ZOl. iteunko.
Današnja številka velja 4 krone
U UuMlanl y ftirtrt 8. septembre 1921.
LIS, leto
Izhaja isak dan popoldne, izvzemal nedel-e ta praznike.
Insarati: Prostor 1 mlm X 54 mm za male oglase do 27 mlm viSine 1 K, Od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mm K 2-—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3-—.  Poroke, zaroke 30 K. Ženitne ponudbe, vsa*a beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust.
Vprašanjem glede inscratov naj se priloži znsmka za odgovor.
Upravcisito „Siov. -W.roeli'- ln „Narodna tiskarna** Eatafiova ulica ti. 5, pritlično. — Teleloa s«. J a.
, Si -veasV.S tšarod" vel;. V Jug »aTae^lj celoletno naprej phčan   .   K 300'— polletno.   ...       ...   150*—
3 mesečno....... 75"—
1 ........25--
v Ljubljani ln po peal -.
V iantei.t-.tvai
celoletno......K 480*—
polletno......, 240—
3 mesečno.....,120* —
1      . .......40-—
Pri morcbiinsra eovH»uiju se imi daljša naročnina doplačati.
Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vedno   §t©T po nakaznici. ita samo pismena uai<».""iia brez poslaive denarja se ne moremo ozir.it:.
Uredništvo „Slov. Naroda11 Snsflova ulica št 5, I. nadstra?!*
Telslon siov. 34.
Dopise sprejemi !c podpisane ln zsdcstao IrarultovsJSSk *^r,ar-   t^o^opiicv se no vra^a.
Posamezna šteollfea reiis K
PoStnina plačana v gotovi-ti.
S—Hi. **>m tktM Vit1 j»■ rt't Jlj W i"   , <r-v-» ----
izašao piliMs:,
V Pragi, 4. septembra 1921. (Dopis našega posebnega koreepondenta.)
Če kje, vidimo to v Pra£i, kiiko uCinkujc^o spremenjene polirične razmere na lice mesta. Prage nisem videl osem let. Cd takrat so nastale ogromne moderne stavbe, posebne na Vaclavskem namestju, ali se ve* liko bolj pada v oči življenje po glavnih praških ulicah. Promet se je ogromno povečal in ljudstva mrgoli po Piikopich in po Vaclaveku. Po= lici j a je zamenjala svoje sablje z buzdovanom, kateremu se slepo po* korijo vozovi, avtomobili in tram* vaj. Pražani so se Ki tro uži veli in ves promet se po glavnih žilah mesta vrši v največjem redu.
Po ulicah slišiš mnošo tujih je= zikov, jako veliko se čuje franco* ščine. Saj je pa tudi vredno Ogleda« ti praske znamenitosti, kajti že sama silhueta Hradčanov je vredna da si ogledaš to mesto. Nešteto je starih palač, zbirk, muzejev, ki t; nudijo res najlepših užitkov. Nekdaj tako tihi Kradčani so naenkrat postali srce in glava nove države V tem ozira so imela Čehi srečo Vsi njihovi centralni uradi so dobili tukaj svoj prostor ali pa prav v bližini. Svojo upravo so si lahke kmalu uredili, saj so imeli vsaj pro* store.
Diven je razgled, ki se ti nud1 raz grad na mesto, ali še bolj ob; čudu ješ notranjost starih palač, ki* ležijo na vznožju gradu. Vse nam glasno priča, da je bila Praga pred sto leti res središče Evrope in da so jo zidali ljudje z izbranim okusom
Pa tudi sedanja Praga stremi za tem, da si svoje blagostanje poveča in zasigura. Saj je postala z novo dr* žavo tudi gospodarski centrum ne samo nekdanje Češke, ki je segala na vzhod komaj do Iglave, temveč vse države tja do nekdanje Bukovine.
Da govorjenje o češki industrij i! ni le prazna beseda, nam zopet kaže III. praški vzorčni velesemenj ki je bil otvor j en 1. septembra .Tu dobiš vse, kar potrebuješ in interes santno je, da so bili že takoj prvi dan napravljeni sklepi za Nemčije in sicer v raznih industrijskih pred* metih. Samo to dejstvo pove dovolj in točno označi zmožnost češke in? dustrije.
O- Šest:
rimski izpreM
(Po gledaliških koridorjih.)
.... In zaprl sem kovčeg, kupil zopet novo valuto — in zasidral v Berlinu. V centrali gledališkega, življenja Nemštva. — V Meki gledaliikiii ravnateljev. V Moskvi zapadne gledališko umetnosti. — Človek bi dejal; ali je mogoče igrati v taki vročini? Pri 35*! Ali se izplača? — A vendar igrajo prav vsa gledališča. Vsak večer. Včasih po dvakrat na dan. Torej se izplača. To vedo ravnatelji. In igrajo! Brez oddiha. Vsak večer isto — brez konca.
Ne vera sicer, koliko gledališč ima Berlin, gotovo pa jih ime, mnogo! A menda se premalo. Ker otvarjayo še nova.
Berlin ima atrakcijo, zanimivost, fenomen, kar po tiče gledališč — Rein-hardovo veliko gledališče. Deset let so je pečal Reinhord z mislijo, ustvariti gledališče za veliko maso publike, — ustvariti gledališče, ki bi združevalo v sebi '-se možnosti velikih gledaliških period: prški oder, odor inisSBcijev, shakespearovski oder. Desot let so delali načrte, poizkuse, studije — M zimo 1919 20 pa je bila misel uraaničena in R<?inhard je zaieral »Kralja Edipa«.
Tam onkraj kolodvora Fri#dricn-strasso, onkraj kanala, se dvigajo kolosalne, ognjeno rdečo stene ■— veliko 1
Za velesemenj je bilo pri '. \-nih precoj več razs^avljalcev, kor jih ;c biio mogoče sprejeti. Pa tudi spre« ietim je morala uprava velesemnja zelo reducirati zahtevano p!oske\
Slavnostne otvoritve se je po= les ministrstva in diplomatskih za* stopnikov udeležil tudi preziden! republike Masarvk, ki se ni tekom let skoraj nič izpreminii, le bra<ia mu je postala bela. Njegove krct» nje so še iste, kot so bi?e svojčas, ko je nam dijakom predaval.
Slavnostnega obeda v reprezentančnem čamu so Si udeležili zastopniki raznih držav in narodov Praški žup?.n dr. Baxa nts jc pri» srčno pozdravil, nakar smo slišali več govorov. Simpatično je bil spre* jet govor zastopnika francoskega trgovskega ministrstva, kot hidj predsednika   lyonske£x veletrjfa
predsednik tržaške trgovske zbor« niče Venezian ni mogel s svojim čl tanim francoskim govorom doseči nikakega učinka, dočim ie bik izmed vseh najbolje sprejeta napit« niča predsednika novosadske trg zbornice Kosta Mkosavljevica. Govoril je nadalje tudi zastopnik čs: ških Nemcev tovarnar Licbig in celo Nemčija je bila znstonsma i govorom Monakovčana dr. Weiasa Kot zadnji je za bratislavskim županom govoril župan sofijski Pa-zanov, ki je s svojim govorom vnovič dokazal, kako krčevito hoče da« našnja Bolgarija na zunaj zopet do= seči, da bi verjeli v njeno slovanske čustvo.
Vaš dopisnik je obiskal na na? šem polanstvu v Pragi našega novega poslanika ministra Bogomila VoŠnjaka, ki ga je zelo ljubezni i; vo sprejel, in ki se je glede nsših gospodarskih odnosa j ev s Češko* slovaško izraril takole:
»To ker pade v oči vsakemu poznavalcu Češke kakoršna je bila pred vojno, to je neizmerna buj--nost celotnega narodnega živlienja Kaj jc bila Praga pred vojno? Vpra« Šalo bi se tudi lahko, kaj jc bil Zn grob, kaj Ljubljana pred vojno. Na? vadne provincijalna avstrijska me* sta, medtem, ko se je vse osrsđoto* čilo na Dunaju in v Pešti/Tu i 1 prihaja v vsa ta nova sredi;
gledališče. Vsa jp-andioznost st.". . prihaja do veljave, ker širine ulic in prostornosti krec stavbe sploh me odgovarjajo or-flikiro, upra^ for^oTionsi-nira dimenzijam gledališča. Kot mi'av-lje, kot črvički so videti liuclje. ki ko-rnčijo mimo tega spomeniki moderno tehnike.
Stal sem pred fasado in mislil: tam doli na ftijrn so stala ped groborlnim solnesem gledališča... Graecia in Mn-gna Graecia. Nad njimi meder horizont... iz ateljsia gospoda Bop;a .. . in prospekti grozd in mirni zalivi sinjega morja . . . Tu. po tisoč letih, je vstala »opet ista misel — odela se je v moderne forme — in dokazuje večno potezo teatra ... Večnost starih bogov ..
In snel sem klobuk fer prestopil
jwag... _   _ ,
Pravijo: kdor ni videl, kako tone solnce v morje, ni videl ničesar; kdor ni videJ Moskve, aalite v eolnene iar-ko ni videl ničesar; kdor ni videl fate morgane na ukrajinskih stepah, nI videl ničesar. Jaz pristavljam: kdor ni viael grandioznosti Reinhardoviga teatra, ni videl ničesar.
Ko človek stopa po leh koridorih, ki so vai do »krajnosti enostavni, pozablja na resničnost. Prostori so razsvetljeni miftično po lučili, katerih se ne vidi, — preko vsef?a leži ivoUma, pričakovanje... Grandiozan je prostor za gledalce... V krogu, v amphite-atralnem razporedu so dvigajo sedeži
že v zunanji «liki mest dokaz o novi formaciji političnega in ekonom: sketfa življenja. Sedaj so odigrava to, česar smo se pred katastro* fo Avstro^Ogrske in ob času mirov* v.:č konference največ bali: nastopa tista doba, v kateri bo potrebno pre-:y.o*titi gospodarsko življenje iz sta. rih centrov v novo. Da bodo Jugoslovani in Čehi spof.obni, da to na.-pravijo, to je Lila vedno sumnja kritih nasprotnikov novega sta= nja v ententnih državah, Radi tei;n t;.;«..> r.:.>.Lči o Lc,;'c rslvarjanju iio'ke gospodarske enote iz vseh • ejšn ih delov Avrtro^Ogrske. Nai ravno, ca ste slutili Češkoslovaška in Jugoslavija velike nevarnosti, k sledijo iz novega stvaren j a kake carinske zveze ah" podonavske kon federacije. Kes, da so bile ogromne težkoče premagati, da so se stvo? rile iz Čii - ovaake in Jugoslavije ekonomske edinice. ki so že do gotove more sposobne, da odgovarja*
10 svojim novim £oepod:»rskiiTi na. lognm. V tem ossru je bila seveda
:a v č:.-;to cb*i2gera položaju, k a kor Jagoslnvijn. Sicer se je nova Če* škeelovaaka   iapremenila, ako pri* merjamo Češkog Moravsko in Šie.
= • o nekdsnji monarhije, iz indu* s tri j al e država \r -dar v bolj agrarno, ker ae moramo ozirati sedaj tu*
11 na prir&stek agrarnega ozemlja
ike in Prikarpatske Rusije Irko je prišlo do te anomalije, da ima daaašnja Češkoslovaška večji odstotek prebivaistva, ki se bavi s poljedelstvom kot stare češke de« žela, in vendar je moderna Češka prevzela dve tretjini vse industrije
»padlega cesarstva. Iz te zadnje 'jirror.iec sVd velika dolžnost vsa« k^^a čeiksga državnika, da vodi zares državno industrijsko politiko Težko nam mora biti pri srcu, k a* dar bodimo, recimo, po praškem trgovskem ministrstvu in vidimo to razpredeno organizacijo trgovine. Pomialimo samo, da je namenjen zunanji trgovini velik urad, ki ie le v neki personalni uniji z ministra s vom trgovine, tvko da je trgovin; tki mil ister ns čelu dveh oddelfes r."] organizacij svojega resorta. Ziu nanj a trgovina jo nameščena v po-posebni palači in njen uradniški aparat je velik. Ta urad za zunanjo trgovino je rudi v naiožji zvezi z n tnistrstvom zunanjih zadev. S tatu negovanjem zunanje trgovine jc tudi v zvezi stvarjanie celega oi^r^žja konzulatov. Koliko konzu*
>v ima Češkoslovaška samo pri
— neprrgledan, brez kenca. Vidi p» s?j»o »c?o — ne notam rmi k o v. Doli, srai^f arene na je orkestr«, kjer se po pf>tr*M tudi irrrn. Nad vstm o^romrim presiorOB sloni kunola. Ogromna, he-'i. kot iz stalaktikov zložena, ln v tej kupoli j"e zvezdnato nel>o . .. }.f#I>he luri, o7.:rcma pat-ovi nevidnih reflektorjev pod*jo, m režejo in diskretno razsvetljujejo arono ... In Ijurljo vro. vro po koridorjih in išoefo svoje sedeže... Potem se prično polagoma izgubljati surki rfflektorjev. Človek skoraj ne opazi k d * j je nartala poi>ol-na t'ffii. IjO i»m daleč, daleč se vidi par aaaaaladh rdečih točk: varnostna razsvetljava...
In zopet zažnre reHekterji — v drugi barri. r rumeni. Zastor ae je v temi neslišno dvignil... dejanje se prične... — Ob koncu dejanja zopet zamro najnrei reflektorji, potem objame rs» Eiecrlifcce nenavaden sum, plor.kev odra s* zavrti za majhen segment... zopet lučni paaovi in dejanje hiti dalje. .. Neverjetno — kot v pravljicah ...
Prvi večer »o igrali >rTaur>tm»n-norf >Tkal«e<. — V rfežiji K.^rlheinra Martina. Rtšiser rovolucijonarnega ekaprssioniaaia la v >Tkalciht je imel priliko pokn^sti vso evojo moc. Tem, kler r;rsste krik ri'-n.nm ned svo^o ltv-Firvo silo. Tara aa zgrabi reii»er in podjarmi svoii volii A i*^ s"mo krik. Tudi moč tišine. — In teko raste pred
nas: Biograd, Zagreb, Ljubljana. Saiajevo, S, !>, medtem ko imamo mi v Čc lovaški le generalni kons t v P m? i, ničesar pa nima? mo v Brnu, (irugem velikem gospo* darskem emporiju republike, in tu= di ! ■ .''r,.:\ vrata Halkanu in izteku, je brez nase konzularne služs Naša država je oklenila svojo prvo pogodbo ravno s Češkoslova? ^ko dne 7. dec. 1920. Kljub politič= ni zvezi in kljub trgovinski pogod; bi nc napreduje napredek gospodarskih vezi. kakor bi bilo pričako» vati Jugoslavija sprejema samo 0.8 odstot. cel^a češkoslovaškega izvoza, dočim participira na češkem izvozu mala Avstrija s 35 odstotki Iz te;{a }c razvidno, da gre češko blago na Dunaj in se od tam proda* ja v Jugoslavijo na veliko eospo= darako škodo naših državljanov Vidi se, da je Dunaj ohrani! v tem oziru svo-"o pozicijo in da si je oču-val ono kom t sij on aJn o delo, ki bi bilo pri c:iveJv-lT»:h trgovskih zvezah izkl} učeno. Import Jugoslavije v C©ticct,'ovf.lko je zbasal v prvem polletju preteklega leta 3.13 odstot. dočim je znašal isti čas nas import v Avstrijo 32 odštet. V tretjem če* trtletju preteklega leta se je izvoziš
10 iz Jugoslavije v Avstrijo 47 od: stotkov, v Češkoslovaško pa 15 c*h stotkov. Naš import se je torej v Češkoslovaško popeteril.
Eni glavnih zaprek dobrih ekonomskih vezi med obema državama je na vsak način ta, ca nimamc skupnih mej. Masarvk in Bcncš sta gotovo im^la prav s češkega in jui goslovanskega stališča, ako sta v oficijelni spomenici, izročeni konfe* renči miru, zahtevala, da ima ve« iati Jugoslavijo in Češkoslovaško teritorijalni koridor. To ni uspelo vendar pa se ie doseglo v mirov* nem ugovoru pravico do direktnega železniškega spoja med obema dr-žavama. Akcija g. Lipse iz Male nedelje pri Ljutomeru in odbora za zidanje železnice, ki bi vezala Ptuj s Prekmurjem in ki.bi omogočevala eventualno končno zvezo preko madžarskega teritorija do Ceškoslo* slovaške, je d^mes sicer še smel po« skus, pa v bodočnosti se bo moralo računati s tem važnim vprašanjem in zvezatf našo najsevernejšo točko, ki Leži v Prekmurju s Češkos slovaško.
