Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16-—, četrtletno Din 8'—, inozemstvo Din 64-
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon Interurban 113
Cena inseratom: c°la siran Din 1400—, po! stra ni Din 7U0' , četrt strani Din 350"—. Mali oglasi be-sedaDinl'- stalnim popusi
Dr. Jos. Hohnjec:
O „Slov. Gospodarju". Spomin - opomin.
Božidar Raič, znani slovenski rodoljub in narodni budilelj, je v svoji knjižici »K. Havliček Borovsky, životopis in politični nazori« 1. 1869. zapisal te-le besede: »Kamo sreče za nas Slovence, ako bi dotle dognali, da bi ne kakor na češkem vsak kmet prebiral politični časnik slovenski, ki razpravlja dnevna vprašanja, nego vsaj vsaka vas in občina.« Danes smo — hvala Bogu — »dotle dognali«, da prebira slovenske časnike ne samo vsaka vas in občina, marveč skoro vsak kmet in delavec. Na tem ima za štajerske Slovence največje zasluge list, ki je začel izhajati dve leti prej, nego je Božidar Raič izrazil svojo željo, vzniklo iz rodoljubnega srca. To je »Slovenski Gospodar«.
NAŠ LIST — NAŠA MOC.
Prve besede, ki jih je glasilo štajerskih Slovencev izpregovorilo slovenskemu ljudstvu v svoji prvi številki 16. januarja 1867, so bile te-le:• »Kdor se noče učiti, ostane nevednež. Nevednost pa je za človeka velika nesreča. To še posebej dokazovati menda ni treba, saj vsak dan vidimo, v ktere stiske in sitnobe spravi nevednost človeka. Kdor več zna, več velja in si lažje pomaga. »Slovenski Gospodar« si bode prizadeval podučiti naše ljudstvo v domači lahko razumljivi besedi o raznih gospodarskiH, pa tudi v političnih in narodnih stvareh«. Od številke do številke je pozival ljudstvo k čitanju. V 10. svoji številki 1. junija 1867 je tako-le vabil: »Naj se bere »Slovenski Gospodar« po nedeljah v vsaki količkaj ukaželjni hiši, in ukaželjna naj bo vsaka hiša«.
Ukaželjnost v slovenskem ljudstvu je rastla in z njo krog »Gospodarjevih« naročnikov in čitateljev. Proti koncu 13. tečaja 4. decembra 1879 je mogel naš list z zadovoljstvom ugotoviti: »Prvi urednik dr. Prelog je zapustil 580 naročnikov, drugi velečast. g. dr. Ulaga 1245, in sedaj smo dospeli do 2000. Oznanil in inseratov ni bilo skoro nič, sedaj jih imamo vedno dovoli. To nam je dokaz, da list prodira med ljudstvo, da pridobiva vedno več veljave. Prepričali smo se tega najbolj pri volitvah. Štajerski Slovenci zmagali smo v kmetskih skupinah povsod, letos celo v mariborskem okraju ter v osebi barona Goedelna državnemu zboru prvo-krat slovenskega poslanca dali za podpredsednika. Brez »Slovenskega Gospodarja« bi to bržkone bilo nemogoče. Zadnje dni smo Slovenci zasedli slednjo trdnjavo nemškutarsko — mariborski okraj-a! rastop«,
»SLOV. GOSPODAR« — NA VIŠKU.
To poraščanje našega lista se je vršilo v hitrejšem tempu pod uredništvom dr. Antona Korošca. Koncem 1. 1902 se je list mogel ponositi s številom 6000 naročnikov, ob svojem petdesetletnem jubileju pa je mogel 11. januarja 1917 s hvaležno radostjo vzklikniti: »Hvala slovenskemu ljudstvu, ki nas je tako rado sprejemalo teden za tednom ter nas ogrevalo s svojo ljubeznijo. V nad 30.000 iztisih izhajamo. Vemo, da ne govorimo več praznim stenam, ampak*— ljudskim množicam. Ni več poštene slovenske hiše na Štajerskem, kamor bi ne zahajal naš list. In kar nas posebno povzdiguje in za kar smo izredno hvaležni, povsod nas sprejemajo z veseljem in ljubeznijo. Toda tudi nam naj bo dovoljeno danes izpovedati pred celim svetom, da smo z neizmerno ljubeznijo slovenskemu ljudstvu podajali to, kar smo imeli. Ljubezen se nam vrača z ljubeznijo«.
NOVA OBLIKA — PREJŠNJA NAČELA!
Z nastopom 62. letnika se »Slovenski Gospodar« predstavlja čitateljem po njihovi želji v spremenjeni, in to manjši obliki, pa v nezmanjšanem obsegu. V prilično dolgem času njegovega življenja se je, kakor je pred vstopom v 40. letnik 28. decembra 1905 ugotovil, »oblika lista spreminjala v gotovih presledkih; in naše politično življenje na Slovenskem Štajerju, kako polno sprememb in predru-gačb je bilo v tem času! Da, mnogokaj okoli »Slov. Gosp.« se je spremenilo od njegovega rojstva sem, toda nekaj je ostalo nespremenjeno, ostalo je trdno in nepremakljivo kakor skala v sredini morskih valov: Svojih načelnih nazorov, svojega programa »Slov. Gospodar« nikdar ni spremenil!«
Kar se dostaje programa in načelnih nazorov, jih je »Slov. Gospodar« še pod uredništvom dr. Preloga 8. junija 1871 o-predelil na sledeči način: »Slov. Gospodar« bo v primernih spisih obravnaval vse, kar je slovenskemu ljudstvu vedeti potreba, bodisi v političnih ali narodnih ali v javno življenje segajočih cerkvenih in gospodarskih stvareh. V vsem tem mu bode ravnilo: wčna resnica kristjansko-katoliškega nauka in svoboda svete Cerkve; zavezni (federativni) preustroj Slovencev v edno administrativno (upravno in politično telo.« Temu programu, ki je zaiet iz duše našega ljudstva, je »Slov. Gospodar« ostal neomajno zvest do današniega dne ter bo ostal tudi v bodoče. Zato je tudi slovensko ljudstvo njemu ohranilo zvestobo.
NAŠE DOLŽNOSTI DO KRŠČANSKEGA ČASOPISJA.
O dolžnostih krščanskega ljudstva do krščanskega tiska je papež Pij X. počet-kom 1. 1909 nekemu pisatelju izjavil tele pomenljive besede: »Da, da, tisk! Še vedno se ne razumeva njegov pomen. Ne verniki in ne duhovniki se ne pečajo s tem, kakor bi bilo potrebno. Stare ljudi čujemo večkrat govoriti, da so časniki nov pojav ter da so se prej duše ravnota-ko rešile brez časnikov. Da, prej! Toda ne pomisli se v najmanj slučajih, da strup slabih časnikov prej ni bil tako raz širjen kot sedaj ter da vsled tega tudi protistrup, to je dobri časniki, prej ni bil tako potreben. Živimo v drugem času nego prej in obžalovanja vredno dejstvo je, da se krščansko ljudstvo danes z brezbožnimi časniki vara in zastruplja. Zastonj«, tako je končal sv. Oče, »zidate cerkve, obhajate misijone, gradite šole. Vsa vaša dobra dela bodo uničena, vsi vaši napori so zaman, ako ne umete istočasno uporabljati obrambnega in napadalnega orožja katoliških časnikov.«
Kako je s temi besedami sv. Oče pravo zadel, dokazuje sam nekdanji francoski ministrski predsednik Combes, pod ko-jim je v 11. 1902—1905 na Francoskem bilo dovršeno delo razkristjanjenja šole in izvedena ločitev države od cerkve. Combes je namreč v dunajskem listu »Neue Freie Presse« o protikrščanskih francoskih časnikih in njihovem vplivu na l iudtsvo izrazil to-le sodbo: »Brez pomisleka lahko trdim, da so radikalni in socialistični časopisi odtrgali od katoliške Cerkve dve tretjini, morda celo tri četrtine vernikov.«
To se dogaja tudi v drugih narodih. Dogodilo bi se tudi v slovenskem narodu, ako se ne bodo vsi krogi našega ljudstva z njihovimi voditelji vred zavedali velikega pomena katoliških časnikov ter jih podpirali z vsemi dovoljenimi sredstvi. Zoper .razdirajočo in razdeja jočo povo-denj protikrščanskega časopisja je treba postaviti trden jez časnikov, ki odkrito in odločno branijo pravilna krščanska in narodna načela. Takšen jez je bil ter tudi bo »Slov. Gospodar«!
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM!
S to številko se je predstavil »Slovenski Gospodar« cenjenim naročnikom In čitateljem v novi obliki, ki bo gotovo vsem pogodu. Naročniki in čitatelji, na delo, da bo »Slov. Gospodar« v vsaki kri -čanski hiii!
Dr. A. Veble:
Naša samoupravaf
Ni še preteklo eno leto, odkar so začele delovati oblastne samouprave v naši državi in že se vidi, da so imeli slovenski volilci popolnoma prav, ko so poverili zaupanje in vodstvo v slovenskih oblasteh poslancem Slov. ljudske stranke.
Ob začetku našega delovanja v naši oblasti se je zdelo, da so težave skoro nepremagljive, da ne bo mogoče zakonu o oblastni in srezki samoupravi dati prave vsebine in življenja, ker se je žal ob sklepanju tega zakona (1- 1922) P« krivdi centralističnih strank pozabilo na finančno podlago oblast, samouprav. Kaj nam pomaga še tako lep zakon o samoupravah, ako pa ni bilo od vsega početka preskrbljeno za glavno vprašanje, kje se bodo našli finančni viri za krit je stroškov, ki so nujno združeni z vsako upravo! Brez denarja ni mogoče vzdrževati lastnega urada, ni mogoče zidati nobenih cest niti uravnati rek in potokov niti ižpopolniti naših zdravstvenih in dobrodelnih zavodov (bolnic in hiralnic). To je tako jasno, kakor beli dani
Zato pa moramo z vsem poudarkom naglasiti, da odklanjamo vsako odgovornost za vse slabe strani zakona o oblastni in srezki samoupravi, ker ni bil sprejet s pristankom naših poslancev SLS, ki so pravočasno opozarjali vlado na vse slabosti tega zakona, osobito na nezadostno finančno podlago oblastnih samouprav. Da se mora ta zakon popraviti in izpopolniti, je naša stalna zahteva, od katere ne smemo odnehati in ne popustiti niti za tas.
Ta zakon se je po zaslugi Jugoslovanskega kluba v Beogradu že popravil in sicer v nekaterih bistvenih točkah. Upamo, da se bo še bolj! Opozarjamo samo na razširitev delokroga in pravic, ki so jih dobile posebej slovenske oblasti glede na dopolnitev in spremembo bivših deželnih zakonov ter na prenos lastnine bivše deželne imovine na slovenske oblasti (v mariborski oblasti: zdravilišča Dobrna in Rogaška Slatina, kmetijske šole, trtnice in drevesnice, hiralnice i. t. d.). Te pridobitve so za razvoj slovenskega narodnega gospodarstva in naše kulture zgodovinske važnosti.
Gotovo zanima našo politično javnost, kako daleč smo še napredovali v izgraditvi naše samoupravne organizacije in kaj smo v tem letu že napravili v korist naše oblasti.
Mirno lahko trdimo, da smo v tem oziroma vsi poslanci SLS, osobito pa oblastni odbor, storili več kot svojo dolžnost. Kdor je imel priliko, slišati poročilo g. velikega župana dr. Schaubacha o stanju splošne uprave v naši oblasti in poročilo našega oblastnega predsednika dr. Les-kovarja o delovanju oblastnega odbora v mariborski oblasti — na skupščinski seji dne 5. novembra 1927 — je moral priznati, da se je z lastnim trudom in delom in sodelovanjem državnih oblasti zelo veliko storilo za organizacijo in izpopolnitev naših oblastnih samouprav. 2eleti bi bilo, da bi dal oblastni odbor obe poročili čimprej objaviti v posebni knjižici, da bi tako tudi širša javnost na podlagi uradnih podatkov in poročil zvedela, kaj se je na tem polju storilo. To poročilo ne vsebuje nikakšnih puhlic ali praznih ob-
ljub, ampak samo gola in suha dejstva, ki jih ni mogoče ovreči z nobeno kritiko. To poročilo naj gre potem med naše vo-lilce, med naša politična in prosvetna društva, naj odpira ljudem oči! To poročilo naj širi med našim ljudstvom zanimanje za našo samoupravo, za njen pro-cvit in napredek! Naj pa utrjuje tudi zavest v nas vseh, da brez samoodločitve in brez lastnih žrtev ni mogoče izVržiti velikih dejanj! Kakor vsak posameznik tako ima tudi vsak narod odločilne tre-notke v svojem razvoju. Kdor zamudi odločilni trenotek ali krene na napačno pot, ko ima voliti med raznimi cilji, morda nikdar več ne popravi škode, ki mu vsled tega nastane, lak odločilen trenotek je bil za slovenski narod sedaj, ko se nam je nudila možnost lastne odločitve v lastnih samoupravnih edinicah, ki so po svojih pravicah in finančnih sredstvih sicer še skromne in podobne majhnemu nebogljenemu otroku, vendar pa sposobne življenja, ako se vprašanje financiranja teh samouprav čimpreje ugodno reši ne samo v Sloveniji, marveč v celi državi. Naglašamo, da so tukaj še velike težave, da morda še ni prodrlo na odločilnih mestih prepričanje o življenjski zmožnosti oblastnih samouprav, da pa upravičeno upamo na ugodno rešitev vseh teh vprašanj, ki so združena z organizacijo in izpopolnitvijo oblastne somo-uprave.
Prva skrb mariborskega oblastnega odbora je bila v minulem letu, da se je sprejel redni proračun za leto 1927 in da se je v izvrševanje proračuna nastavilo najpotrebnejše uradništvo, ki ima nalogo vršiti službo v vseh panogah samouprave, ki nam jo je do sedaj izročila država. Glede organizacije lastnega urada in nastavitve uradništva smo postopali previdno in varčno; na drugi strani pa smo morali — s službeno pragmatiko — za- j jamčiti našemu uradništvu primerno gmotno ugodnost; kajti vsak delavec je vreden svojega plačila. In samo takrat, ako so tudi uradniki sorazmerno svojemu delu primerno in pravično plačani, je mogoče zahtevati od njih, da včasih vršijo tudi več nego svojo dolžnost, da so z veseljem in srcem pri stvari. Kdor oznanja socialna načela drugim, jih mora najprej sam pri sebi praktično izvajati.
Gradbeni oddelek.
Sestavni del našega osrednjega urada pri oblastnem odboru je zlasti gradbeni oddelek. Ta oddelek, ki je imel v minulem letu na razpolago samo enega stalnega inženerja in nekaj pogodbenih uradnikov, je v sorazmerno kratkem času ugotovil stanje starih in potrebnih novih cestnih zvez ter regulacijskih del v celi naši oblasti. Pripravljajo se že tudi načrti za nove cestne zgradbe. V tistih krajih, kjer so poplave v zadnjem letu povzročile izredno veliko škodo in kjer je pretila nevarnost gospodarske katastrofe, ako se dotičnim krajem ne priskoči na pomoč, je oblastni odbor organiziral najnujnejša obrambna dela in sicer s sodelovanjem krajevnih činiteljev (občin, okrajev). To velja osobito za Gornjo Savinjsko in Mislinjsko dolino ter Koroško,
Pa tudi v vseh ostalih okrajih naše oblasti se je v prav kratkem času začelo novo življenje. Tudi mariborski okraj se mora zahvaliti oblastnemu odboru, da se je z njegovo pomočjo dogradila potrebna državna cesta Št. IIj — Velka in prvi del okrajne ceste pri Sv. Petru nižje Maribora. Ni bilo mogoče izvršiti v tem letu vseh že začetih del, ker ni bilo na razpolago dovolj strokovnega osobja, ker še na mnogih mestih niso napravljeni načrti, ali pa še niso ugotovljeni prispevki krajevnih činiteljev (občin, okrajev, zasebnih interesentov).
Pospeševanje kmetijstva.
Z vesel jem lahko ugotovimo, da je oblastni odbor v minulem letu iz svojih skromnih sredstev prispeval znatne svo-te tudi za pospeševanje kmetijstva, z» pobijanje metiljavosti, za pospeševanje živinoreje z nakupom plemenske živine, s podporami za živinske razstave i. t. d.
Bolnice in hiralnice.
Končoo pa ne smemo pozabiti še naših bolnic in hiralnic, ki so v tem letu dobile od naše oblasti v obliki predujmov na račun zaostalih oskrbnih stroškov od strani države znatne podpore. Oblastni odbor je nakupil tudi bivši sanatorij v Petrovem selu pri Mariboru, kjer bo v prihodnjih dneh otvorjen nov oddelek mariborske javne bolnice — za porodništvo in ženske bolezni in kjer bo prostora za okoli 50 bolniških postelj. Vsi zdravniki priznavajo, da je bilo to res potrebno delo, s čimer smo storili le svojo dolžnost napram trpečim ženam. Blagoslov tega zavoda, ki bo v dobrih zdravniških rokah, se bo kmalu pokazal.
Gotovo je še mnogo drugih važnih nalog, ki jih bo treba kmalu rešiti bodisi na tem ali drugem polju. Toliko pa se lahko že sedaj reče: Mariborska oblastna skupščina in oblastni odbor dela! O tem nam priča tudi minulo zasedanje oblastne skupščine pred Božičem. Na tem zasedanju je bil sprejet tudi nov proračun za mariborsko oblast za 1. 1928.
^OOVCM
Pa so se zbrali možje za mizo pri sosedu, da se pogovorijo, kako je s politiko. Njihov razgovor se je pečal z volitvami v občinah. »Volitve v občinah«, je modroval eden, »so bile zelo važne! Nekateri so mislili, da je to osebna zadeva, zdaj pa vidimo, da je le res, kar je pisal »Gospodar«, da so te volitve velikega političnega pomena!«
»No, naša SLS je lahko zadovoljna«, je pripomnil sosed-gospodar. »V veliki večini so bile vložene samo naše liste ali pa so zmagale! Kot bele vrane so one občine, kjer bi župan pripadal kaki drugi stranki! Res pa je, da bi še tistih občin ne bilo treba!«
Na oglu je sedel eden, ki pa ni bil vedno teh misli kot gospodar in je ugovarjal: »Bi že bila ta SLS, le zakaj je davke naložila v oblastni skupščini!« Vsi so planili po njem: »Ali ni prav, da se obdači ponočevanje, pijančevanje, ples.
nesramne kinopredstave, gnusne zabave po barih? Ali ni prav. da plačujejo za naše ceste oni, ki jih najbolj uničujejo, to so lastniki avtomobilov in motorjev? En edini davek je, ki morda bo malo vplival na vinsko trgovino, pa še to ne veliko, saj znaša le 17 para na liter vina. Pa še teh 17 p plačamo le tedaj, če ga pijemo v gostilni, če ga nam sosed da, pa je brez dače. In vsi plačajo, ki hodijo na lov, ki dobijo pri bankah mastne plače, čisto pravično se je davek naložil. Moral pa se je, če hoče naša stranka, da se nekaj delal«
A oni na oglu je še kar ugovarjal: »Pa »Domovina« in »Kmetijski list« le pišeta tako!«
»Slep je, kdor tema listoma veruje!« so ga zavračali vsi vprek. Deset let smo plačevali dohodnino in »Domovina« niti bevknila ni, da naj se odpravi. Zdaj, ko pa je naša stranka na vladi, se je takoj začelo delati na to, da se davki zjednačijo, da se odpravi dohodnina. Zdaj pa vpije »Domovina«, zakaj takoj ne odpravijo plačevanje dohodnine! Za nazaj je vendar ni mogoče, za vsa tista leta, kar so vladali demokrati in radičevci! Veseli smo, da je SLS v vladi, kjer se kaže njen vpliv in zaupamo ji v celoti!«
Nekaj je še vendar moral ugovarjati oni na oglu: »Pa to so napravili, da ne bomo mogli prodajati več svojih posestev, ker Slovenija meji na tri države in 50 km od državne meje se ne bodo mogla posestva prodajati, tako pišeta »Domovina« in »Kmetijski list«!
