tu dan
c *QLA%\
fo koSti

ClTAJTK, K1X

J ODAM
OMt HA IKHI
*
Ranima
i GLAS
Reentered m
No. 181 — Stev. 181 -
i,UME LH. — LETNIK LIL
I list tTcrefiskih tf*Uvcevy Ameriki -
Oam Matter Be»*qnber Ž5th 194« mi the P«k Office at New Yeric. N. under Act of CengKM ef March Srd. 187«.
g— ■
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 1 5, 1944 — PETEK, 15. SEPTEMBRA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
AMERIK ANCI
V ZAPADNEM ZIDU
Silno močne ameriške oklopnc in infanterijskečete so vdarile v zapadni zid v splošni ofenzivi na 90 milj dolgi fronti ter prodrle prvi pas tanenih ovir in močnih trdnjav, ki varujejo mesto Aaaehen, ki je ključ do bogatih industrijskih krajev v dolini Rene.
Aa^lien, ki je važno industrijsko središče in vrata t' dolino Ruhra in Rene, je bil že delomia obkoljen od za pada in juga, ko so old op ne čete vda riie skozi tančne pasti in ufcn dbene kopice ter šle skozi 6 vasi.
40 milj nižje proti, jugu so Amerikanei vdrli kakih 8 milj v nemško zemljo na kraju, ki je od Pruma oddaljen kakih 30 anilj. To je 30 milj nad Trier jem, kjer so Amerikanei prvič vdrli t Nemčijo in 40 milj za pad no od Kobleuca ob gla -vni cesti V Trier.
Blizu Triera, n a južnem koncu 90 m i 1 j dolge vpadne fronte fo infantenija in tanki prodrli v zapadni zid dve milji globoko ter so razširili svoje mostii*V na štiri milje skozi gosto nastanjene utrdbe.
Podedoval ni letalci, ki ao se vrnili na letališče devete a-meriške zračne sile v Frane i ji, bo sporočili, da fo opazili ameriška nnotoma fvozila 16 milj v notranjosti nemške m^je, toda kraj ni hil naznanjen.
Hodges ova armada prodira
Ob belgijski meji
Prva armada, ki ,se bliža Aa-chcnu, je zavzela Hergenrath in Gerrrmenich ob belgijski meji tri milje južno in tri milje jugovzhodno od Aaachena; zavzela je tudi Fonstenbaohe, dve miiji v notranjosti meje in pet
milj južno od Aachena.
Nen te i prav nič ne tajijo, da so Amerika nc i ivdrli v "sveto" zemljo ter priznavaja, da so s silnimi arumadami vdrli na dveh krajih v prednje vrste zapadnega zidu.
Upanje, da bo zapadni zid kmalu prebit
Naglo napredovanje prve armade ter naratSčajoča nevarnost tretje in sedm|e armade od juga in slabejša sovražnikova moč dviga upanje, da bitka na Siegfriedovi črti ali zapadnem zidu ne bo tako dolga, ikot je vsakdo pričakoval.
Prve ovire, tako imenovane "(Zimajove zobe" in druge tan-čne ovire in utrdbene stolpiče ko ameriške oklopne čete razbile in je le mala možnost, da l>o mogel sovražnik priti s kakim protinapadom na 170 milj dolgi fronti od Aachena pa do
Nancvja.
Nermci so v svoji obrambi za postojanke okoli Caena in St. I jO v Normandiji imeli po eno divizijo za vfcake »tiri milje fronte, ki ni bila nikdar daljna kot 100 milj. Ker pa «?o v Franciji in Belgiji izgubili do 270,000 n*ož, nikakor ne bodo mogli držati nove fronte, ki je 70 milj daljša z manjgdm številom divizij, f-etudi ijriajo to prednost, da so se umaknili v že pripravljene postojarake.
Tito zahteva Primorje
Radio Svobodna Jugoslavija i rope 'in naše dežele," je (rekel
AMERIKANCI SE BLIŽAJO FILIPINOM
Amerikanci, ki so popolnoma premotili Japonce, so z močno armado in proti primeroma slabi obrambi, pristali na jugt>zapadni obali malega Korotai otoka, ki je oddaljen komaj 300 mili od Filiponov.
Filip:ni »o cilj generala Mao Aithurja, iker hoče izpolniti *vojo obljubo, ki jo je dal ob svojem odhodu s- Filipinov:— "Vrnil se bom!"
je -sinoči naznanili, da maršal Tito zahteva, da so popravljene kri<vice, katere so povzročile ive»rsailb-ka in druge pogodbe. Tito zahteva, da Jugoslavija dobi Primorsko in Istro in si jugoslovanska osvobodilna fronta ne more misliti, da ne bi bila zastopana na mirovni konferenci.
* 'S isvojimi zavezniki želimo, biti skupaj pri mizi, okoli katere bo odločena usoda Ev-
Tito. 4'To je na>a pravica- U-pam, da bodo nabft zavezniki vstregli naši želji, kajti naš narod to zasluži, ker je dokazal zvestobo do skupne zavezniške stvari z velikanskimi žrtvami."
Kio je maršal Tito dvignil zahteve po Priinorju, je rekel, da so bili dosedaj partizani preskromni, da bi načenjali teritorialna -vprašanja.
Partizani skupaj z rusko armado
S posebnim poročilom je maršal Tito včeraj naznanil, da je njegova osvobodilna vojska prišla v stik z rdečo armado.
Rusi zavzeli Prago
Rdeča armada je skupno s poljsko armado pod po. veljstvom maršala Konštantina K. Eokosovskega, ki je po rodu Poljak, včeraj zavzela Prago, vzhodno predmestje Varšave, od katere je rdeča armada ločena samo še po Visli.
Iz nove ofenzive pred Varšavo je mogoče sklepati, da je RokoFovski z veliko e=alo pričel na Var£a/vo z napadi, s katerimi je prenehal pred šestimi tedni, ko so Nemci poslali v boj norve rezerve tankov in vojakov, vsega skupaj olcoli 22 divizij.
Maršal Rokosorvski je svoje napade na Varšavo opustil, ko
so se varšavski uporniki 1. av-gujsta dvignili proti Nemcem na poziv poljske zamejne vlade v Ijondonu. Od tedaj so Nemci v mestu že pobili okoli 200,000 Poljakov.
Novo veliko zmago pred Varšavo je oznanil man šal Stalin s posebnim dnevnim poveljem, v katerem je ukazal, da je zmaga proslavljena z 20 salvami iz 224 toporv. Malo proti isaveru je druga
velika Železniška neseeCa
Dve milji od Terre Haute, Ind., je v gosti megli brzovlak Chicago and Eastern Illinois' Tiixie Flyer ob čara, ko je bil v največjem diru, zavozil v »t o ječi poštni vlak in vdarec je bil strahovit Ubitih —je bilo najmanj 26 ljudi in 65 ranjenih. Največ ubitih in ranjenih je bilo odlikovanih vojakov z italijanske fronte in le-
talcev, ki so bili na dopustu, beloruska armada gen. Matveja Zaharavova, ki je v sredo zavzela Lomžo. napredovala in zavzela Novgorod ob južnem bregn Narewa in 21 milj južno od Vzhodne Frnsije.
Ob koncu tedna...
Mac Arthur jeva armada s e je pripeljala z bojnimi ladjami in i njo se je pripeljal tudi on.	)
MacAlrthurjevi bombniki so več tednov bombardirali j a-
ponske utrdbe bolj proti jugu in je s tem Japonce premotil, ter vdaril na otok popolnoma na drugem kraju, kot pa *o Japonci pričakovali.
Tudi admiral Ghester Nimritz naznanja -iz Pearl Hiarborja, da so njegovi areoplani tv dveh dneh uničili 233 japonskih aero planov in potopil ali poškodovali 84 japonskih ladij.
STRAŠEN VIHAR V NEW YORKU IN OKOLICI POVZROČIL OGROMNO ŠKODO
Sinoči okoli devetih je nad New York pridivjal strahovit viha|*, kakoršnega mesto menda še ni doživelo. Vihar je prišel a juga in je divjal ob atlantski obali ter je povzročil velikansko »kodo, zlasti v Atlantik City, K J. Na wo-je«n potu je »postil velikansko opustošenje, podiral je hi&e, ruval drevje in vode so razru-▼ale zemljo in zalile kleti.
Od New Yorka je vihar <ia-lje divjal čez sredino Long Island* in še vi^je pro* i severu v države Connecticut, Massa-chuetta, New Hampshire in Se dalje proti severu.
Po Long Irfandu je izruva-no drevje popadlo na zeJeziw-tike tire Loig Iselnd železnice In je bil prompt skoro na^vbelr progah it toS or popolnoma vstavljen.
Poročilo po radio Svobodna Jugoslavija ima samo en stavek in se glasi:
"V svoji ofenzivi proti severu so na>3 oddelki zavzeli X o got in in is svojim h*vi'm krilom «o v stiku s četami rdeče armade."
Partizani so v Negotinu o-s»vobodili 700 angleških vojnih ujetnikov, ikot poroča angleški raci i o.
Niegotin je v Jugoslaviji 10 nniij o d rumunske meje n a vzhodu in <v isti razdalji od" bolgarske meje proti jugovzhodu.
Od Negoctina do Turn-Se<ve-rina je samo 28 milj, kjer je rdeča armada doc?ipela do jugoslovanske meje. Sinoči je nemška Trans-ocean a gen t ura sporočila, da «*o Rusi prekoračili Donavo in so prišli v" KJadovo v Srbiji, pot milj jngozapadno od Turn-Severina.
Moskva iš>e ni naznanila, da bi rdeča armada vkorakala v Jugoslavijo.
Jugoslov antiki part iza ni, k i pritiskajo v dolino Morave in Vardarja. koder je poglavitna nrta za Nemce, da se umakne-iz Gmške, so zavzeli Kavadar,
CI.ARK NAPADA GOTSKO ČRTO
Ameriška peta armada je pričela napadati prve vrste nemjnke gotxke utrjene črte »v Italiji na 25 milj dolgi fronti in poročila pravijo, da se Nemci nenavadno trdno drže, Peta armada generala Manka Clarka, v kateri je tudi nekaj angleških divizij, je prebila v s- e nemške prednje utrdJbe med Pistojo in Lucco.
.Uradno poročilo naznanja, da je peta armada zadnje dni napredovala od ene do treh milj na dan, da pa t>o napredovanje valed eilno močnega nenr^kega odpora nekoliko zadržano in od sedaj naprej bodo morali zavezniki udarjati z vso eilo, da zlomijo sovražni odpor.
