, ampak tiuli do svojih občanov? Kako naj dajejo občani svojim občinam potrebna sredstva, da bodo iste mogle skrbeti za dobra pota, /a vodo, za poljsko varstvo, za povspeševanje kmetijstva, za zdravstveno in poljsko policijo in sto družili potrebnih stvari, ako se jo prebivalstvu jedne same občine — kakor n. pr. kastavske — poleg dosedanjih itak že komaj vznos-ljivih bremen naložilo hkratu novo hrome letnih nad 0000 gld.?! Pa pojdimo dalje in pustimo na strani vso obzire na žalostno materijalno stanje ljudstva pozabimo na stotere potrebo ljudstva, ki se tičejo golega, nagega življenja udušimo v sebi žgočo bol, ko vidimo pred sabo to grozno bedo in revo pa mora vsplapolati v nas kruto ogorčenje, ako pomislimo, da laški gospodi ni do druzega,, nego do zapirajo ljudstvu pot do omike, da zaustavljajo ljudstvu hojo do napredka, »hi hočejo takimi bremeni udušiti v ljudstvu ljubezen in veselje do šolo, dsi hočejo ti a barikadah temo in nevednosti ohraniti in utrditi svoje gospodstvo 11 Povsod drugod široin svetil skrbč, kako bi v ljudeh vzbujali veselje do šolo ; povsod drugod premišljajo in premišljajo, kako bi mogli olajšati obiskovanje šol, ker niso nikjer toli trdosrčni, da bi si hoteli zatiskati oči pred sveto resnico: da j«' nevednost najdražja stvar v deželi, vednost j »a ključ do vsega blagostanja. V tužni Istri jo pa prav narobe, kakor je sploh vso narobe v tej pokrajini! To dni smo rekli, da je deželni odbor istrski unioiim med avtonomnimi kjučavnieo. Ko pa je pomislil, da bo treba v [teh budili časih izdati za to nekoliko ruhljev, se mu je užalilo srce. 1'rno je torej spravil denar na dno ter slokol suknjo, da bi zbežal skušnjavi. »Treba je s je dejal, počakati do pomladi, s Dotlej nas nemara ubranijo zloga Bog in tudi oba čuvaja, Ovčar in Burek. Ho, ho! oba sta čuječa«. Kakor v potrdilo tega mcncujn je Burek tulil in lajal po cele noči in Ovčar po dvakrat vstajal po noči ter ogrnivši suknjo čez ramena, obhajal dvorišče, V neki zelo temni noči, ko jo z neha padal dež s snegom ter na zemlji bilo blata mimo gažonj, so je Burek niikrnt zaletel proti jarkom ter začel jezno lajati. Ovčar je vstal z ležišča in, razbrtivši po pasjem lajanju, da mora biti kdo za skednjem, je šel budit Polža. Oborožila sta se oba s kolom in sekiro ter sta šla, gomazeča po blatu, za psom, ki je nokolikrat zalajal cvilfe, kakor bi ga bil kdo udaril. (Pride še.) oblastmi v vsej državi. In sploh jo v tej deželi vso i nenavadno in eksf*]>oijonclno v najžalostaejem zmislu, ! sicer hi sploh no bilo m«>g<»oo, da bi so bilo ta ni ! doli ohdačilo n a i i» 1 o m o n i t o i e s t remije- i njo, stremljenje po n a o 1» r a z l> i !! Vso ono slavno državno oblasti, ki bodo pozvano, da rečejo svojo o gornji prošnji občine ka-stavsko ki jo gotovo govorila i/ srca vsom ostalim nho i no m pokrajino prosimo, naj so /a božjo voljo umislijo v tužno položonjc istrskega | kmi'ta, naj si prcdočijo, kako malo dostojen je moderne državo, državo \1\. stoletja, davek na naj-plomonitoji dar ho/ji človeško pamet!! ('mislijo naj so v to in prcdočijo naj to in naj store vse potrebno, da bodo uslišana prošn ja občino kastavsko, ter naj slednjič poskrlio, da so odpravi ta nesrečni davek istim jedino možnim in jedino zakonitim potom, po katerem so jo tudi uveljavil: potom ustavo, potom deželno zakonodaje! Razstava dunajske secesije. (Izvirno poročilo z Dunaja.) (Dalje.) Od avstrijskih Nemcev omenjam naj pred vsom NH-letnega častnega predsednika secesijo Rudolfa v. Alta, katerega krasni akvareli vzhajajo oboo pozornost. Čuditi se moramo, da je tvorna sila tega večno mladega starčka šo vediio neporu-šona in tako mladostna. Po njegovih slikah bi no rekel nikdo, dajo njih stvoritelj že tako v letih. Starega so tudi sam ne čuti, saj je rekel cesarju ob otvoritvi: Veličanstvo, čutimo ho dovolj mlade, da laliko z nova začnemo.