»Kdor je nor, jim naj pa verjame. Isti-ns pa je, da se posestva ne morejo svobodo prodati tujcem, med nami samimi pa bo mirna kupčija kot do zdaj! Italijani so dozdaj mirno kupovali naše gozdove, jih posekali in nato pustili goloto! Ali naj pustimo, da bi naše težke razmere arabljali tujci in pokupili naša posestva?«
»Za danes se udam«, je konečno pristal upornik na oglu. Nato pa so mu prigovarjali, naj ne čita več »Domovine« in naj se naroči na »Slov. Gospodarja«. Udal se je: »Naj pa bo, ko je ravno novo leto, pa je »Slov. Gospodar« dobil bolj priročno obliko!«
SifemE&L
n	V NASI DRŽAVI.
Dvojne počitnice.
V naši državi še nimamo enotnega koledarja. Pravoslavni so za 13 dni za nami. Ker pa imajo tudi božične praznike, zato se ti prazniki še-le zdaj obhajajo, lako imamo pri nas dvojne počitnice, ki so tudi precej ustavile politično življenje.
Davidovičeva stranka — osamljena.
Ker je Davidovič vedno delal kake posebne zveze z opozicijo, čeprav je njegova stranka in z njo združena muslimanska v vladi, je vodja muslimanov minister Spaho napravil z Vukičevičem poseben dogovor. S tem pa jc seljačko-demokrat-ska zveza, v katero bi naj stopil še Davidovič dobila smrtni udarec.
Radič — Pribičevič se ločita?
Ta nenaravna zveza ne bo dolgo trajala, tako je vsak trezno misleč človek lahko
naprej vedel. In res je tako. Del radičev-skih poslancev je že začel javno nastopati zoper to zvezo. Radič se že uči novo pesem za novo zvezo in je napel že nove strune na svojo tamburico.
Vlada nima počitnic.
Ker je nujno, da posamezni oddelki pripravijo gradivo za skupščino, ki se sestane sredi januarja, so morali tudi ministri ostati v Beogradu. Zaostalega dela so prejšnje vlade toliko pustile in za nove zakone niso pripravile nobenega gradiva, zato mora vlada delati.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Da bi bili dobri sosedi! Kljub temu, da še vedno prihajajo iz Bulgarije komitaši, atentatorji in požigalci v Srbijo, je verovati na to, da se razmerje med obema sosedoma ne bo dalo skaliti. Te dni je prijatelj miru ministrski predsednik Ljapčev v Bulgariji zopet ojačil svoje stališče.
Sirota Italija! Kakor na križpotu se vrti Mussolini in izprašuje: Kod in kam? Enkrat z Nemčijo zoper Francijo, potem s Francijo proti Nemčiji, enkrat meč, potem oljkino vejico miru proti Jugoslaviji, to je delo Mussolinija zadnjih tednov. Zelo težek položaj ima. In novoletni preroki so napovedali, da morg Mussolini maja meseca začeti vojsko, sicer bo — padel! Svojo liro pa je postavil na zlato podlago, kar začasno povzroča precejšnjo draginjo.
Volitve v vseh večjih državah Evrope, se bodo vršile to leto. Zato se zna zunanja politika teh držav precej izpremeniti.
Tekma Amerike in Anglije, katera bo gospodarica morja, je vedno večja. Obe državi gradita velikanske podmorske ladje.
Nemiri na Kitajskem se še vedno širijo. Kmalu bo posegla Japonska.
Dunaj sedež — društva narodov. Ker je dunaj bolj pristopen vsem državam Evrope, bo postal sedež društva narodov. S tem se bo tudi utrdilo stališče, da se Avstrija ne bo kar na naglo priključila Nemčiji.
Trocky — klonil! Trocky je v Rusiji izgubil na svojem vplivu. Videl je, da ga v borbi čaka — propast in Sibirija, pa je raje klonil in izdal oglas, da odobrava stališče vlade Stalina.
Rusija v moralnem propadu. Boljševiki so zatrli vsako javno versko življenje. Odpravili tudi poroko. Tam prideta moški in ženska in se data vpisati, da sta poročena, pa sta poročena. Ce pa se data vpisati, da se ločita, pa sta ločena. Zgodilo se je pred kratkim, da sta se dva vpisala kot mož in žena, pa še nista šla iz sobe, pa sla se skregala, zato sta se kar obrnila in dala vpisati kot ločena. Torej poroka na 5 minut. Zato je največji revež v Rusiji uboga deca. Pametnejši ljudje pa že uvidevajo, da to zdivjano življenje pelje Rusijo v prepad in delujejo na versko prenovitev. Boljševikov je sram, zato molče pripuščajo delo poštenosti za rešitev Rusije.
Vebka inventurna prodaja	1
po čudovito znižanih cenah se vrši do konca januarja v veletrgovini R. Stermccki. Celje.
Em^zAMDEUO
Zvezda nad betlehemsko hišico.
Kratko berilo za praznik sv. Treh kraljev.
Kako rade se obračajo naše oči že od mladih let na svetlo zvezdo, ki se blešči nad betlehemsko hišo. S kakim veselim zanimanjem smo poslušali, kako je ta čudovita zvezda pripeljala Modre iz njihove daljne dežele k božjemu Detetu, pri katerem so našla njihova srca srečo in veselje, od katerega so šli tako blagoslovljeni, da časti sedaj ves svet Gašperja, Melhiorja in Baltazarja za svetnike.
Pa kaj mislite, zakaj ima ta betlehem-ska zvezda tako privlačno moč za naša srca, zakaj nas ob pogledu na njo prevzame veselje in blaženost? Pač zato, ker je ta zvezda tako živo znamenje tiste duhovne zvezde, ki sije tudi v naše hiše, da celo v naše duše, tiste zvezde, ki hoče osrečiti tudi nas. Trije kralji so rekli v Jeruzalemu o zvezdi, ki se jim je prikazala in peljala h Kristusu, da je Kristusova zvezda. Nam pa sveti duhovna Kristusova zvezda — Kristusova vera. Srečni so bili Modri, ki jim je sijala zvezda in so hodili za njo. Ali ni sreča tudi tam, kamor sije zvezda Kristusove vere?
Le poglej malo okoli sebe! Poglej v naše družine! Ali ni lepo in srečno zakonsko življenje tam, kjer zvezo med možem in ženo obseva ta Kristusova zvezda, kjer mož in žena skupaj molita, skupaj klečita v cerkvi, skupaj hodita po potih Kristusovih zapovedi? Poglej vzgojo otrok, ki jo obseva kristusova zvezda! Ali niso navadno taki otroci veselje in opora staršem, ali ne dorašča taka mladina delavna, trezna, čista, pa tudi zdrava in vesela? Poglej v življenje, v katero sije Kristusova zvezda! Ali ni lepo in pošteno, da je tam zločin nekaj nezaslišanega? Križi in težave življenja obsijani od Kristusove zvezde, ali ne postanejo lažji in znosnejši? In če se kristjanu prižge mrtvaška sveča in mu s to svečo sije Kristusova zvezda v noč smrti, ali ne zgubi ta noč svojo strašno temo in postane le prehod k neizmerno svetlemu dnevu?
Poglej pa tudi v druge družine, katerih je žalibog danes še tudi veliko, v družine brez ljubezni, brez zastopnosti, brez sreče. Ali sije v te Kristusova zvezda? Pritožujejo se velikokrat starši nad otroci. Velikokrat mora danes vsak razsoden človek priznati: veliko mladine je danes podiv jane in razuzdane, si zbira nad svoje življenje nesrečo in prokletstvo. Ali je tem mladim ljudem zadosti zasijala Kristusova zvezda? Kake so danes razmere! Kako ni več varno človeško življenje in imetje! Ali je to življenje, v katero sije Kristusova zvezda? Vidiš lahko, koliko ljudi ni več kos križem in težavam življenja. Vsak dan lahko čitaš in slišiš o samomorih. Ali bi pač bilo toliko teh žalostnih slučajev, ko bi križe in težave teh nesrečnežev obsevala zvezda Kristusova?
Da, ali ni vera Kristusova za človeka res prava zvezda, zvezda, ki ga vodi k sreči? Ali razumeš sedaj, zakaj Kristus pravi: »Dokler imate luč, verujte v luč!« Ali razumeš sedaj, zakaj je oaš učitelj
Slomšek zapisal Slovencem veliki nauk: »Vrli Slovenci, prava vera bodi vam luč do zveličanske narodne omike?« Ali razumeš sedaj ono mater, ki je živela v kraju, kjer so gotovi ljudje delali na vse kriplje, da bi druge odvrnili od Kristusove vere, pa je vsak večer zbrala svoje odraščajoče otroke k skupni molitvi in je z vso gorečnostjo molila en očenaš s prošnjo, da nas Bog v pravi veri ohraniš? In ti? Ali naj v tvoji hiši, v tvojem srcu kedaj ugasne Kristusova zvezda? Ali si jmaš preračunati posledice?
JSlovenukiin družinam dvoje vprašanj za praznik sv. Družine. Nad 24.350 družin naše škofije je bilo vpisanih v bratovščino sv. Družine. Ali je vaša tudi med temi? Ali bi ne bilo dobro, da celo potretfno tudi za vašo, da bi posnemala sv. Družino in uživala njeno varstvo? Letos bodo Slovenci zopet romali v Lurd in Paray le Monial. Tam bodo položili na oltar Srca Jezusovega drugo zlato knjigo družin, ki so se posvetile Srcu Jezusovemu. Do sedaj je priglašenih za to drugo knjigo okoli 7000 družin. Ali naj vaša manjka? Ali naj bo tudi ime vaše družine zapisano na onem milosti polnem kraju?
Vera je samo za neuke ljudi, omikani je ne potrebujejo. To slišite lahko velikokrat. V resnici pa je tudi srce največjega učenjaka brez Boga ravno tako lačno in prazno, kakor srce preprostega človeka. To je čutil veliki učenjak tam pred 1500 leti, sv. Avguštin, to čutijo pravi učenjaki še tudi danes. Zato pa še tudi danes ravno veliko učenjakov po dolgoletnem iskanju in učenju prestopi v kat. Cerkev. Pred kratkim je to storil veliki japonski učenjak Tunaka, vseueiliščni profesor v Tokio, ki med japonskim učnim svetom uživa veliki ugled.
Cenjene naročnike prosimo, da do sredine januarja vsaj deloma poravnajo naročnino za tekoče leto za list Slovenski Gospodar, kajti drugače smo primorani jim v drugi polovici januarja ustaviti list. Slovenski Gospodar stane za celo leto Din 32.—, za pol leta Din 16.—, za četrt leta Din 8.—.
Okrajni zbor delegatov SLS za Maribor levi breg se je vršili v četrtek, 29. m. m. Udeležba je bila kljub sneženemu metežu zelo lepa. Prišli so do malega vsi novoizvoljeni župani, med njimi častitljivi starosta naše stranke župan Volavšek od G. Sv. Kungote. Vse župnije in občine so bile zastopane. Zbor je vodil poslanec Že-bot. Govorili in poročali so: oblastna odbornika dr. Veble in Supanič in oblastni poslanec Ovčar. Razgovora o vseh važnih zadevah okraja so se udeleževali delegati zelo živahno. SLS in njenim delavnim predstavnikom v narodni in oblastni skup ščini ter v občinah in okrajnem zastopu so zborovalci izrazili neomajano zaupanje.
Izginil je meseca avgusta 16 let star fant Franc Prejac. Kdo kaj ve o njem, naj naznani staršem: Ferdinand Prejac, Rošpah 194, Maribor.
Velik vlom v Mariboru. Že nekaj časa je bil v Mariboru mir pred vlomi in večjimi tatvinami. Zadnji tedeu po so obiskali
prav drzni in zviti vlomilci Maribor. V noči so vlomili v prostore bolniške blagajne na Rotovškem trgu. V pritličju so vzeli iz miznice kolekov za 60 Din. V prvem nadstropju zo navrtali veliko blagajno, izbili zapahe in odnesli v gotovini 23 tisoč Din. Zabrisali so za seboj vsako sled in izginili bogzna kam. Sum je podan, da so ti vlomilci v zvezi z onimi, ki so pred meseci oropali blagajno peka Ro-bavsa na Koroški cesti. Dva od teh uzmo-vičev sta pod ključem in sicer eden neki Hans Arman sedi v Mariboru, drugi na Dunaju, tretji je še na prostem in je bil kolovodja pri vlomu v bolniško blagajno.
Splašeni konj in težka nesreča. V soboto krog devete ure predpoldne se je peljal preko glavnega mosta v Maribor posestniški sin Pug! in njegova žena Marija s težko kmečko kobilo na težjih saneh. Kobila se je splašila na Glavnem trgu mestnega avtoomnibusa, ki je pripeljal za njo, in zbežala proti tratoarju. Pugl je kobilo držal trdno, a pri sunku cb tratoar je padel s sani in se tako pobil, da je izgubil za nekaj časa zavest ter spustil vajeti. Kobila je galopirala z na smrt pre plašeno ženo po Glavnem trgu, ki je bil na soboto pred Novim letom seveda poln ljudi. Množice so se izogibale v vsej naglici preplašene živali, pa ta je še treščila s sanmi ob. sani g. Reibenschuha iz Po-brežja in jih razbila. Nato je šlo po Koroški cesti in tukaj je podrla kobila 74-letno Marijo Petek iz Nove vasi pri Mariboru. Žena je prišla pod kobilo ter sani. Pri padcu si je prebila lobanjo in močno pretresla živce. Mariborski rešilni oddelek jo je odpeljal v bolnico, k jer pa bo le težko prebolela vse notranje poškodbe. Podivjano kobilo so ustavili šele na Vodnikovem trgu.
Samomor in poskus samomora. Na Sil-vestrovo krog polnoči se je ustrelil pred kavarno »Drava« v Mariboru Alojzij Iva-nuša, doma iz Ptuja in star komaj 26 let. Kaj je gnalo tega mladega človeka v prostovoljno smrt, ni znano. — Zadnjo soboto je skočila v Meliu v Dravo omožena ženska, pa so potegnili še pravočasno živo iz objema smrti. Nameravala si je končati življenje radi slaboumnosti. Po rešitvi so jo prepeljali v bolnico.
Velika nesreča — še večja sreča. Pri Sv. Miklavžu pri Hočah so se drsali otroci po ledu tamošnjega ribnika. Med drsalci je bil tudi sinko znanega našega somišljenika g. Florjančiča. Dečko je drsal preveč proti sredini, kjer ga led ni več držal. Led se je zrušil in fantek je izginil pod vodo. Otroka ni bilo več videti, le slišali so še, kako je čofotal z ročicami pod ledom in se trudil na vso moč, da bi se izmotal iz smrtne nevarnosti. Res se mu je posrečilo, da je prišel še toliko na površje, da je zaklical na pomoč. Eden od tovarišev je stekel od ribnika povedat očetu, da se mu potaplja ljubiieni sinko. Florjančič jo je ubral ves preplašen proti mestu nesreče in izdrl med potjo od plota kakih 9 m dolgo ranto. Rrzel je sinku na pomoč po ledu, dokler ga je ta držal, a potem je pomolel otroku ranto, da se je oprijel za njo z zadn jimi močmi in ga je potegnil oče iz ribnika ter rešil gotove smrti. Pri vsej nesreči je bila velika sreča, da je pri borbi s smrtjo fantek zadel pod ledom na isto odprtino, pod katero je bil izginil po prvem udrlju ledu.
Strašna smrt dekleta. Na železniški
progi, ki pelje iz Zagreba v Slovenijo, so med vasema Karstošija in Vrapče našli grozno razmesarjeno truplo mladega dekleta. Desna noga je bila odsekana pod kolenom, glava razbita, lice strašno razmesarjeno. Sodijo, da je deklica med vožnjo hotela iz enega vagona v drugega in pri tem padla pod kolesa. Pravijo, da je ponesrečenka baje neka frizerka iz Zagreba, katero pogrešajo.
Zagoneten zločin. V jarku ob železniški progi 2 km proč od Osijeka so našli na pol golo truplo 181etne delavke A. L„ ki je bila nastavljena v osiješki pivovarni. Ana je na zagoneten način izginila že dne 14. m. m. Komisija je ugotovila, da je bil nad njo izvršen umor.
V cerkvi ga je zabodel. Štefan Čvek, iz vasi Vrh pri Mariji Bistrici na Hrvatskem, je šel na Štefanovo v cerkev k maši. V cerkvi je bil tudi Blaž Mikuš, s katerim sta živela v sovraštvu. Mikuš se je neopa-ženo približal Čveku, potegnil nož in mu ga z vso silo zabodel v trebuh, čvek se je s silnim krikom zgrudil na tla. Prepeljali so ga v zagrebško bolnico, pa ni mnogo upanja, da bi ostal pri življenju.
Nova kmetijska nadaljevalna šola. V Gornji Ponikvi pri Žalcu se je v tekočem mesecu pod vodstvom šolskega upravitelja g. Ivana Theuerschuha ustanovila kmetijsko-nadal jevalna šola, katero redno obiskuje 30 fantov iz domače župnije. Na šoli poučujejo poleg g. vodje tudi vlč, g. Ivan Gorišek, župnik v Gornji Ponikvi, g. Stanko Gradišnik, šolski upravitelj v Št. 11 ju in g. Leopold Furlani, učitelj v Velenju. Šola bo trajala do srede meseca marca 1928.
Krvav fantovski pretep. Pred dnevi je prišlo v Halaških vinogradik blizu Subo-tice v Bački do velikega pretepa med ta-mošnjimi kmelskimi fanti. Skupina 20 fantov je napadla drugo skupino 25 mla-deničev. Pričeli so streljati z lovskimi puškami kar na cesti in vse prizorišče je izgledalo kot kako bojno polje. Bitka je tra jala dobre pol ure, dokler ni zmanjkalo streliva, nakar so se fantje razšli. Na cesti je ostal samo Mate Štefanovič, ves obli t s krvjo in ranjen s kroglo v trebuh. Našli so ga še le naslednje jutro napol zmrznjenega. Policija je takoj uvedla preiskavo in aretirala štiri mladeniče, od katerih je eden priznal, da je ustrelil Šte-fanoviča. Poleg Štefanoviča je bilo lažje ranjenih še 12 pobov.