Na vzhodnem koncu fronte ob Jadfanu so tudi Angleži po večdnevnem odmoru pričeli napadati in so ludi zadeli na močan sovražni odpor.
IZavezniAki glavna stan priznava^ da je gotika črta Mino močno utrjena in razteza na k i rjavo več. milj in je posejana s trdnjavskimi »stolpiči. Utrjeni pas je premrežen z zakopi, ovirami za tanke ki nemški vojaki so razpostavljeni na zelo močno utrjenih krajih.
Olafvni istan naznanja, da je črta izdelana tako, da je sovražni odpor vedno ivecji, čim dalje pride zavezniška armada v črto.
Zaveendaki aerojplani poma-
kakih 50 Tiri1j",5ugorvzhodno od Skopi ja ter Vranje Vran j, sk o Banjo in Valdičin Han.
Včerajšnje ,-poročilo maršala Tita tudi omenja vroče boje z nernjšikiaui četami v' bližini Te-tova, kakih 20 milj za,padno od Skopljii ter se tudi bojujejo z 18. in 29. »bolgarsko divizijo o-koli Kumanova in Krive Pa-lanke inied Skopljem in bolgarsko mejo.
Pri zavzetju Vranje, Vranj-ske Banje in Vladičin Hana se je podalo okoli 3600 Bolgarov.
Partizani so se tudi polastili rudnika ikroma blizu Djakovi-ce, kakih 60 milj severozapa-dno od Skopi ja.
•Partizanski oddelek, ki se bori 'v zapadni Bosni, je osvobodil Jajce in Busovac, >eve-rozapadno od Sarajeva.
Angleški radio naznanja, da s o Nemci minirali pristanišči Pirej in Solun ter so položili tudi mine v bližini vodnih in električnih naprav.
ITALIJAN. PARTIZANI NA DELU
Italjanski partizani iz Fcver-ne Italije so sporočiti iv Rim, da so pričeli splošno ofeaizivo v severni Italiji ter iso zapleteni v velike boje v provincah
Lombardiji, Piedmontu, Ligu-riji in Rmiliji.
iPartizanski glavni stan poroča, da so se mcgpli Nemci u-malcniti iz okolice Lago Mag-giore v Alpah, tkakor tudi iz ,prelaiza Madonna di Ponte Val-para hlizu Brissaga.	,
Poročilo pravi, da »o dobro oboroženi part^ani prišli 2-septemlbra iz gorovja okoli Brissaga ter s=o napadli Nemce v Cannobijn in so v petur-nem boju, ki ga je bilo slišati do Locarna v Švici, prisilili Nemce na predajo.
Rajo novi ofenzivi in razbija jo mostove po dolini Pada in postojanke okoli Rimini eerver-no od Florence.
KUPITt KN "EXTRA" BOND DANKI
POGOJI ZA BOLGARSKO IN RUMUNIJO
Poročilo iz Wasliingtona pravi, da ameriško-angleško-ruska evropska svTetovalna komisija sestavlja pogoje za premirje z Bdlgarsko. Pogoji bodo strožji kot pa za Rumunsko, ker je bila Bolgarska bolj počasna, da b\ se odvrnila od Nemčije.
Premimi pogoji za Rumunsko vselbujejo 2} točk. Podpisani so bili v Moskvi ter so jih »objavile tri zavezniške vlade in so precej prizanesljivi, to pa zato, ker se je rumunska armada. ko je Rumunska prekinila diplomatske zveze z Nemčijo 24. avgusta, takoj pristopila na stran rdeče armade in se je pričela bojevati proti Nemcem.
Vse je v soglasju z zavezniško obljubo, da bo vsaka država, ki je bila zvezana z osi»čem, dobila tem lažje stališče, čim več <bo pomagala zavezniški stvari. To bo posebno vplivalo tudi na Avstrijo, katero zavezniki poživljajo na vstajo.
Pogoji za Rumuifcdco se niti najmanj ne morejo primerjati s pogoji, ki bodo postavljeni za Nemčijo. Nemčija bo pod vojaško vlado in jo Ibodo zavezniške armade popolnoma zasedle. Plačati bo morala silno visoko vojno odškodnino. Trfi pogojev Rumunska ni dolbila.
Poglavitni pogoji za Rumunsko so:
Rusiji bo morala v dobi šestih let izročiti za vojno odškodnino v znesku $300,000,000 petrolej, les, stroje in sflično blago.
Rusija bo obdržala Besa rabijo in Severno Bukovino katero je dobila po pogodbi z Romunsko leta 1940.
Rumunska bo vrnila vso lastnino Združenih narodov, ki si jo je prila&tila.
Da se bo popolnoma iznebila fašizma ali fašizmu podobnih organizacij.
Na drugi strani pa bo Rumunska dofoila Transilvanijo, kaitero je Hitler dal Madžarski leta 1940. Rumunska tudi ne ibo imela vojaške vlade in ne too*vojaško zasedena; rdeči armadi pa bo dala vse, kar je potrebno za nadaljevanje vojne proti Nemčiji.
Kakor v slučaju Italije, čije premimi pogoji niso se bili objavljeni, Ibo postavljena zavezniška (ruska, angleška in ameriška) kontrolna komisija, ki bo.gledala, da bodo pogoji premirja natančno izpolnjevani.
FINCI DOBILI MIROVNE POGOJE
V Helsinskih v kratkem pričaikujejo, da se bo vrnil finski ministrski predsednik Antii V. Hackzell iz Moskve in bo prinesel s seboj ruske pogoje za premirje. Neko finsko poročilo pravi, da bodo pogoji predloženi že jutri finskemu parflamentu.
Kot pravijo poročila iz Stockholma, je južna Finska že skoro popolnoma ocižčena nemških treh divizij in nemških civilistov. Večino svojih sedmih divizij v severni Finski so Nemci odpeljali skozi južna finska pristanišča.
Po mnenju vojaških krogov pa bo za Nemce nemogoče, da do 15. septembra spravijo iz Finske vse svoje vojaštvo. Rusija je stavila Finski zahtevo, da morajo do 15. septeiribra iz Finske oditi vsi nemški vojaki, drugače pa bo Finska odgovorna zato, da bodo preostali nemški vojaki razoroženi in internirani.
Finsko vojaštvo odhaja proti severu in zaseda kraje, ki so jih Nemci izpraznili. Znano pa ni, ako so Nemci odšli iz okolice Petsama, kjer so bogati rudniki niklja.
Finskega premiera zadela kap
Današnje poročilo iz Moskve naznanja, da je sinoči ob sedmih finskega premiera Hackzella zadela kap na desno stran in da sta mu roka in noga ohromeli.
Eden bo prišel v Quebec
Včeraj je bilo naznanjano, da »bo v najkrajšem času prišel v Queft>ec angleški vnanji minister Anthony Eden, da se vdeleži konference med predsednikom Rooseveltom, Churchillom in šefi generalniih štabov. Da pride na konferenco, so morali najbrže nepričakovano skleniti, kajti še včeraj je bilo javtjeno, da "za sedaj" še ne namerava priti. Zadnje poročilo pravi, da je že dospel v Queibec.
Neko poročilo iz Quebeca, četudi uradno, pravi, da so na konferenci v gradu Frontenac izdelali popolni načrt za strategijo proti Japon ski.	. •
pohod na berlin
Razdalje med Berlinom in različnimi točkami, kjer se sedaj vršijo boji, je sledeče: Ruska fronta: 312 milj o dPuducka. Zapadna fronta: 319 milj od Eupena. * Vzhodna Francija: 443 milj od Belforta. Italjanska fronta: 583 milj od Riminija.
NEMCI NA NORVEŠKEM
Stockholm, 11. septembra (ONA) — Dobro informirani krogi pričakujejo, da bodo Rusi v kratkem začeli ofenzivno akcijo v severovzhodni Norveški, ter da 'bodo tam začeli preganjati one Nemoce, ki so morali evakuirati severne predele Finske po njenem premirju z Rusijo, evakuacija, ki se vrši preko mesta Kirkenes.
Približno teden dni je tega, kar se je nahajalo v severovzhodni Norveški, v takozvani Finn-mark in v distriktn Troms, približno 25,000 nemških vojakov, toda od tega časa bem se pripeljali v te kraje velikanske količine materi-jala in tudi mnogo vojaštva iz severne Finske.
Zelo veliko vprašanje pa je, da-li bodo vsi ti Nemci sploh še kdaj videli Nemčijo. Severni predeli Norveške nikakor niso pripravni za stalno bivanje armade, ki šteje zdaj morda 100 tisoč mož — a poleg -tega se "bo še začela polarna noč že v kratkem, približno v dveh ali treh tednih. Malo je upanje zanje, da /bodo mogli biti evakuirani preko morja, kajti Nemci so na morju veliki reveži, primanjkuje jim ladijskega prostora, a ruska in britanska vojna mornarica bo prežala na vse take transporte. Le eno dobro imajo — precejšnje zalogo hrane in municije ter orožja, baje dovolj za ddbo dveh ali celo treh mesecev.
V južni in centralni Norveški se nahaja približno 75,000 nemških vojakov — tako vsaj pravijo najbolje informirani krogi. Razven tega je treba upoštevati še približno 10,000 oboroženih kvizlinških čet in najmanj 50,000 nemških civilistov. Nemške okupacijske žete v teh predelih so precej skopneAe, toda v zadnjem času se Nemci niso upali več^ pošiljati svoje vojaštvo ven in zmanjšati svoje posadke. Nemški generaJ Nikolaj von Falfcerihorst še vedno govori o borlbi do zadnjega — toda Norvežani ne verjamejo, da se bodo Nemci dolgo upirali, ako bi prišlo do tega, da zavezniki izkrcajo svoje vojake na obrežjih Norveške.
FRIDAY, SEPTEMBER 15, 1944
YBIANOVLJKN L UM
ft
1 #
ODA5
mnr,iou U.EZ.
51st Year
	
— 1 p" •• ■■hwlprtia |7. A&mtS	
E4 emuo una VM4* uam KA zD&idbat	■ DBiiVIlM liNlDOf
WT.— i a JPOL UVTA JMO; JBA CT	ITBT LETA Ur*.
Hum* faMft fmki MM HO— f	oboe. mM] ta vnmSkm^
"olu mboda", n« wan u^mp	T. NKt Iftt 11» M. Z
.........t OUUm »p- ■ - — '»> V«	: .......i
(Ponatlsneno iz lista "'Kmečki Glas" vestnik Osvobodilne Fronte slovenskega naroda, April, 1944.)
