Leto U PoStnlna - 'SS" ■ pavialfrana. Ljubljana, torek 10. februarja 1920. ■BBHHHBVKttPZ o:1X"'WrerraBes«ai N UST Štev. 32. e«n« »o poStli *i nic Ida. I SO'— » pl Ista .H 25’*- ■ UM hrta. 8 13’— ■ 1BSR..I 110 U\mmrns^m hphbhM n opran: lqritwjiw slin 8t. I Mi. tiMU itn. 8 Posamezna žtevBIKa 30 vin, ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamizni Številka 30 vin. Bmgjn'i.|aa\>g-!j!- ' 'P'< i gBBgaeBggi«JI.«i.'.»l'L...t IJUBl«'™ .■...■i!!.'. I I. mu ........................ Zoper krivico! Belgrad, 0. februarja. Poslanci Jugo-°vanskega kluba so vnovič poskusili, da vrnejo vlado od njenega sklepa, s kate-naj bi se 15. februarja v ogromno ško-® ljudstva zamenila krona z dinarjem v razmerju 4:1. pismu na vlado pravijo: 15. februarja, je bilo odrejeno, da se v sta 'na^ ^'v®c Avstro-Ogrske zamenjajo j/ re oovčanice z novimi v razmerju 1 : 4. |^r..snia*rarno’ da je ta naredba zelo raz-j- j *Jva . za ljudstvo in je vznemirjenost Gstva izredno velika, prosimo, da iz- volite opustiti zamenjavo ter razveljaviti sklep ministrskega sveta ter tozadevno vprašanje konečno izročiti v pravomočno odločitev narodnemu predstavništvu. To je zadnji opomin vladi, naj odneha. Zdi se, da bi vladni bankirji vse rajši odnehali, kakor da bi'sc odrekli profitu, ki si ga obetajo od te zamenjave za svoje žepe. Zato ni veliko upanja, da bi vlada sklicala parlament. Dne 15, februarja se torej ne prične le zamenjavanje kron za dinarje, marveč bo tega dne najbrže razpuščen tudi parlament. Itaiifanf prilfskafo na naše ifuclsfvo. vjgj rfca’ 8- februarja. Italijanska zos h S* Prizadeva, da bi iz Slovencev kari®n?8a ozcml.i& dobila tim največ bo ^!nj°nev (orožnikov) v svojo služ-Plafin °ta^° sl°vens^m fantom dobre ozemritl posebne ugodnosti. V celem Ž)m U se vr®i °d Italijanov potom Tu^^ristev velik pritisk na ljudstvo, v tn ^^ovnike silijo, da bi agitirali jo Da?IlC11' Toda duhovniki se ne da-liuuQlaPati ne od groženj in ne od ob-ir» */ L^stvo in duhovščina se ne da- J0 kvariti. Pritiskajo pa na ljudstvo tudi na druge načine. Slovenci hodijo h gori-škemu kreditnemu zavodu s prošnjami, naj se jim izplača odškodnina za porušene domove. Tu pa jih laški uradniki hrulijo češ: Podpišite prej italijansko vojno posojilo, pa dobite! Tako pritiskajo Italijani na vseh straneh, da bi naše ljudstvo zasužnjili, a ljud?1vo «e ne uda. Posvetovanja opozfcife. Belgrad, 9. februarja. Včeraj cj . ^ Je bil pri regentu v avdijen-bednik vlade g. Davidovič, za g. p J5.3; načelnik opozicijskega bloka Piki Mec* tem časom so bili llačel-ro^j®P°zicijskih skupin zbrani v Na-^uhu in s° sc razgovarjali o slai Po avdijenei je g. Protič po-Ca SP- dr. Medakoviča, dr. Korož-o nn* , ^rinkoviča, da jih informira avdijence. napadi na Rek!. 7. teb^U ?akar> 9- febr. Zvečer dne ga hoti je bila v dvorani prejšnje-Priredif »Sušak« na Sušaku plesna klubii \V jugoslovanskega športnega bava , ^cto*ia«. To bi bila edina za-cije Sušaku v vsem času okupa-Cej§ni avZat)avo se je pripravljalo pre-VePdar stev^° roških Jugoslovenov, vijq pa Italijani, da jim napra- Preu večje neprilike, niso puščali hainn sužagkega mosta. Ljudje so pri-ter Sn v -nadi, da bodo mogli čez most 9. ustavljali