Mrtvec na zagrebškem kolodvoru. Te dni so pripeljali z vlakom v Zagreb Tomo Hrvatica iz Kupinca ter ga hoteli izročiti v bolnico. Težko bolnega kmeta so pustili v čakalnici, ker je rešilna postaja hotela, da razkuževalni zavod najprej bolnika razkuži, ker je imel polno uši. Med tem je pa kmet v čakalnici umrl.
Zdravega, marljivega in poštenega mladeniča, ki je že odslužil aktivno vojaško dobo, sprejme kot
javna bolnica v Slovenjgradcu
Lastnoročno pisane prošnje je nasloviti na »Vodstvo javne bolnice v Slovenjgradcu«.	12
Obesil se je ▼ Mariboru ▼ Krekovi ulici ▼ noči od pondeljka na torek v svoji delavnici mojster Ignacij Plohi.
Roko mu je odrezalo. Pri tvrdki Ko' vina na Teznu pri Mariboru je zašel delavec Ivan Koren z desno roko med jermen na transmisiji. Jermen mu je odtrgal roko proč in proč. Nesrečneža so prepeljali v mariborsko bolnico.
Mariborsko okrožno sodišče obstoja že 30 let. Tekom 30 let, odkar obstoji okrožno sodišče v Mariobru, je bilo obešenih samo pet zločincev zaradi umora in sicer so bili to: dne 21. maja 1898 Fran Bračko iz Poličke vasi na dvorišču sedanjega mu zejskega poslopja; dne 16. marca 1923 Andrej Lichtenvvallner od Sv. Bolfenka pri Središču; dne 25. maja 1923 Ant. Rozman od Sv. Antona v Slov. gor., ter dne 20. marca 1926 Fran čič iz Studencev pri Mariboru in Janez Žlahtič z Brega pri Ptuju, poslednji štirje na dvoriščih sodne palače, oziroma jetnišnice.
Šestdeset let cerkveni ključar. Dne 16. decembra 1927 je umrl v Beli, župnija špitalič pri Kamniku posestnik Franc Klemen, po domače Blanc, ki je bil cerkveni ključar celih 60 let. Bog mu bodi plačnik!
Otrok je padel v rreli I115. Na starega leta dan se je pripetila na Trešnjevki v Zagrebu grozna nesreča. Triletna delavčeva hčerka Ankica Porecki je padla v lonec vrelega lu-ga in dobila tako težke opekline po vsem telesu, da je dan pozneje umrla v najhujših bolečinah. Vsaika pomoč je bila že prepozna.
Smrl na prostem. Na sveti dan so našli domači orožniki na poti, ki pelje iz Planine v Jurklošter, marovskega kovača Velo, mrtvega. Prenesli so ga na n jegov dom, odkoder se je vršil pogreb ob veliki udeležbi domačega prebivalstva. Kovač Vela, ki je že dalje časa bolehal, je šel dne 24. m. m. dopoldne na Planino po o-pravkih, odkoder se je vračal proti mraku. Zamudil se je sicer v gostilni, vendar ni bil močno vinjen. Pri križu tik pod trgom pa mu je postalo namah slabo in se je zgrudil na tla, kjer se je potem zvi jal v smrtnih krčih celo noč, dokler ni umrl v groznih bolečinah proti jutru.
Strašna smrt v Dravi. Na Novega leta dan se je zgodil v bližini Osijeka ta-le grozen slučaj smrti: Kmet Subašin se je napotil po ledu preko Drave. Naenkrat pa se mu je udri led in siromak je padel v sredino med ledene plošče. Z največjo silo se je oprijel ledenih plošč in se držal nad eno uro na površju valovja ter vpil na pomoč. Nesrečneža so slišali štirje kmetje, ki so ga izvlekli še živega iz Drave, a je kmalu nato izdahnil radi otrpljenja srca.
Zgubil se je na sveto noč mož, 47 let star, ima črno obleko in črni klobuk, je srednje velikosti, brez mustač in sliši na ime Alojz. Kdo kaj ve o n jem, naj naznani v občino Zamarkova št. 13, pošta Sv. Lenart v Slov. gor.
Kcdo pokadi največ v Jugoslaviji? — Upravnik drž. monopolov je podal te dni zastopniku beograjskega »Vremena« za-
nimive podatke o porabi tobaka v naši državi. Uprava monopola je leta 1923 pre jela za cigare in cigarete 2188 milijonov dinarjev. Naslednje leto se je ta svota že zvišala na 2687 milijonov dinarjev, leta
1925	pa na 2803 milijone dinarjev. Za 1.
1926	statistični podatki še niso na razpolago. Leta 1925 je prišlo na vsakega prebivalca v Srbiji 226 cigaret, v Črni gori 127, v Vojvodini 314, v Bosni in Hercegovini 145, v Dalmaciji 147, na Hrvatskem 238. Največ pokade v naši državi Slovenci; na vsakega Slovenca pride 422 cigaret. Od tobačnih produktov odpade 1. 1925 povprečno na vsakega prebivalca 0.741 kg, v Sloveniji pa povprečno nad 1000 gramov. Najhujši kadilci so torej Slovenci. Najmanj pa pokade Dalmatin-ci: na vsakega Dalmatinca odpade povprečno le 200 gramov. Uprava monopola prejme po pokrajinah za tobak od vsakega prebivalca na leto povprečno v Srbiji 135 Din, v Črni gori 72 Din, v Vojvodini 149, v Bosni in Hercegovini 134, na Hrvatskem 140 Din, v Dalmaciji 58 Din, v Sloveniji pa 184 Din.
Težka nesreča pri Beogradu. Te dni se
je zgodila pri pristanišču ob Savi pri Beogradu težka nesreča, ki je zahtevala 4 smrtne žrtve. Neki mornar se je hotel odpeljati v svojem čolnu preko Save na svoj dom. Na prošnjo je vzel na čoln še dve ženski in dva otroka. Pri prevozu so zagnali valovi čoln proti parniku in vsled sunka se je razbil čoln. Vsi, ki so se vozili v čolnu, so popadali v vodo. Mornar se je oprijel ostankov razbitega čolna, 2 ženski in 2 otroka pa so odnesli valovi Save.
Smrt najstarjše žene avstrijske Štajerske. Te dni je umrla v Gradcu v starosti 104 let gospa Roza Schönauer vdova okrajnega sodnika. Pokojnica je bila najstarejša žena v avstrijski Štajerski. — Kljub visoki starosti je bila do svoje smrti vedno čila. Bolna je ležala v postelji samo zadnji dan pred svojo smrtjo.
Huda zima v celi Evropi. Poročila o letošnji zelo ostri zimi ne prihajajo samo iz vseh delov naše države, ampak iz cele Evrope. Se zgodi malokedaj, da hi bila zima ostra in enakomerno razdeljena po vseh evropskih državah, kakor je n. pr. to letos slučaj. Pasje ostra zima vlada tudi po Zedinjenih državah v Ameriki in se raztega mraz do Mehikanskega zaliva.
Koliko ima Amerika milijonarjev. Po
najnovejši ugotovitvi šteje Amerika 228 milijonarjev, to je takih ljudi, ki posedajo 1 milijon dolarjev.
Umrli radi zauživanja pokvarjenega alkohola. Kakor znano, je prepovedano v amerikanskih Zedin jenih državah zau-živanje alkohola. Kljub najstrožji prepovedi pa pijejo opojne pijače na tihem in večkrat pride do smrtnega zastrupljenja s pokvarjenim alkoholom. V samem mestu New-York je umrlo za letošnje božične praznike 36 oseb in sicer radi zauživanja slabih alkoholnih pijač.
DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1928
s podobo Sv. Družine se Še dobi v vseh vet/1 h trgonionh papirja itd. Seqnite le po va$i
33
Zadruga čevljarskih mojstrov ▼ Maribora
naznanja vsem svojim članom, da se vrši v pondeljek, dne 23. t. m., prva pomočniška preizkušnja. Prošnje za pripust k preizkušnji naj se vložijo pri načelstvu zadruge, Maribor, Orožnova ulica 6, najkasneje do dnu 10. januarja.
V podmorske čoln,e skrivajo letala. —
Angleška vojna mornarica je dobila take podmornice, v katerih so letala.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela meseca oktobra in novembra 1927 naslednj« podpore: dr. Janko Kotnik, profesor, 20 D; Ivan Soštarič nabral na trgatvi g. M. Hedie-ta 360 Din; Ivan Vesenjak, narodni poslanec, 100 Din; Filip Gasparin, profesor, 100 Din; neimenovan po prof. Rezmanu 100 Din; dr. Ferdo Lašič, odvetnik, 100 Din; Marko Skofič, kaplan pri Kapeli, 70, 180, 110 Din; dr. F ran jo Lipold, odvetnik, poravnina 1000 Din; dr. Viktor Kac mesto venca na krsto notarja Korbarja 100 Din; I. Baron, evang. župnik, 25.60 Din; člani davčnih komisij v Mariboru 600 Din; Alojz Neudauer zbral na gostiji Kolarič-Weiss, Zgornja Radgona, 105 Din; Jožef Čemele, zasebnik na Dunaju, 20 Din; Mihael Košec, kurjač v Vojniku, 100 Din; profesor Alojzij Rezman 292 Din; prof. Franc Skok 70 Din; Štefan Zaje zbral na gostiji Brdnik-Tanjšek v Velenju 138 Din; okr. hranilnica v Slovenjgradcu 100 Din; okrajna posojilnica v Ljutomeru 500 Din; Fran jo Za eherl, učitelj v Ljutomeru, 50 Din; posojilnica v Gornji Radgoni 500 Din; okrajni zasto-pi Marenberg 200 Din, Šmarje 400 Din, Rogatec 500 Din; posojilnica v Križevcdh 200 Din; dr. Alojz Klemenčič, odvetnik, poravnina 50 Din; Eleonora Sverljuga, soproga generalnega ravnatelja Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu, 1000 Din; Mohorjani v Kri ževcih 100 Din; kanonik dr Maks Vraber nabral pri sedmini svoje pokojne matere 250 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala!
Dr. Tone Pernat, odvetnik v Mariboru, naznanja, da je preselil svojo pisarno na Aleksandrovo cesto 14.	14
MtttmwiTiitniimiintifiiiitiiiiiMtiiHfftnfiiititiniiTnintiii*ii(!ifiiin!HiiiitmnitnHm!nnii;Hfl Pri boleznih želodca in črevesja, pomanjkanju teka, nerednem stolu, napetosti, moren ju ljutice, pritisku v čelu, z draženju povratka, se s pomočjo en do dveh čaš naravne Franz Jožefove grenčice doseže temeljito prečišče-nje. Bolniška izpričevala potrjujejo, da tudi bolniki v postelji radi jemljejo Franz Jože-fovo greinčico.— Dobi se po vseh lekarnah !I!IIIIIII!IIIIIIIIII!HIIIIII!III!IIIIIIIII^
Naša društva.
Maribor. Enodnevni izobraževalni tečaj za dekliške zveze mariborske oblasti se je dne 19. m. m. prav izborno obnesel. Že število 81 udeleženk je bilo razveseljivo. Nekatere so prišle po 3 in 4 ure peš, kar nam priča, kako ukaželjna so naša dekleta. 24 dekliških zvez, oziroma župnij, je bilo zastopanih. Mursko in Ptujsko polje, Slovenske gorice, Haloze in Pohorje ,celo Boč in Bogaška gora sta poslala svoje odposlanke. Prednjačila so šentjakobska dekleta s številom 21. Tudi trije voditelji dekliških zvez so nas počastili. Z veliko pozornostjo so sledila dekleta sledečim predavanjem: 1. Ženska poklicna naobrazba, predsednica osrednjega odbora.
2.	Naš list dekliških zvez, prof .dr. Sušnik.
3.	Dekleta in dobrodelnost, P. Pavel Potočnik. 4. Dekleta in treznost našega naroda, ravnatejica A. Stupca. 5. Dekliško zdravje, dr. Marinič. 6. O pripravljanju sadnih sokov, profesor Aplenc na vinarski šoli. 7. Lastnosti dobre gospodinje, gospa Eliza Premrou. Tečaj so počastili s svojo navzočnostjo in s svojimi nasveti glede našega tiska in podrobne organizacije g. poslanec prof. Vese-njak in č. g. svetnik Gomilšek. Zastopnice Krščanska ženske zveze pod vodstvom #o*f>«
predsednice so ljubeznjivo pomagale, da se
je vse vršilo v najlepšem redu. Bodi vsem, ki so se trudili in žrtvovali za dobro stvar, izrečena tukaj javna zahvala! Slava jim!
Celje Dekliški tečaj dne 27. m. m. se je zelo dobro obnesel. Iz 18 župnij je prihitelo 81 deklet. Prednjačila so Šentjurska dekleta, 29 jih je bilo. Od Solle do Mislinje, do Save do Rogaške Slatine6 so prihitele zastopnice dekliških zvez. Ves dan so z velikim razume vanjem poslušale referate o dekliški naob-razbi, o gospodinjstvu, o sadjartsvu, o zdravstvu, o koristnem čtivu, o pripravi na srečno materinstvo. Tudi llOOIetnice sv. Cirila smo se spomnile z lepo Slomškovo pesmijo: »Bodita nam brala zdrava!« Gospodje predavatelji: dr. Schwab, veščak M. Levstik in P. Kovačič so želi burno zahvalo za krasna in temeljila predavanja. Osrednje vodstvo dekliških zvez se jam, kakor tudi ljubeznjivim šolskim sestram, ki so dale svoje prostore na razpolago, tukaj javno zahvaljuje.
8v Peter pri Mariboru. Člani našega orlovskega odseka uprizorijo na praznik sv. Treh kraljev popoldne po večernicah v šoli čč. šolskih sester zelo lepo in podučno igro »Sinovo maščevanje«. Sodelujejo tamburaši. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki.
Gospodarsko izobraževalno društvo Vur-berg ima v petek, dne 6. t. m., svoj običajni letni občni zbor z navadnim vsporedom v društveni sobi v Vumbahu št. 2. Vsi udje in prijatelji izobrazbe so prav uljudno na shod po vabi jeni 1
Remšnik. Izobraževalno društvo priredi na Treh kraljev popoldne prosvetni večer v gostilni Kaiser. Spored obsega: predavanje, deklamacijo, petje, igro in licitacijo božičnega drevesa. Pridite!
Sv .Benedikt v Sov gor. Prijatelji naši, ali ie veste, da priredi v nedeljo dne 15. januarja 1928 Orlovsi odsek velik srečolov s 350 krasnimi dobitki. Glavni dobilek bo vreča pšenične moke. Ob tej priliki na dan srečo-lova se uprizori zanimiva burka: »Crevljar-jev jubilej«. Smeha na cente! Torej 15. januarja vsi k Sv. Benediktu!
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori v nedeljah, dne 15., 22. in 29. januarja krasno zgodovinsko igro v devetih de-janjili »Ben Hur«, kjer nastopi 40 igralcev. Ta igra nam razsvetljuje v pretresljivih slikah dogodke iz Kristusovih časov, zato si jo naj vsakdo ogleda. Začetek igre je ob treh popoldne, končana bo ob pol sedmih zvečer, tako da bo z vlaki ugodna- zveza. Na svidenj«! Bog živi!
Središče ob Dravi. Na Štefanovo in Novo leto nan^ je naš Ljudski oder podal sliko zgodovinskih dogodkov, ki so se vršili za časa trinoga Nerona na rimskih tleh. Igralci so se potrudili podati najbojše. Izgledalo je, kakor da ne bi bili pred nami diletantje, ampak poklicni igralci. Le tako naprej!
Orlovski odsek Šmartno pri Slovenjgrad-en priredi veseloigro »Skopuh« dne 8. januarja 1928 ob 3. uri pop. v društvenem domu.
St. Vid pri Planini. Tukajšnji Orel priredi na praznik svetih Treh kraljev in v nedeljo dne 15. januarja 1928 ob treh popoldne v Društvenem domu lepo igro »Mamselle, Ni-touche« opereto v štirih dejanjih. — Bog živi!
Poročila SLS.
Okrajni zbori delegatov SLS. Od božičnih praznikov pa do zdaj so se vršili o-krajni zbori delegatov SLS v Slov. Bistrici, Konjicah, Mariboru, Prevaljah, Ptuju, Ormožu, Rogatcu, Šmarju in v Kozjem. Na vseh zborih so poročali narodni in oblastni poslanci dotičnih okrajev, nadalje člani okrajnih zastopov, predavatelji o samoupravi in zaključno še zastopnik tajništva SLS v Mariboru. Udeležba
je bila povsod izredno zadovoljiva in to kl jub slabemu vremenu. Navzoči so paz-no sledili izvajanjem poročevalcev in pre davateljev in so na vseh zborih izražali zadovoljstvo z delom naših poslancev in jim izrekali soglasno zaupnico.
Zreče. Tukajšnje društvo »Straža« bode imelo občni zbor v nedeljo, dne 15. t. m., ob 9. uri dopoldne. Zborovalcem bodeta o dosedanjem delovanju oblastne skupščine poročala gospoda oblastna poslanca Bruderman In Napotnik.
„Naš dom".
Peti tisoč! Število naročnikov je v novem letu narasllo že nad 4000, tako da ima »Naš dom« zdaj 4300 naročnikov. Če Bog da, bomo dosegli tudi še peti tisoč! Prosimo Vas, pridobivajte »Našemu domu« naročnike!
Januarska številka »Našega doma« je vsem zelo ugajala. Platnice imajo veselo novo barvo, list ima 32 strani, vsebina je zelo bogata, poleg krasnega članka o božičnih običajih v ptujski okolici, ki ga je napisal prosvetni inšpektor g. dr. Fr. Kot nik, je še cela vrsta zanimivih spisov, po vrh uganke našega štajerskega Domna, g. Modrinjaka, potem zabavna povestica priljubljenega ljudskega pisatelja Janu-ša Goleča, nato še izredno napeta povesi »Roparski poglavar«. In koliko velja ta lepa številka za naročnike »Slovenskega Gospodarja«? Le en dinar. Tako poceni ni noben list!
Naši dobrotniki. G. minister n. r. Ivan Vesenjak je naročil za sto revnih fantov in deklet svojega volilnega okraja »Naš dom«. Za ta namen je plačal 1200 D. Dva velika temel jna kamna za »Naš dom« sta plačala msgr. dr. Anton Jerovšek (100 Din) in oblastni odbornik Marko Kranjc (100 Din). Bog povrni!
Prosimo naše kulturne in politične prvake, da darujejo za temelje »Našega doma en velik temeljni kamen 100 Din, temeljni kamen 25 Din.