Napisal DR. METOD MIKUŽ
Po času je vso to žo nekje daleč, vondar je in 'bo ostalo kot danes. Bral s<am nekje, da s.o rpže tiste skrivnostne oči, skozi katero gtleda mati zemlja svoje otroke, ljudi, in da če re roža utrj^a, brž zraste nekje nova, še lepea. Bi skoraj verjel tej pravljici, ker si brez rož sveta ne morem misliti. Vsaka roža je lepil in vedno rajši jih. imam, nagelji pa so najlepši. TLsti, ki se kot žametaste oči ozirajo &ko?i okna naših domov in ne puste
človeku, da bi šol mimo pust. in praznih misli.
• • *
Kdor jo marširal z ibrigado štirinajst ure neprestano po Notranjski, ve, kako utrujen in skoroda slaibe volje je človek. To še posebno, ker je foUa noč temna, 'brez zvezd in so nas spremljali le glasovi sov. A jutro je le zmagalo nad nočjo, pregnalo sove :flbudilo (klice pevke in nas utrujene in opotekajoče pripeljali v skromno krimsko vasico. Ljudje so nas bili že vajeni, stari znanci smo si bili in .prijatelji in od srca smo bili veseli, ko so nas z malih okeno pozdravljali naši najljubši prijatelji. rdeči nagelji. Čeprav smo bili utrujeni, vendar so vzbudile v na.s te rože toliko lepega. Saj si ibrez težav prebral z obrazov ono veliko in lepo, nakar so nas spominjali nagelji. Pa so bila morda vmes že 'iieta, ko jc fantu, ki je odhajal na nafoo-r, pripela drobna roka na prsi rdeči šopek, bogve kdaj je mati dobila za .god te čudežne rože, mlada žena se jih je razveseliJa ob rojsčvu prvorojenca in vriskali »o fantje pod oknom, kjer so dehteli nagelji. Pod križanim doma v kotu so uvezeni na :>eleni prtiču rdeči nagelji. Simbol slovenstva so postali. Koliko spominov, koliko lepih čuvstev nam vzbujejo te rože. Vsak njihov cvet nam poseflbej pripoveduje o Hjtfbezni, o ljubezni, ki plava nad skromnimi slovenskimi vasicami, o ljubezni, ki narekuje fantu, da v mesečnih nočeh vriska na vasi, o ljubezni* ki veže slovensko družino, o veliki in močni ljubezni do rodne zemlje nain govori. Sama po se<bi mi je misel prešla k velikemu preroku ljubezni svetemu Pavlu, ki bo do konca vseh časov in preko teh v hresibrežno večnost ueil, da je le ljtfbezen tista reshičnost, 'ki nikdar ne išče sama šcfbe, se ne da razdra-žiti, ni hinavska, je dobrotfljiva in — nikoli ne mine.
Sole proti poldnevu sem se abudil in bil slabe volje, ker sem zaležal in ker so partizani nosili na prsih velike nagelje. Prav za prav je to bila grda nevoščljivost, a sem jo hitro odgnal z mislijo, da jih pa« nisem vreden. In že zato^nisem bil več ^labe volje in nevoščljiv, ker je bilo zunaj vendar sonce, <"as pred Binkoštmi in ker so na oknu cvetele že rože. Jug je gnal offljJake kot čredo drobnih, mehkih ovae in krimske smreke in hoje so tej ndbeški procesiji sklanjale svoje lepe in ponosne <gla ve.
• • •
Oi vsepovsod so prihajala poročila, da zbira okoli nas sovražnik Velike sile in čez dan je bilo slišati ropot težkih kamionov v dolinah. Stara pesem. Pogledal smo le na zemljevide, kurirjem in patrolam pa se je neprestano mudilo ugotoviti na-protnikovo silo. Se je ostalo vprašanje, ali bi se čez noč u-iraknili ali ostali in sprejeli borbo. Ostali smo in dolge vrste bataljonov so neslišno zasedle poffožaje. In bil je večer, ker ,se je soncu mudilo spat, a v slovo nam je zapustilo krvavo zarjo in prižgalo zvezdo veremico. Jug je prenehal pasiti oblake; ovčice, smreke in hoje »o se vravnale in bi zaspale, če bi jih no motili ptiči, ki so peli v slovo soncu* lepemu dnevu in svoji mladi ljubezni. Po dolinah je zvonilo avemarijo in so brneli Kamioni, na oknn so gledali nagelji in niso spali. Morda so mislili kot vsak od nas na tisto pomlad, ki je mogoče še prav v deveti deželi, a nosi s seboj ljubezen brez sovraštva. In po
t«*j 'bo posftal svet šele svetel in dober.
• • •
Doživeli smo jutranji poadrav. Avioni so zmetali svoje teike tovore in kozolec je zagoreft na koncu vasi. Vnemala se. > 'borba in prvi bataljon je v naskoku odgnal "rdeče krava-tr Najmočnejši pritisk jo na tretji bataljon in izgleda, da ne vzdržal. Beli izdajalci kažejo steze bataljonu za hrbet. \ prvi bataljon dobro manevrira. Tiščimo in tlačimo daljno-
£led£,,da,BaB bole oči. Boacba dosega viiek, sovražnik je pijan, a partizani pojo. Imamo izgube in težko ranjene. In vse to gleda sonce.
l' (Se je pod noč poizkušal sovražnik s hudim protinapadom, a se je moral umakniti. Kamioni so zopet brneli pod nami in fantje so peli. Že je padalo sonce za krimske smreke in hojo, ko so prileteli avioni, zakrožili so nad vasjo in jo zasuli z ognjem. Gorela je ena izmed slovenskih vasi, tistih, v kateri smo tolikokrat našli košček svojega doma, prijazno besedo in spanje na klopi pri peci Gasili smo in pogasili, a nasi nagelji so zgoreli. Visoko so še enkrat, dvignidi svojo oči in nato so umrli.
* * *
In pravljica pfavi, da vzcvetejo nekje na drugem kraju se lepše rože. Vroči ognjeni zublji in močan dim nam je jemal vid- Jaz pa sem premišljal, kje bodo sedaj vzoveteli novi nagelji. In zagledal sem jih na prsih naših partizanov.
V mirnih časih so ljubeče gledali z okna popotnika, ki je Sel mimo hiše, njihove korenine so srkate žemljico v glinastem lončku, ko pa je prišla vojna nad domovino in vasico, so zapustili svoja rodna tla in odšli s partizani. Na njihovih prsih še lepše cveto kakor prejo in jim sredi bojev govore o dekletu, o materi, o otroku, o ljubezni do rodne zemlje.
Umrl jo nagelj v krimski vasici, nisem ga pozabil. In bolj kot mi dobri starec čas s svojo nežno roko gladi laso in jih spreminja v befle, bolj razumevam in donmevam, da bo lepo, dobro in ljubezen, ki nikdar ne mine, zmagala. Tn naj bi odno-lal na svoji poti iskani a it is te pomladi, ki je, čeprav morda se v deveti deželi, odi na resničnost, v kateri bo moglo živeti vse io, o čemer govore nagelji? Ne bom odnehal, ker odnehati no morem. Pa čeprav so noge še tako ožnljene, roke še tako o-zeble, oči trudno in težko in če je človek od vsega hudega še tako bolan.
- PISMI SLOVENSKE ZDRAVNICE — PARTIZANKE
Jt
m:
i
l
IBkoM^m
tittU tWKmil papir in druft tiskar l* * rojaki pi^jor^o __ ,grt4ott|iri»Tniitvu na vwfaio, *e fe wgofe, m-k ALIJOBBIOBNOVILI SVOJO NAROČNINO &E Dim In M čaka j J
I Ht
Ohiioago, III. — Sijoči ipfr snu je pisala slovenska zdravnica dr. Jelka Vesenjak. Pi-smii je izročil pisatelj Louis Adamič tajništvu SANSa. ono pa "O. N." v priobčite»v. Prvo pismo je naslovljeno pisatelju Adamiču, drugo pa stricu zdravnice Vesonjaik, kateri se jo pisol Alojz Skulj, a je prod nekaj meseci umjrl v Oalifor-niji. Skulj jo bil Adamičev daijnji bratrance.
iPrvo pismo so glasi: 12. maja 1944. Dragi gospod Adamič!
Najbrže no botste takoj vedeli, kdo je podpisana — no. moja miati je »iojena Skulj — in tako se boste že spomnili.
Te dni so se spustili ameriški aviatiiki tu na naš iptarti-zanski teritorij in izrabljam ipriliiko, da so po njih javim Mvojemta stricu, -čigar naslova pa no vem, zato se obračam na vas, če vam je mo-goče dostaviti priloženo pismo.
Po končani nemsko-jugoslo-vans-ki vojni sem bila nekaj-kraj z vašima dvema bratoma, ki sta takrat živela na Grosupljem, in tudi moj brat je nekaj časa ž:ivel pri njih. Mislim, da poznate naso rodbino in Če vas intereswa pobliže — lahko proč i ta te priloženo pismo.
Jaz in moj brat so nahajava že dalj časa pri partizanih, to jo v narodni osvobodilni vojski in tu sem imela že večkrat priliko slišati, in tudi citati o vas. Pred kmtkim sem črtala* v nash ioaropisih, da ste izdali novo »knjigo, ki je posvečena naši borbi. Zelo me zanima. Večknat .poslušam ameriške radijske emisije — dosti so točno, toda to vedno mislim, da si AanerČan ne predstavljajo v«eh strahot, ki se dogajajo tu pri nas, in »vseh težav, s katerimi- se mora bo riti naša Titova vojska. Človek no bi nikoli verjel, da to zmoremo. Tod! som slišala, da sto -v odboru za pomoč nafti m krajem po vojni (UINIKRA). Veseli me videti vas na tem mostu. Četrto leto je, da trpimo in vodimo to t oak o iin neenako borbo — zelo <si želim biti mod onimi srečnimi, Iti bodo doživeli konec teh muk in svobodo. Vsi se nadejamo, da bo to vsaj to — saj sovjetska armada marši ra dalje in tudi druge zavezniško armade. Nadejamo so. da bomo kmalu v svobodni Sloveniji in demokratični Jugoslaviji. Tipam, da tedaj tudi midva vidiva v naši domivini.
tZafrvaljajem se vam za u-
slngo. Prejmite lope pozdrave, kakor tudi naš —borbeni pozdrav :
SMRT FAŠIZMU BODA NARODU!
svo
Dr. Jelka Vesenjak.