pred stražo. Okoli 3Q0 j° bilo pri straži približno lijatii .ih *n ženskih oseb. Ko so Ita-Vii0 da se je zbralo toliko Šte- Pachi to’-So razgnali na brutalen sti, d‘ Koškim Italijanom ni bilo do-vo,’ 80 onemogočili Rečanom zaba-tudi vxVe^ so nameravali preprečiti pol i, cCerno zabavo na Sušaku. Okoli v dvnv. Zve^er so ustrelili z reške strani la v fl ano- Po mali paniki, ki je nasta-Ofcnir,°,raTii> s« je zabava nadaljevala. Hiari?ko je bil odmor, pa so Ita-gle Ustrelili salve v dvorano. Kro-I,apft°x?clar^ale ^ glavami v zid dvo-lu 7'Nastala je strašna panika, kma-kapet Pa je vstopil karabinjerski ha i, in odredil, da so mora dvora-kei ,Prazuiti. Nekemu gospodu je re- Annunzijev častnik, naj ne gre stvr,'^^’ kjer se bodo godile ču LiČni a lastnik je mislil, da je JPal g0spod Italijan, pa mu j« to ttalffanska reklama. 5XU ?PUt* 9- Mr. fDDU) Italijani za- so tfeklam m ^a^maciji razvili prav živahno ^il0 n slaviji Vas bodo zavrnili.« Ptiprosta Jo-venska i^cnica ni verjela Lahu, toda 5 t vo od Nemcev podedovano surovostjo so organi jugoslovanskega komisariata na Vrdu pošteno slovensko ženico spodili nazaj v zasedeno ozemlje, kjer jo je itali^n-ski karabiner sprejel rogajoč se li: 'K” ne, kako so Vaši »bratje* lit1' f Vami.« Če odneseš iz Jugoslavije par po ce* teta ftveta, eioveftih kranjskih klobas, m Stran hVeSenu JEst«, cfne 10. februarja 192& Štev, 32. verižnih iu tihotapec, če odneseš par ovorev tobaka :*gorje ti, kaj za to da si »ntcdiišeni« Slovenec, Muhe lovita V Jugoslaviji, sloni vam pa brez potnih listov oJhajaif nemoteni preko demarka j'.:ske črte ‘rv in tja. — Neodkritih tatvir in vlomov pravite, c(a imate v Liubljani veliko. Nič čudnega: pisanje in poizvedovanje in podpisovanje petnih listov zaposluje in ubija nepretrgoma že ita.lv s poslom preobloženo osobie ljubljanske policiie, Ali morajo res naše jugoslovanske oblasti v zasmeh celemu kulturnemu svetu slediti v potnih predpisih caristični, absolutistični Rusiji, katere ni več? Zdi se, da se pri nas nekaterim mogotcem skomina po razmerah caristič-ne Rusije. To bi neslo; kaj če je ljudstvo nezadovoljno! —-ac, Nikola na delu* LDU Split, 9. februarja. (DDU) v Ri-,mu bp začel izhajati propagandni list »Eco del Montenegro«, ki bo zastopal spletkarsko politiko bivšega kralja Nikole-in italijanske interese v Črni gori. Za Avslri o. LDU. Pariz, 9. februarja, (DunKU.) Jutri bo seja poslaniške konference, pri kateri bodo prisotni tudi avstrijski državni tajniki. Ako tudi se je organizacijski komite reparacijske komisije poslednji čas bavil samo z gospodarskimi in finančnimi potrebami Avstrije, so avstrijski državni tajniki opozorili, da sedanji položaj De more dalje trajati in da Avstrija ne more ..vedno iznova zahtevati kreditov, marveč, da je treba določiti širji finančni j in gospodarski program. V reparacijski komisiji so se zlasti ameriški delegati pridružili tem izvajanjem. V razgovoru s Millerandom se je razmotrival isti problem in tudi Millerand sc jc postavil na Stališče avstrijskih državnih tajnikov. Poslaniska konferenca bo razmotrivala .