^mmmmmmum^mmm—^mmm^m^mummmmmmmmmmKmmammmmm^m^m*
Hriberski:
Pred 50 leti.
Tudi po naših pogorjih se je tekom 50 let izvršilo mnogo sprememb. Zginili so ljudje, ž njimi pa tudi mnogi običaji, sedanji rodovi se ravnajo času primerno. Tekoči časi so časi napredka, človeštvo se čimdalje bolj izpopolnuje, moč duha prodira v jasnejše dneve. Pred vsem v predočljivem času še šola ni bila nobena obveznost, sploh je niti bilo ni v naši vasi. Učitelj je sicer že bil, toda podučeval je v zasebni hiši, ponajveč le otroke imo-vitejših kmetov. Revnejšim je nedosta-jalo sredstev za šolski pouk. Kdor je pošiljal otroka k pouku, je moral plačali. Navadno so otroci prinesli z velikonočnim in jesenskim spričevalom domu za-eno tudi »dolžni listek«. Učitelj jim je predpisal svoto 4—5 rajniš (goldinarjev) po* dvakrat v letu. Najbrž z ozirom na denarno oviro nekaterih ni bila šola uvrščena med zakonito, splošno dolžnost, ali pa je še manjkalo zavednosti. Pač pa je nasprotno Cerkev zahtevala od staršev kolikor mogoče točen pohod otrok k krščanskemu nauku v nedeljo popoldne.
Prvotno se je poučevalo v cerkvi, zatem pa v hiši, kjer je učitelj deco šolal v drugih predmetih.
Potrebo in važnost šolskih koristi so najbolj čutili sinovi-vojaki. Obveščen sem po starem možu-vojaku iz bosanske zasede, kako občutljivo so le dobrote pogrešali na vsak korak. Sicer pa jim je vlada v tem vidiku kolikor toliko tudi šla na roko. Bila jim je pri armadi na razpolago tudi šola, toda prostovoljna. Poučeval jih je civilni učitelj, vsekako pa je pri tem bilo treba nekaj utrpeti. Vojaki-učenci so morali polovico »lenunge« prispevati v učiteljevo plačo. Ravno ta vzrok je nemara mnoge vodil mimo. Takrat so vojaki dobivali le po enkrat na dan toplo hrano.
V prometu so krožili papirnati bankov ci, tudi goldinar je bil iz papirja. Zadnjega je spodrinil srebrni »rajniš«, temu je tovarišila srebrna »cvancgarca«, bakren krajcar in »firerpocen« — 4 krajcarje. Tudi zlat denar so imeli, tega so baje shranjevali v svinjsko mast, da je ostajal lep in neobrabljen.
Noše iz omenjene dobe danes ne vidiš več. Takrat se je nosilo večinoma domače blago. K večjemu tiskaste modre ženske rute za na glavo, ali pa »beibercajga-sta jonka« je tam pa tam tvorila izjemo. Še največ razlike med boljšimi in nižjimi se je opažalo v tem, da so prve skupine imele domač pridelek bolj fino spreden in lepše pobarvan. Seveda so v tem postavljeni v vid le sloji, ki jih samo dežela primerja boljšim, pristno gospodo nahajamo le po mestih. Naša boljša žena ali dekle nekdaj se je k prazniku odičilo s črno kapico, ki jo je zavezala pod brado s traki. Tudi prednji del je bil »napu-can« s pentlji v poljubnih podobah, zadnji del in »poden« pa je bil polno našit z drobčkanimi rinčkami ponajveč iz medenine, tuintam tudi iz srebra. Druge vrste kapico, prozorno, tuje delo, so imenovale »gnecavbl«, najbrž po nemški besedi (Netz, mreža). Katera pa za kapico ni i-mela okusa, si je nabavila belo svilnato ruto, ki so ji takrat rekali »boš« ruta.
Kakor rečeno: prosti stanovi so po največ uvaževali domačo obleko. Ženske so običajno nosile resnato »kačemajko« ali volneni moderc, okrašen z raznimi čipkami. Resvina se imenuje roba pol iz pre diva, pol iz volne. Srajce iz domačega prta so zapenjale pod vratom z gumbom, rokave, sega joče do laket, pri robu ubrane, so nazivale rokavi na »peitlo«. V krilo, dolgo iz platna in barvano, so na robu všivavale »fišpanove rafe«, široke obroče. Katera je stremila biti izjemoma imenitna, je imela na jširšega. V tej ponosni toaleti so si dekleta prepevala: »Dekleta rafe nosijo, na skrivnem si botre prosijo.« »Žoki« (nogavice) so bili iz fine bele volne, čevlji pa nizki, ponajveč še nezbi-ti, temveč šivani na »kveder«. Raznovrstnega ličila, kot ga je danes za čevlje, niso poznali, obutev se je mazala s svinjsko mastjo.
(Dalje prihodnjič.)
Sadjar, ki do sedaj še ni uporabljal Arborina, naj si ga preskrbi za škropljenje v mesecu februarju in marcu. Arbo-rin proizvaja tvrdka Chemotechna, Lju-
bljana, Mestni trg 10.
1540
Krževina pri Maribora. Pogrebno društvo v Krčevini pri Mariboru ima svoj 3. redni občni zbor v sedel jo, dne 8. januarja 1928, ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih gospe Marije Orovič pri »Treh ribnikih«.
Hoče. Tukaj je umrl 27. decembra 1927 Ivan Andlovec, mlinar in lesni trgovec. Bil je odločen pristaš SLS. Bodi mu žemljica lahka!
Slivnica, pri Mariboru. Gospod urednik! Ne bilo bi prav, da bi čisto molče prezrli naše občinske volitve, četudi so se — kakor po drugod v našem okraju — že vršile dne 11. m. m. Sedaj, ko so se že malo pomirili razburjeni duhovi, lažje izrečemo nepristran sko mnenje o izidu volitev, ki so marsukoga — bodisi da pozna ali ne pozna naše krajevne razmere — hudo razočarale. Pri obč. volitvah leta 1924 je bilo vloženih 6 kandidatnih list, tokrat smo pa imeli samo le tri in sicer: 1. Slovenska kmetska in agrarna zveza. 2. Delavska zveza. 3. SLS. Iz lega se vidi, da je pri nas zmagala prevdarnost, ker reč kot je strank, več prepirov in sovraštva rodi volilna borba, pa naj si bodo prej še tako mirni občani med seboj. Pripomniti moramo, da smo zadnja tri leta imeli župana, ki si je neumorno prizadeval, da se naše cestne razmere izboljšajo: razen ceste na postajo nismo imeli niti ene občinske ceste, ki 1 i bila delala čast občini. Na svoja polja so Slivničani vozili kar po potokih, če si pa stopil iz državne ceste proti Radizelu, pa si bil namah kar do kolena v blatu. Ne maramo, da na tem mestu koga hvalimo, vendar priznati mora vsak domačin ali tujec, da se v enem celem stoletju ni toliko popravilo in novega napravilo, kakor v zadnjih treh letih v naši občini.
Sv. Jurij ob Pognici — Gor. Sv. Kungota. !>ae 27. decembra prošlega leta se je poslovil od nas vrli naš okrožni zdravnik g. dr. Franjo Ceh, ki je veliko let služboval v naših krajih v splošno zadovoljnost našega ¡¡'ud.stva. Gospod dr. Ceh je imel velikanski delokrog, silno razhodno, a pota slaba po hribih, ker je bil vedno pripravljen hiteti na ¡»moč ubogim bolnikom. Dr. Ceh jo rodom iz Prlekije, pristen Prlek, odločen pristaš SLS ter zaslovel daleč na okoli kot poseben ginekolog, in marsikatera mati ima le njemu zahvaliti, da je še na svetu. Blagemu gospodu želimo ob slovesu, ko odhaja od nas kot imenovanemu okrožniškemu zdravniku v ¡irleško prestolico Ljutomer, da bi z božjo pomočjo mogel tudi tam uspešno delovati ler vsestransko pomagati ubogemu trpečemu ("loveku. Ljutomeru pa častitamo, da dobi z g. dr .Cehom dobrega zdravnika, matere porodnice pa spretnega ginekologa.
Gornja Sv. Kungota. Pri zadnjih občinskih vol t i va h je izvoljen za župana v Gornji Sv. Kungoti g. Martin Volavšek, mož skoz in skotz poštenjak, naše gore list, neomajni pristaš SLS, kojega spoštuje cela občina. Borba je bila silna, a hvala Bogu, zmagali smo. Po celi občini gre glas: »Bog nam ohrani g. Volavšeka veliko let, da bo delal za blagor občanov, posebno pa, da se število gostiln, ki jih je šestkrat preveč (6) skrči na najnižje število. — Grozoviti davki. Kar mrgoli položnic iz mariborske davkarije, in prete nam 7. rubežem. Odkod naj plačamo reveži tako grozovite davke, ko so letine slabe, ljudstvo v Gornji Sv. Kungoti sila ubogo, ko si še obleke ne moremo kupiti. Otroci hodijo raz-Irganih čevljev v šolo, draginja za živila pa vedno večja. Potrpile gospodje v Mariboru, imejte usmiljenje z ubogim ljudstvom! Gospode poslance pa prosimo, naj v Beogradu izposlujejo za te uboge obmejne postojanke znatno znižanje strahovitih davkov, ker drugače gredo vsa posestva na boben.
Sv. Benedikt v Slov. c«r. Občlntke volitv«
so pokazale, da se zvesto oklepamo naše: Slovenske ljudske stranke. Občine Drvanja, Ihova, Sv. Trije Kralji, Osek in Sčavnica so imele samo našo kandidatno listo. V občini Sv. Benedikt je imela naša stranka 4 liste. Volitev dne 4. m. m. je bila zelo živahna. Glasovalo je 120 volilcev. Zupejeva lista je dobila 49 glasov in 4 odbornike, Zelova 41 glasov in 3 odbornike, Cafova 16 glasov in 1 odbornika ter Vrboštova 14 glasov in 1 od bornika. V Trotkovi je dobila lista SLS 42 glasov in 6 odbornikov, kmetsko delavska stranka pa 12 glasov in 1 odbornika. Nekaj naših volilcev je nasedlo nasprotnikom, zakaj kmetsko-delavska stranka je Gorišek-\Veikslovo maslo. Vsi stari župani so bili zopet izvoljeni; pri Sv. Benediklu Fr. Zupe, na Drvanji Simon Kurbus, v Ihovi F. Vrb-njak, pri Sv. Treh Kraljih Jakob Ketiš in v Trotkovi Anton Šiško. Naj krepko nadaljujejo važno delo za občinski blagor! Pozornost bodočega delovanja bo posebno obrnjena na izgraditev nove, toliko potrebne in že željno pričakovane okrajne ceste Sv. Benedikt—Gornja Radgona. Na pomlad se začnejo zemeljska dela na progi v lenarškem o-kraju. Oblastna skupščina jo namerava dovršiti v treh letih, v ta namen je letos izplačala 100.000 Din, za drugo leto je dovolila 200.000 Din, lenarški okrajni zastop pa 45 tisoč Din, nekaj tudi gornjeradgonski, Iti je že doslej mnogo žrtvovaL
Sv.Benedikt ▼ Sov. goricah. Dne 6. dec. 1927 smo tukaj pričeli v drugič rekrutni tečaj, ki se ga udeležuje 24 rekrulov. Vodi ga bivši narednik in predsednik benediške orlovske srenje Eduard Kocuvan. Preračunjen je na 12 tednov, vsak teden v torek zvečer. Predavanju sledi telovadba. Zanimanje zanj je veliko, ker ga lanski udeleženci ne morejo prehvaliti, ki sedaj služijo vojake. — Ob praznikih je obiskal svoje starše v Ihovi g. Karol Strnad, brat dveh duhovnikov, Ivana in Friderika, ki je s samo ljudskošolsko izobrazbo postal nedavno podporočnik. Sedaj službuje v Tuzli v Bosni. — Na Štefanovo je imelo bralno društvo dobro obiskan občni zbor v dvorani. S svojimi petimi odseki je živahno delovalo. Društvena knjižnica je <iobila veliko novih knjig. Udje, pridno si jih izposojajte! Občnemu zboru je sledilo predavanje č. g. župnika o zgodovini župnijske cerkve. — Mohorjanov imamo lepo število 202 uda. Knjige Mohorjeve družbe so veleza-rbimive, vsi udje so jih bili iz srca veseli. In kar je glavno, utrjujejo nas v ljubezni do vere in do domovine. Kdo še bo segal po knjigah liberalne Vodnikove družbe, ki jih vsiljujejo demokratje?! Naj jih le sami berejo, mi ne potrebujemo njihovih knjig. Agitacija za letošnje knjige se je že pričela. Knjige, ki jih dobimo v jeseni, so vredne, da jih ima vsaka družina. — V preteklem lelu je bilo tukaj 72 rojencev, umrlo jih je 54, poročenih je bilo 18 parov. Prirastka imamo torej 18, prirastek prebivalstva pa znaša v zadnjih 9 letih 170, vidno znamenje, da smo še zdravi in da naraščamo. — Od 15.—18. decembra so imela naša dekleta duhovne vaje.« Vodil jih je misijonar iz Celja, č. g. Tomaž Tavčar. Slovesno so se zaključile s posvetitvijo dekliške Marijine družbe presv. Srcu Jezusovemu. Globoko so segle v srca naših deklet, naj obrode bogatih sadov! Letos bodo imele tri dni pred Sveonico tudi naše žene duhovne vaje. — Dne 16. oktobra 1927 je posestnici Ivani Kranjc na Drvanji 12, p. Sv. Benedikt v Slov. gor., na tihem odšel nekoliko slaboumni sin Jožef Kranjc. Izvedelo se je, da je šel proti Gornji Radgoni, a mati ga še ni mogla izslediti. Ako kdo ve zanj, naj to sporoči njegovi materi.
Osek pri Sv. Trojici v Slov. gor. Iz naše občine se malo glasimo v Slov. Gospodarju; vendar, ker nekaterim volilcem ne gre v glavo, kako je mogoče, da se je sedanji odbor zamogel sam izvoliti, naj sledi sle-
deč« pojasnilo: Tukajšnja obči*» j« vloiila le samo eao kandidatno listo in sicer SLS. Po sedanjem volilnem zakonu proglasi župan na dan volitev predlagane kandidat« (če je bila samo ena lista vložena) brez volitve, za izvoljene občinske odbornike. Ker v tukajšnji občini ni bila nobena druga lista vložena, je g. župan Anton Trstenjak proglasil kandidate, ki so bili na tej listi predlagani dne 4. decembra za izvoljene občinske odbornike. Volitev se je torej vršila popol, noma po zakonu. Ce bi še pa komu izmed nezadovoljnežev ne bilo jasno, naj se obrne na višjo oblast za pojasnilo. Sicer je sresko poglavarstvo na pritožbo nekega tukajšnjega občana zadosti jasno odgovorilo, da so volilni spisi povsem v redu, vendar ker še isti baje s to odločitvijo ni zadovojen, bo pritožbo dalje vodil, naš novoizvoljeni župan Jakob Klobasa ter svetovalca Jožef Kožar in Anton Trsenjak pa bodo dne 10 januarja prisegli
Polenšak pri Ptuju. Hvaležni Bogo, da smo dobili tako krasne nove zvonove ter jih tudi brezhibno ustoličili v zvonik, se zahvaljujemo domačemu g. župniku za požrtvovalnost, ves trud in skrb pri naročitvi naših norih zvonov. Zahvala še gre vsem tistim župlja-nom, ki so veliko darovali in žrtvovali. Nadalje celokupnemu nabiralnemu odboru, kateri se je veliko trudil ter prizadeval z nabiranjem. Nadalje pa vsem darovalcem izven župnije. Vsa čast in zahvala gre vsem požrtvovalnim fantom za postavitev slavolokov. Vsem, kateri so na kakršnikoli način pripomogli k čim lepši slovesnosti, kakor tudi vsem voznikom zvonov, pa tudi far' ki so jih celo noč stražili. Vsem, ki se trudili in prizadevali ter žrtvovali "lo časa, da se je slovesnost mogln fnVo izvršiti, naj bo božje Srce po Marijini prl-prošnji najobilnejše plačilo, sto in sto krat naj bo vse poplačano!
Nova ccrkev — Podlchnik. Navada pri nas in povsod je, da si prijatelji, tovariši, žlahta in znanci želijo vesele praznike. — Poslali so naši nasprotniki nam božičnico v Domovini, ali ne častitko, ampak grožnjo na volilce naše stranke, češ, da so dobro zaznamovani v evidenci njih. Dragi! Mi Vas vprašamo: ali še lovite zmiraj slepe miši? Ali ne vidite še zdaj ne, da Vas ljudstvo ne mara in da Vam pokajo zadnje sile? Ne bodite tako lahkomiselni, ker vse je zastonj. Občina Nova cerkev se hoče in mora iztrgati iz demokratskih rok.
Mala Varnica. Visoka starost. — Dne 21. decembra 1927 je v 86. letu umrla splošno znana in spoštovana stara mati Terezija Mlakar. Birmal jo je škof Slomšek, čigar spise je rada prebirala, dokler je še vidla. Doživela je veliko bridkosti. Bazen moža je že spremljala na zadnji poti petero otrok: Antona, Janžeka, Marijo, Nežo in Julijano. Dobro mater sta poleg številnih vnukov, pri-teljev in znancev spremljala edina še živa otroka Jurko Mlakar, gospodar na domovini Gerika Kozel, žena cerkvenega ključarja. — Na sedmini so se spomnii tudi dijaškega semenišča ter nabrali 52 Din. Draga je pred obličjem Gospodovim smrt njegovih svetih. Ljubi Bog nam daj še dosti takih mater!
Žetale. Na sedmini Marije Potočnik na Vildoni so pogrebniki na predlog Janeza Vogrinc darovali 100 Din za Dijaško kuhinjo v Mariboru.
Žičc pri Konjicah. Pri nas se je vršila volitev župana. Za župana je bil ponovno izvoljen že večletni prejšnji župan g. Anton Košir, zvest pristaš SLS, ki je poznan kot delaven, neustrašen in splošno priljubljen mož, kateri je na čelu občine že dolgo let požrtvovalno delovaL
Dobrna pri Celju. Imeli smo Miklavžev večer. Občinstvo se ga je mnogoštevilno udeležilo. Obdarovali smo pri tej priliki uboge otroke z obleko in obutvijo* pa tudi
občinski reveži so dobili življenjskih potrebščin v iadatni meri. Za obilne darove vsem darovalcem prisrčen: Bog plačaj! — Županove hišo je zadel hud udarec. Umrla je namreč gospodinja Francetova. Pogreba, ki je bil 22. decembra 1927, se je udeležila velika množica sorodnikov in znancev, ki so tako izkazali njeno priljubljenost. Naj v miru počiva!