<9
Pismo, ki ga piše dr. Jelka Vesenjak svojemu stricu feku-Ijn, se glasi:
12. maja 3944. Dragi stric Alojz!
Nisem sigurna, če boš dobil to pismo, ali vseeno poizkusim. Pitjem ti iymirec od partizanov. Tu pri nas ko se spustili ameriški aviatiki in po njih pošiljam ti <pismo. Vem<, da te zelo zanima, kako je pri na? — no, jaz sama vsega ne vem — dolgo jo že, kar smo bili vsi skupaj.
Zdaj je tri lota, kan je tu vojna — o tem gotovo čitajš ali pa poslušaš radio ter veš, pod kako težkimi prilikami živimo vsi Slovenci oz. Jugoslovani. Takoj teden po vojni so nam Niomici Vzeli hišo in vso premičnino, kakor tudi teti Angeli, in poslali teto in mm-mo brez vsega v Srbijo. Sicer pa si gotovo slišal, da so izseljevali Slovence na vse stran? in kraje. Teta in mama ista bili tam okrog 8 mesecev, nato pa ste se preselili nazaj v Ljubljano, ki je bila pod Italijani. Sedaj živi teta pri Bomčevih, mama pa pri Kohalovih. Toda okrog osem mesecev nimam nobenih <vosti in se zelo bojim, da so ju Nemci ipo kapitulaciji Italije, ko so vkorakali v Ljubljano, poslali v koncentracijsko taborišče. Do takrat sta bili zdravi. Marjan pa je bil za ča> vojne v Ljubljani, kjer je malo prej diplomiral za rudarskega inženirja. Toda kmalu potom so ga Italijani aretirali in odsedel je okrog 8 tednov, nato pa *so ga izpustili in živel je večinoma v Ljubljani, nekaj časa pa tudi na Grosupljem pri Adamičevih. Ob božiču 1. 1941 pa je odšel k partizanom. Zdaj je že sko-ro dve leti in pol partizan in od tedaj ni nam nobenega .glasu več o njem. Slišala isem bila že, da je takoj spočetka padel v borbi z Italijani, potom pa spet, da nr »res in tako ne vem nič gotovega. Sicer pa o tem ne maram premišljevati, tako o-saj ostane Tipanje, da bomo <?e kdaj videl-i.
Jaz sem odšla takoj po koncu vojne v Zagreb. Tndi mono so Nerrri iskali, da bi me zaprli. V Zaarrohn sem meseca jaiijaria ]. 1042 končala medicino. Potem sem bila zdravni-
ca t Varažidnu. To je mesto v severni Hrvatski. Hrvatska, to veš, je sedaj Hitlerjeva vazalna država in v njej je prav tako kot v vseh diugih okupiranih deželah. Živela som tam in kar so materialno strani tiče, ni bilo člabo, toda kaj vse velja, ako ni svobode. In tako sem tudi .jaz odšla k partizanom in se pridružila nanjclni osvobodilni vojski. Zdaj bo kmalu loto dni, odkar se nahajam pri partizanhi. Tn delujem kot. zdravnica in imam zelo veliko dela. Preveč papirja bi porabila, če bi hotela opisati vso, kako živimo. Samo to moram reči: človek ni nikoli mislil, da bomo doživeli take stvari, dasinavno sem svo-dela žo pred leti, kaj vsega jo zmožen fašizem. Ximaš pojma. kaj delajo z nami ustaši in Hitlerjevi vojaki. Če ulovijo partizane, bolj kruto postopajo ž njimi kot bi postopale zveri. Te zveri pokopavajo žive ljudi, ubijajo dojenčka skupno z materami, zažigajo vasi, ropajo, itd. X i koli nisem mislila, da je mogočo, da lahko človek toliko zdrži in pretrpi kot trpimo in vzdržimo mi: hodimo cele noči v vodi, blatu in temi; — glad. nespanje, nevarnost. Ze tri meseeo je minulo, ko spim oblečena in o-buta, takšna kot hodim podnevi. Trikrat sem žo ušla smrti, klanju. Bila som tudi resno holna; prebolela sem pojavi tifus. Nl hujšega kot biti bolan pri partizanih. Mi sieer našim bolnikom in ranjencem nudimo vse, kar je v na>i moči, toda Jahko si predstavljaš potažkoče, kajti ninvamo kontrole nad velikimi mesti, zato moramo naše bolnike skrivati v šrariah in hribih, pa tudi tam nas iščejo in bombardirajo. V-i bi že davno oboleli, ako ne »bi nas vodila tako visoka ideja: izvojevati si končno zinago in svobodo. Upamo, da bo vojna to leto končana. Zato nam daje največjo garancijo rdeča armada. Upamo tudi, da bodo ostali zavezniki kmalu odprli drugo fronto. Zo-lo si želim, ostati živa, srečno preživeti ta zadnji najtežji čas in zopet živo ti doma. Moja velika želja pa jo tudi, da bi šla po »voljni inalo po svetu. Veliko dola nas čaka, namreč ono, ki bomo ostali živi, toda ena tretjina našega naroda bo i-z-trcbljenega. Gotovo so boš tudi ti vrnil nazaj v Slovenijo. Sedaj žo gradimo svojo drža-\o; njeni obrisi so jasni in u-ipam. da prido skoro ča-*, da to tudi dovršimo.
Kako je s teboj, dragi stric? Upam, da si zdrav. Kaj delaš? Zelo bi želela slišati kakišhe vesti o tebi, pa ne vem, če je to mogoče. Ako te zanima, kje živini, poglej v atlas. Živim v pogorju »Kalnik v severni Hrvatski, doli pa je moj naslov.
Prejmi veliko lepih pozdravov iskupaj z našim borbenim pozdravom: S MIRT FAŠIZMU — SVOBODA XAB0DU!
Jelka.
Naslov: Dr. Jelka Vesenjak, Okruiž. X. O. O., Varaždin. Ktalnik, Jugoslavija. * 1
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Xo\vyorški ''.Mirror" primerja Joto 1918 z letošnjim Lotom in pride do zaključka: — "Bolgarska, Turčija in — obnašanje nemških generalov je sedaj isto; kakor je bilo leta 1918'*
SONART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOSCE
Jerry W. Koprivfiric In njegov
orkester US9S—W*d d! n g Polk«
(K« bom w motila; TI v« Jest. pa tldana mirti«) Wedding Waits Slovenski Walts
Pojo ftupnlck ssstrs liftM—Joep Polka
(Mat* potico po«*Jo) Marin« — polka
*7S—T«r* xlnka — polka Na planinca h—vaMok
Lepe Melodije
ftiprfi University Orkester
M.-.71—Na Msrijanr-e. polka Kje so moje roftiee llarlčk* pegla- polka Za tsaadavnl cenik in cans
MABSIOH, Tne
(T.. NSW YORK
\Vashingon>ka -4Tln» Star" izraža mnenje da bode v bo<ln-re položaj (svetovni) najbr/.e tak, da Xemci no bodo zamori j organizovati partizansko vojo-vauje po u-zoru — -rn^os|ov:i-nov. in tako nadaljevali z boji tudi potem, ko bodo zavezniki
zasedli Nemčijo
*
4'rriie ('lironiole" v S a 11 Francisco, Cal., pravi v jom lan k ii. da nekateri komon t a rji ne razumejo Stalinovo stališre napram Nemoiji. in nadaljuje: "Rusi niso le najbolj odkrito in nnravnost izjavili, da mora biti poraz Nemčije po-polon. temveč so tudi naznanili vso podrobnosti z ozirom na kompenzacijo, katero morajo Nemci dati za svoja barbarstva, katera so izvršili v T?n siji" . . .
**Tiie News" v Indianapolis, Tnd., izjavlja, da jo Velika Britanija glavna sila v — Argentini, kjer ima več denarja na ložonoga, kakor Zjodinjeno zave, oziroma kar štirikrat toliko, in dostavlja: "-Ako se An-H«Ieži iskreno zanimajo za svobodno svetovno ekonomijo, potem bodo zadevo pravilno ba-lancirali in na ta način izumili kako sredstvo, potom katero bodo Argentine! zamoglj dobiti — svobodo in istočasno obraniti tiuli svojo ekonomično zdravje-.
*
"Washington Post" izjavlja, da nemški begunci sedaj razpravljajo o vprašanju jrlode bodočnosti Iztočno Pruske, in pravi, da so bodo to vprašanje najbolje rešilo na ta način, da se Iztočna Pni-ka — Nemcem odvzame, kajti edini Nemci, ki bodo to izgubo obžalovali, bodo lo—Junker ji, kateri so bili ve dno nekako jedro in vodjo vsako nemško agresivnosti. Vsled tega jih je treba za vedno odstraniti, ker le na ta način bode svet rešen nadaVjmh nemških napadov in vpadov.
"Mirror" v Now Yorku objavlja novico o nekom dečku, ki jo prišel v Kapitol v AVashing-tonu oblečen tako. da jo imel na oni no^n rudečo na drugi modro nogavico. Ko ga jo neka žeuska opozorila, jej je enostavno povedal, da ima doma še on par ravno takih nocravie.
N < • \vyoršk a "' N o \vs' * ra zp ra -vlja o mnogih štrajkih, katj-ro imamo sedaj vsepovsod, in pravi, da Vse t<» jo - šolo pri čet o k . . .
('hieaška "Tribuno" pravi, da se bode največ hrane pri hranilo šele potoni, ako vlada odpravi nr - e administratorje
našo dnevne — hrano.
•
"Tribune" v Dos Moines, la., razpravlja o vse>transkih skrbeh radi verouka v naših šolah in pristavlja: '4Šole imajo vedno več vpljiva, dočim se v pij i v doma in eerkvo vedno pomanjšuje; toda Američan ni popolnoma vzgojen, ako nima saj nekoliko vero, — toda naše javne šolo niso pravo mesto za versko vzgojo, kor imamo mno-UTf» cerkev."
m
Kornentatoriea Liša Sergio (WQXR) v New Yorku, .ie te dni dejala: "Ljudje, kakoršen jo Tito Brozovič, <lobro vedo, kako jo bilo v prošlosti na Balkanu. in da bodo tndi v nadalje ostalo tako. ako Balkanei 110 bodo dobro organizovani. Rafka 11 jo bil nekako središče političnih razstrelb. . . .Lo potom inteligentne organizacije je mogoče bodoči balkanski položaj spremeniti . . . Tito jo že postal v množili ]>o«^Iodib meilnaroden vodja, — in nje«rove politično Zlila ire . . . bodo vpljivale na vos balkanski povojni položaj."