« Mej ostalimi treba omeniti pred vsem E n-gelharta iu K lim ta; prvi je pleinairist, drugi nedosežen slikar svetilnih efektov v somraku. Dalo bi se govoriti še o drugih, toda to bi me vedlo predaleč, ker moram sporočiti vsaj na kratko o nekaterih izrednih inozemskih umetnikih I ki so razstavili letos v secesiji ter so svojimi umotvori tako izdatno pripomogli do izrednega vspoha te razstave. Pred vsem mi jo omeniti prekrasne B o e letino ve slike »V igri valov«, katero jc kr. pinakoteka (zbirka slik) monakovska dala seeesiji na razpolaganje. V tej sliki se nam kaže z uprav elementarno silo vse bistvo tega modernega pogana, obožujočega naravo in njene moči. Kako Boek-lin razumeva in oživlja naravo, vidimo jasno na tej sliki tako polno prekipevajoče životne sile in bodre veselosti. V tihem morskem zalivu se igrajo \ereide in Tritoni s plusketajočimi morskimi valovi ter se zabavajo prav razposajeno. Njih glasni smeh jo privabil na breg miniogredočega, postarnega in že deheljuhastega Kentaura. Krasota morskih deklet je našega debeluha kar čarala in ne da bi pomislil, kaj dela, je planil z mladeniškim ognjem v valove, liotč za dražestnimi krasotioami. Toda, ko mu je zmanjkalo tal pod nogami, in je slišal porogljiv smeh Tritonov ter videl na pol začudeno na pol preplašene poglede bežečih morskih vil, sprevidel je takoj, kako brozvspešna je bila njegova podjetnost. Cstavivši so, ves osupel in v zadregi gleda čmerno za bežečo, rogajočo se mu razposajeno družbieo. Humor v tej sliki jo izražen naravnost nepremagljivo; človek se mora nasmehniti nehotd. l)a, tako razumevati in uživati naravo je res pravo razkošje. V tem je Bocklin ves svoj in ><) ali 1IM> tisoč, dobrovoljeev! Sedaj šo le — kdaj bo izvežbana ta vojska?! Amerikani postajajo že smešni. S tem pa nočemo reči nikakor, da stvari Španije stoje dobro. Nevarnost za Španijo tiči v tem, da bode težko vztrajala proti amerikanskim — dolarjem!! To nado pa imajo Španci vsaj, da rešijo čast svoje vojne sile. Domače vesti. Doneski možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. G. Josip Cehov in jo nabral v gostilni g. Antona Babiča pri sv. Jakobu b kron :")() stot., katero svoto so darovali: štirje zvesti prijatelji 1 K. «H st., g. Tomaž Luksič 1 K. 10 st., gospiea Marija Švarc 1 K., g. Gregor Babic 1 K., ostala družba 2 K. .'52 stot. Nadalje so darovali istotam g. Andrej Prevanja 512 stot., A. K., Ant. Kos, Adolf Ader, Filip Koršovan iu Cevna po 20 stot., g. Marija Cehovin is stot., torej skupaj s ki •on 20 stot. — V pušici gossilne Mirana Lukša na Prošeku se je nabralo 15 kron. — Živeli darovatelji ! Odbor pevskega društva »Kolo« nas prosi, da naznanimo »kolačem« kakor tudi ostalim prijateljem tega društva, da si vsakdo lahko naroči sliko izvršujočih členov, ki so se dali fotografirati minolo nedeljo. Slike se lahko naročajo pri gosp. Vatovcu Antonu, ulica Giulia št. 7, v prodajalniei. Cena 1 ghl. IVvsko iu bralno društvo v Marezigah priredi dne 510. t. m. (Binkoštni ponedeljek) veliko veselico na planem s sledečim vsporedom: 1. S. Jenko: »Naprej«, svira godba. 2. Pozdrav. H. H. Volarič; »Slovenski svet ti si krasan«, poje zbor »pevskega in bralnega društva v Marezigah«. 4. S. Gregorčič: »Naš narodni dom«, deklamujc gospiea Doriea Trobec. 