Vse te misli se nam vzbujajo ob pri iki velesejma v Pragi. Praga je na dobrem glasu, kar se tiče razstav.   Saj je bila ena prvih
nami drana, ki je ze po preji strukturi, tendenci silna — zra5te do onili touk, kjar gledalec sedi s pridr/e.nf> ea-po, nasrnjso naprej ia pije... Da ie to lako, dokazuje petUsocglaVa publika, ki zasedo vsak večtr ie čudovi.e prostore... Vsaka krepka beseda, vsak podcrtao stavak z^ar.o d^seltisoč dlani .... morje a] lavza ... Ni to več ploskanje — en *am ton. ki elrktrizira vse: gledalca in igralce... Igrali so isti ve&ar :tiiide^o(ič »Tkaloec — igra«-
11 jih f ta&im ognjem, ko da je premiera. Sfanaslairaiii od tisočev na galerijah ...
6a >Florian G**i<^rja<: ia >Sen Fresne noči* rai je bilo dano videti v tem iir.nmu. — >Son< v režiji Reinhard-ovi. Tu £re dejfinie tudi proko orkestre, kjer eo biii pri >TkaJcih« postavljeni sedeii... Skrit orkeeter i»ra Mer!del5*ohnovo muziko in bolj prav-ljii«e£a rvetn si ne norem misliti. Ne f»*pno luči, ne stvmo kostumi — to vso je le tako mifnorrede omenjeno — a ves nasin igranja... Tretjič Jo izvlekel RsJnhard >k^en kresne noči«, tretjič ga postavil monove ... In vedno je nov, — veooB.
Tisti, ki gre v Berlin, naj gro nazadnje v to gledališče, kajti po teh uti-eili ne bo nrv^l nič več, kar bi ga zardelo popolnoma. Vic?*l bo gotovo velike ivralce. ranimivo insoeiiaciie, a vse to ne mor« udušiti tega velikega dogodka.
gospodarskih razstav v Evropi začetkom 13, stoletja ravno v Prs In letos smo se lahko divili posebni vrsti raz^cave. ki je 1 svoji posebnosti menda tudi ena prvih v Evropi. Mislim na zadružno razsta* vo. Težko je reči, da c^ ie sploh kdaj na kakšnem razstavišču nu* dilo toliko socijalni:i faktov, kakot na tej razstavi. Tu je bila prikazane na jako metodološki način vsa zs><»--dovina češkega delavskega giba« nja. Prikazen jc bil v spocnii ih, diagramih razvoj čer":; . v yr\~ vrsti delavskega zadružništva, ves rr.ogoccn razvoj konaumnih ara* šte^ ki se r svojo arm i urami« kov in svojimi tisoči in tis 'i člo* nov prava ekonomska država v dr« žavi. In potem stvari, ki so se raz« stavljale, vse to je bilo elano o«! produktivnih zadrug. i   se ie
videlo, da more produktivna z idr..' ga zadovol jevati vsem oic  - tm najpreprostejšega do naiKolj va jeneCa.
Čisto drug tir) je seveda DraSUjl veleeejem, na katerem vidimo v&A produkte celega ČeŠkotlovaskeđ ekonomskega telesg. Ni treba v A udarjati, kako Taina je f.^7-'.i rrirđj ditev, da pridemo l-tf je n&jvmžnejsa g^rr.nc:" 1 političnega sporazuma in vsake po* lirične zveze, to je do si!no raz\it^ ga medsebojnega in meddržavnega gospodarstva. Gospodarstvo in po* litiko reko v roki, tega ni mogoči več ločiti. Nove dr?avc, ki so nasta# le na ruševinah Avsrro*Ogrskc. so dvojne; Češkoslovaška republika?, ki sicer ni nova država v praven} smislu, kajti ora je nadaljevanIfi stoletnih državnopravni!^ tradlcil češkega naroda: v pravem smistti tudi ni nova naša država, ker so vendar pri novem državnem stvat* janju v silni meri sodelovale d*)1 žavne tratiicije Srbije. Druca vrttra
rarl
držav je Avstrija in
Mad
xarsze.
Gospodarstvi Češkoslovaške in Tu* goslavije sta vsled zgod()vin6ir(1i dogodkov, ki so izzvali to nova stanje, navezani eno na drugo« Da se ohrani to novo stanje, kar je prs* potrebno v interesu evropskega mU ru. ni samo potrebno, d« sodeluj -političar in vojak, temveč še v večv meri trgovec in industrijalec.ee
pttrrairJŠaj-So se
Dražbe tli Cirilo h Ksto^a.
Uredil si fe Foinhard pelje svojo-era delovanja nad vso zanimivo M) prtditično. Raspolaga z vcecni formami odrov, kolikor Jih posname. V VcCiksei gledališču ima areno za raftfo, v >Deu^ sahss Theater< poji dela, ki odgovor* jajo iGuekkastenbiihne in v >Kaes* m^r^piele« izbrano, fino Ht^faturo —4 arietokrate odra.
Kammerspiele imajo samo 5trc^ petindvajset vr^t sedožer. Moj OOA kakšnih sedežev! Človek sedi tam mO1 h ko, široko — nobeno pero no ftkripli$» vse je prirejeno za ono. ki hočejo uAl» vati h .. rafinirario ... udolMrJ-> ... ln kitajski gong n&snani trikrat začetek*
Wedekinxi: >Frtih!ingserwaeheii<. Nastopajo v teh priprosto človeških scenah Reinhardtovi najmlajši ijrraloj — naraščaj, ki si ga vsgaj* sam. — Ia* redno zanimiva pa je scena profesor* ske konference. V7ex]ekind je izre-ml karikature svojih profa^orjev — Roia-hardt *im pa dodaja ie e-ro^e osebno dijaško spomine. Morda je fru za tragedijo le porsvsi oster grotesken intevni^a«<v
■Remarda 8hawa duhovita komedija >Me«alliaiiff< zdrkne lahkotno preko odra. A ne zapuaoa utiša, Človei gleda, se zabava, a ko gTe if pl^daliSea, išče zaman momenta, nt katerega M priklenil spomin. Toletna komedija. Pahljača. Oddih.
Vse drugačen utis pe nt^ravi Andrejeva >Gospod, ki dobiva klofute^. Golih osem dni so odlagali precuero,
1 stran
.SLOVENSKI NAKOD*, dn« 8. septtmbra i92i.
šicv. lOI
tix
•*v.*.
Vlada jc razveljavila mandate obe. odbornikov, namestnikov in članov starešinstev, ki so bili izvoljeni kot komunisti (na podlagi komunistične kandidatne liste, odnosno kot komunisti v kompromisnih listah). Odredila je dopolnilna volitev in sicer se vrši dopolnilna volitev samo v onih slučajih, v katerih so bili mandati razveljavljeni vsled Izvolitve odbornika in namestnika na podlagi kandidatne liste, označene s komunistično ali Ie tej identično označbo. Ako pa je bil kak komunist izvoljen iz kompromisne liste, ki nima komunistične ali le tej identične označbe (delavsko-kmečka republikanska skupina), tedaj se ne vrši dopolnilna volitev, temveč se le dotični izvoljenec izbacne in na njegovo mesto stopi vsled določbe § 42 obč. vol. reeda njemu prvi nekomunistični mandat itd.
tm ^pllfuam.
ba podaja tudi pripadnost kandidatov. To mnenje pa je ravno nepravilno, kajti če bi bilo pravilno, ne bi bilo potrebno raziskavati liste, ki nosijo parlamentarno označbo. Pa je bilo vendarle umestno, zdravo in koristno. Zelo zanimivo in potrebno bi bilo, da vlada dokonča svojo statistiko ter jo brez označenja volil-cev objavi, ne po občinah, temveč po okrajih. To bi bilo važno iz statistike izvedeti, kdo da je največkrat sklepal kompromise s komunisti? Ali se zamore kdo jeziti nad tem vprašanjem? Sigurno ne. Vsakogar, ki se strinja z zakonom o zaščiti varnosti in reda v državi, mora to zanimati. Zatorej, na dan z dokončano uradno statistiko, o kateri vemo, da se zelo zelo razlikuje od Erjavčeve v naglici napravljene statistike v »Naših Zapiskih«, s slastjo ponatis-jene v »Slovencu«.
Vsa razsodna javnost iskreno j Preidimo k logiki. Ako so se pozdravlja zakon o zaščiti javne var- j mandati komunistov razveljavili, se »osti in reda v drŽavi, ravnotako tu- j ie s tem vendar razveljavila izraže-di razveljavljenje komunističnih j na volja volilcev, ki so volili komu-mandatov, bodisi občinskih ali po- j niste. Tendenca zakona ne gre za Klanskih. Komunistom ne more biti I tem, da se prevratnim elementom mesta v javni upravi. Razsodna jav- ! ne dovoli prevzeti javnih poslov, nost pa ima tudi pravico izreči svoje ' temveč za tem, da se izražene volje mnenie k izvedbi teh zdravih načel, i volilcev, ki so protldržavno ali drža-Izvedba pa, kakor hočemo dokazati, ! vi nevarno volili, ne upošteva. Z eno ni niti dosledna niti logična. j besedo : razveljavljeni   so glasovi,
I ki so bili oddani za komuniste. To Po našem mnenju je označba H- ; logike se vlada tudi drži, ker poste, ki sploh zamore odpasti (glej § i stavi v komun, listah na mesto iz-18., al. 2 obč. vol. reda), popolnoma [ voljenega komunista nekomunista. brezpomembna in znano je, da se je ; Glede kompromisnih list. iz katerih tolikrat dala listam označba,, ki ne j so bili izvoljeni komunisti, sedaj iz-odgovarja političnemu prepričanju j bacnjeni, se popolnoma logično ne kandidatov. Dočim so komunisti sku- j vrši dopolnilna volitev, zakaj neki šali svoj prevratni program pred \ naj se vrši dopolnilna volitev, kadar svetom skriti s tem, da so si nadeli j je vsa komunističa lista ovržena? Jagnjetovo kožo v imenu Pel. km. j Prav nič ni treba dopolnilnih voli-republ. vol. skup. ter z veseljem kan- \ tev in le konsekventno je, da se gla-didirali tudi v kompromisnih listah j sov — saj  le ti  in  samo ti so raz-
malih in nezadovoljnih nahujskanih ljudi — biio jim je pač za stvar — Je n. pr.   SLS   polagala največjo
veljavljeni — oddanih za docela komunistično listo, krat-komalo ne upošteva ter upoštevajoč Važnost na označbo liste. Kompro- j le glasove, oddane preostali veljavni misnim strankam je koncedirala ko- j listi ali preostalim veljavnim listam likor je pač morala, skrivoma in . na le te razdeli vsa odborniška in vsled nepaznosti kompromisarjev pa ' namestnika mesta. Ne ugovarja naj je utihotapila na čelo liste bobna- 1 se torej, da je vsled zakona, oziroma joče ime SLS ali Slov. km. zveza, po vladni odredbi ukinjena Ie pa-Njej ie bilo sicer tudi za stvar ali sivna volilna pravica komunistov, ker njih stvar itak gre, hvala Bogu, Pasivna volilna pravica sama zase strmo nizdol, jim je bilo vsaj za nima pomena in obstanka, da vzra-efekt na zunaj, za efekt napram vla- ste, je treba, da se udejstvuje aktiv-fJL napram »ljudstvu«. Dan na dan \ na volilna pravica. Z ukinjenem smo čitali: V teh občinah je vložila ! mandatov so se vendar razrušili za jedino veljavno listo SLS (SKZ> H d. . te mandatarie oddani glasovi, torej Itd. Računajoč s sigurnim trgovskim ■ se je razveljavila od komunistov kalkulom, da se končno vendar ne • udejstvovana volilna pravica in to je bo moglo, ali vsaj pravočasno pred i ravno logično jedro razveljavlje-končnim završetkom volitev ne bo j nja komunističnih mandatov, moglo tej prebrisani prevari priti na
sled, je ta stranka vendar nesmrtno i Važno bi bilo poudarjati: Ali se blamirana z rezultati volitev obč. • sploh sme postaviti nove kandidatne starešinstev v onih občinah, v kate- j liste? Morda bo ena stran mnenja, rih je ta edino zveličavna stranka \ da zamorejo biti podlaga dopolnilni postavila kandidatno listo. V Rog- j volitve stare že potrjene liste. Mo-niški gorci in v drugih občinah je iz i fclo bi se dokazovati, da ima prav. jedine liste z označbo SI. km. zveza ! Volitveno postopanje pa je zopet ne-(identična z SLS), izšel za župana ! deljiva enota od razpisa volitve na-pristaš SKS. SLS pnnada samo en j Prej, torej se ne more volitve raz-edini svetovalec, dočim imata SKS 1 Pisati, ne da bi se volilce pozvalo na In JSDS po enega občinskega sveio- I vlaganje kandidatnih list. Koliko valca. Dovoli o tem. Dokazano je po i kandidatov je vpisati, ali dvakrat statistiki, ki jo je, kakor nam znano, i toliko, kolikor je v dopolnilni volitvi vlada vršila in jo še vrši z vso do- \ voliti odbornikov ali morda dvakrat slednostjo in vkljub večkratnim pro- ! toliko, kolikor je voliti odbornikov v testom od strani SL^. da na označbe ! občinski odbor sploh? Sedaj bo za-liste ni prav nič dati. 7akaj neki se I mogla marsikatera stranka kaudida-po'em vso listo, označeno z označbo j te postaviti, ki jih za prvo volitev ni DKR voli skupina, v celoti razveljav- j mogla, ako velja prvo načelo. Ako lja, dočim bi se na primer pustilo ve- ) Pa velja drugo načelo, potem pa ljati listo s presežno večino komu- < eventuelno kaka stranka, ki se fe za nistične stranke, nko le ni označba | Prvo listo že izčrpala, ne bi mogla komunistična. To ni dosledno ter le več postaviti liste, ker teh ne more utrjuje v javnosti mnenje, da o>mač-   vpisati za kandidate, ki so že izvo-
ri, da so dopolnilne volitve tudi tu popolnoma nepotrebne ter jih je pri doslednem izvajanju in pravnem razumevanju resnične zaščite varnosti ln reda v državi pravočasno preprečiti.
Ijeni. Koliko je nadalje treba predlagateljev, ali jih je treba dvakrat toliko, kolikor jo za občinski odbor sploh voliti odbornikov? Teh nejasnosti sploh ni spraviti s sveti, ker, kakor rečeno, dopolnilna ali nadomestna volitev ni v zakonu predvidena ter Je v nasprotju s principom splošne In enake volilne pravice, rini volijo namreč samo enkrat, dru^i pa dvakrat za eni in isti občinski f.dbor.
Kdo pa končno garantira, da ne pridejo v Javne zastope komunisti pod drugo tvrdko in javnim oHa-stem nepoznani. Katero oblastvo zamore vendar imeti v evidenci prav vse ljudi v okraju? Stvarni ljudje navadno niso kričavi. Dasi je pri komunistih kričavost ln fraza pravzaprav jedini program, obstoji vendarle nevarnost, da bodo manj poznani, vendar pa komunistično aH prevratno navdahnjeni ljudje pri dopolnilih volitvah izvoljeni potom koncesij med sorodnimi dušami.
Vpraša se, ali se smejo za dopolnilno volitev vložiti liste z isto v splošnem dopustno označbo, kakor so se potrdile ter so ostale potrjene za prvo volitev? Vpraša se nadalje, koliko predlagateljev da mora podpisati kandidatno listo, koliko kandl- i manjših. \ z k temu je pač največ datov da mora kandidirati, ako je I v nezadostni narodni vzgoji. Ako n. pr. voliti 1, 2, 3 ali več odbornikov j bi bl1 narod Prožet o važnosti ciljev potom dopolnilne   volitve?   Ali   za   za katere se je bil navdušil, bi t ve*
Torej proč z dopolnilnimi volitvami v občinske zastope in v parlament!!
Želeti je, da se o tem vprašanju iz stvarnih vidikov razpravlja La potem pravočasno odloči.
O n&il neredni ezgoli.
Ko se je o priliki kronanja v ! jo vzgojiteljice. A kakor pred vojno Beogradu poklonila kralju Petni | so tudi se dandanes te vzgojiteljice slovenska deputacija zdravnikov — vse tujke. Navadno Dunajčanke bila je to takrat prva manifestacija ! včasih Švicarke, Nemke iz raz-.nh jugoslovanskega jedinstva —, je iz* I provincij, ali Francozinje. Zamanj
rekel kralj v pogovoru besede: »Ju» gosloveni so kakor železna peč, ki se hipoma razgreje in hipoma ohla* di.« S to priprosto priliko je poka* zal, kako dobro nas je že takrat poznal. Tudi v sedanjih razmerah se nehote spominjamo pogosto onih besed.