Ne pozabite krvavečeea naroda v domovini! — Pošljite Vas dar Se dane« Slovenskemu Pomožnemu Sdboru.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v l'i dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih poeetkov v starem slovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA
SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
Angfeško-Slovenski
Izšel je novi anglesko-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je $5#°°
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
twtjft ic
il
"QUI NAB0DA*—<NKW YOBS
friday, SEPTEMBER 15, 1944
▼9TAH0TLJBI L UN
Kratka Zgodba
Zanke na Puloverju
(VOHUNSKI SPOMIN) .
Dobili sem Diega liekerja, ko je zalival rože dil. Naj-brž sem tudi (bil fleten fant. Zaradi tega
sem se na večer po plesu prepričal, da tudi skrivnostne Amerikanke »oenijo romantične ^prehod«' v mesečini po parkih razkošnih hotelov.
y v ljubkom vrtu, ki obdaja njegovo malo vilo ne->' kj«* na Škotskem. Preteklo je že 15 let, kar ni-m vi<!el tega dragega tovariša. Zdaj sem ga gleda! v opankah, v delmTni obleki in v ogro-viririern slamniku.
A pred petnajstimi leti! Poslednjič sva se videla v Edinburghu, in >icer v salonu lorda R. W. Langeja. Tovariš je t v!aj nositi frak in oelo naočnik.
"Ali se spominjaš tistih časov?" sem vprašal Bakerja ter ga mahnil po rami.
Baker je nekaj časa molčal, se zazrl nekam v daljo, nazadnje pa je zasepetal:
"Tistih l<*pilt in strahotnih dni pač ni moči pozabiti!"
Lepi in strahotni dnevi, prav res! Tedaj je <livjala vojna. !>iego Baker in jaz sva bila za-1 Kolena v vohunski slir/fbi. i (le/. nekaj časa sem dejal:
"Iščem spet stare tovariše in znčnl sem pri tfbi."
Prijatelj je pustil! škropilnico, nagio dvignil glavo ter me presenečeno pogledal:
"Ali som mo rda s pe t vpokl i^a n ?" " W, no," sem odgovoril naglo in se nasmehnil. "Ore za stvar, ki sem jo začel čisto sam od sebe. Rad bi spet videl nekdiinj^ tovariše. To se pravi, tiste, ki se mi jih bo posrečilo izvohati. Rad bi jih spet pozdravil ter jih tudi kaj povprašal. Mislim, da mi bodo vsi lahko pripovedovali zanimive reči in tebi jaz rarl napisal." Prijatelj je zamrmral:
"Čudna misel. . . Saj za naše zgodbe vendar
veš ..."
"Xe doeela, dragi. Tvoja zgodba mi je na primer neznana. Ta se pravi, da prav zatrdno ne vem ničesar o tvojih poslednjih dogodivšri-jk lifih. Videl sem te leta 1D17., potem si izarinil. išal sem tudi o nekakem bojn, ki si ga imel z neko ženščino iz sovražnikove vohunske službe. Zdaj sem te pa poiskal in . . ." Diego Baker
je vzel iz žepa pipieo, jo zelo sknbno nabasal ter prižgati. Nekaj časa je zamišljeno opazoval dim, ki je vstajal iz pipe, potem pa me je povabil, naj so grem z njim sprehajat po vrtu.
'Tvoj predlog jo nekam čuden, prijatelj.
USieer pa tudi ni skoraj ničesar več takega, da p' bilo vredno zdaj praviti. Prav zares. Tisto potovanje v Palestino ni bilo nič zanimivega, zakaj ondi je bil Lawrenee, ki jc vse delal sam. Toda potom sem se vrnil v T.ondon in tedaj so je primerilo tisto, čemur praviš ti boj z žensko i/, sovražnikove vohunske fchiabc. Prav za piav ne moremo govoriti o boju. Gre za doeela preprost primer, zelo, zelo preprost primer, ki se skoraj ne bi splačalo obujati spomina nanj,
če ..."
*
"Komaj sem se dobro vrnil iz Palestine mi je polkovnik MeKean naložil, naj izvoham, kako iti kaj je z neko gospodično, ki je prebivala v razkošnem hotelu zahodne londonske četrti. Gospodična! Kje neki? Skoraj bi moral reči deklicea: stvarca, ki soje bili sami plavi lasje in sam ogenj. Prišla je bila pred dvajsetimi dnevi v London z majhnim psom, z dvema loparjema za tenis in s sedmimi kovčegi. Njena izkazila go bila v redu. Bila je Amerikanka, Amerikauka in pol, doma na severu in je imela rojen tekoči račun v banki.
'Zakaj neki je to lepo dekle prišlo sem v London, sredi najhujšo vojne, ko se je pa v njeni domovini vendar dalo tako lepo in prijetno živeti, tega ni vede«« živa duša. Polkovnik Me-Kean je -ovoril, da je to reč treba preiskovati, zakaj zdi se mu, da je v njej nekaj sumljivega. Saj veš, da je naš polkovnik imel voh za devet clruigth .. . Razen teira so nam pa naši zaupniki iz An verse poslali sliko sumljivega dekleta in zdelo se jo, da je slika male Amerikanke.
Da ne bom pravil na dolgo in na Široko, naselil sem se v prav tistem hotelu, kjer je prebivala dražestna osumljenka. Čez par dni sem se spporijateljil z njenim psičkom in na večer četrtega dne sem imel čast, da sem se s svojo nadzorovanko trikrat zavrtel pri valčku. In naposled . . .Pred petnajstimi leti sem jih imel za ušesom in sem znal govoriti, ko da bi rožeo sa-
Toda pretekli so dnevi in dnevi, ne da bi se mi bilo posrečilo zavohati tudi najmanjši dro-'vp česa sumljivega, o tej kar se da flefni ženski. ki Ji je bilo ime Clara Crowel. Seveda sem skrbno prebrskal njeno prtljago in njeno skopo poŠto smo budno nadzorovali. A uspeha ni bilo prav nobenega. Zaradi tega sem zo mislil, da zapravljam dragoceni Čas.
Tedaj sem pa nepričakovano dobil pomoč. Pomagali so mi <4ZeppeliniM. Neko noč smo zaslišali preplašil joči glas tovarniškith piščali in tudi naš hotel je bil ves pokonci. V nekaj trenu-t kili so so odprla vrata vseh sob in hodnikov. Moški in ženske v precej spodreranih oblačilih so bežali v podzemeljska zavetišča.
Moja soba je bila blizu Clarine. Tako se Je nakljncdo, da sem stopil na hodnik, pa zapazi! Amerikanko, kije tudi bežala proti stopni-eam. Na sobi je imela pižamo. Tisti trenutek se mi je rodila misel, da bi zmešnjavo zaradi "Zeppelinov" izkoristil ter dekletovo sobo še enkrat preiškal.
Komaj sem stopil v Clarino sobo, sem z o-s lipi ostjo ugotovil, da je postelja nedotaknjena, četudi je bilo že pozno ponoči. Pač pa je bila na mizici v kotit prižgana svetilka, na stolu poleg nje pa je bilo vrženo pletenje. V začetem puloverju je tičala pletilka, druga, tej enaka, pa je blestela na tleh.
Moram priznati, da se mi je ob pogledu na pulover vzbudiJlo nežno čuvstvo do male Amerikanke, ki zatrdno ponoči ni mogla spati, pa (ic dolgre nočne ure preganjala s tem, da je ple-la. In kako plela! In kaj plela! Bil je moški pulover za golf. temno olivnaste barve in res lep. Amerikanka je torej plela za našo vojake it« to eel o ponoči! Torej je tudi mala Clara morda imela kakega svojega vrlega Tommyja kje v bojnih črtah. Morda celo brata.. . Polkovnik McKean jo jo pa sumničil . .. Kakšna polomija!
Mislim, da so se mi pri tej priči ovlažile oči . . . A prav tedaj, ko sem še enkrat vzdignil nrdrulžni pulover za golf. jo nekaj belega padlo i/, njega na tla.
Bil je kos popisanega papirja. Prav zatrdno za I j ubij en g sporočilee! Kaj drugega bi tudi moglo biti . . .
Bral sem tisti listek znova in znova, vsaj de-
NAŠE KRVI NE BODO VEČ TXTJCT SPREMINJALI V ZLATO
(PQ»aUs»eno Iz ilsta "Kmečki Glas", vestnik Osvobodilne fronte slovenskega naroda — aprila 1944.)
Eden od prevažnih sklepov, p neposredno zaledje tržaške ki jih je sprejel AVNOJ naTluke. katero si jo hotela za-va-svojom drugem zasedanju, je j rova t i s takim Širokim pa-om
za nas Slovence sklep o priključitvi Pr imorsko k naši l'e-deratrvni in demokratični Jugoslaviji. Malokdo se pri tem zaveda a*so dalokosežnosti tega sklepa in ne pomisli, da gre za tisti košček zemlje, kateremu so grabežljivi tujci pripisovali vse večjo važnost kakor mi Slovenci sami. Ni b:l Hitler prvi Nemec, ki ga je vlekla želja k Jadranskemu morju. Že zdravnaj pred njim je nekdanja politika cesarske Nemčije v zvezi z avstrijsko politiko gradila tako imenovani "most k Jadranu" in proglašala tujerodni nemški živelj, živec na slovenskih tleh, za pi-ioto tega mostu. So dalj je šla njihova tedanja nakana. Da bi za večne čase zavarovali in utrdili nomšt\u pot do morja, -s*o že v cesarski Nemčiji izdelali naerto. kako hi preselili vse Slovence kam drugam, — kjer ne bi bili <več na poti njihovim imperialističnim (osro-jevalnim) načrtom. Nemški in avstrijski Imperializem je hotel doseči nadvlado na Jadranskem morju in potem preko morja, izpodriniti s >vojo trgovino dmgih držav v deželah Bližnjega rvzhoda. Ta politika je v ,prvi svetovni vojni povzročila, da s-e jo imperialistična Italija, tekmovalka stare Avstrijo, pirkljnčila proti-nemškormi taboru in >o zvezala s Francijo, Anglijo in A-metiko. S podporo teh velesil je postala zmagovalka in dobila kot nagrado za sodelovanje v vojni — našo Sloven-iko »tojnost. Pri morje.