5. Iv. pl. Zaje: »Poputnica Kola«, poje pevski zbor od sv. Antona. (5. Podron-bomski: „Smem li biti Slovan?«, prizor, izvršujejo ♦lomači dilctantje. f>. F. Gcrbič : »Pred slovesom«, poje zbor »pevskega in bralnega društva v Marezigah«. s. Hostnik: »Nevaren sosed«, burka v jodnom dejanji. S). Astholz: »Lovska«, poje zbor »pevskega in bralnega društva v Marezigah«. 10. Srečkanjc na tri dobitke. 11. Ples. V slučaju slabega vremena se veselica prenese na teden dni pozneje. Ker je čisti dohodek namenjen v korist .pevskega in bralnega društva v Marezigah, se rado-darnosti ne bodo stavile meje. — Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. IVvsko društvo »Glas« v Nodra/ici blagoslovi svojo zastavo dne 510. maja. Vspored slav-nosti bode: I. Dne 25». maja 1HH8. Ob S), uri zvečer po trgu mirozov z bakljado in podoknicu kumiei. II. l)ne 510. maja 1H98. 1. Ob 5. uri zjutraj »budnica«. Sprejemanje došlili društev in gostov v Sodražici, eventuvelno na kolodvoru v Ribnici. 51. Ob polu 11. uri se zbero udeleženci pri »Fajdigu«. J. Ob 11. uri sv. maša v župni cerkvi, pri kateri bode pelo društvo »Glas«. T). Po sv. maši blagoslovitev zastave v šotoru pred cerkvijo. Zastavo blagoslovi p reč. g. Fr. Dolinar, dekan ribniški, kumiea ji bode preblag, gospa Albina Višnikarjeva, soproga deželno-sodnega svetnika in dež. poslanca, blag. gospoda Fr. Višnikar-ja. Slavnostnega zabijanja žebljev se udeležč: blago-slovitelj, kumiea, župan sod raž k i iu zastopniki vseli društev. l>. Ob polu 1. uri banket v dvorani g. Ivana Fajdigc. Na banketu bode svirala godba. Kuvert na banketu 1 gld. za osebo. Udeleženci banketa naj blagovolijo udeležbo naznaniti vsaj do 2U. maja društvenemu odboru. 7. Ob polu 4. uri ljudska veselica na vrtu gospe Marije Sega, v slučaju slabega vremena v salonu g. Ivana Fajdige, jako lepim vsporedom. Vstopnina na ljudsko veselico za osebo i?() nvč. Društva in deputacije ne plačajo ustopnino. Na vseh slavnostih bode svirala slavna novomeška godba. Bralno društvo na Gradišču priredi dne .'!(). maja t. 1. svojo društveno veselico s sledečim vsporedom: 1. Govor (pozdrav) predsednikov, prične ob 4. uri pop. 2. Petje: »Domovini«, poje moški zbor. M. Godba: »Zožulitika kuka«. 4. Petje: »Ve- •ela družba«, p«»j«1 moiki zlx>r. 5. Godba: Lepa naša domovina, »i. Petje: »Pocdrav Milki«, poje mož k i zl>or. T. Godba : »Bože živi«, X. Plen od 5. do 9. ure zvečer bode prva vstopnina; od !>. do 10. ure počitek; od 10. do .'{. ure popolnnoči bode druga vstopnina. S pričetkom druge vstopnine se bodo spuščali umetalni ognji. V slučaju slabega vremena, se veselica odloži na nedoločen čas. Hrv. pevsko društvo ...bulrimska Vila" na Sušaku priredi svojim členom v nedeljo 5. junija izlet v Trnovo-Bistriea posebnim vlakom južne železnice, vozovi II. razreda. Odhod z reškega kolodvora točno ob L', uri pop., povratek iz Bistrice ob 10. uri zvečer. Točno ob (i. uri bodo v Bistrici vrtni koncert, na katerem nastopita pevski in tamburaški zbor. ('isti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda za Kranjsko in Istro. Postne stvari. Dne ti. junija t. 1. bode zborovalo v Gorici »pri treh kronah« društvo poštarjev in poštnih oprav i tel je v s Kranjskega, Primorskega in Iz Dalmacije. Na dnevnem redu bode : poročilo društvenega denarničarja o društvenem računu ; poročilo društvenega predsednika o reorganizaciji poštarjev na deželi, o stanji penzijskega društva, o bolniški blagajni in jnbilejskem zakladu; volitev odbora in namestnikov v gospodarski odsek bolniške blagajne, in slednjič: volitev pregledovaloev in njih namestnikov v bolniško blagajno. Pričakuje se obilne