Kako velikanska navdušenost o priliki združenja v jedno jugoslo* vensko državo — in koliko temu nasprotnih stremljenj žalihog danes! K' ■' 1 \ ogorčenost proti italb janskii nemškim nasiistvom na« pram Slovencem, ki so ostali pod tu» jim jarmom — in kolika brezbrižnost danes! Ako se to opaža v ve* likih   moi.nentih,   koliko bolj še v
dostuje dvoje, Čvetero, Šestero kandidatov? Vpraša se koliko list bo zamoglo biti vloženih? Pri tej delni volitvi — kot delno volitev se za-moreta sedaj označiti tako prvo, kakor drugo volitev — bodo zamo-
gal vse, da jih doseže, da jih vzdrži ako jih je dosegel, — in bi vztrajal v neumornom delu, da jih doseže ako se mu to se ni posrečilo.
Nas narod mora biti uverjen. da mu je edinole v močni jugoslo*
gle vložiti kandidatno listo volilne ! 7anskl dJžavi zagotovljen obstanek skupine, ki je za nrvo razpisano vo- ! m mogoč procvit ter da ie i edinole litev zbog premalega   števila volil- 1 takl mo^QCnl državi us°ieno-
da
osvobodi rodne brate iz tujega jar*
nekdaj veljalo volitveno postopanje I m\To "7™^* ™>ra P™tati takc
I močno, da ostanejo vsa nasprotna
prizadevanja brez vsakega pomena
brez vsake moči.
Narod pa, toliko stoletij pod
tujim c oso ode tvom, še ne ve prav
ceniti samostojnosti in svobode —
cev ne bi mo*Ii vložiti. Ali ni že rd | nekdaj veljalo volitveno postopanje za časovno ln meritorno nedeljivo enoto?
S političnega stališča je nadalje upoštevati: Ljudstvo na eni strani nič ne želi manj nego zopetno be- . ganje z volitvami. Ljudstvo, kar ga i ne pozna še zadostno svojih bratov Je razsodnega, je že volilo, in ako \ s katerimi je spojen v jedinstvene je razsodni del volilstva volil pravil- I državo.
no, da se volitve niso   ovrgle,   naj Zato je treba, da se to spozna*
torej obvelja od razsodnega dela vo- i nje širi, da si ne ostanemo tujci po Hlstva Izražena volja za vse manda- 1 lastni krivdi, kakor smo bili tujci te, vključno rudi one, ki so postali i P° namerah gospodujočih nenx na* prosti vsled izbacnenia komunistov, j sprotnikov.
Po drugi strani se nobeni volilni sku- Največje važnosti ie sola. Tu
pini. ki je pri prvi volitvi tekmovala. { se morata gojiti domoznanstvo m ne zgodi niti najmanjša krivica. Vse | zodovina,     s<; mora mladina učiti
naših literatur :n narečn. da se mla*
volilne   skuoine, ki so postavile ve- j rt. ,
1 dina u ven, kako smo edini.   Ko ie
moj sinko predlanskim pohaial šolo
ijavne liste, bodo v enaki meri delež- i ne mandatov, izpraznjenih po komu- j
nistih. Ali naj imajo morda one volil- j na I-edini, je imelj 4. razredu obline skupine prednost , ki so se dru- S f&tm ^odMk v srbo-™tskem iezi, žile s komunisti v eni listi ter se se- » ku- ~ ko le lani postavni v realno
,£imnazi]o —   tega pouka   v mote
daj v pest smejejo, ker je po izbac- ! ffmrtazno - tega pouu v moje nienjn komunistov   vsa lista   čisto i naivecic začudenje ni bilo vec! Tc
njihova? Torej tem javnim ali tihim ,e bj* I^?r?^^^^ifS««i; a   x u >i.     i ^   :  i pravi takoi Po nudskm in sredniin
družabnikom komunistov  —  pred-   l , V     . \ , u-i «~_____
•ftcfT^ -ž^i^et«-, t,*™ ™„a-*  -v« im     šolah na i bi bila po vseh razredih
nostir žalostna nam majka, ako te-      ,  ,     XJt.       uv- *.__t ta
~* M~ ,„MHimnr au       *a ^   ; srbohrvaščina obligatna!  lo je ta*
ga ne uvidimo! Ah naj se začne to- i , t .__» ju-jj
,   A i .     i  t. tmx       ko naravna zahteva, da. se le cucii*
rej   tekmovanje,   katera    politična ;       . » . , •      Xf> •
stranka da pridobi za dopolnilno vo- •: m^ m /Prašujemo: zakaj m že iz,
litev komnrfste - volilce  na  svojo : >r c^?ažen .   tudi pouk doma^ zla.
stran! Poglejte vsaj z enim očesom   ^ v imovitejšili rodbinah, kjer inuu
v komunistična industrijska gnezda, !___
?n vspeh dopolnilne volitve Vam bo | Jasen, saj se že danes dela, in sicer v resnici dela — ne skrivaj, temveč tudi priprostemu človeku vidno.
bo iskal med njimi Slovenke ali Slo« vanke. Kako naj tujka, mnogokrat sovražna našemu narodu, v mladini vzbuja in f.oji domovinski čut? K a« ko naj jo ooučuje v nrši narodni zgodovini, ;:i ji ie sami neznana? Tu menim ie treba našim narodnim rodbinam, ki v tem oziru greše, temeljite remedure. Izobraženih in usposobljenih domačink gotovo ne manjka, a nimajo veljave, ker se ceni le, kar prihaja iz tujine!
Slovensko ženstvo, ki se je or« ganiziralo v »Kolu jugoslovcnskih sester« ima mnogo prilike ;:a uspeš* no delovanje. Priporočal bi mu, na} organizira poljudna predavanja iz našo zgodovine, naše literature, ki naj bodo Ženstvu brezplačno pri* stopna in v prvi vrsti namenjena mladini. Prirejajo se naj po vseh slovenskih mestih in trgih, zlasti pa
v onih, kjer je še izdatna nemška manjšina, kot v nekaterih na Štajerskem. — Drugi ciklus predavani naj seznanja slušalce z našo kralje* vino, naj jim kaže v skioptičnih slii kah vse znamenitejše kraje naše države. Tudi naj predavatelji hodL» jo iz kraja v kraj in bude povsod zanimanje in spoznavanje naše do* movine. Seveda bi taka predavanja (zlasti s slikami) zahtevala mnogo denarnih žrtev, a omogočila bi se e podporo občinstva, društev in gotovo pokrajin, uprave.
Tudi za izobražence nai se uvei dejo slična predavanja od časa do časa; »Ljudska univerza« vrši svov jo zadaćo!
Naše gledišče naj se ozira v pr»
vi vrsti na jugoslovanska, v drugi na slovanska in šele v tretji na tuja priznana dela. Drami v tem oziru ni bilo toliko oporekati kakor operi ki je bila le preveč italijanska in premalo slovanska, — Drama kakoc opera pa naj vendar jedenkrat uve* dejo. menjajoče se nedeljske popol* danske predstave, ki nai imajo tz« ključno slovenski ozir. slovanski re# pertoar. Tako omogočijo poset ob> činstvri iz bližnjih krajev in mest katerim je poset gledišča sicer ne* mogoč, ker ne dobe v Ljubljani prenočišča ali ker jim to povzroča pret več stroškov. Zagotovit; se jim mo* rajo seveda \rstoT^nice že vnaprej.
Na te in jednake načine pospe* šujmo narodno zavest, medsebojne spoznanje, vzgajajmo mladino in narod v ljubezni do domovine in države! Ne strašimo se dela in uspeh bo gotov. A z delom ne odla* šajmo in ne zamujajmo dragocenega časa!
Dr. Fr. Gosti
Nadaljno vprašanje je. ali so morda tudi za parlament dopolnilne
V >KSmtnor Ta£©f?post< pi£e resen nemčki politik:
§o*t milijonov Avstrijcev je saga-zilo v močvir^. i35 katerega ©d najbrž
volitve popolnoma nepotrebne in vr- j ™                ,nlkdBV^ J^°«nLv^
I ,     *                XIL      y,   j      _      , mo skupno delo vseh. samo pozrtvo-
; hu tega na očitno škodo vsem dr- ^]nogt ^h w n||fn a,      u 'prinesti
žavno mislečim m   državnotvornim i rcšUpr> Antanta vedno in vedno po-
strankam. Oori povedano.^ velja mn- ; ^vpa, d« obstoji naša roSitev lo v sa-
• tati1? mutandis tudi za volitve v par- motorno?-?, ne pa v podpori od zunaj,
j lamsnt in zamore se kar kratkomalo To jo pr^-a zapoved za vsakega Av-
; brez posebnega utemeljevanja trdi- rtnira.   Vidni uspeh pov?dic:o našega
^s-spodarskoca napredka bi se moral pokazati pri naših zastopnikih v državnem zboru. Ono tri strank^, ki tam sedijo, so odgovorne za to, kar sfc v Avstriji godi. In tam jo predvsem potrebno skupno delo. Ako jo v državnem zbom izražena ljudska volja, tedaj M morala obstajati tesna vez mod ljudstvom in upravo. 2al nam kažo resnica ravno misprorno. V svoji d^mago-•zični volilni pedapociki poslanci ubijajo čas v gtrankarskfh prepirih in za-
Baje ]c bila Margareta Schlegel - Con-sueJh?. bolna. "Raie. Pa saj to ie vseeno. Zato je bil ti premiera ler> večer. Z velikim Eugenora KUipferom v na si orni vlog^i. V režiji T\u«?a Ivana Bchmitha.
Skornj neven>tno je. kako mehko, kako ruski so odigrali Nemci ta fctiri deianja, polna mistik«* in simbolizma. Fluidum režiserja. Moč osebnosti. Tu je bil.i ubranost — vez s publiko — Vez z onim. kar nas -rabi v plrdali5?e . ..
ni c. Paradna vlojKfa, vse ostalo lo radi njo.
Slcorai isto v >Deutsehas Ktlastler-theater«. Vecor za večerom »jnsrikančka zgodba Sidneva Gsrrirka >Ge-st&ndnis<. Sedem napetih slik iz zakonske?! življenja amerikanske** multimilijonnrja. Sedem zanimivih slik. Sedra izredno nčinkovitili slik. Iprarih % i»rredno ierralpko bra-mrs*. i Amold Korff. Paul   Ot^o    in Hanaa
Pr-:«hardta ni bilo v«>S v Berlinu. ! TTalph. Vsi berolinski kioski r«»fl*kr1-
Je v Palrburpu in rodi tam slavnostno : rajo ta tri imena. Sedaj, po zastmplie-
predstnve     Hoffmannov^c:a     >.TedPS- i nju Harrv Tf^ldna, čigar |>osl^dnja vlo-
man«. A njetrova glexlnli5Ja ic:r>.io. Po i «ra io bil Vieomte Gaston ln ki Jo iera
mjegovem načrtu. V njesrovem duhu. \ Paul Otto, tembolj. — "VValdea je mrtev.
7.0 je razpisan abonma za sezono ; Komedija se igra dalje... 1921'22. >Kralj L<»ar<, >Ootz<,   >7,iv- *
ljenje — ?en<,    >Ukročenjo zle ?me<,
Gledališče >Trianon< a¥ raapolaga
>E»riia s podbo in plssom«:. >Judita«, B Inksnrijozno dvorano, zato si pa po-
»PanthesiUac, »Sani in David«. >H*n- z dobrimi igralci. Pos via^uktosi
sihal«. >Delavei, kmetjo, roiaki<. Do- ] lokalne železnieo si je naredila Tslija
set novitet za eno sezono. In abonent STOj0 jmezdo. Nad stropom vozijo vsa-
Si jih Izberi Sest! Po svojem o!ni«nj. P« kih net minut vlaki in delak> >^f»tres<.
lastni želji. — In to stane od 86 do 130 1 Toda to ne vm^mirfa ne nnblik* ne
ncark. 7a  Sest nr-vMiv!     Kaksn'  se ieraltvv. Terrafo že vse poletje 'Vfllde-
Igralci? Samo nar im>n je navedenih j jcvo komedijo »Pahljača lsdv Winder-
v efertu: Moipsi, Krans, Klopf>r, As- merse. Z Ido Wtlstovo. VslentinoT« ln
lan Thinafir. Fveold. T^rwin,   Werbe- j Mscrdalpne Berlin*. A ie drur* unsmo-
surk. Se izplača... Pettisoc sedežev na j „ite iVralee ima >Trianon<. We<r-Ber-
vsak večer. Pettisoč   abonentov   vsak ja> TiPo Durieux,   Trmo Trl^seh. —
vsčer. Skor/ij smilijo *r* člorekn ti rnidje, če
* Y*or\i*<\n  v gledsllSkl li«t-    ds^^s in
V Lesein^tbeaier se   je  preselila vsak   dan   »Pahhača   ladv Winder-
Leoooldina Konstantin. Z Dunaj*. Za mers«. Ob nedeljah ln praznikih oh A.
poletne mesece. Za spremom bo. In na- ponoldne in pol 8. zvečer »Pahljača
stopa vsak večer v. »Kraljevi balerl* I iady_ Wn^orm©rflc, — ysak teear Jato.
Tn vskk večer vozijo nad njimi vlaki ..., vozijo ljudi iz raznih koncev v neva mesta. Tu na dan za dnem ...! rfceetkrat... razumem. Dvanajstkrat... razumem. Tudi tridesetkrat — t presledki... A vsak večer? rTaio se vržem pod vlak, k i voirt nad mano .. .
je w.: šče. da se je vse tako lepo zasnovalo
E35SlSW fl £Bf31?3llln j n ^na^" so 8e moži(^ jd so se zave-Kakor da bi bil čarodejeo vse to dati dalekosožneca pomena taketra čez noč iz tat pričaral! Kjer je še pred | podjetja, in so ca s srečno roko, rod letom dni ležala v skrajnem neredu . ugodnimi avspicijami oživorvrili. Zo , vsa polombcna vojaška ropotija raz- ! preprost »sejmar«, ne tak, ki je prišel j bite Avstriie, prav na tistem mestu se ! prodajat ali kupovat, temveč samo Se eno aleflaliKSe on»emfm. ker je i seedaj dviga in širi pisana ličnost ljub- > jdedat, uvidi takoj pri prvem obisku, sanlmim «e ne sroi-H« lokahi. >Tri- i Ijanskeca velikejra seimiSča. Kakor . kaj vse zmore naša podjetnost, naša buna«. V dvorani'ki je »orda le zn | ponazoreno zreš S Strmečimi očmi j obrt, naša trgovina in velcindustnia. etvennanie v*č> od male dvorane Ijas- | pred seboj dejstvo, da kliie izpod raz- | Tu \mnš — rekel bi ~- zastopane vso llanskesa Narsdn*ra dsm«. je msstav- ■ valin novo. sveže živlienje: razsrrinja j vzorce nase materialne in tehnične l^n ©derček v Iti metre plobi*te. in i se pred teboj pestra slika, prožeta s j kulture. So pred dvema letoma, po do-zakrit z rastorjem M ne seea niti de j svežostio mladosti, nadahnjena z ve- | tvornem velikem prevratu, je ležalo štrena     In tam irra ernžha, ki si ie t seljem do dela. veseleča   se   tunehov ! takorekoč v razsulu vse, kar ie ustva-
znala de danes nrinoriti im©. da ?o va- trenutne sedaniosti, zroča s samoza-bl!o n* gostovanja no velikih mestih ; vestnim POfflcdom v jamo prihodnost. Nemčije. Igrajo — rudi neproetano [ Tn vso to ljudsko množico, ki se tu v "vTildeja: >BuB*m*v<. Morda is nekoli- I živahnem vrvenju zbira tn zjrrinja. preko ntrtlieno — naveličano. Kulis ni ni- ! veva veseto-prijetna zavest, da zre na kakih. Le n**dje pe nrim«*me irnre- j tem bojratem semnju — bol.e bi ss mln}e~ — Tudi *n ims^e dohre Irralre. i reklo: na razstavi — delo domačih — nowe*ane z »»sm^nitimi «ro«ti. ki ' rok. usoehe nn^e nodietnosti in delav-nrivablle. ko n-H^ne zanisaanie za ke- nosb". Tn ua takle solnčen dan, kakor med padati sahliVs il sova. Dn pri- 50 bTi dosle' vrt dnevi tera semnja. ■Wit. Kleneč> Kritizira... Dela ne- zaslutiš nekaj tiste ubranosti, kakor ti j ti. češ: Evo me! I u sem: rlei. ksi pt>treVse besede j odmeva iz pestrobojf-ih Dprkovih sl^k: i asam ustvariti, k*  ti morrm nud ti!
rila doslej naša podetnost, kakor da bi bilo vse obsojeno v hiran'e in posrin, A zgodil se ej — Čudež! Tista skrita moč in sila, Id tiči v na Sem semenu, fe vznikla \n vzrastla v novo Življenje, čJm ie 7Wti!alo nad nami b!a?ndo:no solnce politične sv^4>odo. Kakor bi hotel vsak naš rod jetnik, nai si bo to preprost tovarniški de'a vec. nai si bo ponosen ind'istriicc in veletržec. rokera-
j vse praznično, vse vedelo,   vse dvia:-
He vem. kolike rledaim ims B-t- \ sjeno rad vsakdanjost
Tin. fleteve mnere Ker V'r%«ki r. rl-da- i        seveda to vst ni samo   od Sebe
liikimi nrerrami se pO%e14 rf*>k   aan prišlo. Treba  ie Hlo iskrene pobuda,
l^rneva. Pee*^ooti r renertoirin na ima treba SlllotreneO naCrta, treba ^rak-
Duntl več. Vorda za to. ker ie m^niai. tJčncs:a sm'^la in umetniške** oki:sa.