Vojnik. Ko legajo v grobove osebe, katere so bile v življenju vzor in ponos poznejšim rodovom, se nam pri spominu na nje vzbudi v globini duše, največkrat nedelujoči čut spoštovanja in hvaležnosti. Takšnega moža, kateremu smo mi Vojničani dolžni ohraniti časten in trajen spomin, smo položili k večnemu počitku zadnji dan prošlega leía. Pokojni g. Samec Ignac se je rodil 29. julija 1851. Ril je mož vzor verskega prepričanja in vzor razumnega gospodarja. Vsled svojih odličnih lastnosti se je povsod z uspehom udejstvoval. Njegova nevenljiva zasluga, kot mnogoletnega cerkvenega ključarja, je električna napeljava v farni cerkvi in to pred veliko leti, ko še v naših krajih takšne napeljave sploh ni bilo. Napeljavo do cerkve je dal napraviti iz lastnih stroškov in isto tako je dajal on, kakor tudi sedaj njegov sin, tok cerkvi brezplačno. Bil je soustanovitelj in član načelstva velike vojniške posojilnice. Nadalje je bil tudi večletni župan in odbornik občine Skofja vas. To so dejstva, katera povedo, koliko zaupanja je pokojnik užival in še sedaj, ko je že več let bil obnemogel, se ga je še ljudstvo vedno spominjalo, kar je najlepše bilo razvidno od izredno velike udeležbe na njegovi poslednji poti. Na poko-
lišču se je od pokojnika poslovil v zviše-besedah čast. g. dekan, naglašujoč nje-e zasluge in minljivost zemeljskega živ-
iija. Vojničani se zavedamo, da je umrl i redkimi vrednimi nasledniki.
Vojnik. Dne 15. januarja se vrši občni zbor krajevne organizacije SLS po prvem svetem opravilu. Zeli se čim večja udeležba iz občin Skofja vas. Višnja vas in trg Vojnik, ker se namerava v teh krajih napravit; večje strankine izpremembe. Na občni zbor pride g. tajnik SLS iz Celja. Udeležba obč. odbornikov in namestnikov Lz Škofje vasi je obvezna.
ikofja vas. Pri sedanjih občinskih volitvah je SLS dobila 15% več občin v svoje roke, kakor jih je dobila pred tremi leti Iz tega sledi, da SLS ne pada, ampak da raste. Da pa se naši nasprotniki tako veselijo svoje »zmage« pri nas v Skofji vasi, je to samo le znak njihove omejenosti, da ne vidijo niti za ped čez mejo naše občine. Glede pisem, katere pošiljajo sedaj pristaši SDS in SKS raznim osebam o »izdihnulem klerikalizmu« in »rodovitnosti lešnikov«, pa zgleda stvar, kakor oni norec, kateri si je požgal hišo, potem pa na pogorišču pleše in se veseli kur-nika. katerega je zložil iz ostankov lesa. Zmaga nasprotnikov v Skofji vasi pa ni ne v čast in ne v korist občine in da je to res-trica, bodo občani občutili na lastni koži.
Sv. Peter pod Svetimi gorami. Občinske volitve so za nami. Ker se je dopisnik v »Domovini« o slavni zmagi napredne stranke pabahal, mora se resnici na ljubo objaviti rezultat občinskih volitev. Naša SLS je dobila 184 glasov, demokrati 163 in socijalisti 110 glasov. Iz teh številk je dovolj jasno razvidno, komu je ljudstvo poverilo svoje zaupanje. Zaman je bil ves trud generala naših demokratov, spraviti na županski stolček svojega kandidata. Kljub temu, da Je naša SLS izšla iz volilnega boja kot najmočnejša stranka, si župana ni priborila, dobila pa je štiri svetovalska mesta, a demokrati niti enega. Za župana je bil izvoljen kandidat soc. stranke g. Geier. To vam je bilo poparjenosti med demokrati. Nič niso toplči oznanjali demokratske zmage in slavnostna pojedina se ni vršila. Kdo bi pil in jedel na toliko žalost »Potrpeti je treba«, se
tolažijo naše demokrati, saj: »Potrpljenje j« božja mast«, pravi pregovor, a če človek le predolgo čaka, slednjič obupa, kajti veliko adventov bo prešlo, predno bo demokrat zasedel županski stolček v Sv. Petru.
Listnica uredništva.
Cenjene dopisnike opozarja uredništvo, da je bila ta številka »Gospodarja« zadnja, ki je prinesla dopise glede izida ter prerekanj o občinskih volitvah. Kar je bilo, je bilo in novoizvoljeni občinski za-stopi naj živijo mirno med seboj in naj delajo v dobrobit občin. Naj nam dopisniki ne zamerijo, ako dopisov, ki se nanašajo na minule občinske volitve, ne bomo objavljali, ker je ta zadeva že zastarela in zanima k večjemu še kakega odžaganega občinskega odbornika. — Dopisniki bodo našli odslej zanaprej v listnici uredništva označeno s par besedami, zakaj dopis ni bil objavljen in kedaj da pride na vrsto v popravljeni ali spremenjeni obliki. Listnica uredništva bo odslej nekaka šola za mlajše dopisnike. Uredništvo tudi naznanja, naj bodo obvestila prireditev, kolikor mogoče kratka. Kritik iger ne bomo prinašali, ker nam primanjkuje prostora.
Rešitev ugank. Mlade račke plavajo,
kadar — pridejo v vodo.--Novo leto
ima en dan in dve polovici noči, potem je
že 2. januarja.--Dva psa, ki celi dan
glodata človeško meso, ponoči pa zijata, da jima jezik ven visi, sta — dva čevlja.
Nove uganke. Leti, pa nima peruti, gre, pa nima nog, leži, pa nima života, kdo? kdo? — Kateri prodajalci še ne plačajo nobenega davka? — Kdo je Bogu služil, nič zagrešil in vendar ni v nebesa prišel?
Čarovnik. Kakor kamne trdo jajce napraviš takole: Pet dni ga namakaj v jesi-hu, za 30 dni ga pa zakoplji v sol.
Franček-pijanček in Amerika. Da bi se Franček-pijanček kaj poboljšal, mu je gospod župnik rekel: »Poglej, Franček, na Ameriko! Tam pa nič ne pijejo!« — Franček-pijanček: »Pa ga samo na skrivnem! Saj ga tudi jaz doma samo le na skrivnem, saj poznate mojo ženo, jaz že imam pravo Ameriko doma!«
Pri zdravniku. Zdravnik jetičnemu bolniku: »Globoko dihanje ubija bacile.« — Bolnik: »Dobro, samo gospod doktor, kako bi pa jaz moral napraviti, da bi bacili globoko dihali?«
Trije snubači. Hčerka, ki je dozorela za možitev, je prišla v hišo in zagledala, da se oče pogaja za njo kar s tremi snubači naenkrat. Pohitela je k materi v kuhinjo: »Mati, kako pa je vendar to?« — Mati: »Ti lega ne razumeš! Oče je poklical vse tri naenkrat, da bo lažje doto doli zlicitiral!«
Kdo je iznenadil? Sosed je poklical soseda za novo leto, pa ne toliko iz prijaznosti, ampak zaradi tega, ker to že mora biti. Sosed je prišel s svojo ženo, a prijatelja ni bilo doma. Pa so sklenili, da ga bodo presenetili, ko pride. Sosed se je skril s svojo ženo za omaro, ko je priha-
jal gospodar domov. Njegova žena ga pozdravi: »Čuj ti, naših sosedov nič ne bo!« — Gospodar: »Hura! Hvala Bogu!« — Kaj se je za omaro zgodilo, zgodovina molči
Vaški zobozdravnik. K vaškemu »zobo-zdravniku-čevljarčku« je došla kmetica, naj ji izdere zob, ki jo je hudo bolel, čevljarček vzame klešče in izdere — zdravega! Ko kmetica to vidi, jezna zavpije nad »zobozdravnikom«. On pa jo potolaži: »Le mirno sedite, saj bo gnili zob, ki vas boli, prišel tudi kmalu na vrsto!«
Dobro dele: Prva soseda: »Ti, slišala sem, da so Tvojega fantka poslali v po-bol jševalnico!« — Druga soseda: »So ga! Toda storili so mu krivico! Bil je dober dečko! Vse, kar je ukradel, je domov prinesel!«
To je treba znati! Čevljarček je šel po ulici in žvižgal. Ko je prišel na trg, kjer so stali številni avtomobili, je šel k vsakemu in gledal številke. Mojster čevljar ga je pri tem postopan ju zalotil in kaznoval: »Ne vem, zakaj bi ti gledal znake in vrste teh avtomobilov!« — čevljarček: »Zato, da takoj vem, kateri avto me je povozil!«
Po poroki. 2ena možu: »Kot ženin si večkrat klečal pred menoj na kolenih! A zdaj pa, ko imaš mojo doto, greš svoja pota!« — Mož: »Seveda, to se razume! S Tvojo doto sem se pač zopet na noge postavil!«
Joža Sadovnik:
Kratek opis župnije.
(Kmetski fant popisuje župnijo Sv. Janž na Vinski gori.)
Vsaki teden čitamo, kaj zanimivega v »Slov. Gospodarju«, a o naši fari se že dolgo nič ni pisalo, kjer pa tudi nismo zadnji. Po leti se imenuje Št. Janž na Vinski gori, a po zimi pa Št. Janž na Peči, kakor nam pač ravno prav pride po letnem času. Da boš dragi bralec malo bolj poučen o našem lepem kraju, ti ga hočem malo natančneje opisati.
Pripelješ se na postajo v Velenje in hočeš iti na toplice v Dobrno. Na postaji te že čaka na željo avto, ki te popelje po lepi gladki, široki cesti na Doberno. Ako pa že hočeš iti peš, se zgubiti tudi ne moreš, ker so ob cesti nad vse važni brzojavni drogi, ki ti kažejo pravo smer. Midva dragi bralec, se napotiva peš v št. Janž, da si malo natančneje ogledava kraj ter si dnarce prišparava. Ne mičejo naj te krasne izložbe velenjskih trgovin, ampak pospeši korake naprej po državni cesti v št. Janž, kjer se ti nudijo prirodne krasote. Čez pol ure jo že primahaš na mejo šentjanške fare. Oko ti zagleda najprej takozvano »Ganžarjevo peč«, ki je ob žegnanju strelišče šentjanških fantov. Pravijo, da je v sredini te peči zlata za eno tele. Takoj prva hiša ob cesti pa je gostilna pri »Obircu«, kjer se ti nudijo najboljše jedi in pijače, ako si že utrujen. Malo še pospešiš korake, pa si že pri »Ur-maherji«. Tu se je včasih reklo pri Štru-kelnu, a ljud je so ga prekrstili, ker je gospodar izvrsten popravljalec stolpnih ur. Nekaj korakov proč je tudi sloveči tkalec in umni čebelar. Nadalje prideš do kmeta Lakotjeka, a se ti ni treba nič bati, saj sta par strel jajev proč kmeta Župjek in Krušjek. Potem vidiš na levi strani vasico Podvine, kjer je več trdnih kmetov
posestnikov. Omenim pa naj le kmeta Zajca, ki je bil mnogoleten strežnik pri grofu Adamoviču in našega vrlega župana SLS Jakoba Lešnika, ki je bil že sedaj tretjič izvoljen županom. Izmed drevja se ti beli tudi dvonadstropna hiša, kjer ura-duje naša pismonošinja Terezija Reber-nik, ki nam skrbno donaša novice celega sveta. Vsa čast! Ko tako korakaš zamišljen v naš raj, ti noga naenkrat zastane kot prikovana na mestu. Zagledaš našo prelepo cerkev, posvečeno sv. Janezu Krstniku, in župnišče, ki je vse postavljeno na rob velike skale, ki je baje nastala nekdaj vsled vode, ker ni iz navadnega kamna, ampak neke vrste lehnjak. Res je dobro, da se vse skup ne zruši, ker je skala prevrtana z votlinami, kakor po-stonjska jama. V župnišču prebiva nad vse požrtvovalni g. župnik Weiss, ki opravlja poleg naše še težavno šentjoško župnijo. Cerkev je zidana v gotskem slogu in je v notranjosti zelo lično poslikana. Poleg cerkve stoji šola, ki je sedaj razširjena v trirazrednico. Za stanovanjem šolskega upravitelja izvira bister potoček, ki je tudi vreden, da ga omenim, ker žene takoj od izvora zaporedoma kar 7 mlinov in 2 stopi. Pod cerkvijo vidiš lepo obdelano Kovačevo posestvo. Takoj v dolini pa je varčen posestnik Ciber, ki vedno drži vajeti v rokah in pripravljen vsakega za nizko ceno hitro kar najdalje zapeljati. N jegov sosed je Alekš, ki je cerkveni ključar in pa tudi izvošček. Pojdiva dalje. Sedaj prispeš v lepo vas, ki je podobna skoro kakemu trgu. Prvo je novozgrajeno Krančevo poslopje. Vse posestvo ima urejeno po amerikanskem načinu, še lasten vodovod ima. Njegov sosed je Lešnik. To ti je brihtna glava. Kar oko vidi, roka naredi, ie celo zobe ti naredi, če hočeš. V sredi vasi pa je daleč naokrog dobro znana gostilna pri Delakordi, p. d. Stajnerju, ki slovi po izredni gostoljubnosti in dobri vinski kapljici. G. De-lakorda pa ima tudi tovarno cementnih izdelkov in če nima kdo strehe, naj se le pri njem zglasi. Pri sosedu Jugu pa dobiš cigaret, če si zaželiš kaditi. Malo naprej je veletrgovina pri Cviklnu, včasih je bila tu tudi gostilna. Sedaj pa jo kreneš po okrajni cesti in prideš mimo kovačnice do gostilničarja Arliča , kjer je rojstna hiša dobernskega č. g. župnika. Od tu zagledaš majhno pri jazno vasico Prelsko, ki je bivališče miroljubnih vaščanov. Na sredi vasi je vaški vodnjak, o katerem je pravljica, da katera mladenka pride na dan sv. Treh kraljev zjutraj prva po vodo, se še tisto leto omoži. če stopiš malo iz vasi, ti že od daleč udari na nos vonj po samih rožah iz vrta g. vrtnarja Nikolaja Schweigel, ki pa je obenem vremenski prerok.
Da St. Janžani dobro napredujejo, nam kaže polnoštevilni mešani in moiki pevski zbor, ki dobro napreduje pod vodstvom č. g. župnika. Tudi imajo dobro izvežbano godbo »Sramel-kvartet«. Tudi vsakovrstnih rokodelcev se ne manjka, neka ženska je še celo dobro izvežbana fotograf in ja. Dolg čas nam torej ni, V poletnem času, pa tudi sedaj, je po naši cesti velik promet. Vozovi in avtomobili švigajo sem in tja. Neki Konrad pri nas gradi še celo aeroplan. Naši lovci pa sedaj pridno streljajo, ker namenijo prirediti lovsko veselico in vabijo vse cenjene iitatelje na zajčja jetrea.
mD^oosporap <rrvo
Naravno čiščenje vina in prvo pretakanje.
V	zadnji številki »Naših goric« je izšel pod gornjim naslovom članek, ki ga je napisa inž. Zupanič.
Naknadno ali počasno vrenje ponehava; čim manj ogljikove kisline uhaja iz vina, čim mirnejše postaja vino, tem bolj se čisti. Vse, kar je v mladem vinu plavalo in ga kalilo, kakor razna nesnaga, kvasnice in snovi, ki so se pri vrenju v vinu pojavile v trdni obliki, se polagoma vsede na dno.
Da-li se vino lažje ali težje očisti, je odvisno od raznih okolščin. Na prvem mestu pride do izraza gostota ali specifična teža vina. Mošt, ki vsebuje mnogo raztopljenega sladkorja, je gostejši in težji, nego popolnoma prevreto vino. Cim bolj je torej vino prevrelo in čini manj je r vinu še nepovre-tega sladkorja, tem redkejše je vino in tem lažje se čisti. Vsakdo, kdor hoče, da bo vino ob prvem pretakanju čisto, naj skrbi, da vino dotlej popolnoma prevre. Na to vpliva tudi temperatura. Pri nizki temperaturi se čisti vino le počasi, kar je popolnoma naravno; saj radi nižje temperature postane vino gostejše ter velja pri tem to, kar smo rekli preje o gostoti. Vse, s čimer se podpira ali pospešuje vrenje, pospešuje tudi naravno čiščenje vina, zlasti ako smo prepreli mošt s čistimi vinskimi kvasnicami.
Cas prvega pretakanja je z ozirom na kakovost vina zelo različen ter traja od decembra do konca marca. Ce so vina enake kakovosti, se ona iz zgodaj potrganega grozdja pretočijo v splošnem prej, kakor vina od pozne trgatve. Lahka vina, ki so razmeroma hitro povrela in se hitro očistila, se pretočijo prej, kakor težka vina, pri katerih vrenje kakor tudi čiščenje traja dalje časa. Vina iz gnilega grozdja se naj pretočijo bolj rano, kakor vina iz zdravega grozdja. V hladnih kleteh je lahko vino dalje časa na drožah, kakor pa v toplih, kjer obstoja nevarnost, da se začnejo drože radi ugodne temperature razkrajati in kvariti vino.
V	splošnem velja pravilo, da se pretočijo lahka vina v decembru, vina srednje kakovosti v januarju in februarju, močna kvalitetna vina pa šele v marcu. V vsakem posameznem slučaju določimo pravi čas pretakanja z vinsko poskušnjo. Vino naj bo po možnosti popolnoma prevreto, naj ne vsebuje nepovrelega sladkorja, torej naj .ne bo več sladko, mora pa biti v vsakem slučaju čisto.
Ker potrebuje mlado vino za svoj nadalj-ni razvoj zraka, oziroma zračnega kisika, se naj vina pretočijo prvič tako; da pridejo kolikor največ mogoče z zrakom v dotiko. Pri običajnem pretakanju s škafi se to zgodi v zadostni meri. Vendar pa je tudi mogoče, da vpliva zrak neugodno in sicer takrat, če nagiba mlado vino k porjavenju. Vino porjavi na zraku zlasti, če je grozdje močno gnilo. Tako vino je treba pred pretakanjem ozdraviti s trm, da se da na vsak hektoliter do 5 g natrijevega bisulfita, to je bela sol, ki se raztopi v majhni količini v vinu ter se ta raztopina z vinom v sodu temeljito premeša.
Posoda, v katero pretočimo mlado vino, mora biti čista, dobro limita, mora imeti dober vinski duh in se naj primerno zažvepla. Ako je vino ob prvem pretakanju še sladko, naj sod, v katerega pretakamo, ne zažvepla-mo, da s tem ne oslabimo kvasnic. ki naj vrenje nadaljujejo. V vsakem drugem slučaju se pa shod narahlo zažvepla, to je, na
vsak polovnjak s H d» 1 tablico azbestnega
žvepla.
Za letošnjo kvaliteto bo čas prvega pretakanja v splošnem mesec januar, oziroma februar.