udeležbe radi važnosti točok, ki bodo na dnevnem redu. Proglas odbora /a Prešernov spomenik so podpisali nadalje: Evgon Lah, tajnik »Slovenske Matice« v Ljubljani, Dragotin Lapajnc, trgovec in Župan v Idriji, Ivan Lapajnc, ravnatelj meščanske šole v Krškem, Ivan Lavrcnčič, dekan v Smartnen pri Litiji, Vekoslav Legat, opravitelj Mohorjeve tiskarne v Celovcu, dr. Urban Lcmež, odvetnik v Slov. Bistrici, Josip Lenarčič, tovarnar, veleposestnik in deželni poslanec na Vrhniki, Niko Leuček, e. kr. notar in župan v Škofji Loki, Andrej Levak, veleposestnik v Brežicah, Fran Lovec, predsednik »Slov. Matice« itd. v Ljubljani, Marko S. Lipold, posestnik na Rečici. Dr. Andrej Lisjak, zdravnik itd. v Gorici. Aleksander Mahorčič, župan in veleposestnik v Divači. Ivan Majeiger, e. kr. giinn. profesor v Mariboru. Karol Maver, grušča k v Ložah pri Vipavi. Anton Medved, kaplan na Bohinjski Bistrici. Dr. Anton Medvod, c. kr. prof. v Mariboru. Dr. Ivan Mencinger, od v. in posest, v Krškem, dr. Anton Mihalič, okrožni zdravnik v Ljutomeru, Fran Modie, posestnik dež. poslanec na Lahovcm pri Blokah, dr. Matija Murko, e. k. vsenčiliščni docent itd. na Dunaju, Ivan Murnik, ees. svčtnik, dež. poslanec in odbornik itd. v Ljubljani, Ivan Nabergoj, veleposestnik na Prošeku, Marica Nadliškova, učiteljica pri Sv. Ivanu, Mihael Norat, nadučit. in urednik v Mariboru, V Trebfe ! Na Binkoštno nedeljo popoludne priredi na novo ustanovljeni pevski zbor mladeničev v Trehčah svoj prvi pevski večer. Mi smo že to dni pozdravili radostno ta pojav narodnega prebujenja gori v Trehčah, zaostalih nekoliko v splošnem narodnem gibanju; danes pa izražamo svojo željo, da bi čim več pevcev iz mesta in okolice pozdravilo osebno najnovoje tovariše svoje, da jih osokold že o prvem njih nastopu na vztrajno delo v ta namen, da div na slovanska posom tudi gori v Trehčah čim prej izvrši svojo veliko narodno-civilizatorično nalogo. Veliki pevski večer v Trehčah postani v nadobuden začetek popolnega preporoda na tej do-sedaj, žal, le preveč zanemarjeni točki zgornje okolice. Komur je mogoče torej od gg. pevcev: v Trebče nedeljo popoludne! Ni' v Ameriko! Zadnji ameriški »Glas Naroda« poroča, da se jo oglasilo v Ne\v-Yorku do konec meseca aprila 50 tisoč in v Washingtonu 700 tisoč dobrovolcov, ki bi šli radi v vojno. Omenjeni list pristavlja: Večino oglasujočih se do-brovoljcev ženo v vojaško službo — beda, nikakor pa ne patrijotizem«. Uprav nemilo nas je pa dir-nulo, ko smo čitali v istem listu na drugem mestu, da so je oglasilo v Calumoti za to krvavo službo (in seveda le iz bede) 177 naših rojakov, med njimi godba, sestoj oča iz 17 mož. Njihov poveljnik, neki Engelhard, da jo poslal guvernerju Pingresn brzojavko, s katero mu ponuja celo 200 čvrstih slovenskih junakov. Mi, ki obžalujemo to našo, bržkone največ po brezvestnih agentih zavedene in sedaj v bedi nahajajoče se rojake, no moremo drugače, nogo da predočujemo na- šemu ljudstvu ta žalosten slučaj ter da svarimo zojwt in zop<*t: Ne v Ameriko! slovenskim pisateljem In pesnikom! Kakor druga gledališča proslavi tudi slovensko gledališče v Ljubljani jubilej .">0-1 e t ne vlade N j e ga Veli č a n s t v a c e s a r j a F r a n č i š k a Josipa I. sijajno slavnostno predstavo. Kakor druga gledališča pa naj bi uprizorilo takrat tudi slovensko gledališče izvirno slavnostno igro, ki bi bila umestna za to svečano priliko. Zategadelj poživlja podpisani odbor dramatičnega društva v Ljubljani vse ug. slovenske pisatelje in pesnike, da spišejo za omenjeno slavnostno priliko igro, katere snov bi bila vzeta iz slavne zgodovine