AH na za to ker Je bolj la«'en ... Jaz trrba je b:1o posrumne podjetnosti in
res ne veni... j velikopotcmera poleta, četudi orrcje-
r* mm asi asi * nega na sicer ne preveč obširno torj-
Naiprel na ie bilo treba se*rHš?e prirediti. Odbrali se ra to prostor, ki it nhteval od arhitekta pravcato rešitev nelahkera problema, Tn imamo nepi avPnj trikotnik, čl^ar osnovnleo tvorj T.a^erm^nov drevored, dr/eč proti SiškL Ob vseli treh stranicah ie arhitekt s premišljeno ekonomičnostjo namestil razstavne paviljone tec s tem
htevah in ne jemljejo v ozlr najpotrebnejših poslov. Za posvetovanje v parlamentu je ljudstvo popolnoma brezbrižno. Celo dnevniki priobčujejo o državnozborskih dogodkih Čisto nja kratko. Ljudstvo je izgubilo za vse to zanimanje, samo tu in tam posluhne kdo, če so sklenili novo davčno postavo. Poslanci smatrajo posvetovanja v dunajskem parlamentu kot formalnost, ki donaša dijeta Kajti dežele so so osamosvojile in deželni zbori so jim važnejši nego dunajski parlament. Pri tem imamo sicer še skupno ostavo — na p a p i r i u, drugače je pa ta država že davno razpadla v manjšo dele. Š9 nikdar, odkar obstoji parlament, se še ni vršila v njem debata o pravih in resničnih potrebah naše države. Vprašanja, kot bohotno razpaslo verižništ-vo, pravi vzroki naše finančne krize, v nebo vpijoča protekcija, milijonski dobički v posameznih ministrstvih in v centrali so pustile parlament popolnoma ravnodušen. Ljudstvo je na ta način izgubilo ves interes in polagoma
uvldeva, da se vrši s p opni o samoodločbi popolnoma napačna igra. Trezni elementi vidijo, da so potisnjeni v kot, ker se nič ne zgodi, kar bi odvrnilo korupcijo in popolno »balkanizacijo« našo, nekoč kulturne države. Važna, vsa ljudstvo zadevajoča vprašanja se obravnavajo v sejah raznih odsekov, da re tu in tam pride kakšen sklep na dan. V cenah ie nastala strahovita zmešnjava. Povišanje plač, zvišanje davkov, vedno večja množina papirnatega denarja itd., vse to obstoji še nadalje. Ni razvidno, kakšen bo konec. Trezni elementi že polagoma uvideva-jo, da je avstrifska država opereta, katere na svetu nikjer ne vpoštevajo. V dobi treh let se jo posrečilo tisočletno kulturno delo uničiti. Recimo kar hočemo, mi tičimo v boljševizmu.
Take so dandanes razmero v Avstriji. Neplodna vsenemška politika iz habsburških časov resno ogroža obstoj avstrijsko republike, ki se ne zaveda svojih dolžnosti napram antanti in 60-swlnim državam. Kakšen bo konec?
Hnheia o draginj!.
Enketa o drag in ji se je vršila dne 5. septembra t. 1. v posvetovalnici mestnega magistrata. Navzočih je bilo 29 odposlancev deželne vlade, mestnega magistrata, zastopnikov političnih strank, gospodarskih in stanovskih organizacij ter zastopnikov železniških uprav. Sklenila se je soglasno po trezni debati sledeča resolucija:
1. Pokrajinska uprava se naproša, da pri direkciji državne železnice ukrene vse potrebno, da dobijo zaprte urekne vse potrebno, da dobijo zaprte tovorne vagone za prevoz živil v prvi vrsti na razpolago samo domače aprovi začne organizacije in trgovci, ki rabijo blago samo za domaČi konsum. Trgovci in organizacije se imajo izkazati za vsako pošiljatev z uradnim potrdilom mestnega magistrata.
2. Uvesti se ima najstrožja kontrola izvoznih firm.
3. Pokrajinska uprava se naproša, da stori v Beogradu vse potrebne korake za revizijo pobijanja brezvestne spekulacije vsled svobodnega trgova-nia. Nemudoma naj se določi regulač-na carina na izvoz živil v taki odmeri, da se zasigura štabiliteta cen živil na domačem trgu na primerni višini. Direkten nakup živil potom inozemskih trgovcev naj se prepreči.
4. Ustanovi naj se takoj zopet mestna aprovizacija, ki se sestavi iz Občinskega sveta. Mestna aprovizacija naj vse potrebno ukrene, da se ustanove vee neodložljive aprovizačne naprave.
Centralna vlada se prosi za kredit in podporo mestni aprovizaciji. Po-
krajinska uprava se prosi, da izposluje Čimpreio ugodno rešitev zahtev načel-6tva nabavljalne zadrugo javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani.
5. Pokrajinska uprava naj vpliva na to, da se zniža voznina po železnici za vse ono blago, ki ea rabijo razne nprovizacije za svoje člane.
6. Predsedstvo pokrajinske uprave Z3 Slovenijo naj izposluje, da se posa-mnim žo sedaj obstoječim, delujočim anrovizaci jam dovoljeni brezobrestni kapital odpišo in dovoli nov obratni kapital.
7. Pokrajinska uprava naj uvede vse korake, da se izvrši revizija stanovanjske naredbe z dne 29. avgusta t. 1., ki radi podražitve stanovanj in zlasti poslovnih lokalov v veliki meri povzroča socijalno bedo in draginjo ter naj skrbi, da pride mesto Ljubljana v prvi draginjski razred.
8. Pokrajinska uprava naj z vsem povdarkom opozori vse javne oblasti in uradno osebe, da z največjo strogostjo zasledujejo nekoncesijonirano trgovino.
9. Glede ljubljanskega, trga posebej: a) sestaviti se ima tnkoi nov tržni red za Ljubljano-, b) tržna straža se poveča za najmanj 6 mož: o) nastavi naj se takoj vodja tržne straže s kmetijsko - šolsko izobrazbo: č) tržni laboratorij nai se izpopolni posebno za preiskavo mleka in moke; d) tržnemu nadzorstvu naj se pole? najpo-rabneiših pisarniških moči prideli en urr/Inik kot vodja preiskova.lnifo komisij; e) tržno nadzorstvo naj se preseli z vsem svojim aparatom na trg.
Politične o«??*
sr BGnivtrsiri gvet. Na seji ministrskega sveta 6. t m. je ministrski predsednik Pašić" poročal o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je zapustil posteljo in se preselil v Versailles. Potem se je pretresalo albansko vprašanje in položaj v okupirani Baranji. Minister Trifković je zahteval od vlade instrukcije, v kateri cmeri naj dela z zakonodajnim odborom. Za pretresanje načel novega volilnega zakona se bo sklicala posebna seja.
= Razmerje med radikalcl in demokrati. Beograd, 6. septembra. Včeraj od 17. do 19. je imel Klavni odbor demokratske stranke sejo, katere so se udeležili tudi ministri Pribičevič, Kumanudi in Krizman. Razpravljalo se je o skupščini demokratske stranke, ki se je odgodila na 30. oktobra. Na tej skupščini bo referiral med drugimi notranji minister Pribičevič o notranjem položaju, Davidović o zunanjih zadevah, dr. Kukovec o sociialni politiki in Kumanudi o financah. Na seji se je razpravljalo tudi o razmerju med demokratsko in radikalno stranko. Več govornikov je izjavilo, da je treba vsled notranjega in zunanjega položaja ohraniti zvezo med obema strankama.   Večina   zborovalcev je sklenila.
da se izda apel na vse radikalne poslance s prošnjo, nai prenehajo s kampanjo proti demokratom. Glavni odbor demokratske stranke bo v tem smislu naprosil g. Pašiča, naj se odnrto izjavi potom službene objave, da obsoja radikalni klub Protičevo akciio, ki ie povzročila na Hrvatskem nove zmede.
= Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu. »Narodno Novine« objavljajo naredbo pokrajinskega namestnika, s katero se politično poverjeništvo za mesto Zagreb z današnjim dnem pretvarja v policijsko ravnateljstvo v Zagrebu.
= Za sprejem v   našo državo.
Dne 6. t. m. popoldne je ministrski predsednik Pašić sprejel deputaciio iz Velikega Gaja in Soke v Banatu, ki ie prosila vlado, da se navedeni seli sprejmeta v našo kraljevino. Ministrski predsednik Pašić je obljubil, da bo pri rumunski vladi in komisiji za razmejitev se zavzel za to. ker živi v teh krajih čisto srbsko pleme.
— Visoki davki in dr. Korošec. V beogradskih listih čitamo: >Na zboru klerikalne stranke v Mariboru, ki jo, tako vsaj pravi strankarski organ »Slovenec«, sijajno uspel, ie imel dr. Korošec, preje večkratni minister, skozinskozi demagoški govor o viso-
kih davkih. Kmet, tako je povdarjal, mora potrošiti vse svoje prihrane za davek. Da-li se je g. Korošec prav tako izražal o davkih v času svojega razsipnega gospodarjenja v železniškem ministrstvu in ali je že on potrošil za davke svoje prihranke iz tega časa, ko je on sam bil patron teh previsokih davkov? Nadalje ali nam s. Korošeo lahko pove, da li je propadel pod pezo davkov njegov prijatelj, bivši klerikalni predsednik pokrajinske vlade in vojni bogataš dr. Brejc? Končno pa bi g. Korošcu priporočali v pouk in razmišljanje no davno tega izšlo statistiko, ki spored.no beleži poprečno davke v poedinih evropskih državah v sorazmerju e številom prebivalstva.«
— Dr. Korošec in katoliška internati jonala Beogradska > Pravda« komentira dr. Korošcev govor o katoliški internacijonali takole: »G. Anton Korošec proglaša kot najvažnejšo pro-gramno točko za svojo stranko: ustanovitev katoliške intemaoijonale. Napovedujoč vojno imperijalizmu, militarizmu in materijalizmu zahteva on slovenski klerikalizem. Tini ga udejstvi, se spoji z ostalimi neslovanskimi klerikalci in vstopi tako v organizacijo svetske katoliške internaoi jonalo. Ali niso preslabe gospodove moči za taka podietia'?«
= Protest BonomlJu. Iz Trsta poročajo, da je poslal poslanec Sček ministrskemu predsedniku^ nastopno protestno brzojavko: V Trstu se pomir-jenie nadaljuje. Zažgan Je bil zadnji kulturni dom slovenskega društva. Razdejan ie bil restavrant češkoslovaškega podanika. Pretepeni in ranieni so bili mirni gostje. Oblastva odsotna.
= Primorski tiskarji proti faši-stovskemu divjanju. Vodstvo mešanega odseka italiianske zveze tiskarjev v Julijski Benečiji ie sklenilo na svoji seii nastopni dnevni red: V slučaju vloma v tiskarska podietia, ki bi oškodoval osebe aH stvari podietja. morajo delavci takoj zapustiti delo in se zbrati v kraiu in ob uri, določenih po zaupnikih, da se podvzameio vsi ukrepi o načinu in trajanju protesta.
— Sestanek Bonom i - GioliSti. V rimskih političnih kroeih se govori, da Po namerava ministrski predsednik Bonomi sestati v Turinu z GiolHtijein, Namen sestanka so baje vedno bolj za-plotene politične razmere v Italiji.
r= Italijansko prostozidarstvo in francoski kapital. >Giornale d' Italia« ie nedavno napadel italijanske prostozidarje na podlagi podatkov nemškega katoliškega poslanca Erzbergerja, ki je med drugim povdarjal, da je pariški Veliki Orient ponovno grozil Rimu z odtegnitvijo podpore, ako no bi dosegla intervenistična politika svojega cilja in da so nastali ostri spori med francoskim in italijanskim prostozidar-stvom, ker se je francoska pomoč po vstopu Italije v vojno znatno znižala. Na ta n"pad je posla1 veliki mojster italijanskih prostozidarjev Domizio Tovrigiani pismo listu »Giomale d' Italia«, v katerem skuša zanikati Erz-bergerjeva odkritja, ki so tem bolj zanimiva, ker francoska vlada ni demen-tirala vesti neke časnikarske agencije, ki je priobčila iz francoskega proračuna ogromne številke za dober tisk v Italiji.
= Bolgarija in mirovna pogodba.
Iz Sofije poroča;o, da hoče ministrski predsednik Stambolijski, ki se je te dni vrnil v Sofijo, pokazati antanti, da namerava Bolgarija izpolniti vse določbe mirovne pogodbe. Iz vo;aške službe se odpuščajo večje in manjše skupine vojakov. Izročitev drobne živine Romuniji se je že izvršila, velika živina pa se izroči te dni.
= Nemška vlada in hujskanje proti državi. Po nalogu nemškega državnega ministra za notranje zadeve so bMi vstavljeni za 15 dni listi »Bcrli-ner Tageblatt«, »Lokal Anzeiger« in »Tag«, ker so posneli članek nekega bavarskega lista, ki ie hujskal prot> državi.
= Clemenceau poslanski kandidat. Iz Pariza javljajo, da bodo vse stranke v Motzu postavile Clemen-ceauja za kandidata na izpraznjeno poslansko mesto.
= Harding o bodočih vojnah. Iz \Vashingtona poročajo, da je predsed-
nik Harding v govoru na oficirje v vojaški šoli izjavil, da je upanje na popolno odstranitev vojne prazno. Po Hardingovem mnenju bosta vojska In vojna mornarica vedno obstojala.
= Cenzura Viljemu v o korespondence. Ilolandska vlada je naročila poštni upravi, naj odslej naprej strogo pazi na brzojavni in telefonski promet z gradom Doorn, kjer biva bivši nemški cesar Viljem, katerega jo obiskal poseben delegat holandske vlade in m i sporočil zahtevo svoje vlado, da mora bivši cesar prekiniti občevanje s svojimi pristaši v Nemčiji.
=     Mobilizacija   na Španskem.
»Chicago Tribune« poroča iz Madrida, da je vpoklical vojni minister okoli 50.000 mož v vojaško službo. Ta vpoklic je v zvezi z vojno v Maroku.
— Češkoslovaška trguvstia misija v Rusiji. V nedeljo 4. t. m. je odpotovala skozi Varšavo češkoslovaška tr-
§o\rska misija pod vodstvom inženirja roma podtajnika v zunanjem ministrstvu. Sedež delegacijo bo začasno V Moskvi. Delegacija je vzela s selx>j pet vagonov živeža za preskrbo svojih članov in za preživljanje češkoslovaških državljanov, ki so na potu v domovino.
= Nova zarota proti sovjetski vladi. Iz Moskve poročajo, da so odkrili v Petrogradu novo zaroto proti sovjetski vladi. Zarotniki so pripravljali atentat na Gorkega. Krasina in Žinovjeva. Vlak. v katerem se ie vozil Krasin in v katerem je bilo zlato za nakup živeža v inozemstvu, bi bil moral zleteti v zrak. Zarotniki so si preskrbeli orožie in municijo iz vojaških skladišč v Petrogradu. Glavni stan zarotnikov je baje v inozemstvu. — »Ber-lingske Tidende« pa poroča, da so se vršili zadnje dni ljuti boji med voiaki in delavci v Petrogradu. V Moskvi so zažgali uporniki veliko hiš. — Moskovska »Pravda« javlja, da ima sovjetska vlada za sedaj na razpolago devet milijonov pudov žita za setev in da ni nobene več'e nevarnosti. Politični položaj je neizpremen^en, ker ga obvladuje mala komunistična skupina z energijo in terorjem. »Pravda« potrjuje končno, da sme sedaj v Rusiji vsak oddajati v najem svoja podietia.
= Terorizem v Rusiji. Moskovska >Pravda« poroča, da so oblasti ustrelile Cl oseb, ki so bile zapletene v komplot proti sovjetski vladi. Kmetje so bojo novih rekvizicij in skrivajo ostanke živeža. Boljševiško časopisje priob-čuje imena vseh. ki so zagrešili zločin proti državi s skrivanjem živeža. Ti »zločinci« se obsojajo kot politični uporniki.
= Kongres švicarske socijalno-demokrat^ke stranke. Pod predsedstvom Peinerja (Bern) se fe vršil v Luzernu kongres švicarske soeijalno-demokratske stranke. Od inozemskih zastopnikov sta došla med drucrimi Friedrich Adler (Dunaj') in Rosenfeld. Stranka šteje 54.000 članov. Grimm Je priporočal predlog poslovnega vodstva, da naj švicarska socijalno-demo-kratska stranka pristopi k mednarodnemu delavskemu udruženju socijalis-tične stranke (takoimenovane 2% internaci j onale), ki je bila ustanovljena pred nekaterimi meseci na Dunaju in h kateri pripadaio že organizacije 12 dežel. Po živahni debati je bil predlog z 245 glasovi proti 13 glasovom sprejet
=   Svetovni   sionfstičnl kongres.