Vinogradnikom! Prvo poslovno leto Vinarskega društva v Mariboru, ki se je ustanovilo dne 2. aprila 1927, je končano. Glavna svrha tega društva je, da združi vse vinogradnike v boju za njih obstoj v močno organizacijo. Kako ležek je položaj našega vinogradništva, ko je izvoz naših vin v Avstrijo zaradi previsoke carine le malenkosten, in ko našim vinom uspešno konkurira dalmatinec, ve pač vsakdo prav dobro. Kake ogromne stroške zahleva danes obdelovanje vinogradov, ki postaja čim dalje ležje, ker se mora vinogradnik boriti z vedno večjim številom sovražnikov, je predobro znano. Uspešen boj proti sovražnikom in praktično izvrševanje vseh opravil v vinogradu je pa le mogoče, če izrabi vinogradnik vse pridobitve modernega vinarstva. S tem ga pa more seznaniti le dobra knjiga in strokovno časopisje. Tudi Vinarsko društvo izdaja v te svrhe strokovno glasilo, ilustrirani mesečnik »Naše gorice«, ki naj služi vinogradnikom in kmetovalcem sploh v pouk. Da zamore društvo uspešno zastopati interese vinogradnikov napram obastim, je potrebno, da se organizirajo vsi vinogradniki. Lepo število vinogradnikov je pristopilo k društvu že v prvem letu. Vendar pa je še vedno velika večina vinogradnikov izven društva. Vinarsko društvo v Mariboru vabi v novem letu vse neorganizirane vinogradnike, da pristopijo k društvu in s tem dvignejo moralno moč društva. Članarina oziroma naročnina za glasilo znaša za tuzemstvo Din 30.—, za inozemstvo pa Din 40.—.
Par opomb k vinski razstavi v Ptuju.
Kakor je znano, se trudijo merodajni krogi, priredili za mariborsko oblast dne 15, 16. in 17. januarja v Ptuju uspešno vinsko razstavo, spojeno z vinskim sejmom.
Čuti je pa glasove, da letos ni sile se udeležiti te razstave, češ, da letošnja kakovost pri malih, na razpolago stoječih množinah jamči lahko oddajo.
Mislil bi, samo ob sebi je umevno, da j« ravno v letih z dobro kakovostjo primerno prirejati vinske razstave, kajti te se ne prirejajo samo v svrho dosege momentajiega učinka, ampak one naj učinkujejo tudi v poznejših letih. To pa se doseže tem temeljiteje, čim boljša je kvaliteta, razstavnega leta in čim velikopoleznejša je prireditev. Presežek propagandnega uspeha v takih letih pride v dobro manj ugodnim časom, v katerih bo spet govora o vinski krizi.
To naj vpoštevajo vsi oni, ki mislijo, da je odveč se letos udeležiti vinske razstave.
Zabavljanje in jadikovanje v časih slabe odprodaje, češ, nič se ne stori za reklamo našega vina, je brez vrednosti za uspeh, ako se nočete poslužvati prilik k sodelovanju, kadar se nudijo.
Ker služi vinska razstava, kakor rečeno, tudi reklami za bodočnost, bi moral vsak, tudi oni, ki nima etos vina na prodaj, po mogočnosti sodelovati. Par steklenic vina, ki jih je treba v ta namen žrtvovati, je pa ta prireditev vendar vredna. Razen tega je še dana možnost, si pridobiti tudi vidna odlikovanja; saj se bodo delile zlate, srebrne in bakrene kolajne in diplome ter razno vinarsko orodje.
Vinogradniki! Vinska razstava se prireja za vas, za vsakega in za vse, najmanj pa za prireditelje, ki polagajo ves svoj čas in trud v to delo, da bi rodilo zaželjeni uspeh, ki si pa bodo v bodoče dobro premislili, prevzeti
zopet skrb za zadevo, za katero kažejo najmanj umevanja oni, ki jim je najbolj treba.
Prednje vrstice naj bodo opozorilo vsem, ki Jih tiče, da je še čas za priglas k udeležbi.
Srezki kmet. ref. Josip Zupan.
Cene.
Mariborski novoletni trg dne 31. decembra t927. Trg je bil kolikor toliko dobro založen In obiskan. Bilo je 70 slaninarjev, ki so prodajali meso in slanino kakor po navadi po 20 do 30 Din za 1 kg na drobno in po 15 do 17 Din za 1 kg na debelo. Okoli poldneva so kakor vsakokrat znižali cene. Tudi domači mesarji so znižali cene proti poldnevu. Pri klobasah so cene koliko toliko stalne. Perut nine in drugih domačih živali je bilo to pot le okoli 400 komadov na trgu. Cene so bile precej visoke in sicer: piščancem 15 do 25 Din, kokošem 35 do 50 Din, racam 40 do 50 Din, gosem 50 do 90 Din, puranom 60 do 150 Din, domačim zajcem 10 do 35 Din komad. — Krompirja je bilo samo 8 vozov. Cene so bile 6 do 7 Din za mernik, kislemu zelju 4 D, kisli repi 2 Din, čebuli 2 do 3 Din. česnu 10 do 15 Din za kg, glavnati solati in endiviji 1 do 3 Din, ohrovtu 1 do 1.50 Din, rdeči pesi 1 do 2 Din, kolerabi 1 do 2 Din komad, paradižnikom 4 Din, hrenu 6 do 8 Din, medu 25 do 30 Din kg. Sadju: jabolkom 5 do 10 D, hruškam 8 do 12 Din, posušenim slivam 10 do 12 Din kg, pomerančam 1 do 3 Din, limonam 1 do 2 Din komad, luščenim orehom 35 do 40 Din, mandeljem 55 do 65 Din, dateljem 24 do 36 Din. Cvetlicam: 25 p do 7 Din, z lonci vred 20 do 50 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 80 Din. brezove metle 2 <k> 6 Din komad, koruzna slama 25 do 30 D vreča. — Seno in slama: Vsled snežnega vre mena so kmetje pripeljali v sredo samo 1 voz sena, v soboto pa 2 voza slame in 1 voz slame na trg. Cene so bile za seno 80 Dih, za slamo pa 50 Din za 100 kg.
Cene živini in svinjam so ostale v Mariboru neizpremenjene izza zadnjega sejma. Natančno mariborsko sejmsko poročilo bo prinesel šele prihodnji »Gospodar«, ker se bo med tem vršil sejm.
Zimska dela v sadovnjaku.
Navadno mislimo, da se sadjarsko delo začne s spomladanskim zelenjem drevja in se konča s spravljanjem sadja. V resnici pa je začetek sadjarskega leta takoj po spravljanju sadja in je zato zimski čas, ki ga naš sadjar pušča čisto iz Vidika, prav tako važen. kot ostali letni časi. Saj drevo tudi po zimi živi in je zato potrebno, da nanj mislimo tudi ob tem letnem času, zlasti še zato, ker ravno po zimi lahko zelo vplivamo na sadno letino s pravilnim negovanjem in oskrbovanjem drevja. Druge kulture se res ne dado tekom zime v bogve kako velikih merah pospeševati, -zato pa imamo časa in prilike dovolj, da vsaj ta čas prav temeljito porabimo v korist našega sadnega drevja.
Kaj lahko delamo pozimi v korist našega sadnega drevja? Tekom leta, ko smo opravljali razna dela v sadovnjakih, smo opazili marsikako posušeno sadno drevo; vse tako suho in napol suho sadno drevje bomo neusmiljeno pometali iz sadovnjakov ven. N^. smatrajmo vsake zelene veje na sicer suhem drevesu za vrednost, ki bi podaljšala života-rjenje napol suhega drevesa.
Ko se bomo iznebili iz sadovnjakov vseh takih dreves, bomo šli pa nad bolnike. Prav skrbno jim bomo obžagali vse suhe in na-lomljene veje, razredčili pregoste veje, zlasti vse one, ki se križajo in zalo drgnejo med seboj. Po teh težkih operacijah bomo pogledali, tudi na manj nevarne, kot so prešlevilni vodeni poganjki, ki jih bomo odstranili (po deblu, debelejših vejah, vrhovih, poganjke iz
korenin), ali pa bomo pogledali, če nismo mogoče rešitev za vejo in vodene poganjke o-hranili za naprej, a odžagali vejo, od katere ne pričakujemo za naprej sadja.
Ko pa imamo ta dela opravljena, tedaj pa še nad starikava, a zdrava drevesa, ki nam vsled starosti ne dado več sadov. Taka drevesa bomo pomladili, to pa tako, da bomo najbolj klaverne veje požagali tik pri deblu, a one, ki jih še upamo pripraviti do rodovitnosti, v primerni oddaljenosti od debla in to tako, da bo pomlajeno drevo ohranilo prvotno drevesno obliko. Na isti način bomo pomladili tudi vsa ona drevesa, ki jih nameravamo precepitL
Ko pa imamo ta dca opravljena, tedaj pa gremo na nego debla in vej. Z žičnato krtačo ali drugim primernim orodjem bomo drevje skrbno očistili mahu, lišajev in starega, razpok anega lubja. Očiščena debla bomo namazali vsaj z apnenim beležem, ki varuje drevje pred pozebami, deloma pred zajcem in uničuje zajedalce sadnega drevja. Ce pa hočemo temeljito pregnati iz sadovnjakov še tudi rastlinske sadne zajedalce, tedaj bomo skrbeli, da celo drevo prav dobro poškropimo z arborinom.
Sedaj je tudi zajec velika nevarnost zlasti za mlajše sadno drevje, ki ga moramo pred njim zavarovati s slamnatimi ali trnjevimi ovoji, ali s smrekovim lubjem in to povsod, kjer nam sadovnjakov ne varuje dober plot (drevesnice).
Gotovo smo jeseni pozabili okopati drevje in ga pognojit", zalo pa takoj na delo in kar po snegu razvažajmo gnojnico in kompost. Ko pa se bo zemlja iznebila snežene odeje in ne bo zmrznjena, tedaj pa pridno prekopa-vajmo rušo pod drevesno krono, ali pa napravimo vsaj pod kapom krone pol metra široke kolobarje, kjer podkopljimo kompost, hlevski ali umetni gnoj. Da bo gnojnica lažje prodrla do drevesnih korenin, vrtajmo s posebnim svedrom ali kar z navadnim drogom globoke luknje, ki jih napolnimo z gnoj-n ico.
Ko bomo imeli vse drevje že pognojeno, tedaj pa začnimo s kopanjem novih jam za sauno drevje. Skrbeli bomo pred vsem, da bodo jame čim širše in da bomo navozili k njim dovolj komposta.
Natančno moramo vedeti, kaj bomo sadili in kje bomo drevje dobili. Sadili bomo ona plemena in sorte, ki nam v naših razmerah največ vržejo, in drevje bomo naročili, če si ga sami nismo vzgojili, pri drevesmičarju, ki nam garantira za pristnost sorte. Se najbolje storimo, če gremo kar sami k drevesničarju in na licu mesta izberemo drevje, ki nam u-gaja.
Tekom januarja in februarja bomo nare-zali tudi cepiče, ki jih rabimo ali za precep-ljanje drevj i, ali za vzgojo drevja. Te cepiče bomo hranili kar na prostem v senčnatem kraju, da nam predčasno ne poženejo.
Pri mladem sadnem drevju bomo tudi o-smukali listje, ki je morda ostalo še na drevesu, ker se listja sneg najbolj oprijemlje in je zato v nevarnosti, da nam ga sneg polomi. Pri takem drevju bomo pregledali tudi kolje, če nam morda ni segnilo in morda ne rabi nadomestila. Najslabši je vsekakor oni gospodar, ki pusti, da mlado drevesce drži kol, mesto obratno.
V sadni shrambi sproti odbirajmo vse nagnile plodove, da nam ne okužijo zdravih.
Dober sadjar pozimi tudi mnogo čita; največ pač da na ono časopisje, ki ga izobražuje tudi v sadjarstvu. Ti časopisi so pri nas »Sadjar in vrtnar», »Slovenski Gospodar» in »Domoljub«, ki mu bodo s častitkami za dosti uspehov v novem letu nudili tudi še strokovnega znanja.
Mariborska sadjarska in vrtnarska podružnica ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 8. t. m., ob 9. uri dopoldne na srednji vinarski in sadjarski šoli. Ker se bo vršilo ob
enem zanimivo predavanje o najvažnejših
škodljivcih in boleznih sadjarstva in vrtnarstva, združeno s skioptičnimi slikami, se vabijo člani, kakor tudi nečlani obojega spola, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
Gospodarska obvestila'
Vojnlk. Kmetijska podružnica prosi, da vsak član poravna članarino vsaj do 15 t. m, sicer se imena neplačanih udov pošlje Kmet. družbi v Ljubljano v svrho izbrisa ali izter-jatve udnine. Naša podružnica ima najnovejši žitočistilnik, kultivator, travniško brano itd., ččsar se lahko samo člani brezplačno poslužujejo. Dobivajo pa tudi list »Kmetovalec«, kaleri je sam vreden onih 20 Din. Vsled koristi, katere imajo lahko udje, se pričakuje njih znaten porast.
Zadrugarstvo v Sloveniji. Zadruge v Sloveniji so včlanjene pri štirih zvezah. Največja med temi je Zadružna zveza v Ljubljani, ki je imela koncem leta 1925 — 500 članic. Vseh zadrug v Sloveniji je bilo koncem leta 1925 — 828. Na prvem mestu so kreditne zadruge, nato sledijo razne blagovne in obrtne zadruge, za njimi pa pridejo mlekarske, živinorejske in elektrarnske zadruge.
Italijanska lira. Italija je uvedla t 22. decembrom 1927 zopet zlato valuto in sicer na tej podlagi, da je vredno 100 lir 7 gramov in 919 miligramov zlata. V drugih valutah odgovarja to 10 lir za 1 dolar, ali 92.46 lir za 1 funt šterlingov. V razmerju z dinarjem je vrednih 100 lir 299.40 Din. S tem se je vrednost lire, ki je bila v zadnjih letih zelo nestalna, ustalila. Da bo mogoče, obdržati liro neizpremenjeno na tej vrednosti, je napravila italijanska narodna banka dogovor s 14 velikimi ameriškimi, angleškimi in japonskimi bankami. S tem je pa seveda prišlo tudi gospodarstvo Italije pod vpliv Japonske, Amerike in Anglije.
Svetovna produkcija hmelja v letu 1927 znaša skupno okrog 1,188.000 do 1,200.000 centov po 50 kg. Od tega odpadejo na posamezne države, ki gojijo hmelj, sledeče količine: Ameritka pridela 268.000 centov, Velika Britanija 260.000, Francoska 99.000, Belgija 57.000. Avstrija 3000, Cehoslovaška republika 200.000 centov, Nemčija 180.000, Jugoslavija 81.000, in Poljska 49.000 centov.
POZOR!
Svinjske, govejske in telečje surove kože kupujem od sedaj naprej po najvišji dnevni ceni. Cenjenemu občinstvu se priporočam. Valentin Dreo, Sv. trojica v Slov. goricah.	44
tMIBRHKE3BIIBBIBIIIIIII
Sprejme se učenec za trgovino z mešanim blagom. Nastop takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo lista.
Pekovski pomočnik išče delo. Prejac Ferdo, Bošpah 194, Maribor.	39
Sani za pet oseb se prodajo. Maribor, Fran-kopanova ulica 41.	38
1000 Din dam tistemu, kateri me ozdravi rev-matizma. Naslov v upravi ista.	31
Vino vsake vrste in vsako množino kupi D.
Pačnik, veletrgovina z vinom, Laško. 41 Posestvo, 5 oralov njiv, sadonosnika in vinograda v ravnini, solnčna južna lega, po- -slopja zidana in v dobrem stanu, zelo ptfpl$ merno za penzijonista, se vsled smrti ta-koj proda. Cena 50.000 Din. Naslov: Alojz Groleger, Oplotnica.	42
Posestvo malo, v bližini Maribora, se vzame v najem. Naslov v upravi ista.	W

Bolani na pljučah!
Tisoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji Novi umetnosti pre h ra n jevanja
katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pri vsa *em načinu življenja, iu pomaga bolezen hitreje pre iiiugat. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo.
Resni možje
idravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje me tode ter jo radi uporabljajo. Cim prej začnete s leni prehranjevanjem tem bolje je.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo korist nega znanja. Ker pa moj založnik samo
10 OOO knjig zastonj
razpošilja, pišite takoj, da boste tudi Vi med tistimi srečnimi prejemniki.
Ueorg Fnlgner, Berlin-Neukolln, Ringbahnstrasse 24 Abt.:K47.	43
Naznan lo!
Cenjenim občanom naznanim, da sem prevzel staro znano trgovino • špecerijskim in kolonijalnim blagom
od «. H AHTiNGEHJA. se bodem potrudil cenjene odjemalce zadaroljiti vedno a dobrim, svežim blagom, najnižjimi cenami in b točno postrežbo. Se oenj. občinstvu toplo priporočam ^	spoštovanjem
Weis Josip, trgovec
Maribor, Aleksandrova cesta 20.
37
F/t A NC ZW ET KU BO Z A WÄLL AN D
POROČENA
24
Mi		Viničar se sprejme s petimi delavci za poljedelsko delo, redi si lahko 2 kravi. Jarenina 39. 33
iiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiBp lUtoHtuiiuuiiuuiiuitiaHiiiuiiiiuiUHiuuiiuuiHiii. MALA OZNANILA 'IVItlfllll lltllllllltllftlflVlIl niltllllltlVtVIMIlVIlflMVIf IITIlVITIf ■ MlllllllfllllVf VtltMCItltf ttHlf #t*lttllllll >4All1ltlltll1Nliitl#l t ^ -		
		Rabim eno služkinjo 30— 40 let staro deklo, ki bi znala kuhati in prati ter drugo delo opraviti. Naslov r upravi. 30
Dražba 11. januarja ob 10. uri sodTiijskim potom v Mariboru prodano v sobi št. 26. krasno posestvo s koncesijo. Gostilna in trgovina. Vsa poslopja zidana in v najboljšem stanju. Okrog 10 oralov gozda in polja, občina sv. Marjeta na Dravskem polju, postaja Račje. Kavcija 8.152 Din. 22	Cepljene trte za prihodnje sajenje, različnih vrst, na podlagi P.ip. portalis, Rup. Gothe 9 in Ber + Kip. Teleki 8 B., nudi interesentom cenik brezplačno na razpolago: I. trs-ničarska zadruga v Slove niji, pošta Juršiaci, pri Ptuju. 21	
		Viničar z večjo družino se za stalno in proti dobri plači takoj sprejme. A. Arbeiter, Maribor, Dra vska ulica 15. 20
		Sprejmem takoj močnega sodarskega vajenca. Jožef kemenak, sodar, Mozirje. 26
	Za obdelovanje in nadzorovanje mojega posestva: vinograd, polja in travniki, iščem izkušenega ter krepkega pristavnika (ma jerja), kateri mora imeti 4—5 delavskih moči in et-na spričevala o zmožnosti za gori navedeno službo. Radi natančnih pogojev itd. naj se povpraša pri gdč. Mariji Dominkuš, Zg. Polskava pri Pragers-kem. 28	
		Hlapcc k konjem in za dom. Ponudbe na: J. D, vsako kmetsko delo se sprejme. J. D., Zlatoličje št. 58, pošta St. Janž na Drav polju. 35
Vrtnarski vajcnec se najame. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Maribor, Raz-lagova ulica 11. 27		
		Kupim staro zlato, srebrg in srebrne krone ter goldinarje po najvišjih cenah. 19
Pošteno in zdravo dekle se sprejme v mestu k ma fi družini brez otrok. 29		
Po nepopisno mučnem trpljenju je danes ob 21.urimoja blaga žena in mati mojih otrok Milka, Leona in Anice, gospa
Marija Grassellijeva
roj. Krisperjeva
zatisnila svoje trudne oči za vedno.	t
Pogreb predrage rajnice bo v četrtek, dne 5. januarja 1928 ob 14. uri izpred hiše št. 25 na Mestnem trgu na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1928.