Habsburžanov sploh, ali specijalno iz dramatičnih dogodkov bogate dobe našega presvetlega vladarja. Odbor ne stavi gg. pisateljem nobenih mej, a prosi jih, naj bi se o izboru dramatične snovi ozirali kolikor toliko na večstoletno razmerje Slovencev do visoke cesarske hiše. Odbor prepušča gg. pisateljem tudi glede oblike ali pesniške vrste povsem svobodne roke, da spišejo torej ali zgodovinsko dramo ali simbolistično pravljico ali venec alegoričnih slik z vsem možnim seeničnim aparatom. Vendar pa naj se proračuni obseg dela — ki se nagradi seveda — tako, da o uprizoritvi ne bo presegalo 1 lL uro. Gg. pisatelji naj blagovolijo doposlati rokopise svoje jubilejne igre vsaj do 15. septembra 1M<»H ). V Ljubljani, dne 23. maja l*t)X. Odbor dramatičnega društva v Ljubljani, Poskus samomora JlTletni postresček Peter F. so jo včeraj precej opil. Ob 5. uri je prišel na rudeči most, kjer je izpll iz steklenice neko strupeno pijačo. Zgrudil so je koj na tla v hudih bolečinah. Mestni redar Jaški je najel voz ter je sprovel nesrečneža na zdravniško postajo, kjer mu jo zdravnik opomogel za silo ter naročil, naj se ga sprovede v bolnišnico. Tatvine. Neznani tatovi so ulomili sinoči v delavnico koles Ahila Fano v ulici Hossetti št. ."> ter so okradli za 2(5 gl. reči. — Soprogoma Juliju in Evi Pnsrpielctto, bivajočima v ulici Acque št, 3, sta bila ukradena včeraj iz njiju stanovanja dva zlata prstana, vredna 20 gl. in 18 gl. denarja. Policijske vesti. Aretirani so bili : Včeraj po noči 15-letni Karol P. iz Buzeta, ker je pobegnil od starišev; včeraj zjutraj 2(Metna Marija P. na Bariori radi pohajanja; 38-letni Candido M. in 20-letni Josip G. iz Padove radi pomanjkanja sredstev; 20-letni Komnu M., ker ni imel denarja, da plača 1 gl. 12 nč, računa v gostilni Bon. Loterijske številke izžrebano dne 25. t. m. Praga:........10,31,71,20,50. Lvov:........31, 14, 05, 21,82. Koledar: Danes v četrtek -JU. maja: Filip Nori up.; Elevterij, muč. Jutri v petek 27. moja: Magdalena Paeijska, devica. Solmni: Lunin: Izhod ob 3. nri 51 min. T/.hod ob 8. uri r»5 inin. Zahod „ S. „ 3 „ Zahod „ —. „ — „ Ta ie 22. teden. Dane« je 145. dan tega leta, iniaaio torej Se 220 dni. Kazenska razprava proti Ivanu Nabergoju in Mihi Košuta. (Dalje). Obtoženec Miha Košuta je izpovedal: V našo hišo jo hodil večkrat bivši okrajni komisar Vidusso, kateri mi je obljubljal, d a mi reši sina vojakov ter sem ga večkrat pogostil na ta račun. Nekega dne so prišli omenjeni Vidusso, stražmojster Zanmarchi in vaški načelnik (eapovilla) Bogateč v mojo hišo ter sem jim dal jesti in piti, kolikor so hoteli, tako, da je še ostajalo po mizi, ko so odšli. Zanmarchi se je o tej priliki opil tako močno, da mu je pala puška iz rok; ko so odhajali omenjeni moji gosti, moralo seje p o m ag a t i Z a n m a robi -j u, ki je komaj stal na nogah, na voz. Peljali smo se vsi do gostilni »v Bošketi« t. j. v gostilno Ipavčevo v sv. Križu. Tam smo se vstavili ter pili. Ne vem, je-li pil Zanmarchi tam vino, pač pa se spominjam, daje pil kavo. Da je bil Zanmarchi pijan, ko smo bili v gostilni Ipavčevi, o tem navajam kakor priči gostilničarja soproga Ivana in Karolino Ipavee. Istotako navajam svoje hišne, da je bil Zanmarchi pijan v moji hiši ter da mu je pala puška iz rok. Nekega dne me je poklical gosp. Nabergoj k sebi ter sem mu na njegovo dotično vprašanje povedal kakor danes. Priča Zanmarchi: O. decembra 1*05 sem bil v službi v sv. Križu. V Grijanu sem se poškodoval na nogi ter prišrdši v sv. Križ sem vprašal eapovillo Bogatcc-a, bi-li bila kaka priložnost peljali se. Bogateč mi