V Karlovih Varih se vrši XII. svetovni sionistični kongres, katerega častni oredsednik je angleški poslanik v Pragi sir Clark. Kongresa se udeležuje nad 600 zastopnikov iz vseh delov sveta.
Konflikt radi Zapad-
li nase kraSfeuine.
— Ujetniki iz Rusije. Dne 6. t. m.
fe dospel iz Rusije večji transport naših državljanov v Zagreb, ki so tejn zaostali kot vojni ujetniki.
— Zagreb - Reka, >Rijeć« poroča iz Rima, da se jo med našo in italijansko delegacijo dosegel sporazum o vzpostavitvi direktnega prometa mod Zagrebom in Reko. Železniška proga in objekti, ki so jih fašisti porušili, so zopet urejeni, tako da ni nobene zapreke za promet.
—d Budimpešta. 6. septembra. Poh ložaj v Zapadnem Ogrskem so ni iz«
premenil. [z avstrijske cone prihajajo vesti o lokalnih borbah meti orožniki' in prebival- - .om. Avstrijci povsod prirejajo pangermaztake in komunistični shode, vsled katerih nastajajo nemirih V več spopadih jo bilo precej žrtev* Avstrijci jemljejo talce, med njimi tudi ženske. Tako jo bila v Czinfalvi aro* tirana postarica ;n nj"na kuharica. Ministrski redaednik gr<~>f Bethlen je pro-potoval madžarsko cono ter jo po po-« vratku izjavil novinarfam, da so madžarska oblaetva lavriih ree odredba
tako, da se jim absolutno no more ničesar očite ti. Na madžarskimi delu toga ozemlja vlada popoln uvr in ni nobenih vttaSev ali neodgovornih elementov. Medzavesui&ka komisija jo sklenila, da. B6 odpošljejo zavo^niški in madžarski častniki, da procrledajo ii> izčistijo madžarsko cono.
—d BeogTad. S, »ep t. Presshiro poroča iz Budimpešte: Budimpeštanski listi javljajo, da se demarša zavezniških zastopnikov v Budimpešti še nI izročila, ker ie niso končana pogajanja mM zavezniki, »Pester Llovd« trdi, da jo na sapeda prenehalo L H lil men njo za Zapadno Odrsko, v Avstriji pa so jo za to bricM samo Dunaj.
—d Dunaj, c.. gept, Uradno ee javlja: V situaciji pri Kirchschlapru nI bistvenih izprememb. Ms !£srske r<->hui 8ete in vstaši po izkopali strelske jarke deloma vzdolž meje, doloma pa že na avstrijskih tleh. Značilno je, dn fe med ranjenci na avstrijski strani skoro največ sanitetskih voiakov. Posa-bton primer bnitalitrto ao napravili madžarski vojaki ko ^ ilekl! mrtvoga snnltetca ;n ga obosli na dro~.
—d Dunaj. & <^,T^emhra Danes dopoldne so se voditelji strank posvetovali o položaju, ki ir: nastal po znd-iih dogodkih na obmejnem ozemlju lrt na Burškem. Popoldne se le sesbal ministrski svet, ki se ie bavil s tem vprašanjem. Pn rakajŠnHh zastopnikih entente se je izvršili nova demnrs"a. Avstrijski poslanik v Budimpešti jof madžarskemu mmistrstvu za zunnn:e posle izročil novo protestno noto. Kakor poroča »Neue Frele Presse«. 1o polkovnik CunHngMm podal medza-vezniški konrhiu v Soproniu izlavo. da so izmišljene vse vesti o komunistič-nel terorju in komunistični propagandi v delih cone A. ki iih Je zasedla Avstrija.
—d Dunaj. 6. septembia. Posebni poročevalec lista »Neue Freie Presse« iavlja iz Dunajskega Novega mesta: Ujeti madžarski kolovodja Fgam ?e Izpovedal pri zasliševanju, da ga Je poslanec stranke malih kmetovalcev pridobil kot voditelia vstašev v njegov! domači občini Bemstein. Upal je. da bo Avstrija ako zadene na odpor, popustila Zapadno Ogrsko in se skupno z Madžarsko in s pomočjo Nemčlle obrnila zoper entento. Posebno se ia pričakovala da bo zapadno - oor-sko vprašanje povzročilo vojno s Češkoslovaško in pozneje tudi z Romunijo. Egam je menil, da je zapadno-ogrsko prebivalstvo vneto za Madžarsko. To pa je bila zmota Zato so Jo izjalovila namera
—d Beesrad. 6 eept Preeblro poroča iz Budimpešto »Pester Llovd« poroča   iz   Prage, da jo češkoelovaška vlada definitivno   sklenila glasovati, proti predlogu,   ki   zahteva sprejem' Madžarsko v Zvezo narodov. Mala an-tanta ee bo držala   Češkega pHmera, Zahteva da so Madžarska sprejmi vj Zvezo narodov, spada v isti čas, kakor priprave za, povratok biv&ega kra-. lja Karla na madžarski prestoL Grof. A p ponvi, ki je nameraval iti v Ženevo, je prišel v Budimpešto, da počaka, na izid   glasovanja   glede sprejema Madžarsko v Zvezo narodov.
—d Budimpešta, 6. sopt Vsled dogodkov v Zapadni Ogrski so trgovinska pogodba med Avstrijo ln Madžar*' sko, ki je potekla včeraj, ne obnovi, PrpovodaJ se jo tudi iz Madžarske iz-{ voz 4000 vagonov krompirja, ki bi so te dni imeli izvoziti v Avstrijo.
pridobil največ prostora za izložbe; obenem pa je s paviljoni ustvaril ograjo na zunaj. Tudi koti niso ostali mrtvi: v enem kotu ob osnovnici je postavljena elektrarna ki daje tok za pogon vseh razstavljenih strojev in razsvetljavo neštevilnih žarnic in obločnic; v drugem, ostrejšem kotu je namestil ve-selični prostor, a tako, da tvori ta kot — pravzaprav obstoji iz samih prijetnih kotičkov — prostor zase. Zvečer, ko se ob 18. uri sejmišče zapre, se zbira tu množica v veseli ubranosti in ca v še veselejši pozno v noč zapušča; tu je domena vinskih duhov, ki se po starodavnih ljudskih običajih radi naselijo povsod, kjer se strinja človeška družba v razvedritev: prišli so semkaj iz Slovenskih goric, od Ljutomera, iz Haloz in kdo ve Še odkod, da mikajo in mamijo zemljane in zemljanke. Pravijo, da jim celo abstinentie ne za-merjajo ob takih prilikah, dasi so oni sicer »hudi možje« . . .
A propos! Pri načrtu sem: tretji, bolj topi kot pri vrhu pa je uporabil previdni arhitekt za glavni in obenem edini vhod. Nekaj monumentalnega je prav v proČeliu tega vhoda in v njegovem prospektu. Visok, gotovo do 20 metrov visok mlaj, ves opisan z tro-harvnimi črtami in okrašen s frfotaio-čimi trakovi, strmi ponosno v zrak kot simbol preroenja in pomlaienja. Dvoje vrat je tu, da moreio gosti prihajati in odhajati: edina tesen na vsem sejmišču; tu se vrši stroga kontrola prihaia-
jočilk KfičiflA niih nosi seimske znskfr
zataknjene v gumbnicah, a to kontrolnim osebam ne zadošča vselej: treba jim je pomoliti rod nos še pismeno legitimacijo, da ti dovolijo vstop. Ta strogost je vse hvale vredna in umestna: red mora biti povsod, zlasti pa tu, da ne bi seimišče dobilo seimarske-ga značaja v slabem pomenu besede. — Edini tesni prostor je tu pri vhodu, pravim. Zakaj nikjer drugod na sejmišču te ne obide čut tesnobe: tako i imenitno so znali »merievci« razdeliti prostor, da je kljub množice razstavnih predelkov ostalo še dovolj mesta za vsobodni razmah, za šetanje in kretanie tisočgiave množice.
Od vhoda drži avenuja. ^avna sejmska cesta, skoro v smeri trikotni-kove višine, na nasprotni konec, k češ.ko-slovaškemu paviljonu. Ob straneh stoje paviljoni in zgradbe domačih industrijskih podjetij, po sredi ceste pa je postavljena lesena stena, spodaj s prelazi, obložena z raznobarvnimi plakati. Nad to reprezentativno cesto pa vihrajo na visokih mlajih trnboini-ce v prijetni izmeni naših jugoslovcn-skih barv . . .
Ne prihaja mi na misel, da bi pripovedoval o vsem. kar se vidi v posameznih velikih paviljonih^ v vseh od-de^ih in predelkih, dvoranah in lopah. Vtisk, ki ga more pač vsak motrilec dobiti, je ta, da so kupci Izložili na pogled bl°go, ki se odlikuje no SvOii Rč-nnrfi. okusnosti, norabnosti in solidno-sti. Zastopane so menda vse obrti, kar iiiu ljjpii im adociačfiflili ig kax &e jiji
šele razvija. Le premotil n. pr. lesno industrijo! Tu vidiš drobne klinčke, kakor jih zabija častivredni mojster v nodnlate; tam pa zopet višek mizarske obrti: razkošno sobno opravo, kakor iih znajo izdelovati solidne liublianske in zagrebške tvrdke. Tu vidiš jedilno ; sobo in salon, ki v svoji okusnosti in slogovitosti lahko tekmuje z najboljšimi izdelki svetovnih tvrdk. Tu vidiš skromne žebljičke in cveke domače kroparske kovačnice, tam pa impozantne stroje ljubljanskih livarn in tvornic. Tu imaš skromne copate in cokle gorenjskega domačega izdelka, j tam pa svetle lakaste Čeveljčke, izde- j : 1 tako lično in okusno, kakor da bi ; jih bil kdo iz Pariza semkaj pritihota-piL In izdelki domače keramike! Ne | mislim s tem slovite ribniške robe — kdo bi io hotel v nič devati! Glej, te vaze, krožnike, vrče, majolike, »nip-pes«, ki jih je izumetničila petrovška tvornica pri Celju! Saj si komai vedel, da imnmo v naši državi tako delavnico, kaj še, kako fine izdelke spravlia na trg! — V Hrastniku imamo kemično tvornico, ki proizvaja barvila in črnila vseh vrst. a še doslej ne vem, ali se dobiva kie v Ljubljani ta domači izdelek na prodaj. Baš ta sejm nam ka.že. kako mnlo poznamo vobče svojo domačo industrijo. Tu šele moremo videti prave kabinetne komade naše mizarske, usnjarske, keramične obrti, da ne omenjam solidno okusnih izdelkov naših   črevi arjev,   kroiačev in šivilj,
kako imenitno se predstavlja grafična ln tiskarska, knjigoveska in sploh papirna obrt! Tu na sejmu lahko uvidiš, kak najfinejši papir nam moreta izdelovati domači tvornici v Vevčah in Radečah!
A tudi za telesni vžitek so poskrbeli. Dvo domači pivovarni točita žejnim gostom — in teh se zbirajo črne trume v pivskih paviljonih — penečo se hladno pijačo, dočim ti postrežejo v vrhniški lopi z narezkom in klo-basicami. kakor bi bile pravkar sveže dospele iz Dun. Novega mesta ali celo iz Frankfurta . . .
Živahno zanimanie vseh poserni-kov zbuja delavnica belokranjske domače obrti. Tu ti piše deklica sveže pisanice, druga ti tke snežnobclo domače platno: tu ti nudijo za skromno ceno okusne vezenine in pletenine: evo ti primera, koliko umevania najde domača obrt, če io zna kdo tako smo-treno prebuditi in organizirati, kakor se je to posrečilo mlademu adlešičkc-mu učitelju. Kaj pa drugod? Ali ni nikogar, da bi se zavzel za probudo domače obrti na kmetih? Kako lepo torišče se nudi v tem pogledu našemu uči-tcljstvu! Zakaj tudi v tem smislu ie treba delati za ljudsko izobrazbo. Ni dovoli, da jih učite samo abecede in poštevanke. To vse ie le osnova za zgradbo, na kateri bo moralo naše zavedno učiteljstvo dalje graditi.
Sploh jc obisk razstave za vsakega silno poučen.   Menda ni med nami
MSEifflfc  fifcdlalisg. Sfldaijra itd.  In i flflVifft*- M hi MBgl » BUttMli JP 1 fato jkUS tgLližfllsa Sfl flautom B
stroke,  ki   so   na semnju zastopano. Koliko nazornega   pouka bi našla tu< šolska mladina:   tu vam je nazoril na, kupe;   samo priliko dajte tem mladim ljudem, da si pridejo semkaj širit svoje  obzorje.   Ne pripetilo bi se potem, da bi kdo zamenjal   solidne Jermeni ce kolovškega   izdelka z obodi ribniki ških »re^t«. kakor se je nekomu — naj si sem jaz sam to — primerilo: seveda' moraš prej vedeti, da so jermenlce lesena   kolesa s širokim platiščem, po katerih teko veliki transmisijski jermeni.  —  Koliko bi se lahko naučili pod strokovnim vodstvom naši vojaki, če, bi   jih   poslale   pristojne »komande«1 semkaj vsaj za nekaj ur v šolo! Sploh vsak obrtnik, vsak delavec vsak va-; jenček naj bi si ogledal, kar spada v njegovo stroko!
Prav zanimivo je opazovati goste seimarje. Ljubljana sama še ni tako veHkomcstna, da bi v njej srečaval vsak dan tuje obraze. In komu se ni že večkrat zahotelo med svet: samo da vidi tam dru^e ljudi, drugo nošo, druge običaje! Tu na sejmu pa prihaja ta svet do tebe. Sedi tjakaj na stol pri glavnem vhodu in motri vse. ki hodijo mimo tebe! IVlnogo lepega bos videl, mnogo zanimivega boš čul. Ne trdim, da se hodijo vitke deklice in mlade gospe semkaj le kazat, kakor bi utegnil o^ njih vinisliti stari Ovldij, čc : »gledat vse so prišle, prišle, da jih vidi o drugI« — a vendar se človek v starejših letih ne more otresti vtiska.
stran. 4.
.SLOVfcJMSKl NAKOlt, uue 6. septembra i«*2).
Telefonska In brzolauna poročila.
STARA. A NAPAČNA METODA.
—d Beograd, 6. septembra. Pres-biro poroča iz Budimpešte: Kakor se je pokazalo, je madžarska vlada, podpirana od vseh madžarskih krogov, z vsemi sredstvi uplivala na člane mod-zavezniške komisiie za razmejitev v Baranji v korist Madžarske. Guverner grof Szapary in drugi madžarski velikaši so prirejali komisiji slavnostne ebede, na katerih so jim dokazovali, da jo v korist Anglije, ako se mejna Irto popravi po madžarskih željah.
ČEŠKOSLOVAŠKA IS PROTI-DR2AVNI ELEMENTI.
—d Praga., 6. sept. >Narodni Listy« poročajo iz Bratislave: Z ozirom na eogo&ke v Burški je odredila policija tukaj in v Košicah mnogoštevilne odredbo, da bi se eventualnim protidr-žavnim nemirom moglo priti v okom. Tukai jo zaprla policija osem, v Kožicah pa šest politično sumljivih oseb, ki so po večini madžarski državljani.
KRONANJE ROMUNSKEGA KRALJA.
—d Bukarešta, 6. sept. Arkade muzejskih paviljonov v Albi Julii, ki •i so bile morale otvoriti povodom kronanja, so se zrušile. Pri tem je bilo poškodovanih nekaj oseb.
—d Bukarešta, 6. sept. Ministrsko predsedništvo objavlja, da se določi dan kronanja in svečanosti, ki so združene s kronanjem, pozneje.
BORBE V ALBANIJI. —d Skadar, 6. sept. Albansko pleme v skadrski Maleziji, ki je popolnoma solidarna z mlriditsko republiko, je poslala Miriditom pomoč. Sedaj se vodi borba ob reki Pioli ob Skaderskem jezeru med vstnši in četami tiranske vlade.
POGAJANJA MED ITALIJO IN GRŠKO.
—d Beograd. 6. septembra. Pres-blro poroča iz Aten: »Policia« se bavi 8 sestankom italijanskega poslanika v Atenah z grškim ministrom Baltazzi-jem in pravi, da ne bi bilo zadosti, ako bi se razpravljalo samo o vprašanju severnega Epira in otoka Sasena, temveč da se bo to vprašanje vzelo samo kot sestavni del vseh odnošaiev med Grško in Italijo. Seveda ni lahko mogoče najti sporazum, ki bi popolnoma zadovoljeval obe stranki, vendar pa morajo razgovori popolnoma pojasniti stališče ene in druge države, da se tako najde skupna baza. na kateri se bo moralo delati.