poitalijančono slovensko zemlje. Nič drugače kakor nekoč Avstrija jo tudi Italija hotela' .spreminjati —kri slovenskih1 fantov v zlato. Umirati smo morali na bojišču za vse mogočo tujo koristi in tuje gospodarje. Preko slovenskega Primorja --o pričeli italijanski osvojovalci prodirati v široko ti žaško zaledje. Na tržaški miignet so lovili državice Srednje Evmpo. ki ravno tako težijo k tem vratom v svet. Pri načrtih, da pridejo do gospodarskega vodstva in nadzorstva. oho nem seveda tudi političnega. so podprli klerofaši-stične UUko v bivši Nomtški Avstriji. To so z njihovo podporo v krvavem naskoku na demokratični delavski Dunaj, zatrle demokracijo in vzpostavile italijanskemu fašizmu naklonjeni, znani reakcionarni' ftu<nikov klerikalni režim. Podobno so podpirali tudi klerikalno politiko in grofovsiko politiko na Madžarskem. Spletka ril i in uvažali fašizem v Romunijo, tako da so skoraj popolnoma obkolili bivšo Jugoslavijo. Pri nas so podpirali fašizmu prijazne, proti-1 judske klike, vtihotapljali svoj fašizem preko raznih klerikalnih agentov. Zebotov. Kriihov in drugih stražarjev tudi v slovensko politično življenje. Istočasno. pa so vožbali Pavličeve u>tašo po Italiji in Madžarskem v' .Tanka-Pusti in tako pripravljali čisto vojaški napad na na^o državno samo-
prikljncena močni, osvobojeni Jugoslaviji, in to kljub njegovemu pošastnemu zatiranju in divjanju. Odslej si nikoli več ne bodo tujci poravnali svojih n hm l se boj n i h i m pe.r ia H st ičn ih računov z našo krvjo'm na na-^i primorski zemlji ter sklepali kravje kupčije na rnčnn slovenskega naroda. Primorska je del federativne, demokrat i-j čne Jugoslavije in bo preko nje našla potrebno široko in globoko gospodarsko zaledje v vseh slova nsk i h državati.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
H daje poljudna navodila, kak«
ameriški državi i an.
Poleg Tpraian], ki Jih navadni ■<xl nI ki stavijo pri lspita sa državljanstvo. vsebuje knjižica Se v II. deln nekaj važnih letnic ■Kodortne Zedlnjenlb držav, v III. delil pod naslovom Kazno, pa Proglas neodvisnosti, O stava Zedt-njenih držav, Llncolnov govor v Gettysburg!!. Predsedniki ZedlnJ« nI h držav ln Poedlne država.
Cena knjlflef J«
samo 50 centoT.
In se dobi pri: SLO VENI C PUBLISHING CO. ti« Weal 18th St., New York 11, N. If.
Kakor je popiejo iztegoval nemški imperializein preko naših krajev svoje kremplje po tujih deželah, po gospodarski in polit ioni nadvladi v enem delu Sredozemlja in mu je pri tem služilo nn>o Primorje kot odskočna deska, tako je potem pričela Italija na i-ti sloven-
setkrat po vrst i, potem me je pa obšla zona. Na ski parceli graditi tla svojim
OSTANITE NA SVOJEM DELU
Zmaga je bliz-u, toda vojne še ni konee. — Aeroplani in ladje, topovi in municija in vse drugo, kar naipravlja našo vojno proti nacizmu uspešno, je še vedno potrebno v velikih množinah za končni udarec. AmerL-ški delavci, naj so tukaj rojeni ali tujega pokoljenja, katerim bo prišel velik del priznanja za zmago, ne smejo pustiti svojega dela. — Ostanite pri svojem delu* — Napravite zmago gotovo!
Office of .War Information
listku je .rilo z zelo drobnimi črkami napisanih polno stavkov, podobnih temule: Prevoz čet po progi, ki drži na zahod: šest zank na 'Iieo, štiri narobe: prevoz vagonov s pehoto na vzhodno bojišče: sedem na lice, devet narobe: desna rama, levi rokav . . .
Ti tazbojnica! Pulover, pulover za g-olf- in zanke v njem, vse to je služilo za skrivna sporočila! To nepričakovano odkritje me je zmedlo in zbudilo v meni tudi grenak občutek. So vedno sem pregledoval skrivnostni listič, tedaj sem pa zaslišal, da je šklepnila ključavnica v vratih, ki sem jih bil pustil priprta . . .
V	skoku sem bil pri vratih, a foila so zaprta in tičal sem v pasti. Zvonil sem, toda nihče se ni oglasil ali prišel. Najbrž je tudi vse osebje bilo po kleteh.
Moral sem tako čakati dobre pol uro, šele potem je prišel nekdo in me rešil.
"Kje je gospodična Clara Crowelova?" som vprašal hotelskega ravnatelja takoj nato.
"Ameriška gospodična iz sofbe št. 15? Odšla jo, komaj minuto je od tega!** je malomarno odvrnil možak.
V	pižami morda ? Kje neki! Drobni ženski gost so je okoristil s tem. da so ostalo ob preplahu vse sobe odprte in si je kaj lahko pomagal z obleko drugih gostov . .
"Tn j€ nisi potem več videl?" sem vprašal Oiega Bakerja, ko sem si bil malo opomogel od smeha, ki me je lomil. ,
"Med vojno nič več," mi je odgovoril. "Potem pa! In sicer L 11)19. v Parizu, pa čisto po naključju. Bilo je na sprejemu v hiši moje stare tete. Bila je še vedno ista: droboena, sinjih oči, bil jo je sam ogenj in ; .
Ta trenutek se je zaslišan po pesku lahkoten korak. Drobna, plavolasa, sinjeoka gospa se nam je bližala.
"Dovoli, da te seznanim s svojo ženo!** je vzkliknil Diego Baker s čudnim smehljajem.
Poiem se je obrnil h gospe in pristavil.
"Clara, to je gospod Keller, dober moj prijatelj!"	■
imperialist čnm načrtom. To pot isamo s to razliko, da v obratni sniori — proti Podu-navju in Balkanu. Prav tako in še veliko bolj kakor nekoč Avstrija jo pričela sedaj Italija razna rodov at i Slovence, jih preganjati, izseljevati in gospodarsko uničevati. Zanjo je pomenilo Sloven-ko Primor-
Ko jo kasneje razbohotil nemški fašizem, je zato, ker je b:l močnejši, odrival italijanske im peri alls te iz Podu-na-vja ter jih usmerjal proti bivšemu francoskemu im}»ori-ju. V državah, ki jih je pospravljal Tlitlor drugo za drugo. pa je podedoval fašiste in klerofašiste. katere so tamkaj za plodil i Italijani. Tako je že prav nazadnje, v miših dneh. izpopolnil to zbirko s slovenskimi belogardisti, ki jih je spremenil v svoje najzvestejše gestapovoo. Ttalijansjkj imperializem je propadel, nemški o-k upa t or pa kljub sostim ofenzivam, ki jih je podvzel v na šem Prim or j ii. ni ničesar dosegel in je danes Primorska y.e
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
Man of the Hour r.
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard, Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano ie nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih
Stane 25c v uradu — 30c po poeti.
Ker Je zaloga teh knjižic selo omejena, Je priporočljivo, da pofljlte narpdlo prej ko mogoCe. K naroČilo priložite t dobrem zarltkn gotovino oz. anamke (Zilrnieolb drfav). — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY
W Weat lftth Street	Npw Y*r% u fi. I
Sr ffi

AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi Je natanfino popisano življenje posameznih živali, živečih na BObem, v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro Živalstvo, knjigo bral t velikim zanimanjem, ker bo v njej nafiel marsikaj iz življeDja divjih živali, kar ma dosedaj Se ni bilo znano.
Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je sledDjifi izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrfeojti prinaša POrOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lotfee, ker navaja ln popisuje vse živali, ki jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; fanner, ker so popisane živali. Id na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij); I slik v naravnih barvah, v velikosti eele strani, ter ima 778 •trani. Velikost knjig« Je 9 x 8 inčev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, ka-te in iivali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno * zlatimi črkami.
'tw V ANGLEŠČINI "^lJ Cena $3.50 KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET
New York 11, N. Y.
NaroČite pri:
DE. D. S. DIBICH
(finvorim Slovensko)
45 Asi or PJnre
Bible House (4th Ave A 8th St.)
New York
Navproti Wanamakerja
Telefoni:
V uradu: OUamerfy 7-<K»4fi Xa domn : <""TIf*lsea 'A-'SlHi
Uradne ure:
Ihicrno <>d in — Ob vfV-erih .1 —
poučne knjige Angleiko Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — Veaana knjiga
Cena — Obrtno knjigovodstvo
258 strani, eaana. — Knjiga Ja namenjena ▼ prvi vrati aa stavbno, umetno in strojno klJnCav-nlCarstvo ter ieleaoilvaratvo.
Qena
Knjigarna
aiovenic Publishing Co, 216 W, 18th St., New York 11
SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
so vkljntene sledeče
slovenske pesmi:
I.	Podoknlc& — moikl xbor s bari-
ton samospevom J. Pozdrav — molki zbor
8.	I.ahko noC — moAkl zbor
4. OtoSkl zvon — mefianl tbnr B. Pomlaflnska — melanl zbor, ■
bariton samospevom f, Llrs I. — za »olo tprve. molki
ln meianl zbor 7. Lira II. — za meSanl zbor t. Altantskl odmevi — za moflkl ln ženski zbor. b bariton samospevom
9.	Kantata Iz psalma 12> — molki
zbor
10.	Soči — za samospeve. meSanl
zbor In spremljevanjem glasnrtra
II.	Psalm 2» — sa samospeve, mi-
lani zbor ln spremljevanje Clasovlra alt orgel
CKNA SAMO
50 centov
KOMAD
To so koncertne pesmi za moSke In mešane zbore, katere je uglas* bil in v samozaložbi izdal MATE.) L. nO UMA K. organist in pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio, 1923. Naročite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC I'UBL COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
Angleški
Molitveniki
ivllllHllllllllllllllltllllllllllllllll
V krasni vezavi, najfinej- / šega izdelka.	)1
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnjn $1.—
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
oo
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
3.