je rekel, da ima Vidusso posla v sv. Križu ter da se lahko popeljem ž njim. Po "Vi uri je prišel Vidusso ter me je povabil, naj grem ž njim v sv. Križ k nekemu posestniku, .laz sem se branil, rekši, da v privatne hiše ne grem, posebno ne, ako se ima piti. Vidusso mi je rekel, da ima tam uradnih poslov, na kar sem šel. Pri-šedši k današnjemu obtožencu Mihi Košuta, povabili so me na kozarec vina ter sem spil vsega 3 kozarce, ker niman navade piti. l'o li. uri zvečer smo vstali ter se peljali /. vozom proti Prošeku. Moram skoraj izključiti, da bi mi bila v hiši obtoženca Košute pala puška iz rok. 1'rišcdši do gostilne Ipavčevo je naročil Vidusso liter vina. Jaz nisem pil druzega, nego jedno črno kavo. Od Ipavčevo gostilne smo se peljali Vidusso, jaz in jeden njegovih otrok skupaj proti Prošeku. V vozu sem sedel jaz na levi strani držč v levi roki puško Vidussovo, a z desno roko otroka Vidussovega, ki jo sedel na sredi mej mano in Vidussom. Vidusso je sedel na desni strani. Svojo puško sem držal mej nogami. Ko smo prišli na Prosek, zmanjkala nam je puška Vidussova. Vrnili smo se takoj z vozom ter smo našli puško na potu blizo pokopališča., Izključujem, da sem bil dne \\ decembra 1805 pijan. Kar se tiče druzega takta, t. j. moje pijanosti dne 7. novembra 1S(.I7, moram jo istotako izključiti. Ta dan sem prišel v sv. Križ ter se oglasil pri eapovilli Bogatcu. Vprašal seiu ga, ima-li kaj za jesti. Ponudil mi je trippe (vampe). Opomnil sem mu, da sicer tripe rad jem, ali da mi vsakikrat prihaja slabo, ko sem jih jel. Pojel sem samo 2 grižljaja vampov, sicer pa sem jel več kruha nego vampov. Vina sem spil k večerna jeden kozarec, Slišal sem še ta dan, kaj se jo govorilo o meni na shodu. Ni ros, da sem dal nalog Logarju, naj gre k Nabergoju ter ga prosi, da naj so ne govori po shodih o službenih stvareh, nego rekel sem le Logarju, naj pokličoNabergoja, da ga za-slišim. A koje bil Logar že na potu, sem ga ustavil. Javna zahvala. Gospodu Franu \V i 1 h e I m u, lekarnarju. Neunkirehen, Spodnje Avstrijsko. Da stopam v javnost, je le radi tega, ker se čutim dolžno izreči gospodu \Vilhelinu, lekarnarju v Neunkirehen, najsrčnejšo zahvalo za učinek, katerega aii je napravil njega \Vilhelniov čaj pri mojih revmatičnih bolečinah, in da opozorim na ta čaj vse one, ki trpijo na tem grozovitem zla. Nemogoče mi je naslikati bolečine, katere sem trpela skozi cela 3 leta o vsaki vremenski spremembi in katerih se nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne z uporabo žveplenih kopelji v Baden-u pri Dunaju. Cele noči premetavala setu se po postelji, tek se je vidno krčil, izgledala sem žalostno in moči so pojemale. Po 4 tedenski uporabi \Vilhelm-ovega čaja oproščena sem bila bolečin in sem Se sedaj, dasiravno ne pijem čaja že tednov, in telesni stan se je poboljšal. Prepričana sem, da vsaki, ki se zateče o slični bolezni do tega čaja, blago-slovljal hode izumitelja istega, gosp. Frana \Vilhelm-u. S posebnim visokim spoštovanjem II grotiea Butschin-Streitfeld, soproga podpolkovnika. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij Oll Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. "jjttf^ Moje pohištvo donese srečo. ZALOGA POHIŠTVA tvrdkc Alessaniro Levi Miuzi v Trstu. Via RiUorgoSl in 1'inzza vcccliia 2. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Hogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, zimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovau cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. X a vprašanje odvetnika <1 r < i r e-gorin-a: »Kea jr, v kasarni na vi/itaeiji, ako se spominja; kor je Logar rekel, da so ne spominja, nisem zahteval dalje, da upiše to. Sicer moram naglašati, da ni predpisano, da bi moralo biti vsak i krat zabeleženo v službeni knjigi, kedur som se ustavil na kaki orožniški Staeiji, Večkrat mi namreč ne ugaja iz službenih ozirov, da vedo vsi v kasarni, kod h«Klim.« (Pride še.) Književnost. »0 jetiki. *ii>iei ali deri . Knjigo, izišlo pod tem naslovom, smo prejeli s prošnjo, naj ocenimo isto. Ker pa med svojimi sotrudniki nimamo strokovnjaka, ki bi mogel napisati stvarno oceno, bodi ponatisnem) tu, kar piše o tej knjižici goriška »Soča« : Koliko ljudij n i rje za to boleznijo! Počasi zal« ■zo v elovesko telo, katero potem osuši ter mu odvzame življenje. Povsod i, v vsakem kraju vidiš ljudi, ki umirajo za jetiko; in za to se je tako hoje. Kadi tega gotovo z veseljem pozdravi naše ljudstvo knjižico g. dr. A. Pogačnika, zdravnika v (io-riei, katera je bas izšla. (i. dr. Pogačnik, kije današnji dan že star mož, je v teku let natančno študiral to bolezen in tudi sam je bil dlje časa nevarno bolan na pljučih, /a to so je lotil še bolj proučevanja sušice in sad tega proučevanja je navedena knjižica. V nemškem jeziku je izdal knjižico pod naslovom „Die Tuberkulose und Tuber-kelbacillen«, katero so nujlaskavojšo priznavali razni st rokovnjaški listi in katero je pohvalil tudi znani imenitni vseučiliški profesor dr. Škoda. Knjižico, ki stane samo 2H kt\, prodaja g. Janko Le ban, nadnčitelj v Trcbelnem pri Mokronogu na Kranjskem. Za tamburaše. — V Zagrebu pri M i I j u-t i n u pl. V arkaš-u, (iundulideva ulica b, so izšle nastopne najnovejše partiture za tamburice: 1. Uspomene iz Beča. Valcer, cena: Tli kr. 2. Ples patuljaka. Polka, cena JIO kr. o. T c r e z i n v a 1 e e r, stane (50 kr. 4. H r v a t-ska četvorka, cena gld. 1.20 kr. 6. An ki na polka, cena: 80 kr. — Kdor hoče torej imeti to partiture, naj si jih naroči pod gorenjim naslovom. »Slovanska knjižnica. — Prejeli smo dvoj-nati snopič 7.'!. in 74. za april iu maj, ki prinaša izvirno romantično zaloigro »S t r a h o m i r« v o dejanjih in romantiški igrokaz »Mlada zora« v dejanjih (po znani narodni pesmi). Snopič obsega 1 1 tisk. pol. — Slovensko ljudstvo naj pridno sega po tej prelepi knjigi, kajti oba pesniška proizvoda sta jako zanimiva in polna uprav krasnih slik. — Ta knjiga je pač redek pojav na našem suhem pesniškem obzorju. Cena HO kr., v knjigarnah stane pa le i 1(5 kr. To je pač bagatelna cena. Zadnje vesti. Loildoil 2(5. — I/, Xe\v-Yorka brzojavljajo, da se utrja glas, da je špansko brodovje obkoljeno v Santjago de Cubain sicer od obeli amerikanskih eskader. ki sli pod poveljstvom admiralov Sampsona iu Schleva. Pričakuje se skoro odločilne bitko, (('mejo se, da je v očigled tej ii m e r i k a n s k i vesti opravičena skrajna previdnost, kakor je bila opravičena v očigled vsem dosedanjim. lTred.) Budimpešta 2(5. Avstrijska deleg acija je dovolila dodatni kredit .'>() milijonov z .'IX proti 10 glasom. <« radec 2t5. Xamcstništvo si jc dalo j>red-ložiti zapisnik včerajšnje seje občinskega sveta (občinski svet se je namreč v tej seji takorekoč postavil na čelo vsej uporni agitaciji) ter je brzojavno priobčil ministcrskeniu predsedniku vse besedilo vsprojetogn predloga. Pričakuje se, da bode občinski svet v (iradcu razpuščen. Dunaj 2U. Pogreb nadvojvode Leopolda bode v soboto ob 4. popoludne. Lvov ^»5. Izgredi v Przemvslu so se ponovili včeraj še z večo silo. Izgredniki so razbijali v židovskem delu mesta. Mnogo izložbenih oken je bilo porušenih, nekaj trgovin uplenjenih. Poseglo je vojaštvo vmes. Zaprli so »50 oseb. Ar eto vani so se upirali policiji se silo. Najnoveja tryovinska vest. »ifcjfcjtejfcsfcsfcsfe^fc■fcjfcjfcjA^fcsfcsfeMfc^u^ »W-YoFk 25. (Izvirni brzojav.) Imenica mlačna ir».