širji program, ki bi ga nadzorovala av-. atrijska sekcija reparacijske komisije, ki . bi se naj imenovala neodvisno od ratifi-.kacije mirovne pogodbe v najkrajšem času, PolItKne novice. -r Kdo je kriv svetovne vojne? Ce-.sar Viljem? Svetovni kapitalizem in .imperijalizem? Prusko junkerstvo in .francoski šovinizem? Ne! Sodrug Golouh je na nedeljskem shodu to zelo jasno in lepo povedal: »S. L. S. je kriva vse prelite krvi in milijonskih žrtev 1« Zakaj pa? Zato ker je »stranka, ki po petih letih vojne ni izpremenila ne svojega imena in ne naslova svojega glavnega lista.« Tu imate rešitev, zgodovinarji in znanstveniki, ki tuhtate, kdo je kriv svetovno vojne. Sodrug Golouh pravi: Slovenski klerikalci! Slovenski klerikalci so -imeli silen vpliv v svetu, oni so pregovorili ruskega carja, nemškega Vilje-.nia, japonskega mikada, Angleže in ves svet, da so šli v vojsko. Oni so krivi! Socialna demokracija je pa takrat organizirala revolucijo, hotela je uničiti Habsburžane in proglasiti socialistično republiko. Stvar je bila namreč ta. Kristanove organizacije so dobiva-1 le z Dunaja in od Nemcev svetle goldinarje ... + Ministrom na čast; Nocoj se bo v gledišču vršila slavnostna predstava na čast došlim ministrom. Došla pa sta v Ljubljano poleg ministra za poljedelstvo g. Kosta Stojanoviča, ki je Srb, še gospoda dr. Kramer-in Kristan, Da se ministru Stojanoviču, ki prihaja v Slovenijo morda prvič, priredi častni večer, zoper to ne ao ugovarjal nihče. Da pa se g. dr, Kramerju in Kristanu priredi tak časten večer šele danes, zoper to pa moramo ugovarjati. Kolikokrat se je dr. Krainer že žrtvoval za domovino in je prišel v Ljubljano! Kje ste bili tedaj zaspanci Ljub-Ijanci! Toliko izvoznic, pa nič javnega priznanja! In Kristan, ki je rešil s svojimi čudovitimi lokomotivami jugoslovanski promet, naj bo šele danes deležen zahvale hvaležne domovine. Škoda, da vsled pozne ure ne bodo mogli biti navzoči i>e delavci trboveljskih rovov, ki vedo o Kristanovi ljubezni do delavcev povedati toliko lepega. Lep del rodoljubov ne bo mogel biti navzoč nocoj. Zato pa se bo zbral cvet demokratske in proletarske družbe v posvečenih prostorih umetnosti in bo pri spominu na izvoznice, premog In lokomotive prisegal, da nesebična in požrtvovalna, izvozniška in bankirska buržuazija ni imela še slavnejših zaščitnikov od gosppdov ministrov Kramerja in Kristana! Bankirski pozdrav jima bo v si-ajno zadoščenje! -j- Razmere na hrvatskih železnicah. Dalmatinski trgovci so poslali ministru za promet brzojavni ugovor, v katerem med drugim vele; Zmeda v železniškem prometu ustvarja nevzdržliivo škandalozno : tanje,ki, mora neizbežno dovesti do katastrofe celokupni oromet, Na progah se ustavlja promet brez vsakega prejšnjega obvestila in se potem nadaljuje brez vsakega razumevanja splošnih koristi. Podkupljivost službenih organov neprestano ras^e. Avtoriteta oblasti izginja pred bolj-ševiškim razpoloženjem službenih organov. Nihče se ne pokorava, anarhija narašča samopašno. Postajni načelniki uravnavajo promet s stališča osebnih interesov. Radi osebnih nasprotij se postaje ne sporazumevajo med seboj in ravna vsaka v prometu na svojo pest. Organizirane so tajne bande, ki izvršujejo na železnicah tatvine. Odiranje s praznimi vozovi in lastnovoljnim odpenjanjem