BOLGARSKA APELIRA.
—d Beograd, 6. septembra. Pres-biro poroča iz Sofije: »Mir« javlja, da je bolgarska vlada dne 31. avgusta izročila predsedniku mednarodne voj-
ne komisije v Sofiji noto. da Je bolgarska vlada v smislu zahteve zaveznikov ukrenila demobilizacijo vse vojske tn uvedla dobrovoljski sistem, da pa Je bil odziv doslej tako slab. da Bolgarska nima niti dosti mož za zavarovanje mej. Bolgarska vlada apelira na komisijo, da temu vprašanju posveti največjo pazljivost in da omogoči Bolgarski tako rešitev, da bo mogla izvesti odredbe mirovne r godbe ln pariške konference, »Preporec« javlja, da je medzavezniška vojna kontrolna komisija poslala v Pariz o! širno po-širno poročilo o vojaškem vprašanju Bolgarske,v katerem se poja— \ da je treba dovoliti Bolgarski, da obdrži najpotrebnejše število stalne vojske*
GRŠKO - TURŠKA VOJNA.
—d Carigrad, 5. sept. Bitka ob Sa-kariji se zdi, da so obrača za Grke na bolje. Kemalieti so odpoklical i svoje čete iz velike obrambne cone nazaj; četo se umikajo v najlepšem redu. Grška zmaga torej še ni končno veljavna.
ZVEZA NARODOV.
—d Beograd* 6. septembra. Pres-biro poroča iz Pariza: Iz Ženeve se lavlja, da je v komisijo za verifikacijo članov zveze narodov Imenovan tudi dr. Jovanovič, naš poslanik v iiernu.
—d Beograd. 6. septembra. Pres-biro poroča iz Pariza: Drugo zasedanje sveta zveze narodov je otvoril VVellington z angleškim pozdravom, poudarjajoč pomen problema pakta razorožitve. Zveza narodov ni nad državami, temveč je zveza držav v svr-ho, da bi se ognili strašni katastrofi vojne in da se praktično olajša vodstvo mednarodne politike, kakor tudi da se učvrsti blagostanje, mir in pravica.
—d Beograd. 6. septembra. Pres-biro poroča iz Sofije: Bolgarsko bo Dri zvezi narodov v Ženevi zastopal bolgarski ministrski predsednik Stam-bolijskl z dvema delegatoma.
ZVEZA NARODOV IN PR. BENE8.
—d Praga, 6. sept. Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Z en ove: Kot kandidata za predsednika so poleg Motte, Hvmanea in Da Cunho mnogi imenovali tudi češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Ko so odpadle kandidature Švicarjev in Belgijcev, je odklonil kandidaturo tudi dr. Beneš, ker ne more ostati do konca zborovanja v Ženevi.
O RAZOROŽITVI.
—d Beograd, 6. septembra. Pres-biro poroča iz Washingtona: Vsi narodi, ki so bili povabljeni na konferenco za razorožitev, so se odzvali vabilu.
Neodrešsna domovina.
— Protizakonito postopanje kara-birtjerjev v Postojni. Ni zadosti, da hudodelska roka fašizma sramoti poštenega Italijana in jemlje ugled državi; pomagajo kršiti zakon še tisti, ki so zato poklicani, da ga čuvaju. Odstavijo ji a j so karabinerji za njih odgovorno službo nesposobni a nastavijo naj se pošteni izobraženi zmožni službovati med našim mirnim prebivalstvom, ki eodo ravnali kakor zakon določa in ga tudi mi spoštujemo. Do tee;a vsklika nas jo prisilil dogodek, ki se je odigral med karabinerji in ubogim hlapcem tukajšnjega posestnika pr. I. Inoeenta v četrtek 1. sept Ouienjeni hlapec jo dobil pred odhodom gospodarja nalog, da vozi pesek na določen prostor, ki je last g. Inoeenta, tik ob vojašnici kara-binerjev in se tudi ravnal natančno naloga. A ko je pripeljal in začel prazniti toz, so pridrveli iz vojašnice karabinerji in zahtevali, da odstrani pesek, ker pa fe hlapec zavrnil rekoč jim da naj zahtevajo od gospodarja ko se povrne domov; nato so ga zgrabili in vlekli v vojašnico ter jeli pretepati vpričo marsalota Menaro Giuseppe, tako da jo ves krvavel in ko se je zimi-znil ter jim utekel, je skočil za njim ka-rabiner Ruggero Angelo in pa s tako ailo zgrabil za vrat, da je zasadil nokte vseh prstov v meso.   Nato so ga
spirali z vodo a srajca je ostala vsa krvava, obraz ves zatečen od ran prizadetih mu na glavi. Med tem časom so stekli Inocentovi otroci jokajoč k teti da ji povedo kaj se fa zgodilo s hlapcem. Gospa je prihitela na lice mesta in izjavila da se gre pritožit poveljniku, na te besede je dal ukaz omenjeni maršal da privedejo gospo v pisarno. Pri tem se je posebno izkazal neki brigadir posluživši se največje brutalnosti z surovim suvanjem in pa-hanjem dame v pisarno. Ko jo jelo dete v njenem naročju plakati so jo izpustili, rekoč ji, da je opravila; nato je šla gospa vsa razburjena k karabi-njerskem stotniku kateri jo je z največjo prijaznostjo sprejel in jo postregel z razpoložljivimi sredstvi, nvidovši da je dama vsa iz sebe. Hvalevredno je nastopil g. stotnik in ukrenil vse potrebno proti povzročilcem nečuvenega dogodka. Brigadir je moral gospo prositi odpuščania. Hočemo vedeti kaj bodo ukrenila višja oblastva proti nezakonitemu postopanju karabinjerjev —? Ta dogodek so je izvršil po volji in ukazu marsalota, ki si je ohranil dober spomin med našim prebivalstvom v Klani. Tukaj med kulturnim in mirnim ljudstvom, zahtevamo izobražene kare-binorje; taki in ednaki pa naj gredo služit m*?d ljudmi, ki »o teh običajev vajeni. Kaj tako ste nos odrešili avstrijskega suženjstva — ? ! aawaaaaaeawaeaaai — i ■ ■ mmmmmmmmmtm
veljavi. Nekaka tiha tekma je med njimi: eni jo taje, drugi jo Čutijo, oboji na se v molčečem sporazumu temu smeh-Hajo.
Kakor v kaleidoskopu se ti vrsti prizor za prizorom in malokedaj se počutiš tako zadovoljnega, kakor ko zreš mimo tebe hoditi naš mladi svet. kipeč od zdravja in moči; ko Čuješ le domačo besedo, ki jo blagoglasna govorica srbska ali hrvatska le prijetno variira. Zakaj naš semenj dobiva jugoslovanske poteze: trgovci iz Bosne, Banata, Srbske, seljaki Ličani, Hercegovci, Šu-madinci, devojke in žene Hrvatice in Slavonke, vsi ti življi se prijetno izmenjavajo po šetališču in v paviljonih. Prevladujemo pa seveda mi Slovenci, vsaj letos. Mislim, da se ne motim dosti, če trdim, da je letošnji prvi semenj pravcato shajališče vsega slovenstva, nekako tako — če je dovoljena primera — kakor so se stari Grki shajali v svoji Olimpiji, kjer so obnavljali stara prijateljstva in sklepali nova. V naslednjih letih pa naj bi postal ljubljanski semenj zbirališče jugoslovansko. Semanji dnevi naj bi nas združevali tudi v kulturnih prireditvah in tekmah; poleg Merkurja naj bi prišli do besede in veljave tudi drugi pozem-ski in nadzemski bogovi in boginje. Pričetek je tu: Ljubljana je doživela svoj veliki dan, ko so se otvorila vrata velesejma . , .  Se mi šumi  v ušesih
UJeteno Dri*uuu& ki fisn a čul lx pa*
seljaka iz Šumadije: »Ljubljana je grad budućnosti. I vaš narod, kako je nama m k) i drag!«
Ob sejmski cesti na desni Čcni bajna podoba, Repičeva Sfinga. — Ni brez globljega pomena, da so ta čudni stvor, ki ga naivni posetniki strahoma ogledujeio, postavili semkaj k glavnemu vhodu: levje telo s človeško glavo, z ženskimi prsi, kakor glasovita velika Sfinga pri egiptovskih piramidah gleda tudi ta proti jutru, proti vzhajajočemu solncu ter pozdravila tako dan, svetlobo in vstajenje.
Tako je lahko umevati praznično ubranost, ki vlada ves čas na razstavišču. Jn ko zasvira čerlnova godba tam na zračnem paviljonu sredi sejmišča melodije Iz »Prodane neveste* in ko zabrne jekleni jeseniški zvonovi svoj večerni pozdrav in mu na drugem koncu odgovarja harmonično ubrani trio bronastih zvonov iz ljubljanske livarne, tedaj obide Človeka tisto ugodno počutje, ko si reče: »Doživeli smo novo dobo! — Pričnimo jo a praznikom, nadaljujmo jo v resnem delu, da k letu osorej Izkažemo nov napredek, nove uspeehejc_____
Pristopajte k »Jugoslovanski HIafiei"2
Ljubljanski netesnem
M.t
Strojne tovarne In livarne d. d. In laz.
Najprvo govorance; znoj mi na solncu moči srajco, da se Čutim, kakor bi me bili na psihiatričnem oddelku zavili v mokro rjuho. Potem marš skozi dolga, oh, tako dolga sejmska poslopja, pri vsakem po eni strani gori. pa še po drugi doli. Ministra Spaho in Kukovec stiskata roke, se ustavljata, občudujeta vredno in nevredno. Suša v grlu; kaditi tudi ne smeš!
Javen funkcijouar germanskega imena z rumeno germansko brado in Ščipalnikom me čisto glasno uraša: »Ja, kdaj bomo pa pri buffetu?* lina navado, biti včasih brez respekta. namesto da bi za d.Mflovjno na braniku stal in ledino oral. Pogledal sem ga karajoče; toda parola je bila izdana in — sam sem se začel zanimati za buffet tako Živo, da sem drugega funkcionarja s črno brado, podobno žimi, in z zlatimi očali, opozoril, da bosta gg. ministra nemara tudi že trudna in da bo ves buffet postal mrzel (čeprav gorkih edil sploh ni imel). In posrečilo se mi je!
Kakor lastovka, ki leti vedno hitreje. Čim bliža Je domu, tako so se ministri, namestniki, direktorji, načelniki, višji naddirektorji, dvomi svetniki itd itd. čedalje hitreje pomikali od izložbe do izložbe jn naenkrat smo sedeli za belo pogrnjenimi mizicami, kamor so nam »zavber« dekleta v narodnih nošah grmadile vseh mogočih dobrot.
»Kako krasno ie bilo to, ko se je po dr. Spahovem govoru med himno »Bože pravde« vmešalo zvonjenje Vaših zvonov; kakor pri Čajkovskeaa uverturi »1812« je bilo« — sem rekel tako tja Čez miza
»C-molL, mi je eden gospodov ponosno odgovoril, »popolnoma Čista c-moll. Brez napake so, in ali ste videli krasne reliefe, svetnike in ornamente v narodem slogu, delo gospe Helene Vurnikove in nienega moža arhitekta?«
In začeli smo se meniti, najprvo o zvonovih, potem o strojih, ki so jih razstavili. V svojem šampanjskem razpoloženju nisem mogel najti dovelj pritrjujočih superlativov. In tu se je zgodilo! Drugi gospod, ki me ie ves Čas le bolj mirno opazoval s kupčijsko hladnimi očmi, je naenkrat postal živahen, mi prijazno položil roko na ramo kakor dobra mati, in mi z nedosegljivo milino in rahlostjo v glasu dejal tole: »Gospod, kaj. ko bi tole, o čemer se zdajle menimo, mal popisali? Samo Vi to znate.« — In jaz sem odgovoril: »0, zakaj pa ne?«
S tem sem bil izgubljen! Gospoda sta mi kakor na komando krepko segla v roko. Beseda je bila dana! Mir pa izgubljen. Kajti ni bilo dosti, da sem obljubil; moral sem, strašno ljubeznivo povabljen, zapustiti tudi svoj prijetni sedež v senci pri šampanjcu, jerebič-nem hašeju, tortah, jeziku itd. in odvedli so me k zvonovom in svojemu oddelku, da bom pač vse dobro poznal. Zakaj nisem pravočasno rekel, da nisem tehnik in da »čevlje sodi naj kopitar?« Zdaj je bilo prepozno in gospoda sta bila tako strašno ljubezniva. Vzela sta me pod pazduho in pazila, da za Boga ne stopim na Špičast kamen na novozravnanem se;mskem svetu in si ne nakopljem   bolečin na podplatu.
Pa — da izveste takoi — ni mi bilo žal. Otresel sem se sibaritske lenobe in začel z resničnim zanimanjem ogledovati si, kar so mi kazali. In nekak domoroden ponos me je prevzel, da fabriciramo vse to doma, prav pri nas v Lubljani.
Zvonovi so res prekrasni. Slikarica gospa Vurnikova, rodom Poljakinja, si je pridobila kulturno zaslugo, ko je nadomestila sedaj običajne, no nekem kanonu brez vsake umetniške note in brez poezije narejene reliefe v narodnem slogu. Morda ie njen slog nekoliko bolj poljski, toda slovanski jo ln naroden, prav za čutenje kmetskega ljudstva. Kako mikavni so ti sv. Roki, sv. Florijanl, Marijino rojstvo ln drugo! To govori k srcu in daje zvonu individualnost, kakršne naši zvonovi do-sedaj niso imeli.
In ravnotako ornamentalni reliefni trakovi. Neznosni so morali biti že vsakomur doslej običajni ornamenti v visoki renesansi. Vsled predolgodob-nega uporabljanja je vse to bilo že zdavnaj mrtvo za neše čutenje, prazna, obrabliena fraza, kateri niti oko. niti srce nista posvečala nobene pozornosti več. Novi okraski se naslanjajo na *!og figuralnih reliefov, v katerih družbi so. Uporabljeni so rastlinski motivi, deloma podobni onim na kmečkih skrinjah (nageljčki), deloma v prosti igri umetniške fantazije.
Posebno lopo se prezentira na velikem zvonu ornamentalni pas, ki veže svetniške reliefe v srednji širini zvona. Dosedaj je bila ploskev tamkaj po« navadi gladka, reliefne slike so čepele na zvonu vsaka zase. kakor otoki. In livarne so imele nekaj pomislekov, bo II ta novotarija pač tudi okusna. Danes, ko je zvon vlit, mora videti vsak Človek, da daje ravno ta pas reliefnim slikam šele pravo zvezo ln da je zvon z njim zelo ozaljšan. Upajmo, da bo naša zvonarska Industrija hodila po tej poti naprej.
Za našo umetnike ie pa tukai polije, kjer se lahko na čisto nov način razmahneio in ustvarijo posebno slovenske) omamentiko zvonov — vedno
¥_*vfid s oicotdoioi ripiamcntalnUa
blagom in lepotnim čutom našeiM ljudstva .
Le nekaj me je zabolelo: Na spodnjem robu zvonov je latinski napis. Zfikaj ne slovenski? Livarniški zastopniki so mi pojasndi. da je naroču-joči župnik to izrecno zahteval. In ti zvonovi bodo peli prav blizu vsiljene nam laške granice, njih jflas bo trepetal tja k neodrešenim bratom. Ali je treba, da nosi bron ravno na takem kraju Ludstvu nerazumljiv romanski napis? Ali bi ne bilo lep*e. če bi se mesto pobožnega latinskega stavka čitalo kaj takegale: »Klic svobode nosim zasužnjenim bratom tja preko.«
Zakaj zvone zvonovi v mollu? Naš narod poje v duru in običajno prevrne vsako moll-pesem. Že prof. Eoer-ster nas je na to opozoril, ko nas je peti učil. Le poslušajte v »Morju adri-janskem« mesto: »Ko po tebi hrastov brod — vozil je slovanski rod«. Poprečni pevci nam pri »hrastovem brodu« in »slovanskem rodu« neizbežno zavijejo v dur, namesto v moli. Kadar fare naročajo zvonove, hočejo farani skoraj zmiraj »milo« zvon enje, in tovarna pozna že ta izraz, ki pomeni toliko, kakor da naj zvonovi dajo dur-akord. Sicer je pa mnogo teže sestaviti dur-akord, da se ga človek ne naveliča prekmalu In da ni banalen, nego prijeten moil-akord. In glasbeniki duhovskega stanu danes naravnost teže eza tem, da bodijo zvonovi uglasbeni v mollu. Stvar ima mnogo zase. Lahko je pa tudi dur-akord prav prijeten, kakor kažejo železni jeseniški zvonovi, ki so razstavljeni. Seveda se glas železa z bronom ne more meriti.