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani^SI
Beoeptl io napisani ▼ angleškem jasikn; ponekod pa so tpd| v jazUpi naroda, U mu Ja kaka jed posafcna y navadi
Ta knjig« ja nakaj posebnega sa ona, ki sa sanimajo ja kuhanja in sa bočajo, v njam aimbolj isvaikati ln lipopolniti.
^ , KaroSite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 Weat 18th Strnit ,	Naw York 11, H. Y.

L^.......-......-.................. -
"6US NiHUUl*.
FRIDAY, SEPTEMBER 15,1944
ROKLETfl
BpiB&l EMILE RIOHEBOURO Is francoščina prestavil J. L.
(121)
Mladenič zavpije ter skoči pokoncu; njegove oči se en-dno za*bli£čijo.
4	4 Jean Rena ud!" zakrieL 14 On ne! ne!"
44 Da! ' nadaljuje grof in ja. "Mardoche ni nihče drug, kakor Je*n Rena ud!"
44In jaz tega nisem uganil!" mrmra mladenič med zobmi. "O, kako se mi je moral smejati! Kako grozno je mučil moje srce! Pa ne, ne. Mardoebe ni slab človek! ... On ima blago s»ree! Odpusti, mama odpusti; sam ne vem, kaj govorim! Meni je tako, kakor bi bile moje misli zmešane ... nič več ne umom.
Bil jet>led kakor mrlič! Grofinja je bila vsa prestrašena. Prime ga za abe roki ter vzklikne presreno. "Bodi miren, o-trok moj! Poslusaj me, sinko moj zlati! Samo ena beseda ti pojasni vse; liki solnčni žarek prodre v tvojega obupa noč! Ti ljubiš BI a mil i e, moj sin? Dobro! Smeš jo ljubti, ne da bi si kaj očital, sines jo ljubiti, ne da bi te ujedalla vest! Ona bode tvoja, kajti vredna te je! Blanehe ni — kakor so ti dejali — bči rarf>ojnikova in uibijalčeva, Jean Renaud, nje oee, je nedolžen!"
**0 Bog, je li to mogoče
"Resnieo ti pravim, sin moj!'*
140, kako rad bi to verjel; pa morem 11T * *
5	temi besedami potegne pismo Blanehe-ino iz žepa ter ga izroči grofinji, govoreč: 44Tu <beri, mama, iberi!"
Grofinja prebere vrinjena Jiist.
"Uboga mlada deklica!" pravi blaga gospa. "Se ničesar ne ve! Moj Bog, moj Bor. kako mora trpeti!"
4'Tedaj je res!" reče I^on s zategnjenim glasom.
44Da, Jean Renaud, on, ki se zdaj nazivlje Mardoohe, Jean Renaud je nedolžen!"
OMičje mladeničevo sp zopet zasveti.
44Ta starček", nadaljuje grofinja, ki si ga gledal v bera-frkih cunjah, je občudovanja vreden mož! Dal se je obsoditi za nekoga drugega! Njegovo življenje je veliko, njegovo življenje je odlično! Moj sin, tvoj oče. fljuibi Leon, je umrl v njegovih rokah! .Jean Renaud je poznal morilea, a dal se je mesto njega obsoditi! On je svojo udanost gnal do zvisenosli! Ta mož je junak! . . . Mi ga hočemo poiskati, hočemo ga pripeljati z njegovo hčerjo vred na d*ArfeuiWe! Pa to ni še vse! Xajti moramo pomoček, da mu zopet damo čast pred svetom; Blanehe palbodi tvoja žena! .Jaz se le vprašujem, ali ima ta »vet še kaj veselja za Jeana Rena uda, vsled česar bi mož pozabil svoje gorje f"
44 0 veselje me zaduši!" zašepeče Leon ter se spusti na *cflena pred svojo mater.
Blaga ffospa ga nekoliko časa milo opazuje, potem govori dalje: 44Daj, otrok moj, sodi zopet poleg mene! Hočem ti še nekaj povedali! Tako! In zdaj me pogledi v oči. ljubljenec moj, moje vse!"
I -M. > ^ r* - — '	.u	tumuv 11» 1" '.-M 1
"O, mati, kako te ljubim!" dihne Leon. "IZdi se mi da J0 ^ tlKli* ^ im^ na ^i bem pri angelu božjem!"	' železni oklep.
44 0 Bog!" klikne grofinja veselo, "ljubiti tako neskončno °b ,k°nCU 17' st°letja je do tako aveto, in zopet tako biti ljubljena, to so nebesa' Pa zdaj poslušaj me, otrok moj! Ti moraš vse vedeti! Gospod J)umouirin je na prošnjo grofovo poizvedoval po zlodejstvu v 1- remicourtu, fn on «e je osvedoeil, da je Jean Renaud nedolžen! In on je tudi uganil pravega krivca! Tvoja. mati Leon — prav s. uganil, _ je grešila, ona je ljubila . . . So'očetje'
Zgodovina kravate
»Honore de Balzac je zapisal nekoč "Le era vate c'est Pho-mane". Kravata to je človek In 'se ni zmotil. Xoben drugi del moške obleke ni tako tesno združen z njegovo osebnostjo, kakor ta navidez brezpo-%. memibni modni delec, izum (bojevnikov. V starih časih je bila krava-ta dolgo okra? na pr-t-i-h jima kov -in znaik možatosti. Med 30-letno vojno so bili francoski častniki navdušeni za rute, ki so jih nosili krog vratu nekateri voja-ki. Te <nute 5o bile svilene ali pa iz navad nega blaga- Vojaki .so -si jih ovijali okoli ivratu, zato da po jih varovale mraza odnosu o prehlada. Da bi pa bili v njih lepši, so okrasili konce s čipkami in cofki. Po starem usk nem izročilu so jih prvi nosili, a to <so bili baje hrvatski vojaki. Tako so dobile rute ime •kravate. Kmalu je prišlo to ime v ivse isvetovne jezik*1.
Kravata jo bila znana že \ rimskih časih. Rimski vojaikA so nosiil takozvane focale, tudi neke <vrste rute, ko fo se borili *v krajih z ostrim podnebjem. V varnem Rimai je bilo focale prepovedano. Samo Ne-ron, ki je bil izredno nečimera, >i jo upal nositi tako ruto. I>o 16. stoletja so imeli moški vra-o»ve proste. V ronasančni dobi so nosili neke vrste ovratnike. V 17. stoletju .pa že trde ovratnike, ki so bili del Španskega kroja. Med 30-letno vojno so nosili široke dvojne ovartnike. Cmaln je pa ostla od orratni-*ov prav za prarv samo sprednji cM, ki je naraščal. Od o-vratnika do kravate je bil samo še korak.
Na, dvoru Ludvika XIV. je prišla kravata prvič, v modo. kajti franco-ki kralj je polagal največjo važnost na to nuo-do. V službi jo brnel v ta namen posebnega e^jvatiera. Ta je moral priti vsako jutro v vladarjevo sobo in položiti pred .kralja kup (kravat. Kralj je eno izbral in >i jo zavezal okrog vratu. V Angliji je prišla kravata v nnodo za časa Karla TT. okrog 1. 1660. Ta vladar jo je videl na francoskem dvoru in takoj se je na-vdn>il za njo. Za k.raiVato je plačal celo 20 funtov in nosil
ki odpustijo, njen oče pa - Bog se ga usmili - je bil poln jeze in ma.ščevanja, in ubil je ljubljenca svoje ličere' Tboga Lucila, vsa iz sebe od bolesti in obupa, je utekla iz očetove luže Kam se je dbmila? Nihče tega ne ve! V daljni tujini, med tujimi ljudmi te je porodila! . . . Leon, ubijalec tvojega očeta je tvoj ded! M, ga ne smemo pozivati na odgovornost iaradi njegovega zločina! AJi izprevidiš to?"
Leon zamolklg zaišepeče: 44 Da !"
4'Tedaj izvedi ime svoje matere: imenovala se je Lucila Afellier!"
ČETRTI DEL ' 1.
Blanche je bila žalostna. Blanrtoe je trpela!
Krasna njena gftava je bila. povešena liki cvet rože, ki se ima osuti. Njena veselost, njene sanje «o se bile razpršile kakor truma čebel ob prvem grmenju pred nevihto. Njeno bolest si lahko spoznal v njenih očeh ter pri bledem nasmeblje-vanju, s katerim je hotela miriti svojega botra !
Blanehe je veokrat jokala in rožnata njena lica so bila obledela
Rouvenat je bi« zavoljo nje ves v skrt>eh. Pa niti prijazne beeede Jaoquesa Mellierove, niti ganljiva blagosrčnost njenega botra je niso mogle tolažiti.
Brutalna izpoved lepega Franca jo je bila ranila pregloboko v srce! A spominjala se je tudi z bolestjo in s hrepenenjem Leona, in vsled vsega tega je hiralo njeno mlado življenje.
Mladost dosti prebije, le ne breznpnosti!
Ubogi Rouvenat je bil ves obupan. Očital je samemu sebi, da ni bolje čuval nad srečo in mirom blage deklice.
In večkrat, če jo je videl, da je stopala tabo bleda, trudna iin tožns po pristavi, tedaj jo je cfouel s svojimi starimi trepetajočimi rokami ter jo poljubljal na čelo.
"Ti me imaš preveč rad, boter", je refcto potem
{Nadaljevanj« tledU
živela kravata izprememibo. To je bilo med vojno. Pri vasi Stainquerque po Nizozemci napadli francosko vojaško taborišče. Kraneoski vojaki ni^o imeli niti časa, da bi si zavezali kravate in tako so samo zataknili konce v gumbnice svojih š^ikmjičev. Po slavni zmagi so Francozi z navdušenjem nosili krava "a la Stainquerque". To modo je poslej prevzela angleška, mornarica in dolgo se je v nji ohranila. Počasi je prehajala moda k samoveznicam — metuljčkom in moški so jeli nositi pestre fcrakoive iz blaga kakor krava^ te. M/ed francosko revolucijo je doživela kravata tvoj nagel konec. Samo generali revolucionarne armade so še nosili k visokim ovratnikom črne kravate. Takrat jte bila kravata samo še del (vojaške uniforme.