polnih je nezaslišano, Dragoceno blago se vozi v odprtih vagonih, drva v zaprtih. Ako lastnik sam spremja svoje blago, je izpostavljen smrtni nevarnosti in guljenju železničarjev. Končno pozivajo trgovci ministra, naj osebno poseže v gnilobo in jo odpravi, ker preti prometu katastrofa in bi utegni! doživeti. strahovito razočaranje, ki ga bo v zadnjem hipu potegnilo iz letargije. — To vse se godi pod slavno vlado demokratov in njihovih vernih najemnikov socialistov. + Izjava Rečanov za Jugoslavijo. Predsednik avtonomaške demokratske reške stranke, Ooitardi, je poslal dr. Trumbiču v Pariz brzojavko, v kateri pravi, da razen nekaterih zločincev ni niti eden Rečan za aneksijo Reke Italiji ali za zvezo po suhem z omenjeno državo, Čeprav sem za absolutno svobodo reškega pristanišča, vendar izjavljam v svojem imenu, v imenu svoje in socialistične stranke, da Reka ne more živeti brez Jugoslavije in da hočemo rajši sprejeti aneksijo od strani Jugoslavije, kakor pa od Nittija predloženo rešitev. V kratkem čašu Vam pošhem polnomočno izjavo omenjenih dveh strank z overovljenimi podpisi zastopnikov teh strank. D n svn e novice. — Koroškim prostovoljcem! Prvi sestanek koroških prostovoljcev se vrši v nedeljo 15. februarja ob 9. dop. v gostilni Ručigaj v Kranju. Dnevni red: Poročilo predsednika, volitev novega centralnega odbora, natančnejša določitev pravil, naše zahteve, slučajnosti. Obilna udeležba naj dokaže našo krepko voljo in disciplino. Živeli! — Začasni odbor org. kor. prostovoljcev. — Oče in sin izginila pod ledom. Dne 8. t. m. se je na Bohinjskem jezeru ponesrečil 78 let stari Janez Cvetek, Ko je šel domov, se mu je blizu doma vdrl led. Na njegove klice je prihitel 33 let stari sin Jakob očetu na pomoč. Med tem je oče izginil pod ledom in za njim je izginil še sin. Doslej ju še niso dobili. — Prvo porotao zasedanje, ki se ta mesec prične, bo trajalo izredno dolgo. Porotniki bodo morali zato tako dolgo sedeti, ker bodo morali presojati v slučajih, ki po vsej pravici ne spadajo pred porotno klop, marveč pred deželno sodišče. Tatvine: znak naše dobe, so se nad vso mero razpasle. Tatvina je bila označena po postavi iz 1. 1803. do 25 goldinarjev za pre* stopek, čez 25 goldinarjev za hudodelstvo, kar se je sprejelo tudi v novi kazenski zakon. Pred poroto so spadale tatvine od 1. 1853. do leta 1880., če je vrednost ukradenega blaga presegala 300 goldinarjev. Z lex (postavo) Ofner se je leta 1910. določila mera s 4000 kronami. Če primerjamo vrednost denarja in blaga, moramo pač reči, da bi bilo primerno, da dobe porotniki v presojo le take slučaje tatvine in goljufije, v katerih gre za zneske čez 30.000 K, če ne čez 40.000 K, ker je od 1. 1910. sem pač poskočilo vse vsaj dvajsetkrat. Zdaj bodo pa morali porotniki zamujali dragi čas, da bodo sodili tatove, kateri so ukradli kako suknjo, ko je lahko kdo ukradel leta 1910. dvajset obnošenih sukenj, pa še ni prišel pred poroto. —- Električno razsvetljavo so uvedli v ženski kaznilnici v Begunjah. Tok se dobavlja z Završnice. Napeljava je stala 14 tisoč kron. Razsvetljene so delavnice, zapori: sploh celo poslopje. Prej je bila ženska kaznilnica v Begunjah razsvetljena s