Poleg zvonov stoji velikanski eks-haustor, ventilator za rudnike. Skoda, da ni še v obratu. Vsakemu imponira ta Čudna pošast s svojim do 10 m kvišku zevaj očim žrelom. Mlado gospodično so prijateljice »nafarbale«, da je to tista znana mašina, kjer se zgoraj meče notri žive prašiče, spodaj pa vro klobase na dan. In je verjela.
Blizu tamkaj so tudi štiri sesalke za vodo. Zapisano bi moralo biti gori. v čem je razloček. Ena je namreč brez beta, ki bi vodo vsesaval in Iztiskal; mesto tega ima nekako turbinsko kolesce, kakor električni ventilatorji, ki sekajo slab zrak iz sob. In dela zelo ekonomično.
V odkriti lopi me je zelo zanimala železna forma za stisaanje klobukov in slamnikov v pravo oblika Dene se notri spleteno slamnato ploščo, pod rdo negativ oblike, katero imej slamnik, nad njo pa kavčukasto kožo. Nato se vse skupaj zapre s sila težkim pokrovom. Zraven je pumpa ln sedaj se v hermetično zaprto formo napumpa vode, dokler manometer ne pokaže, da ie je dovolj. Voda pritisne z vso silo na kavčukasto kožo. pod katero je slama in slama se vleže v formo za klobuk. Čez par minut se vzame izgotovij eni slamnik venkaj. Take stroje ima vse slamnikarstvo v Domžalah.
Edino, kar mi ni všeč, je razmerje med malim slamnikom in tem strojem, ki ga morda niti trije možje ne vzdignejo. Zdelo se mi je, kakor bi s topovi na vrabce streljal. Pa mora že tako biti.
Dalje so tu zunaj še turbine s premakljivimi lopaticami, tako da voda pride bolj ali manj do duška. Če se vrti prehudo, pa regulira stroj sam vrzeli med lopaticami.
Znotraj v paviljonu pa je ropot in hreščanie. Tu so vam razni mizarski stroji v polnem obratu in H»dje, ki niso mnogo hodili po tovarnah, se kar tarejo tamkaj in gledajo. Lepa je garnitura strojev, ki izdelujejo lesene žbice za podplate čevljev. Prvi stroj reže od bruna ploskve, kakor bi rezal kose eveliko klobase. Isti stroj ustvari z vrtečimi se noži na leseni ploskvi šplcaste glave žbic. da izgleda stvar kakor hrbet mladega krokodila. Drug stroi razsekljava te plošče potem v žbice tako lepo, da dobi vsaka žbica eno od že pree ošpičenih glavic. Tretji stroj seje žbice. da se zvrste po velikostih, ker so kljub strojni izdelavi v malenkostih vendar debelejše in tanjše. Naposled pridejo še v železni boben, ki se vrti, in tam se druga ob drugi polirajo, da so lepe in gladke kakor slonova kost.
Pozabil sem omeniti stroj, kateri lušči s hlodov tanjše in debelejše plasti, ki na ta način nehajo biti samo od-cepek bruna in se pod imenom furnir postavijo takorekoč na lastne noge.
Na prostem poleg vrat paviljona stoji velikanska žaga (Vollgatter). pravi mamut, za sočasno razŽ ago vanje hlodov v več desk.
Za oči lajlka najlepša pa je boksa, kjer stoje ln vise predmeti iz medi. To se blešči kakor zlata zakladnica. Na mizi leže lepo v vrsti enaki štirokotni-ki raznih kompozicij, brona, medi in podobnega. Lepo polirane so te tablice, kakor zrcala. Blesteči se signalni zvonci vseh velikosti so razobešeni. na predalih stoje mašni zvončki, krasne kadilnice, svečniki. Na stenah vise medeninasti čepi in ventili. Vse sku paj je zares estetski užitek in bilo bi vredno biti slikano kot kolorističen problem.
Na steni vis! tudi lepo izdelano »volovsko oko«, to ie okroglo okno za ladijsko kabino,
»Vidite,« so ml dejali, »ml bi lahko vse drugo prepustili drugim tvrdkam in krasno Živeli samo ob Izdela vani u takihle oken: vsa laška trgovska mornarica bi jih od nas jemala. Toda naša trgovska politika! Enkrat je medenina podvržena visoki izvozni carini,
P£tgL*$g$t & hiie tovsz sploh ztfrar
njen — pri tvoritvi pa so nam informirani gospodje celo zatrjevali, da je medenina carine prosta! Nikdar človek ne ve. pri čem da je, nič se ne da skal-kulirati. In tako je nemogoče, da bi se razvila ta industrija, katera bi dobri glas nase tehnične zmožnosti raznesla križem sveta in nam dajala obilo zaslužka.«
Res, zadnji čas je, da dobi naša trgovinska politika gotovo zdravo smer in se ne PeCa samo s pšenico, koruzo in prašiči na rovaš domaČega kon-suma. če bomo samo gledali z lačnimi želodci, kako zob!je vsa Evropa to. kar bi lahko sami p< ivdli, za Industrijo in industrijalizacijo se pa ne bo storilo nič, zlasti nič smotrenega, bomo kmalu vsi morali priznavati resničnost kritike, ki |o :e v Ljubi ani Izustil leta 1019. angleški oficir: »Vaša Jucorlavi-ja se mi dozdeva kakor urv >vrsten avtomobil, ki so ga dali v roke Hoten* totu«.
Razstava sisrninz feflšns obrt!.
Se pred desetletji Rusiia ni imela druge industrije, kakor do* mačo hišno obrt. Bile so cele gu-hernije, ki so se pečale z eno ali drugo tiiko domačo obrtjo. Ruska vlada je sc oprijela z vso vnemo teh malih drubnih koreninic, sjlobos ko vzrastlih v domačo zemljo, in kmalu so se pojavila po gubernijab veliko industrijska podjetja,
Iste cilje ima tudi naš minister za trgovino in industrijo. Načelnik industrijskega oddelka g. Savič si je v tem oziru že v bivši Srbiji pri; dobil precej zaslug in se zelo zani» ma tudi za našo hišno obrt. Bil je že osebno v ribniški dolini in si ogledal izdelovanje naše solidne suhe robe. Seveda pa ie v prvi vrsti odvisno od lokalnih faktorjev, da si napravijo v tem vprašanju načrt ki ga zahteva današna moderna do« ba gospodarskega življenja.
Zato se nam zdi velik pogrešek da nasledniki onih ribniških mož ki so bili v tem vprašanju na jasnem, niso spoznali pomena ljub* ljanskega velikega sejma. Posetnik ljubljanskega velikega sejma, ki ie na različnih narodnih prireditvah z veseljem opazoval in kupoval drob« no suho robo in se povrhu še nasla, jal ob pristnem humorju malega Primožka, se s čudom vprašuje, kjer imamo danes Ribnico?
Sicer ima Ribničan vedno do« volj odjemalcem in ie znan skoraj po vsej Jugoslaviji, imamo pa v Sloveniji kraie z različnimi strokami domače obrti, ki vsaj dremlje« jo, če niso že popolnoma zaspale In ti krogi so na žalost pred vsem oni, ki jim je vsak najmanjši vir dor hodkov potreben kot ribi voda.
Poglejmo samo Bel okra j ino. Ta deželica, ki nam predstavlja od mo» derne kulture in civilizacije naj« mani aficirani del Slovenije, iz katerega se neprenehoma vsipliejo ljudski roji v Ameriko in drugam je v bivši Avstriji bila obsoiena v pozabljenje. Idealni belokranjski narodni prosvetitelji so iskali načb ne, kako deželici gmotno odporno« či, zbirali so gradivo, toda pri ta> kratnih razmerah ni bilo mogoče uresničiti idealnih načrtov. V svo« bodni Jugoslaviji pa ima predvsem vinički nadiičitclj Lovšin lahko pol« no zavest, da ie njegovo delovanje na tem polju našlo vrednih nasled* nikov, ki bodo 3 pomočjo vlade dovedli njegove načrte do uresni' čenja.
Pod streho prvega paviljona na desni ima Belakrajina kotiček svoje pristno narodne domače obr« ti. Kotiček sta napolnila pod ime« nom šolskega vodstva v Adlešičih nadučitelj Božo Račič in učiteljica Poldka Bavdekova. Tam si ogleduje ne samo mestno prebivalstvo ampak tudi marsikateri kmet in kmetica, ki sta na domačo prejo že popolnoma pozabila, celo genezo belega domačega platna, kakor tudi pisanic ali pirhov. Meščanstvo pa ima v lepih vzornih domačih veze« ninah migljaj, da so vme na domača tla v svojem pleten i u in vezenju
Na tem lepem začetku promul« giranja in povzdige narodne obrti moramo Belokraniccm od srca čestitati, obenem pa nai bo to v spodbudo še mnogim drugim kotom Slor veni je, da se vzdrumijo in planejo na dan z domačo obrtjo in prodak* cijo. Kje so ostali rešetarji, kje Ion« carji, kje gorjuški vivčkarji in drugi?
Ford In Fordson na ljubljanskem
velesejmu.
Fordson traktor e stroj, ki se uporablja za vsa dela pri kmetijstvu, za obdelovanje zemlje, kakor na primer: za oranje, vlacenie itd., pogon ! mlatilnic, polnojarmenikov, mlinov, cir-kularnili žag, za vlečenje navadnih kretskih vozov, katere se lahko oblo-
201. štev.
r^/ENSKI NAROD*, dnt 8. septembri 1M1.
5. stran.
žene pripne 3 do 4 komade, za vlečenje kosilnic, za vlečenje hlodov v ao-zdu. kakor tudi po primerni adaptaciji koles za vlečenje tovorov do 5000 kc na trdi cesti.
Fordson je izdelek svetovno največje amerikanske tovarne Ford and Son, katera se nahaja v Detroitu v Severni Ameriki. Tovarna, kakor že omenjeno v svoji stroki največja, obratuje s približno 100.000 delavci in dela noč in dan. Delavstvo se menja vsakih 8 ur.
V omenjenem Času se izdela v tej velikanski tovarni 4000 kompl. Ford avtomobilov, Fordson traktorjev in Jankih tovornih avtomobilov.
tfazven te velike tovarne je še ena manjša tovarna na reki liudson in dve na Angleškem v mestu Coork.
Vse surovine pa si dobavi tovarna iz lastnih rudnikov, ima svoje lastne parnike in železnice, katerih omrežje obsega nad 800 angleških milj.
Ker za svoje izdelke uporablja le prvovrstno »Vanadlum«-ieklo, katerega iznajditelj je Ford sam, so vsi stroji vkljub svoji obsežnosti zelo lahki.
Ford rraVtor kompl. tehta na primer pri 25 HP samo 1250 kg. Ford auto za 5 oseb 700 kg, Ford tovorni voz za prevoz do 1500 kg tehta pa samo 800 kg.
Fordson traktor ima efektivnih 25 konjskih sil in porabi na eno uro 6yz litrov petroleja, ako se pa ne uporablja vseh 25 konjskih moči, pa seveda primerno manj.
Izorje z dvobrazdnim plugom, zvlači, poseje in zagrne v 10. urah približno 8 oralov v srednje trdi zemlji. Zmlati v 8. urah 5000 kg pšenice.
Za vožnjo po cesti ima 3 prestave, rraimajsa je 3 km, srednja 4Vt km, največja 11 Vi km na uro.
Ford auto tvp Touring 20 PS prostoren za 5 oseb, porabi na 100 km 9 kg bencina. V* kg olja in na 6 do 7000 km 1 garnituro pneumatike. Maksimalna hitrost 65 km na uro.
Tovorni auto se uporablja za prevoz tovorov do 1500 kg, posebno je pa pripraven za auto-omnibus, ker je vsled svoje minimalne teže jako eko-aomičen, prostoren pa za 10 oseb.
Zastopniki za celo Jugoslavijo, iz-vzemši Srbijo in Makedonijo so gg. Barešić in VVolf, lastnika tvrdke K. Ča-mernik in Co. v Ljubljani, Dunajska cesta 12, kateri dobavljalo omenjene stroje direktno iz Amerike v kosih ter se montirajo stroji šele v LiubUani. S tem se prihrani veliko izdatkov za transport.
Kakor smo slišali je omenjena tvrdka razpečala Že več traktorjev in Ford automobilov v Sloveniji na splošno zadovoljstvo svojih odjemalcev.
Pričakovati je, da se bodo tudi no celi naši domovini omenjeni stroji dobre vpeljali.
Vse stroje se lahko ogleda na Ljubljanskem velikem semnju v paviljonu štev. 230, kjer se dobe rudi vsa tozadevna natančna pojasnila.
Vsak dan tvrdka na sejmišču nazorno predočuje oranje in vlačenje brazd. Vsi poljedelci, zlasti Srbijanci, občudujejo praktičnost teh strojev. Amerikance v resnici izgotavlja lahke, trpežne, precizne stroje, kar ne moremo reči o onih kolosih, ki skušajo konkurirati tem strojem.
— Zbirka informacijskega materijala. »Balkan«, del. družba za mednarodne transporte se je pod vtisom uspelosti ljubljanskega velesejma odloČila, zbrati naslove in opise podjetij razstavljalcev, zlasti njihovih specijalnih strok, z namenom, obdržati ta podjetja v trajni evidenci. Iz vsega zunanjega trgovskega sveta prihajajo namreč dnevno poizvedbe po naslovih tu-zemskih interesentov za različno blago. Razen tega se pa Že od nekdai obračajo razni trgovci južnejših krajev naše države na »Balkan« s prošnjami za naslove dobaviteljev bla^a, katero rabijo. Taki seznami tvrdk, katere bo »Balkan« sestavil, bodo na vpogled interesentom pri vseh njegovih poslovnicah, kakor v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Rakeku, Trstu in na Dunaju, kar bo z ozi-rom na trgovske stike važnega pomena. Vsled tega se vliudno naprošajo vsi razstavljale! ljubljanskega velesejma, da podajo v paviljonu »Balkana« na sejmskem prostoru v pisani ali tiskani obliki kratke opise svojih podjetij in proizvodov.
— Jugoslovenski Llovd d, d. v Beogradu ustanovila je Mariboru Ruska cesta 45 tekstilno tovarno, ki je po obsegu obratovanja in opremi gotovo največ, j a tovarna te stroke v Jugoslaviji. Izdeluje konfekcijo za moške delavske, dečke in športne obleke, ter perilo in sicer vsako ko* ličino, — samo na debelo. V to svr» ho ima v zalogi manufakturnega blaga vseh vrst, tako da lahko ustreza vsaki želji! Iz narodno gospodarskega stališča je to velik napredek ker se prihranijo na ta način pri ce» ni izdatki za carino, vozarino in drugi stroški, tako da ta tovarna z inozemskimi fabrikati lahko konku* rira, neglede na to, da se nudi jia* šim delavcem novi vir zaslužka V Beogradu ima ta tvrdka veliki tehnični oddelek Brankova 12, ki zida kompletne električne centrale za parni, vodni in motorni nagon dalje kompletne mlinske naprave, opekarne žage, vodne naprave itd in dovaja stroje in strojne dele T.n strojne, lesne, hišne in kemične in« dustrije. Natančnejši podatki se do. bijo na razstavi paviljon E Štev* 3C ia 49. - ;r w - - ~~ + -
— Moderna postelj, ki se da zložiti v malo ročno taško, teška 9 kg in vrlo praktična za mala stanovanja in potnike, je razstavljena v paviljonu M 291. Na razstavi v Brežicah je bilo isti Dri-zano prvo darilo. Izdelovalce Milan A uman in drug. Krško ob Savi.
Zaščita Industrijske Svojine na Vele-sejmu.
Kakor že objavljeno je Ministrstvo
trgovine in industrije priznalo Ljubljanskemu Velikemu Semnju značaj razstave v smislu § 160 Uredbe o Zaščiti lndusirijske Svojine. Vsled tega uživajo predmeti industrijske svojine, razstavljeni na Velesejmu, pravico prvenstva po §§ 90, 107 in 113 Uredbe o Zaščiti Industrijske Svojine in od tre-notka, ko se razstavijo, pod pogojam, da so nafpozneje v treh mesecih po za-
tvori t vi Veleaejjma pravilno prijavijo Upravi za Zaščito InduauiiBke Svojine v Beogradu. Vsaki Uki prijavi za Zaščito Industrijske Svojine je treba poleg splošno predpisanih prilog priložiti tudi potrdilo, ki ga izda Uprava (Urad) Ljubljanskega Velikega Semnja o tem: 1.) da je predmet, kojega aaecita ae zahteva, istoveten z razstavljenim predmetom, pri vzorcu, modelu in žigu, pa tudi o tem za ko|o vrsto blaga je bil predmet razstavljen. 2.) kojega dne in v kojem trenotku da je bil predmet razstavljen. 3.) kojega dne da je bila razstava zaklfučeua. Podrobnejša poročila 60 razvidna iz Naredbe o izvršitvi Uredbe za Zaščito Industrijske Svojine, prijavljene v Uradnem listu št. 1. od 5, januarja 1021, §§ 94 do 09.
narodno gospodarstvo.