Peter Grasselll.
24
Brez posebnega obvestila.
Artur Sills:	1
Smrtna past.
Ameriški roman.	Priredil Fr. Kolenc.
L
Nekega neprijaznega, pustega, zimskega dne je Henrik Diibell zapustil sobo in se kakor navadno podal v klub. Vratarja je vprašal, ali ima pismo in je dobil isti odgovor ko vedno, kakršnega more pričakovati človek, ki je štiri leta prebil v tujini in med tem časom ni pisal nikomur.
Dubell je s priklonom pozdravil in šel v kadilnico, da prečita jutranje liste. Proti poldnevu je prisedlo k njemu nekaj daljnih znancev in so sedaj pri kozarcu prave holandske grenčice s pripovedovanjem lastnih doživljajev zabijali čas. V tem klubu je bilo mnogo brezdomovincev, ki so prišli z indijskih gumijevih nasadov, iz prekomorskih farm, afriških gozdov in drugih neciviliziranih krajev. Ko so bili tam, so vsi mnogo govorili o lepih časih, ko bodo zopet doma ni ki so se vrnili, ravno kakor Dubell, niso govorili o drugem, kakor o skorajšnjem odhodu.
Veselo življenje med bivanjem v domovini je v glavnem bilo odvisno od stanja denarnice in ko ja pa
zmanjkalo denarja, so si stavili vprašanje, ali je komu mar, da ostanejo ali ne. Dubell je bil mnenja, da njegov ostanek ne zanima sploh nikogar in ker je bil zelo občutljiv nasproti neprijetni, trdi holandski zimi, je od srca želel odrinili.
V takem razpoloženju je po obedu šel po prostornem trgu, ko je na troloarju obstal neki gospod in se ozrl na njega. En trenutek sta oba bulila drugi v drugega, oba sla dvomila, ali prav vidita.
—	Kako pridele sem? — Drugi je iztegnil roka
—	Govers, kako vam gre?
Dubell je ravnodušno pozdravil pravega velikana, ko da sta se pred enim tednom videla. Minulo pa je že deset let, da sta v trdnjavi Amsterdam skupaj jedla vojaški kruh.
—	Ste še vedno vojak? — je poizvedoval Dubell, ko sta vesela nad svidenjem v klubu sedela poleg sladkornega žganja, pomešanega s sodavodo.
—	Že nekaj let sem nisem več to. Prevzel sem očetovo posestvo na deželi, zamenjal sem torej vojaško suknjo s kmetsko. — Govers se je smejal. — Kaj pa vi počen jate? Izvedel sem, da ste nekje živinorejec ali nekaj podobnega.
Pozorno je zrl v ozki ru javi obraz svojega znanca, ki je bil eden rezervnih častnikov njegove trupe. Dubell je še vedno isti, sploh se ui izpremenil, je mislil.
luiiuiuuiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiimui
c
.5
O »T C C
f t
t- " «
I- ¿4
4
9
J!
O
►
_ 3
i s
S S-a
«Is
•o o ®
* M i
® a o
« !"» oc ^ -b a
i
gJ
CZ -rt
SI
C3 8
«J
u u
c o
C ** V m j .2
f >03
I
<
O
s
iN
NH
1-5 fc
M <
>
O J
2 rlM'M V
I—I	• «t •
O
iiiiniiftiinuuiBiiiMinm)
lil
-i; L. C O
o
N 1 K leto
Belo platno.....Din
Gradi za spodnje hlače _ Platno za rjuhe 150 cm Platno za kapuc 180 cm m, Damast za posteljnino
-	Namizni prti (komad) '2! Grad za madrace . .
* Cefirji in oksforti . . ^ Tiskovine (druki) . .
Delain etamin .... j Volneni delain .... ** Sevijot v vseh barvah « Volneni poplin . . .
Modno blago za ženske » Bago za plašče, kostume C Razne svile za obleke Creppe de Chin „ . . j) Težka taft svila . . . lH Surova svila ....
Svilene rute .... ^ Naglavne rute .... jj Jugoslovansko sukno . n Češki kamgarni . , .
-	Angleško sukno . . . 1 Modne hlače .... 0 Luster za suknje , .
i* Struks.......
> Boržun in fustian . .
Illačevina •.....
Tirolski loden . . w
odeje, konjske plahte, voščeno patno, slamnjače, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobiste dobro in najcenejše samo pri	14
JT. Ti»piM
manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 17. mammmmmmammmmmmma^mmmmmi
8,	9,	10. 12,
12.	14,	16, 20,
22,	26,	28, 32.
28,	32,	40, 45
28,	32,	46, 50,
40,	48,	50, 60
30,	36,	44, 52,
10,	12,	14. 20,
10,	12,	15, 16.
10,	12,	14, 16,
18,	28,	38, 48.
35,	45,	60, 68.
45,	50,	58, 60,
20,	24,	28, 35
80,	95,	110, 120.
. 36,	45,	60, 68.
	68,	98, 120,
		88, 120,
26,	28,	32, 40,
40,	50.	120, 145,
5.	10,	12, 18,
24,	36.	50, 72,
65, 120,		140, 160,
200, 220,		280, 300,
100, 130,		180, 230,
40,	60,	98, 160,
60,	70,	95, 170,
30,	36,	40, 60,
12,	28,	36, 48.
		120,
egrinjaa,		koče,
Hrastove prage
vsake dimenzije kupi
Jos. Os ol in, Laško
1635
S Dr L Braune v Appeal
bivši sekundär i j na klinikah na Dunaju in lnomostu
ort/inira od H do /2'
Poročne prstane
vsake vTste kupujete najbolje in najceneje pri urarju in zlatarju:
F. hneser
prej A. Kiffmann
Maribor Aleksandrova cesta 27
(pri glav. kolodvoru). Istotam največja zalo-pa vsakovrstnih ur po brezkonkurenčnih cenah.	15
•Prepričajte se sami
Halo!! Halo!! Nova smrt
za miši in podane je naša novoizumtjena avtomatična past, s katero se v eni noči brez nadziranja vlovi 15 do 20 komadov. Cena za podgane 42 Din, za miši 25 Din franko na povzetje.
¿farm - aparati
proti tatovom in vlomilcem, za zavarovanje vrat, oken, sado-nosnikov in sploh za vse premičnine. Ceha 2 komada 44 Din z navodilom franko na povzetje. Za trgovce znaten popust. Oba predmeta sta preizkušeno zajamčena. Uspeh zajamčen. Cenj. ponudbe na glavni zastop pod: »Patent«, poštni predal 6, Ptuj.	25
POZOR!	POZOR!
Ženini in neveste I
najdejo največjo zalogo vsakovrstne volne, črnega štofa ter raznovrstnega manu-fakturnega blaga v veletrgovini
ANTON MACUNJ
eo
v Mariboru, Gosposka ulica št K
Imajo še 32nadomestnih preparatov in ponaredb Distola. Kateri od teh preparatov je dober? — Ali hočete poskusiti vse?
Vsaki gospodar ve, da je
DISTOL
popolnoma isgurno sredstvo proti meti-ljavosti, ker se je že poskusil na milijonih živalstva. Kupujte samo one kapselne Distola za ovce, na katerih se nahaja napis
„flHCTOTT
v cirilici, in one kapslne Distola za govedo, na katerih se nahaja napis DISTOL v latinici.
M
DISTOL"
se dobiva v vseh lekarnah. Brezplačno preizkovanje živinskega blata, ali je blago metljavo, in vsa ostala pojasnila daje »KAŠTEl«, tvornica kemijsko-farma-ceutskih proizvodov d. d. KARLOVAG.
Sredi* o Aoro teto 1928
Seli
Jermmnr in h f ti'tir Henrik Egger Jfhiribnr, f.'«»|/o«A'(i nhrti l.'t
I! Z'itlopHvo Knuehovih yoiulnih /ermenov t/
16
Isto je dognal v drugem Dubell. Govers je bil vedno miren fant; zveste, modre oči so v človeku vzbujale čut, da se sme v vsakem slučaju zanesti na njega.
—	Da, poizkusil sem srečo z živinorejo in z vsemi drugimi mogočimi in nemogočimi stvarmi — je odvrnil Dubell.
Govers se je smehljal. Potem pa je izpraševal:
—	Kje ste životarili?
—	Večji del v Južni Ameriki.
—	In sicer?
— Povsod: Entre Rios, Chile, pokrajina Amazon.... mimogrede pripomnim, da graditev železnice v pokrajini Amazon ni kaka mastna kost, mi lahko verjamete . . . Matto Grosso, Minas Geraes, Para, v to smer.
—	Nikoli nisem slišal o teh krajih, izvzemši Chile, dasi je v Argentini ji živel nekoč moj praded. Recite ali imate v nedeljo kak opravek? Veselilo bi me, ako bi prišli k meni . . . morda mi date lahko nekaj nasvetov glede reje telet. Gotovo bolj veste od mene, kako je treba vzgojiti le živali!
Dubell ni odgovoril takoj.
—	Ne bo nikogar drugega, le sestra, ki vodi gospodinjstvo — je dodal Govers in je pozorno zrl nekdanjemu tovarišu v obraz. Hitro se je spomnil, da ta človek ne mara družbe in se je bal, da je morda tudi sestrina
navzočnost dovolj, da ga zadrži. — Prinesite s seboj jahalne hlače! Morda bomo lahko šli ven na lov.
— Rad — je nato hitro odgovoril drugi; privlačilo ga je upanje, da bo lahko na konju šel na lov.
Malo pred Dübellovim prihodom je doma Govers govoril nekaj o njem sestri, po lastnem mnenju zelo spretno, v resnici pa tako nerodno, da je Betty pripomnila:
—	Ali bi ti ne bilo bolj ljubo, da bi odšla drugam, dokler ta nevemsigakdo gospod zopet odpotuje?
—	Počasi, sestrica — jo je miril Gregor. — Le ne vznemirjaj se! Hotel sem te le opozoriti, da se je ta človek začel nekoliko izogibati družbe. Velik del življenja je prebil s tem, da je hodil na vse strani po svetu in ni bogve kako izurjen v tem, kako je treba ponujati čajne skodelice in posodo za sladkor.
—	Ako bo treba, sama dam v čaj sladkor.
Brat je to dobro vedel. Zastonj, Betty je bila naučena, da sama ujame in osedla konja, da uredi avto, postavi šotor in da je povsod koristna, kjer je treba. Ironično jo je pogledal.
—	Dobro bo, ako se zopet omožiš, dragica, ker drugače v zavesti neodvisnosti popolnoma pozabiš, da so tudi možje na svetu.
90
a
■8
h
2 g
v
a
O
£
iS -t
as <
>
o --
2 M
O
v I £3 ©
s
Zo
4) _« ži
r- j .5
C - ,
d .J
M '
S >
O
3 , |
■i =3
«j i—i
B _rS
r
o ca
p
sas
w C
o 1
»rt «o
> >■• £ ~
. t. ^ O o
ss I
r-' se
iraiiM
Krmljenje plemenskih svinj.
Navadno prevladuje mnenje, da morajo dobiti breje svinje mnogo več krme, kakor nebreje svinje. Vendar je to potrebno samo takrat, ako so bile svinje pripuščene prera-no, pred starostjo 10 mesecev. Ako so pa bile svinje pripuščene v primerili starosti, ko za svojo rast ne rabijo več mnogo krme, morajo tudi breje svinje s krmo, ki jo dobijo, v glavnem vzdrževati samo svojo telesno težo na isti višini, za razvoj mladih pujskov v telesu pa rabijo razmeroma malo hrane. Seveda pa je način krmljenja in sestava ter količina krme v veliki meri odvisna od vsakokratnega krmnega stanja svinj. Ako smo svinje dobro in pravilno krmili, ko so imele mlade, da so mogle dajati zadostno količino mleka, take svinje pozneje, ko smo pujske odstavili, ne rabijo tako dobre krme. Ko pujske odstavimo, je celo dobro, da ne krmimo svinje preobilno, da preneha tvorba mleka v vimenu. Takrat pa mora dobiti svinja poleg običajne krme Še vsaj 1 kg močne krme dnevno, da se mladi pujski v svinji pravilno razvijajo in da se more začeti tvoriti v vimenu zadosti mleka.
Breja svinja rabi skoraj samo toliko krme, kolikor je potrebno, da ne izgubi nič na svoji teži. To je razumljivo, ker je prirastek na teži vsled brejosti samo mali. Saj mlada pujski — če jih računamo 10 na svinjo — ne tehtajo več kakor skupaj približno 12 kg. Ta mali prirastek na teži pa je razdeljen na dobo skoraj štirih mesecev. Seveda je pa to samo takrat, ako ne pripuščamo premladih svinj. Da se svinja pravilno razvija, da da zadostno število mladičev in jim more dajati zadosti mleka, ne smemo svinje pripustiti pred starostjo 10 mesecev, boljše je pa še 1 ali 2 meseca pozneje. Take breje svinje bomo nato lahko krmili na najbolj cenen način. V poletnem času dobijo breje svinje večinoma zeleno krmo, najboljša je paša na mladi travi in detelji. Ako je paša dobra, more izhajati svinja brez vsake druge krme. Če pa dobiva svinja zeleno krmo v hlevu, ta krma ne zadostuje, ampak moramo dodajati še M do 1 kg močne krme. Iz tega je že razvidno, kako ugodno deluje paša na svinje in kako more paša poceniti celo vzrejo.
V zimskem času more nadomestiti zeleno krmo in pašo pesa. Ako so dobivale v poletnem času svinje kol glavno ali pa tudi edino krmo mlado zeleno krmo, naj dobijo
v zimskem času razsekano, toda surovo peso; ni namreč potrebno, da bi bila pesa kuhana, zadostuje, če je razsekana. Kuhanje ali parenje pese prebavljivosti ne izboljša prav nič. Kuhanje povzroča in omogočuje samo, da žrejo svinje večje količine take krme. Zato je tudi opravičeno kuhati peso za pitane svinje, za plemenske svinje je pa to popolnoma nepotrebno. Deloma moremo v manjši meri krmiti tudi nerazsekano peso; vendar pa jo že zato večinoma režemo, da ji moremo primešati še drugo krmo, ki jo svinje dobijo. Pri velikih količinah same pese gre prebava prehitro in bi svinje mogle dobiti drisko. Zato naj dobijo starejše svinje 10 do 15 kg razsekane pese in zreza-ne suhe mlade detelje približno Vi kg na dan. Namesto takega sena moremo krmiti tudi pleve. Najboljše so ovsene, vendar pa nimajo one vrednosti, kakor detelja. Ako dodamo krmi še nekaj klajnega apna (približno 30 g na dan in žival), dobijo odrasle plemenske svinje vse redilne snovi, ki jih rabijo. Moremo jim pa dati še ostanke krme, ki so jo pustile n. pr. pitane svinje in s tem tudi te ostanke koristno porabimo.
Namesto pese moremo krmiti svinjam tudi krompir. Vendar je tako krmljenje dražje. Dajemo ga 6—8 kg, mora pa biti kuhan. Najboljše je, če ga pomešamo z deteljnim senom ali plevami.
2—4 tdne pred prasenjem pa morajo dobiti plemenske svinje 1—2 kg močne krme (količina se ravna po teži živali).
Gospodarski drobiž.
Vinski razstavljale! za II. oblastno vinsko razstavo v Ptuju se pozivajo, da gotovo do 12. januarja 1928 vpošljejo svoja vina na razstavni odbor v Ptuju, kjer se vina sprejemajo v Društvenem domu. Kdor nima buteljk, naj vpošlje vino v drugih steklenicah, da razstavni odbor priskrbi buteljke. Kdor noče vposlati šest buteljk od ene vrste, naj vpošlje vsaj tri. — Prijavnice se sprejemajo še do 5. t. m. Kdor še torej ni prijavil, naj nemudoma to stori in piše razstavnemu odboru po tiskovino. Priporoča se, da se letos razstavi vsaj še enkrat toliko vina, ka kor lansko leto, ker ravno dobra letošnja vina naj služijo vinogradnikom in vinskim trgovcem za reklamo tudi za bodoča leta, ko bo vinska kvaliteta slabejša. Kdor do 5. t. m. ne bo izvršil prijave, ne more biti imenovan v katalogu, ki služi za vsakega raz-stavljalca kot reklama. — Opozarjamo, da
je zanimanje vinskih kupcev za ptujsko oblastno vinsko razstavo zelo veliko, vsled česar je treba, da so priprave točne in čimprej dovršene.
Občni zbor Sadjarske in vrtnarska podružnice v Ptuju se vrši dne 29. t. m. t Ptuju pri g. Brenčiču. Po običajnem dnevnem redu je poučno predavanje strokovnjakov e sadjarstvu. Vsi dosedanji člani dobijo še posebna vabila, drugi pa se naj prijavijo pri tajniku g. Sagadinu pa okrajnem zastopu.
Žetveni prinos pri nas in drugod. Pri nas je povprečni žetveni prinos na 1 ha sledeči: pšenica 8.75 q, rž 7.5 q, ječmen 8.48 q, ove* 7.15 q in krompir 46.38 q. Večina držav pridela na 1 ha več, še celo Bolgarija pridela več kakor mi. V tem nizkem pridelku je tudi velik vzrok kmetijske krize pri nas, ker ni v gospodarstvu vse eno, ali pridelamo namesto 17 ali 30 q samo 8.75 q pšenice na t ha. Ko bodo vporabljali pri nas večje količine umetnih gnojil, bodo tudi pridelki večji. Številke kažejo, da so postali v vsaki državi leto za letom žetveni prinosi večji ▼ isti meri, kakor se je večala vporaba umetnih gnojil. — Površina naše države znaša 24,884.828 ha, obdelane zemlje pa je približno 6,400.000 ha. Površina njiv se letno veča. Povprečno pridelamo letno okrog 12 milijonov q pšenice. Ako bi vsled večje uporaba umetnih gnojil pridelali po ha samo 3 q več, bi bilo to približno 4 in pol milijona q pšenice več. Izdatki za umetna gnojila za 1 ha pa znašajo približno 600 Din.
Poljski izvoz jajc. Kakor igra pri nas izvoz jajc zelo važno vlogo, ravno tako je to tudi na Poljskem. Poljska je izvozila v preteklem letu 1.033,000.000 jajc. Od leta 1923 se je izvoz popeterostročil. S tem velikim izvozom nam dela Poljska znatno konkurenco.