petrolejkami, izvzemši malega dela poslopja, v katerega so nemški vojaki uvedli električno razsvetljavo, katera napraVa se je za 4000 kron odkupila vojnemu erarju. Kapelica se je zelo lično in okusno prenovila, dobila je parketna tla; kongregaicja usmiljenk je pa na lastne stroške preskrbela križevemu potu v kapelici slovenske napise, — Kaznovani verižniki. Trgovec z usnjem Vehovc v Ljubljani jc prodajal zgornje usnje preko maksimalnih cen po 210 kron kilogram. Centralni urad proti verižništvu ga je obsodil zato na 4000 K globe in 1 leden zapora. — 1. instanca je obsodila 17, januarja Schiavona Ivana iz Trsta na 1000 kron globe in na t teden zapora, ker je prodajal 65 m sukna, katerega je prinesel iz Trsta, dasi nima obrtne pravice. Kazenski senat pri odseku za prehrano v Ljubljani, katerega tvorijo zastopniki oddelkov za prehrano, trgovino in cbrt, poverjeništva za notranje stvari, je razsodbo potrdil. — Za spojitev Belegagr&da in Zemuna se zanimajo Zemunčani, ki nameravajo staviti tale predlog. Zaenkrat stvar praktično še ni zrela, ker med obema mestoma niti ni stalnega prometnega sredstva — mostu. / — Dobrovoljci-pravnfki sc opozarjajo na razpis službe konceptnega uradnika s prejemki XI.—IX. čin. razr. pri poverjeništvu za socialno skrb, ki bo dodeljen referatu za. dobrovoljce. Prednost imajo dovršeni pravniki. Prošnje je vložiti do 21. t m. — Društvo jugoslov. dobrovoljcev v Ljubljani. — Otroški maškeradni — škandal. Pod tem naslovom poroča, osješka »Hr-vatska Obrana«, da prireja neki gospod Richtmann v Osjeku za 16. t. m. »sijajen otroški maškeradni ples« v Grand hotelu. List energično protestira proti tej nakani in opisuje sredo povprečnega osje-škega potu jočega meščanstva, iz katere je mogla iziti gornja namera, To meščanstvo se vtaplja v materialnih vžitkih in za kaj višjega nima nobenega zroisla. To se pozna že tudi na otrocih. Šolske deklice n. pr. se ne pogovarjajo o drugem nego o obleki in frizuri, o zabavah? za južino ob 10. uri potroši tako dekle po 10 do 15 K. Višek »vzgoje« za to mladifno ima biti sedaj »sijajni maškeradni ples« v velikem lokalu, kjer bodo plesali 8—12 letni otroci v — seveda dobrodelni, namen — za DeČii dom.. Tako se dela ta mladino! — Proti analfabetizmu na Hrvat-shem. »Zagrebačke Novipe« poročajo: Dosedaj se uči na Hrvatskem približno 25.000 odraslih čitatj in pisati. V tem delu tekmujejo vsi stanovi: Učitelji in dijaki, duhovniki in kmetje, delavci in uradniki, pa tudi odvetniki in trgovci ter častniki (le-ti med*voja-štvom). V liski županiji vodijo kmetje sami 100 analfabetskih tečajev. Mod Hrvati in Srbi se je začelo plemenito tekmovanje, kdo se bo preje rešil analfabetizma. Delavstvo je poverilo akcijo proti analfabetizmu strokovnim organizacijam. — Guttempleis&a abstinenčna lo* ža se je 8. t. m. ustanovila v Zagrebu. Predaval je zastopnik enake lože v Belgradu prof. Pante Arangjelovič. — Valute na zagrebški borzi dne 7. februarja: Dolarji (100) 12.000 — 12.300 K; carski rublji (100) 125 K; dinarji (100) 390 — 397 K; 20 kronski zlatnik 400 K; nemška marka (100) 202 — 204 K. ______________________ Uy&§!ansfco novice. ij Za državnega svetnika je imenovan prvi državni