-J (vtVruj 1 ('»<►), koruza HH5/« (včeraj o*7/*), mast ♦).")() (vepraj 047). s*1 odpre kopelj Buchler nasproti Llov«lovo palače. Zopetno odprtje Piazza della Borsa štev. 13 in via St. Nicolo štev. 7 (uhoil skozi hišna vrata.) v soboto 28. t. m. Točilo se Im> najboljše pivo i/ pivovarne Bratov Reinidiais sminfeli-Graflec z izvrstnimi tu- iu inozemskimi vini, ter bode udanu podpisani gostilničar vedno skrbel za dobro kuhinjo s primernimi cenami. IViporočevaje se spoštovanemu občinstvu in slavni garniziji za mnogobrojen obisk beležim udani Kristijan Stoka, gostilničar. VA B i L o ti ii LJUDSKI PLES ki bode na binkoštni ponedeljek, dne 30. t. m. na vrtu g. M. Plesa v Devinu. Svirala bode nova nahrežinska palim najnovejše plesne komade. Na udeležbo uljudno vabi Odbor. Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočem! evet" (Millollori). t isti kri ter ji* izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pribavljanju in hemoroidnim -- Jeden omot /,u ozdravljenje stane od nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za ofi nvč. v niarkub doposlje se trunko. C. Klemt. Tovarna za zatvoruiee (Jalouslen) Braunau na Bavarskem. 1'riporoeai svoja (i-kratno odlikovana novovrstna lesena zastirala |Konleaux), zatvoruiee in ohok-nice na valjček. — t'enik gratis. Agentje za privatne odjemalce se iSčejo. Hotel Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA) trst — Via S. Spiridione. Corso, Via s. KicolO — trst Najbolj v središča mestu ter na novo opravljen. kopelji, voz k vsem vlakom. V pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. ** z t * t„ t x <1 . -..............I Pri 4 letnih časih 4 I Barriera vecchia štv. 7 Prilika zn praznike in novo leto. Velika tttogft zimskih ogrinjal (Ajalov) v vseli barvali po gld. il.liO in gld. l"2(l Zbirka frStanju v raznih risanjih od 20, .'50 in :t7 nvč. M o ž k e srajce bele iu barvane od !M) nove. naprej. Maje iz pliAa za gospe po lio, 7o nove. in več samo v prodajalnici 4 C gospe po ih Pri 4 letnih časih itv. 7 y. XVTTTT* Barriera vecchia štv. 7 Na /alitevaaje cenik in prospekt. prva trž38kst tovsrns aparatov za nauravljanje plina acetilen tvrdite ROOCO A O. v ulici Sanltk it. 0. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od Josipa Rocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjenje ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev. Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za liise, re-stuvraeije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji. Velika /.alutra nujltoljcga apnenega kisleca, katerega kilogram daje iJUO litr. plina. Velik izbor svetilnic iu |>rl]uulkov za razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali *2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga v ulici Sunita štv. !>. Delavnica v ulici M. iiiorgio štv. 1. Mehanična delavnica ANTONA SKERL-A V TRSTU. Via 8. Laz/.aro Str. 6, Nasproti palače Salem. Zalog oripalflili šivalnih strojev „Ata" iz Budimpešte ii koles iz najbolj slovečih notranjih in inozemskih tovarn. gC Šivalni stroji se garantujejo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica za briljantno nikiliranje. t^r ^ Zaloga vseh pripadkov za kolesa in Šivalne stroje. _ Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev. Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popravljanja in naročbe zvrSujejo «e najaatančneje, brzo, po nizkih cenah.