Zadrugarstvo na Češkem. Koncem L 1926 so našteli na Češkem 9178 kmetijskih zadrug. 56%, torej več kakor polovica vseh zadrug, je na češkem kmetijskih. Največ je v češko-slovaški republiki kreditnih zadrug z neomejeno zavezo, nato sledijo strojne in elektrarske, konzumne, kreditne zadruge z omejeno zavezo, skladiščne in mlekarske zadruge.
Dohodek kmetijske proizvodnje se ceni v naši državi na 35.4 milijarde Din. Od tega odpade 18.6 milijarde na poljedelstvo, 12.4 na živinorejo, 3.9 na gozdarstvo in 0.5 na ribolov. Ker je dohodek skupne proizvodnje pri nas preračunan na 54.9 milijard Din, odpade na kmetijstvo 64%.

—	Misliš? — se je zasvetilo Bettyno oko proti bratu. — Morda bi rad videl, ako bi si jaz onega »briga me« gospoda izbrala za moža? — in Betty je drugo na drugo položila vitke noge.
—	Dübella? — Gregor se je glasno smejal. — Prej se morda nauči krava trobentati! Toda v resnici, ne ver jamem, da bi mi bilo to ugodno. Res, da je ličen, ljubek dečko, a do ženske bi ne imel potrpežljivosti nad en mesec in . . .
Ni izgovoril do konca. Ker kar je izvedel o Dübel-lu kot mož med možmi, ne briga niti Betty, niti koga drugega.
Pretrgani stavek je Betty z lahkoto napeljal na pravilno sklepanje. Ropot bližajočega se avta pa je pretrgal razgovor. Betty je šla v svojo sobo, da se pre-obleče.
Govers je v sobi za gospodo pričakoval prijatel ja in mu ponudil krepčilne jedi. Med živim razgovorom je Govers naenkrat rekel:
—	Glejte tega starega gospoda! — in je pokazal na sliko moža v uniformi XVIII. stoletja, ki je visela nad kaminom. — Kakor vi, je tudi on hodil v Južni Ameriki. Od začetka je živel v naši pokrajini. Surinamu, a pozneje pa je prestopil v angleško vojaško službo. Udeležil se je nesrečnega pohoda zoper Buenos Aires, ko
so Angleži, ako se ne motim, mesto v začetku tudi zavzeli.
Dubell je prikimal.
—	Da, zavzeli so mesto. Pozneje pa so Argentinci le pregnali Angleže. Neka ulica v Buenos Aires še zdaj nosi naziv Rekonkvista, torej »nanovo pridobljen«. Angleški general je bil poosebljena nezmožnost in neumnost, in ako se prav spominjam, je bil po povratku na Angleško ustreljen.
—	Tako je in moj slavni prednik, ki je bil član generalovega oficirskega štaba in mu niti na misel ni prišlo, da bi delil njegovo usodo, je bil tako pameten in je tam ostal. Nikoli se ni vrnil. Iz Južne Amerike še imamo od n jega mnogo spoininčkov. Govorilo se je tudi, da je našel tam neki zakopan zaklad. Zdi se mi, da je to le kaka pravljica; tem bolj, ker domov ni nikdar poslal od njega.
Govers je vzel s kamina majhno stekleno škatljo in jo je postavil pred Diibella.
—	Tu so odlikovanja starega gospoda in še druge ohran jene stvari. Oče jih je prinesel iz Argenlinije, ko je tam hodil, da bi poizvedoval za usodo starega gospoda. Tu je vse zbrano, kar je našel v zapuščini.
Dubell je odprl škatljo.
—	Glej, glej! — Dubell je naglo zastrmel na star
(MUlUUHIllillUlIUIIIlill)

& a
ta, " S
i"
.2, J!
£ l ►Ž
u
9 S
■Q M
v Zi fcg
c ca
C
p 3 <<
U i-» u £ £
t s r s
m .. H
J! JI
®
3 *
"> m
•- j: JS
= «Q
C 3 M £ ~ a
U _ _ O »
I«3
g »siS!*
*
l%'nobra*bet%i j»orfnifft»r SGH gjotlr. Ljubljana r Mariboru
priredi od O. — 8. Jan. /»28 iW K I» V.4 HOlt.rO Mt.4 ZST.4 tO
r ¿ifafetiti Siif<iii*f.<
tettti&iHee (fin*, drorj m i Mtop raa/toniur ¡trosi -
Razstava je odprta dnevno od 9. d» 9. ure »veier
mmmsBft Zahvala.
Podpisani «e tem potom najprisrčneje zahvaljujemo vsem odkritosrčnim doprine-šenim dokazom sočutja povodom nenadomestljive izgube našega iskreno ljubljenega brata
VINCA ZADRAVEC.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli iz vseh krajev ter ga spremili na veličastni njegovi zadnji poli. Najiskrenejša zahvala veleč. g. župniku in g. kaplanu središkimu za sprem stvo od doma, vsem sorodnikom in učteljem, požarni brambi, pevskemu zboru, šolski mladini ter vsem sosedom in posameznikom. Velika hvaležnost nas veže, se zahvaliti še enkrat vsem, zlasti g. župniku in pevcem za slovo ob odprtem grobu ter vsem za naklonjene prekrasne vence in šopke. V srcih vseh pa, ki ste ga poznali, vam bodi ohranjen blag spomin in priporočilo v molitev.
Sv. Miklavž pri Ormožu, 21. dec. 1927.
Žalujoči ostali: Martin Zadravec, " Ana, Treza, Alojzija, brat.	sestre.
Priporočam bogato zalogo vsakovrstnih ur ter srebrnih in zlatih predmetov po zelo znižanih cenah: Ivrdka A. Stoječ, Maribor Jurčičeva ulica 8. — Popravila ur, zlatnine in gra mofonov se izvršijo dobro in poceni.	1625
Vinogradsko posestvo, velik sadonosnik, njive, travniki za 10 glav živine, 3 hiše, blizu farne cerkve mariborske okolice na prodaj. Naslov v upravi lista.	1665
Sprejemam vsakovrstne kože kakor: goveje, telečje, kozje, pasje in svinjske v navadno delo in tudi v izdelavo na
"S30 UHEL Si	1610
Kože se pristno izdelajo in tudi računanje po jako znižani ceni. Cenjenemu občinstvu se priporoča tvrdka
KAROL KIRBISCH, usnjarna
Sv. Trojica v Slov. goricah
13užno-šfajershQ hranilnica Celje
| ▼ lastni hiši Cankarjeva ulica St. 11, nasproti poSts. — Ustanovljena leta 1880
i sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje p* = kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
si vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko 'ni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoju Poštne položnice na razpolago.	8
Za varnost in rezervni
Prodam 20 hI pristne sli-vovke Lorber Rudolf, Zg. Jakobski dol, Sv. Jakob v Slov. gor. 7	Veselo in srečno J\ooo leto želj osem soojim odjemalcem Veletrgovina M.udovik Kuha rti 9 O>'»iof. fnd- ninieat t i»i**a.
Ekonoma starejšega, z do brimi spričevali, sprejme Anton Cvenkel, Sv. Peter v Sav. dol. Hmeljarstva vešči ima prednost. 1662	Veselo in srečno J\ooo leto želi osem soojim odjemalcem 10 loan SojČ, kipar, Maribor
,m t«.	Im
t«* IM >u* tM lite i*
■s* .M lenes iti lian
3
5
Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica Maribor
lillllllllllllllllilllllllllllllllllllll
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne jiosle najkulantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na knjižice in v tekočem računu.	>3
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.

3
(9glas v „Slov. šospodarju" ima največji uspehi
/
zlat predmet, ki je imel obliko medaljona. — Stavim, da ne veste, kaj je to.
Govers je vzel v roko medaljon in ga pozorno gledal. Po velikosti je bil podoben dolarju in na enem mestu je bila ob kraju luknjica, ko da ga je nosil kdo na verižici. Na eni strani je imel napis v črkah, na drugi strani pa sliko mačka.
—	To je — je razlagal Dubell — znak enega osvo-jevalca, enega tistih, ki so prvi pluli iz Španije in Portugalske in osvojili Južno Ameriko. Imenitni fantje po svojem načinu, dasi so drug drugega obglavili in so strašno mučili Indijance. — Mapis je natančno preiskal. — Te španske besede »Gato Oro« pomenijo: zlata mačka. In ta majhna slika predstavlja v resnici mačko, ki ima z neznanega vzroka le eno uho. Manjkajoče uho so gotovo nalašč izpustili. — Dubell se je naglo ozrl na portret nad kaminom. — Hej, ko bi vaš prednik tu sedel, bi gotovo čudne stvari vedel pripovedovati o tej »Gato Oro« . . . Star pustolovec je, upam trditi.
—	Zlata mačka? — je ponovil Govers.
—	Da. Ti ljudje so za svoj znak izbrali navadno obliko kake živali kot nekak talizman. Mogoče, da je bila na ladji mačka, ko so pluli čez in je doličnik mislil, da mu ta žival prinese srečo. Priljubljeni znaki so še bili vol s preklanim rogom, ali kake posebne vrste konj. Te stare junake so včasih bolj poznali po meda-
ljonih, ko po pravih imenih. Tudi podpis se je navadno glasil: Gato Oro ali pa E1 Alazan (rumeni konj) in tako dalje.	>.
—	In Gato Oro pomeni zlato mačko, kaj ne? — je vprašal Govers. — Na vsak način čudno.
—	Zakaj čudno?
—	Ne vem, ali še imam njegovo pismo. Edino pismo iz zapuščine starega gospoda in vsebuje nejasno poročilo o zlatu, ki ga je našel.
Pismo je našel in ga začel glasno čitati:
»Poišči goro in ko je po dnevu svetla in čista, se obrni s hrbtom proti reki in glej proti vzhodu. Od tam boš videl tri skale, podobne trikotu, v podznožju jezera, gozda in dreves, katere nosijo naziv »puščice«. Ne pojdi na desni strani jezera, marveč na levi in »puščice« naj ostanejo na tvoji desnici; preko slapa idi po brvi. Varuj se »reke malih rib«, ki potem sledil Od tam idi v suhi prepad; tu pusti konje!«
—	To je vse?
—	Da, a ni ravno razumljivo, čakajte! Na zadnjo stran je starec še nekaj načečkal:
»V špili Zlate mačke zadrži dihanje!«
.	- ■•. Dalje prihodnjič.
' " O A
■ a. 5?
Min
%
iN
< -i 8
g i fc «o •• m a
§ Psi!
. j «esf
> iTlSj! S g s* g s
Zmagovalka
i tekmi z& najmanjo ceno je Snttner-jeva prava šv carska budilka it. <1.5
Ona ima zaneslj. Ankarjev ti; |<>,nn stroj v kljub 31.jamstvom le «1H 0*4 ¿U
Ravno tako prava Švicar- a Q.on ska žepna ura št. IOO An- t? OU ker evstroi Rcmontoir-Ko-skopf samo
Anker-Remontolr-Ro-n. cft skopf št m z 3 letnim ja- UM DU'¿V mstvom za samih
po povzetju ali vnaprej poslani vsoti.
Noben riziko! Kar ne dopade se zamenja ali denar vrne.
▼•liki ilnetrovani cenik ar, «rili«, ilatih In srebrnih preclm-to» m« ti »t kakor tudi cenik •lotine dragih up rabnih predmeta* dobite bre platino, ako poilitte «Toj natančni naaloT
Svetovni hiši ur H. SUTTNER - LJUBLJANA št.992

Mlado lice

lahko ofuvafe clo kasne starosti, ako Bte 7a to skrbeli, presno je lire zafi-lo veneti. Mladcniško svežino treba fuvati, dokler ne mina. Rabite za neso Vašega telesa, Vašega lica, Vaših rok in Vaših las:
I. FELLERJEVO PRAVO KAVKAŠKO POMADO ZA ZASfl-TO LICA IN KOŽE, ona Vam izgledi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakšno brzino Izginjajo šolnine pege, kožne brazde, rudef.ilo nosa, mozolji, zajerlav-ei In drugi vsakovrstni nedostatki kože.
TI. FELLERJEVO MOf-NO POMADO ZA RAST LASI. katera preprečuje izpadanje Ins. prerano osivljenje, fisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, buine ter pospešuje njih rasi
Za poskus 2 lončiča ene ali po 1 lonMč od vsnke Elsapomade z o-motom in poštnino vred za 38 Din.
I III. ELSA-MITO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo le parFimirano toaletno milo, temveč vsebuje v selii tu:li medicinsko preiskušane, dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in j Vašo zunanjost mlade-niško sveže.
IV. FELLERTEVA PRAVA MILA ZDRA-! VJA IN LEPOTE so: Elsa lilijino mlečno I milo
El9a rumenjakovo milo Elsa glirerin milo Elsa boraks milo Elsa katranovo (šam-| pon) milo Elsa milo za brijanje.
Poiskusite jih! Nikdar ne bodete rabili drugega milat
Za poskus 5 komadov Elsa-mila z omotom In poštnino vred 52 Din.
V Vašem lastnem interesu je, da pošljete denar vnaprej ker plačale po povzelju radi poštnih stroškov 10,— Din več.
Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju Eugen V. Feller, Stubira Donja, Elsatrg 341, Hrvatska.
Cp-<3
KMETOVALCI. POZORl Kar )• bilo nekdaj, to velj» tudi dane». Uporabljajte «taro, vaeitransko preizkušeno tredstvo redilni prašek za živino. posebno za prašiče:
Zakonito zavarovana znamka „MASTELIN"
Samo potkusite in prepričali k bodete I Dobi 11 v v»eh trgovinah na deželi ia v glavni /alogi
A. KOSEC, MARIBOR.
BLAGO
ZA ŽENINE IN NEVESTE — SVILENI ROBCI, PLATNO HLAČEVINA L T. D
SE DOBITO PO NAJNIŽJIH CENAH PRI
I. TRPINU, MARIBOR
GLAVNI TRG 17
li?5
Kmetje!
Najboljše zamenjate ter prešate olje v tovarni buč nega olja L Hochmuller v Mariboru, Pod mostom 7, desni breg Drave. Dobijo se po ceni dobri otrobi in prga. Kupujem in zame njum tudi orehe. 135.1
Lisič«e,
kunine, dihurjeve, veveri čje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah 1. Ratej, Slov. Bistrica.	1542
Svari'o!
Matija Keliš, posestnik. Zgornji Gasternj, svari vsakega, ki bi dal komur kaj na njegovo ime, ker ni za nikogar plačnik, tudi ne za ženo in njeno hči.
1669
Nogavice in druge plele-nine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk o p'e-tenju: Strojno pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi.	801
Prodaja premoga, drv, koksa in oglja na drobno in na debelo: M. Košnk. Židovska 7.	1672
. JtJUL
jffHTmHnnrinniTra
Denar
i naložite rraiboljša ^ in najvarnejše pri
Posojilnici v Gornji Fadpni
registr. zadrugi z neome,eno zavezo
5
^nnr
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
6%
natrlmesečno odpoved
po 7-8 %
(Bruchbänder)
Kilni pasovi
ludi za najhujše kile, gumi nogavice za krčne žile, bergel, trebušne obveze proti različnim boleznim, umetne roke in noge, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzori je, podlage za ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste slrogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah
IVAN FRIC, bandažist in rokavičar,
Celje, Slomškov trg 4 (za frrno cerkvijo)
KOZE
on snv.i ui\i:
zajčje, lisičje, kunine, dihurjeve itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah
MAKSO TANDLER
Zagreb, Boskovičeva ul.40
Brz:. Taurija Zagreb Telef. 13-89 1553

ftllTOfi LECNIK 0»A"-n-A«"-0PTIE HI» i uis	CELJE| CLAvm TRG 4
Na! ver j s 'ob« nr, zlat-rfne tn sre« ' mine, očal,
_ rorcčnib pr-
stali >». — Knnn'e srsiirn« krone po ni) i dnevni ceni.
»3
NA NOVO!	NA NOVO!
*
€ 4
€ «
Na novo otvorjena trgovina pletenin
CELJE, Slomškov trg*l (pri farni cerkvi)
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst itd. po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prvovrstna!	Postrežba prvovrstna!
NA DEBELO!	NA DROBNO!

cr#<9 r^ cgs r^s «¡¡¿t	f^t c^i
25 let!
* *.
V moji 251etni praksi rabim z najboljšim uspehom Thurpil (tirpil), Li je zelo po ceni in izvrstno učinkuje. To »red»lvo nas varuje vsake rgube lelel vsled driske. C. H., poljedelski oskrbnik v U. O. ThurpJ se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih.
CL. LAGEMAN. CHEM. FABRIK. AACHEN. Zastopnik: »Ljkoi«, Mr. K. Vouk, Zagreb. Jurjevska ul. 8.
bi se bol še in ce-1569 nsjše kupilo kakor pri
Franc Kolenč v Apačah
Zimsko blago ki je še v zak gi se bo globoko pod dnevro cem r^zprodajalo
KLubuKE, Z. MK O t-E-RILO, ČEVLJI, OBLEKE (mo^ke in otroške) gamaše, plašče, kravate i. t. d. kupite najceneje pri 1637
Jakob Lah - Ma ¡to saiodl vn" trg 2
Velika izbira, najnižje cene!
BflBflBflBBflflBBBBBBflBflBflBBBBBBB
n
m
i Fran Strupi, Celje!
L3	E.1
O Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste	£1
posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. —	gg|
gg Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in	jrj
točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo. 19
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri
Spoilnjesiolers^i \\niM posojilnici u Moriboru
Stolnn ulica i z. z o. z. stolna ulico S
Obrestuje hranilne vloga brez odpovedi po
ca trimesečno odpoved po
8°/o
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri f
€
€ €
€
#
p %
Ljudski
posojilnici
v Cdju
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden km;'slu denarni zavod in ker jamiijo poleg hiš ia rezerv vsi člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z v s e m svojim premoženjem. To jsmstvo prekara daleč stanje vssh hranilnih vlog, bi presegajo vsoto Din 52,099.090,—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji.

g
% & »
t»
t?
£
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
Sli MESTNA lili
V C e 1 j U , K r e k O V trg (V lastni palači pri kolodvoru)
ip
UDUU
mniiiiiiiiMiiiiiiiiininiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiii
Prihrankom rojakov v d merici, denarju nedolelnih. /¡i fa vladajo sodišča, le i naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno požnjo.
Millilllll!!iliiiifcimililmiilii«iiiiuui,a41IUllllll!llllilllHai
Za hranil, vloge Jamči poleg premoženja hranilnice
iiniiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiimini
še mesto Celje
z vsem premožsnjem In vsa davčno močjo. ■nmutUHUiiUHniiiuJiitiuiitHtmiUiUUiinmiisuiiiumiiiiiii
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — * ¡/te prošnje rešuje brezplačna.
M
«
1
m
I
f v.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.
J