Toda kravata je prišla zopet v modo in sicer kot znak političnega na-ziranja. Francosiki rojalisti, .ki niso mogli preboleti konca kraljevine, so nosili zelo velike kravate in preko njih neokusne zaveznice iz običajnega propstega blaga. Pogosto -so zatikali pod kravate tudi blazinice, da so bile kravate še večje. Tako fo prišli iv modo francoski elegani, angleški dandy in nemški gizdalini. Pri vseh je bila vospre-dju zelo velika bela batistna kravata- V Nemčiji so pa študentje in uradniki kravato kmalu zavrgli. Toda pruski Inralj je leta 1820 nfcravno&t zapovedal to modo in odredil, da se mora *noe?iti visok trd
ovratnik, okrog njega pa kravata. Tako je kravata izgubila svoj pomen kot znak političnega naziranja. Samo v burnem letu 1848 je znova prišla v veljavo in no&ila se je v rdeči banv-i kot znak revolucionarnosti.
Okrog leta 1860 so prišli v modo tako z v a ni metuljčki, ki >o jih md^ki zelo radi nosili k večernim oblekam. Te kravate frO postajale vedno manjše, to so bili pa ovratniki vedno višji. Okrog leta 1890 so .prišle v modo mehke samo-veznice iz pikčaste svile. Ob koncu 19. stoletja je prišla kon-uno v modo dolga samovezni-ca, ki se je ohranila do naših dni. Kravata je postala del moške mode. Všeč je bila tudi damlam in tako naletimo pogosto na knavate tudi pri ženskah. Ženskam so najbolj u-gajale batiistna in kravata "a la Stfiinqueroue".
Tfci bi stopila kravata bolj v o>predje, so začeli nositi moški v nji dragocene igle. Te so imele n/ivadno na koncu dragulj, demant ali modaljonček z ženskimi! lasmi ali otroškimi zobčki. Kravata je postala hvaležen predmet tudi za pisatelje. L. 1818 je izšla v Angliji, knjiga o za vozova n ju kravato. (V z nekaj let jo bila ta knjiga prevedena v francoščino. Iz nje je razvidno, kako remo so jemali ljudje v bidermaveirski dobi take malenkosti, kakor jo za vozova nje kravate in vsa»k je imel -><voj pomen. Tako so bilo orientalske kravate s konci v obliki luninega srpa, matematične kravate s tremi pravilnimi gubami, kravate ,4 prestol ljubeeni", rdečkaste barve; gartronom-sk*1 kravate so morali zavezovati prosto, ohlapno, da niso motile človeka pri jedi. Diplomati so nosili bele kravate z *4 gord i jsk im vozi om' \ Tako kravate zlepa ni bilo mogoče razvezami, najbolje je bilo vozel prerezati.
Zatezati kravato jo bila takrat, prava moka. To je bil kamen preizkušnje za moško-ara iz boljše družbe. Tz&la so še druga literarna dola o kravatah. Pogosto so se elegantni moški powpeli do neverjetnih zahtev. Tako je neki Francoz pozval moške naj se vsak dan vsaj četrt ure vadijo v zavezo-vanju kravat. Nekateri gizdalini so na!?li v kravatah ideal in oili svojesra življenja. Ta-ko JO »živel v Parizu neki zdra-
vnik, ki je nosil oigromno kravato. Ljudje so nasiavljali njemu nanuenjena pisma: "Go-sfpod doktorju v kravati, Pariz". In v^a piisma so prišla namenjencu v roke. Velikost kravat je baje rešila v Napo-leonovnhi ča^ih dosti vojakom življenje, ker so kirogle iz pištol obtičale v njih. Puritan-skim nazorom angleških naseljencev v Ameriki pripisnjejo prepoved bogastva čipk <v moški modi. Anglija jo bila tudi prva dežela, kjer so jeli moški nositi telesu lepo prilegajoče se obleke z belimi strajcami in enostavnimi karvatami. Tako je postal Anglež vzor okusno oblečenega moškega. Od l»oga-stva barv in čipk prejšnje moške obleko, je ostala slednjič samo kravata. Tn še danes je kra«vata tisti neznatni delec moške obleke, na katerem se preizkus-i okrns.
NAŠI ZASTOPNIKI
California:
San Franciaro, Janib Laustiin* Colorado: Pueblo, Peter Culi« Walsenburj?, M. J. Bajuk* Indiana:
IndianajtoUfl, Fr. Marklcb Illinois: Chicago. Joseph Bevttrf«* Chicago. J. Fabian (Chicago. Clco-ro In ltUnola» Joliet, Jennie Bamhlcb IM Salle, J. SpeUcb Ifaacontah. Martin Dolenc North Chicago Id Waukegan, Math Warfiek Bflehigao: Detroit. L. Planks r*
^__lu
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki bo tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centoT Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 Weat 18th Street, New York 11, N. Y.
,MIUIII|||||l|||||l||||ll||||||||llltllllll||tllllllllllll!llllllllllll||lllllin
West Newton. Joseph Jovan Wisconsin:
Milwaukee. West Alii*. Frank Hkok* Sheboygan, Aiiton Kolar Wyoming: Rock Springs. Louis Taucbir* Diauiondvllle. Joe Rolhh (•Zastopniki, ki imajo poleg imena •, so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njlb okraju, kjer je kaj nadih rojakov našel jenih.»
Vsak zastopnik Izda potrdilo ca sto ta, katero Je prejel. Zastopnike lopi* srtporofamo.—1'prava "Alas Naroda"

CMsholm, J. Lukanlcb Ely, Joa. J. Pesbel Eveleth. (»ni« Goule Gilbert. Loula vessel Montana:
Roundup. M. M. Panlan Nebraska:	^
Omaha, P. Broderlck	x
New York: Gowanda, Karl Htrnlsha* Little Falls, Frank Masle* Worcester. Peter Kude* Ohla:
Barberton. Frank Troha* Cleveland. Anton Boh«*, etiarie*
Karllnger*. Jacob Kesulk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. Jobn Kumfle Youngstown, Anton Kikelj Oregon:
Oregon City. J. KobUr Pennsylvania:
Conemaugb, J. Bresovec*
Coverdale in okolica, Joa. Paternel
Bessemer, John Jevnlkar
Export, Louis Sui>sd^1<*«
FarreU, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamln* Frank
Blodnlkar Greensburg. Frank Novak Homer City. Joseph Kerfn Imperial. Vence Paldcb Johnstown, John Poiants* Krayn. AnL Taufelj Luzerne, Frank BalioeH Midway, John 2ust* Pittsburgh in okolica. Philip Progar
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer*
SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati ▼ Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker želi. da ae «m bolj razAIrt za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
je Mr. Jerry W. Kopriv&ck uredil i založnikom, da rojaki lahko dob« skladbo po znižani ceni. (o Je
Sedaj 35c
Dva komada xa 70 centov. Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Co.
2lf> West 18th Street New York 11. N. Y.
*4 WING AND A PRAYER"
POVEST O MATIČNI LADJl X Don Ameche, Dana Andrews, Wm. Eythe. Chjries Bickfordj Sir Cedric Hardwicke. Richard Jaeckei in drugi.
lam tako velika, rta mora bill kazh-iiu ol, islnn fa.tu v ilvrh
GLOBE
Hr'nuiway in ■ir.tfi St
GOTHAM
Hrourtwrav in 4TIh Ht
NOVA ZANIMIVA DRAMA
"DOUBLE IDEMNIT Y "
V katrrl na«topajo
FREI>	BARBARA
MarMlHKAV	STAN WICK
KDWAKI) G. ROBINSON
Povest nesvete ljubezni!
I'nlejt te^ji velik .»«•!,ni nastop SKSTKK AI iXRKIVS, The T<>\>
Trio or llie Nation I'oseliej C*-: MITCHKI.I. AYKKS in njegova < "Its goilb:i
PA K A M O r X T
BROADWAY in 43rd STREET New York
1 Največji Svetovni Film v 50. Letih!
DARRYL F. ZANUCK-OV
"WILSON"
ROXY
V TF.rHXlCOUH«
7tli Ave. in .".mil St. New York City
RADIO CITY MUSIC HALL
IKUiŽKR.VO iiKNh XAKuIiA — III m'K KKKI.I.KIi t "KNTKti N t" SV Y«>»IK NAJVEČJA ROMANTIČNA IGRA VSEH ČASOV . . . igrata jo brlijantno najo&ij priljubljena igralca in briljanten zbor
GARY COOPER
TERESA WRKiHT
CASANOVA BROWN
FliWK MOKfiA.V * ANITA l>»l*ISK Na odru: "AUTUMN ALBUM'*, ki ga predstavlja Ruue'l Markert . . . Rockettea. Corps de Ballet, Choral Ensemble, Symphony Orchestra, ki ga
vodi Erno Rapee
>
T LIČNI IN TBPBŽNI PLATNENI VKZAV1
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va£ vojni vrt.
štrmm.
edina vrtnarska enciklopedija za domaČo potrebo i
Mi fiMkb bme*-vmJi
Tukaj J« v etri mm1 InJIgl VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 1IJM flaaktr wmm piiritui pm)a •nI tm a ntuntvi, a Miilvi In m* Janjo. • gnojenja hi «taM vita NaJnaveJAe p a Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; am artifc m HtadlJivMVf Kajenj«
cvailkl — pa*« takej. kar Mita Prireje*« n wmkm pmebje v Zdrnieaik driavak, i la raaka mmm.
Ta kajfg« Je v MOURk B.8.L U ca
- KKJHGARWA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wertfc 18th Street	Hew York 11, N. T.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO
$2.
50
ZA ZVEZEK
JJ
"Two Way Passage
V tej knjigi, ki Je zbudila pozornost vsega aaeriftkera naroda. Ja-Jo pisatelj nasvet, kako M bilo niogoto po sedanji vejni pomsffl evropskim narodom. Iz vseh evropskih dri*v, tudi Is Jugoslavlj* •o prisil naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je priM čas, da Združene države'pomagajo narodom, ki se jim pomagali da alike* ▼oga sijaja in moti. Pot na dre strani — kakor bi so mogel naslov knjige prestaviti Iz anglefttine — je Jako zanimiva knjiga la Je priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
I
"What's Your Name"
''Človeški odgovori na vprašanje, ki se tMe srefe milijonov . . ft.
tanje te knjigo je bogato plažano."--Taka ss je izrazil veliki
smeriftkl dnevnik e tej knJIgL
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoMlJsm Money Order ss $.............. so lastnoročno
podplsano(l) knjlgo(l) :
Moje Ime ....................................................
fit.f ollo Sil Bol M« sssss«ss*s***sssssssssssssssssssttsssstssese li6fltO §0 dr2STft o o o o o o o o o o o o•o o••••••o o o o o•o•o•a a a a e o•o a a o
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.

5353532348484823482391535389482348234853532348235323532353
2323232323532353484823482348