pravdnih ljubljanskega deželnega sodišča Bežek, lj Kako bomo živeli? To je danes težko vprašanje, ki muči vse, ki žive od stalne plače, posebno pa delavstvo. Hlebček črnega kruha — o belem niti ne govorimo — stane 3 K, pa ga lačen človek lahko na mestu sne. Odraščeni in otroci moramo zopet stradati črnega kruha! Pa je bilo toliko govora o vladnih milijonih za cenejšo prehrano ljudstva. Porabili bi jih bili za to, da bi mogle aprovizacije peči vsaj črni kruh cenejše, belemu smo se navadni zemljani itak že odpovedali. Meso je od 16 K poskočilo na 22 K, češ, da je živina tako draga, da mesarji pod to ceno ne morejo prodajati. Ce pa vprašaš kmete, se pa pritožujejo, da morajo dajati živino po 8 K kilogram žive teže. Tu gre za 14 ali recimo za 13 K razlike pri kilogramu. Ali je to še pravičen dobiček? Mleko je po 1 K 60 v., pa žo^ napovedujejo zvišanje na 4 K liter, češ, živinorejci in mlekarne dru-gače ne morejo izhajati. Oblast bo to zvišanje molče ali glasno priznala. Dobro, nič nimamo proti temu, da vlada skrbi za obstoj pekov, mesarjev, kmetov in raznih podjetij. Toda enako skrb zahtevamo proletarci vseh vrst zase! Naj se vlada zavč in vpošteva, da ob takih cenah, kakor se uveljavljajo zadnji čas, pa mi ne moremo izhajati! Ne moremo in od lakote poginiti nočemo! Ali naj se od zgoraj doli napravi red ali pa ga napravi ljudstvo od sP°daj gori! lj Tatvine v Ljubljani. Sedlarskemu mojstru Stupici je bilo ukradeno veliko blaga. Detektivi policijskega ravnateljstva so izsledili tatove in poskrbeli, da je dobil g. Stupica skoraj vse blago nazaj. —- Zlat prstan z briljanti, vreden nad 1000 K je bil ukraden g, Ani Flajšarjevi v Cerkveni ulici. -— V kavami Narodnega doma je bila ukradena suknja; manjših izvršenih tatvin pa niti ne omenjamo. lj Napil se. je precej priletni Albin Ra-vec v ponedeljek dopoldne tako močno, da ie na Krakovskem nasipu poskušal z nosom kopati zmrznjeno cesto, kar se mu pa ni posrečilo, marveč jc pri lem poskusu obležal. Moža je gledala velika množica ljudi, dokler niso organi državne varnostne straže moža prepeljali na policijsko ravnateljstvo. ... , lj Utoni! je v soboto posestnik Pirc ® Iške vasi, ko sc je zvečer vozil iz Ljubljane domov; prodajal je drva. Pred Kožu-hom na Barju so se konji splašili, revež je padel v Lošco in utonil. Ob tej priliki opo' zarjamo, da se jc pri Kožuhu na Ižanski cesti zgodilo že več nesreč; cesta je na®' reč tam zelo ozka. Ker je tam še teritorij mesta Ljubljane, pričakujemo od mestne uprave, da stori vse kar je potrebno, da se Ižanska cesta tam razširi, ker jc tako ozka, da se niti voz vozu ne more izogniti. lj Naše ceste. Čitali smo, da se jc te dni na poziv generalnega komisariata za tujski promet vršila enketa za olep* šavo Ljubljane in njene okolice. Gotovo je ta vest vsakogar izmed nas razvescK-la, saj nas zanemarjenost, v katero sc ic pogreznila naša ljuba Ljubljana teko® vojnih let, v živo boli. Slovenec jc P® naravi rad zal in čeden in tako ljubi to® svoje bivališče, svoja mesta in vasi. T® vsak tujec, ki pride med nas, takoj Prj' jetno občuti in rad ostane med nami, 021* roma se vrača med nas. Skrbeti mora®® da to lepo potezo našega narodnega zfl® čaja še poglobimo, razširimo zmisel P Čednost in žalost do zadnje proletark hišice v predmestju, do zadnje koče Barju. Predvsem pa je danes eno potrebno: naše ceste se morajo vsaj za silospra' viti v red. To je temeljni pogoj vse®11 drugemu olepševalnemu delu. Kaj p°®a" gajo čedne hiše, vrtovi in nasadi, kai vf prirodna lepota, če pa ne moreš do drugače nego po blatu in močvari. VMt ževnih dneh, pozimi, jeseni in spOt*wf pa tudi ob solnčnih dneh, ko so tla z®®1* čana, ne moreš ob sedanjih razmerah * Ljubljani nikamor izpod strehe, ako češ tvegati svojih čevljev in obleke* s''®‘ je dobre volje — kamo-H, da bi še! dob1® voljo iskat ven v prirodo, kar je ve**r7 naravno m pravilno. Kamorkoli se obrneš: Na Grad, v Tivoli, na Posavje* P10« Rudniku, na Fužine — vsepovsod, ti nasproti blato — blato — blato in te P®’ žene nazaj v stanovanje, iz katerega ^ bil pravkar pobegnil.Saj vemo, da se blata ne da popolnoma odpraviti, vemo *?/ liko se je proti najboljši vodji ceS^L uprav v vojnih razmerah zanemarilo J? da se tega ne da na mah popraviti; t°-* vsaj ozek peščen hodnik za pešce N .. bil pač dal povsod nasuti. In ta hofl®, naj bi se držal v redu in se redno P05*” pal, da bi se ohranila zveza med ®est°® in okolico tudi ob vlažnih in dežev® dneh, ki jih je pač tri četrtine v |e.^j Tu ne smemo misliti samo na tiste, k* žele te zveze zaradi razvedrila in pitve, pa naj so to že domačini ali tal?' ampak predvsem tudi na tiste, ki jih veflv danje delo ali nujni opravki ženejo V/Ti sto ali iz mesta vsak dan ali kolik0*®*, koli brez ozira na vreme. Za te so s danje ceste prava nesreča. Negl^f ^ gmotno škodo na čevljih ir* obleki, izgubo časa pri snaženju — ubija to br® končno cestno blato polagoma vsak vsak zmisel za snago, za čednost v 0®" ki in stanovanju in dosledno tudi v sanju. Da, to tiransko, ostudno blato, riva tudi notranjo surovost, nestrpaj kletvino. Koliko trpi tu predmest*® okoliška šolska mladina na duši in lesu, a njeni stariši na zepu in Vsemu temu bi se dalo odpomoči s P prostim nasipom peska ob kraju Ali je to res tudi danes še neizvedli1^ Na vsak način — ako smo že začeli F voriti in se gibati za olepšavo LjuhlJ3^ potem moramo začeti predvsem s mi! Tudi hodniki v sredini mesta k**~j-večinoma po popravi, po metli in l^P^j (kadar je sneg). Čas je* da pride ctS\. policijski red zopet do veljave in s® čne s predvojno ostrostjo izvajati. A ^ sebnikom morajo dajati dober zg*ed pobudo javne cestne uprave. ^ Narodno gledišče. Iz gledališke pisarne. Na Čast šlirn ministrom so vprizori v torek 10. t. m. slavnostna predstava >>p£°c(i-na nevesta« izven abonementa. * ^ stava »Mignon« za abonement odpa Opera: Dne 11, februarja, sreda: »BokcnlC Abon. B/33. „ „j2. Dne 12. febr., četrtek: »Rusa** Abon. C/33. Dne 13. februarja, petek: Abon. E/33. Drama: Dne 10. februarja, torek: vaj«, Abon. A/32. Dne 11. februarja, sreda: Izven abon,; urad. predstava. Dne 12. februarja, četrtek: Abon, E/32. „ .. Dne 13. februarja, petek: Zapr_j. Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij .Večernega lisla‘'Bj> Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Liubj^__— »Migno0<' Noč«5 & »Na to*« Brezdn°!' Sirite »Večerni liti