—ng Trust nemške industrije za rsradbo mlinov. Ob sodelovanju nemških velebank se \e ustanovilo v Frankfurtu ob Meine novo delniško podjetja kot holding - družba pod ime-nom >Mtihlenbau- und Industrie Akti-rngesellscbaft (Uliag)c z delniško glavnico začasno 16 milijonov mark v svrho združitve nemške industrije za zgradbo mlino\T v trustu.
—ng Lctopi« mednarodne petrolejske industrije 1921.    Po sedemletnem
odmoru je izšla pred kratkim nova, iz-premenienim razmeram prilagođena izdaja te kniige v založništvu H. Ar en da & Curt Mosenar (Finanzverlag G. m, b. H.) v Berlinu. Na 550 straneh je podan pregled mednarodne petrolejske industrije, ki nudi po svojem ustroju izredno zanimivo sliko modernih kapitalističnih organizacijskih oblik. Izdajatelji poudarjajo uvodoma, da je bilo ch sedanjih razmerah težko zasledovati ves mednarodni razvoj do najnovejše faze; storili so, kar je bilo mogoče* —ng Danska narodna banka izkazuje v svojem poročilu za 30. junij 1921 preteklo leto dobiček v snesku 11*39 milijonov kron. Od te vsote je dobila država svoj delež v znesuk 206 milijonov kron. Razen tega je dobila država tekom let* znesek 1*9 milij. kron na o*idajah. Uprava bo predlagala za delničarje dividendo po 10% za leto 1920. Za leto 1919. se je istomko izplačevala 10% dividenda.
—ng Angltfka prodnkeija premoga. Trgovinski urad je objavil statistiko, Iz katere je razvidno, da se v Angliji pridela zopet toliko premoga kot pred vojno. V tednu pred stavko je padla produkcija na 1350-700 ton, od 5. do 7. julija se je zvišala na 3.759.700 ton, od 9. do 16. julija je dosegla 3.955.204 teme in cd 16. do 23. julija 4,131.600 ton.
— Ameriška žetev bombaža. Po
najnovejših cenitvah se označuje ameriško bombažno žetev kot najslabšo v
25 letih. Vsled tega je cena surov emu bombažu poskočila za 10 točk.
— Amerikanska produkcija bakra. Uradno poročilo o produkciji bakra v Ameriki za koledarsko leto 1920 izkazuje produkcijo 1.209,000.000 funtov prvotnega bakr.t, proti letu 1919 6% manj. Skupna vrednost produkcije je znašala leta 1920 222,467.000 dolarjev proti 239.234.000 dolarjev lota 1919. Trg je zelo miren. Veliki producenti stavlja jo ceno na 13 centov za funt, vendar so bile sklenjene kupčije za avgust po 12 X centov, a le v neznatnih množinah.
— Pridelek sladkorja
na Javi.
Sladkorno žetev na Javi se erni za ee-zijo maj-oktober 1921 na 1.500.000 ton. Pridelek je tako velik, ker so se žre obstoječe plantaže še povečale, razen tega pa opustile mnoire tobačne plantaže ter izpremenile v sladkorne plantaže. Povod za to je dal najbrž neugodni položaj na tobačnem trgu.
— Neeiiitikaeiia v Švici so naha-Jajooih obveznic ogrr.kc^a vojnega dolga. Po členu 188 tr;rtnonske mirovne pogodbe je odrska d'-ža\a obvezana, priznati pod gotovimi pogoji ogrski vojni dolg. Ogrska vlad*, je sedaj sklenila, žigosati obveznice tejza dolga, ki se nahajajo v Švici. V izvršitev tega sklepa je ogrsko poslaništvo v Bemu pooblastilo Švicarsko narodno banko in v bančnem kartelu včlanjena bančna podjetja, da izvrše ?.igo«anje.
— Avstrijske rento in vojna posolila v Italiji. Po izjavi italijanskega zakladnega ministra se bode za avstrijske predvojne rente, ki se nahajajo v rokah Novoitalijanov, v kratkem zopet pričelo izplaoVvanie obresti. Tudi bo dovoljeno posojevati na te papirje po 30 lir za 100 K nominale. Avstrijska vojna posojila se bodo lastnikom, katerim so zagotovljene izjemne ugodnosti, priznala v polni višini 60 lir za 100 K nominale, ostalim lastnikom av-striike^a vojnega posojili pa po nižjem izmemjalnem kurzu.
Pozdrao tretfemu shnpsi jE-gosKairesizfeEflZ
1 i jj___o
Slaseei tz Hareš&e.
I. Kako re delajo »kSettl«! — Na dan koroškega plebiscita f& pogorelo posestvo Franca Slamanika, pd. Lukner v Knezi, občina Pfekše, ko je bil sam doma. Osiunnieil je takoj Slovence, da so zapalili njegov dom, čeravno se je to zdelo poznavalcem razmer neverjetno, ja neresnično, ker med in pred plebiscitom nikdar ni pogorela hiša nemčurja. pač pa so cveteli domovi zavednih Sloveneev, sežgani po zdivjanem nemčiirskeTn prebivalstvu. Tako tudi smelo smemo trditi, da jo Lukner sam zasmodil svoje roe**tvo v upanju, da bo mu dobro neslo. In ni se varal. V Lahu deki dolini so za nj*ga nabrali 300.000 n. av. kron. za streho so skrbeli djeksarski n^rnčurii in avstrijska vlada mu je pa dala 400.000 K, katere je sprejel 8. avgusta t. 1. V Kru-merjevi gostilni na Djekšah pa se je izrazil: >Geseheit mu * s g men s^in!« Drugače pa se je godilo posestniku Hermanu v TfHirietezu, obč. Pustri-ca, ki je pristen Nemce z veliko družino in kjer je leta 1919 udarilr. strela in ki ni mogel trditi, da fo BI o venci zažgali. Ta do«l*i še ni prejel nobene podpore in nima ne hiše, ne doma.
TT. Iz Vovber nam poročajo: Nekaj časa pred plebiscitom ie bil na čuden način umerjen po**etnik Peter PogAčer pd. Peter v Kleoah. občina Vovbre. Nemški listi so namigovali, da so ga. ker je bil nemJki pristaš, umorili Slovenci. Letos pa je biln na isti način in na istem mestu napadena žena rajnega tako, da je obležala brez zavesti in se tudi ni moglo dognati od koga. Zadnji teden pa jo je njen lasten sin Andrea* Pogačer hotel ustreliti, mater, ker se je zavzela za mlajšega sina, katerega je Andrej brezsrčno pre-tepaval. Sedsj pa se sliši, da ie sestra bratu Andreju v obraz zabrusila, da je en morilec očeta, ker tako dela z bratom in e materjo. Dne 21. avgusta se jo mlajši brat našel obešen. — Čeravno je Andrej Pogačer pretepal ne samo svojega brata- ampak tudi zavednega Slovenoej posestnika Puvlctfa v Klečah. kateremu je zlomil nogo na dveh mestih, Marka Cikulnika in še druge Slevenee, ter pobijal Sipe v žup-nišču v fit. Štefanu, pri Uksn v Vov-brah- potem pri Krajeeriu in Matju v ftmartnem, ga velikovške oblesti niso kaznovale, ker je bil kaksv zvest, tako bojevit in pozverinjen njihov pristaš, ter tajni zaupsik nemškega kolovodje, zaanoga Feiniga iz Sv. Neže in nemških župnikov na Rudi in v Grehi nju. — Ko pa je pri vovberškem slavnem Bejfreiunrsfestu napadel ge> nerala Glantschniga ter nie^ovega ad-jutanta Vloraka, so ga oblasti vendar prijelo in sodnik v Velikorm mu je povedal, kaj so jr/a vsega dolži. Ker je
nemčurja. tako navedamo. čega se dolži: 1.) Da je kradel pri Lukner Ju in drugod živino. 2.) da jo umoril svo^ga očeta in 3.) da \e n moril svojega bra-t*. kateri se je obesil. Mi smo Andreja Pogačerja natančnejše opisali, ker je tipična prikazen iz plebiscitnih ča^ov. Andreja Pogačer se je bala cela okolica, kakor divje zverine. M<*d taksnimi ljudmi mortsjo živeti naši koroški Slovenri, zvrsti sinovi Jugoslavije.
HI. Velikovcc. Tu sem je prišla zadnje dni novica da je krški knezo-*kof na priti?k TT^i^atdien^ta imrno-val Križnja, znan^ moralno propalico in poturice, za župnika v Bt. Rnpertn Veb'kovcu. kjor stoji Narodna š^la. Kri:"nj ima nalogo, da ne samo narodno, ampnk tudi moralno ugonobi svoje farms.ne. da bodo čimpreje utonili v vsenem^kem morjn. Imenovanje Križala za župnika v £t. Rnpertn, torei duševnega pastirja slovenskih šolskih p»strr. ima priUčr.n isti pomen, kakor Če bi bila kakšna Marijina družba imenovala slovitega pohotnei?* sakron-skopa kralja \vgnpts Močnega, častnim članom. £kof Befter zbira v Veh-koven res fino duhovščino. Križij, župnik Feini?, pn Kanonik.
$%m$m® RrontZKlfa ghttmtf*! tn rttfiiftajL drl. na-
■CfCCBCfRI.
— Za sknpno organizacija aktivnih in vpokojenih erSaviiili nameščencev. Zdelo se mi je vedno narobe, da se aktivni in vpoko|eni državni name-ščnrci organizirao vsak za se. V znd-njem ča*u se je za vpokojence eek> ustanovil poseben list. S to razdvojit-vijo si državni nainesea&ol svoj položaj na obe strani slabije. Da so vpoko-jen^i sami za se na slabšem, kakor pa če bi bili združeni z aktivnimi tovariši, je jasno, te trditve ni treba dalje utemeljevati. A tudi aktivni nameščenci škodujejo samim sebi, ako se orga^ nizujeio za se. ne da bi se s popolno vnemo zanimali in skrbeli za stanje vpokojencev. Saj bodo vendar aktivni čez krajšo ali dslffo dobo sami prestopili v vrsto vpokojencev in bo takrat morebiti marsiknteri obžaloval, da se ni v svojem aktivnem stanju — ko bi bila morda njegova beseda kaj dosegla — boli brigal za usodo vpokojencev. Nasvetujem, naj se vsa posebna združenja vpokojencev opuste. Aktivne in vpokojene drž. nameščence naj veže skupna organizacija. V njej delujta dva odbora; s v odboru aktivnih naj bodo zastopani vpokojenci in v odboru vpo-knjenrev aktivni tovariši. O važnejših stvareh na? bi se sklepalo v skupnih sejah. Aktivnim drž. nameščencem veljaj tukaj znani rek:  Tua res agitur
Jugoslovenski zdravniki zboru* jejo te dni v Ljubljani. Stanovska vprašanja in znanstveno razpravlja* njo o najstrašnejših morilkah člo« veitva, o tuberkulo2i in sifilitiki, ki ki sta se po vojni razmahnili nad človeštvom, organizacija borbe in profilakse proti najbolj razširjenim boleznim tvori vzpored teija nad vse koristnega kongresa. Najtežja in najsvetejša umetnost je zdravniška in največji umetnik med zdravniki se zaveda, da ve in zna še vedno premalo.   Zato jim je studii brez-
— Kraljevo zdrav>. Presstbiro poreče iz .Pariza: »LiL/Oi.. * javlja, da je Nj. Vel. kralj Aleks&nd i.i se nahaja sedaj na okrevanju » V ereaUlesu, včeraj sprejel maršala Petaina in sa z njim doi>£0 razgovarjal.
— Rodbinski pravi1   ' ~
ne kraljevega doma, ki ostane v zmislu člena 132. ustave v veljavi dokler ne izide v sn '.■ lu člena ^7 ustave nov pravilnik, in kolikor ::: že z ustavo samo i: s men j en, ob* javlja »Uradni list«   . K 8,
— Prihod sostov iz Beosradau Z današnjim brzovlakorn je prispel V Ljubljano minister poljevIeL^va sc. Ivan P u cel... V spremstvu so: Miloš Stibler, šef kabineta: dr. Džordže M'i t r o v i č, načelnik .;ivinorejskc^a oddeljenja v kmetijskem ministrstvu. Joža T a Š n e r, referent za Slovenijo v ministrstvu za azrarro reformo: dr. Vojislav Janič, sekretar narodne skupščine; Milan M i 1 o r a d o v i ć, nar. poslanik iz Požarevca. Član kluba samostojnih seljakov; dr. Nikola R i-s t i ć in M. T a j š i ć, nar. poslanika radikalnega kluba. Razen teza so prispeli poslanci zemljoradnička kluba z?. Štesan Benin (Vel. Bečkerek), Džo-ha Rlstić (Travnik v Bosni) in Sima Krstič (Sarajevo). Odlični gostje posetijo danes ljubljanski sejem, a jutri odidejo na Bled. na veliki kmeiski praznik.
— Odkritje spominske plošče Podlimbarskemu. Za nedeljo 11. t. m. vabi pripravljalni odbor v Kra* šnji k odkritju spominske plošče Podlimbarskemu. Iz državnega ko* Iodvora gre vlak ob 7.40 zjutraj. V Domžalah bodo na razpolago vozo« vi. Vozna do Krasne (13 km) stane 10 kron za osebo. Na večerni vlak v Domžale istotako. Ob 11. uri od* kritje plošče, potem kosilo in ob 3 ljudska veselica v Krašnji. Ko«ilo bo dobiti v štirih gostilnah po zmer* ni ceni. Iz Ljubljane (pri FigovctO pelie avtomobil ob 7. zjutraj in ob pol 3. popoldne. Popopldne ob 7 nazaj. Kolesarji imajo lepo državne c. Limbarska £ora je 1H ure daleč cd Krašnie. Na Odkritje je pričakoval ti veliko udeležbo, za to je odbor preskrbe! vse potrebno za goste. Vabila k slavnosti so v izlocah pri Bonaču, L. Švcntnerju, Narodni knjigarni. I. Snmcc (Mestni trg) E. Navinšek (šclenburgova ul.)
— Nebiranje   prispevkov ze dom dobrovcHcev iz vse Kraljevin v Beogradu. \7 Beogradu se zgradi
dom dobrovoljcev za vso krslievino V njem bodo imeli streho in zave* tišec dobrovoljci, ki prihajc.io v Beograd. Z?t nabiranje prispevkov sta došli iz Beograda dve dami. ki sta naprosili »Kolo jugoslovanskih se* stcr«. Klub Primork«, Gosnodarskc in kulturno društvo. Sr>lc?.no slo= vensko žensko društvo, Jugosloveru ski sokolki Savez in Krščansko žen* sko društvo, da so prevzela nabiranje prispevkov v svoie roke. Kupon za pet opek stane dva dinarja. Te kupone bode prodajale članice ime* novanih društev po ulicah in cestah ter na sejmišču. Naše rodoljubne občinstvo ooozarjamo na to dobro; delno akcijo in je pozivamo, d.*i na; daruje no svohUi močeh v ta r'ene: niti namen. V Beogradu in Zn^rc» bu so sc v to svrho nabrale že velike svote, zato za njima ne sme zaosta* ti Ljubljana!
— Iz politične službe. Dr. Alek* sander Kusv. okrajni glave.r extra statum, je imenovan za vladnega svetnika extra statrtm v staležu po* političnih konceptnih uradnikov pokrajinske uprave v Ljubljani
— Iz sodne službe. Pravna praktikanta Ivan Mikluš in dr. Ivan S 1 i b a r v Ljubljani sta imenovana za avskultftnta.
— Kot ustanovnika Kola ju^os slov. sester so vpisale magistratne uradnice g. dr. Ivana Tavčarja v po* češčenje njegove 70 letnice.
— Odvetniške ves-ii. Dno 25. avgusta 6ta bila vpisana v imenik odvetnikov dr. Anton Horvat in dr. Konrad J a n e ž i c. in sicer prvi s sedežem v Ptuju, drupi pa s sedežem v Kamniku. — Odvetnik dr. Slavko W ei x 1 v Murski Soboti je ispremenil svoje rodbinsko ime v V e s n i k.
— Pristojnost za raz«ojevanj|e po-seBekih zadev pripada v smislu določil §§. 24 in 2S naredbe cfelskupne vlado
l.-.nčen in zato so jim kot I ! ved* no nove šole. Zdravniki vrše naj-blažjo in n:'. bolj vzvSr* i • v
blagor državljanov, zato zre idravg in bolno čiovc itvo vanje z zaupa« njem in vero, ki jo ne uriva oobes druil poklic.
Pozdravi i en i' čim več USpehal Počutite se med nami kakor bratje med brati! Naj bo rudi Val skup idealna manifestacija edinstva naic jufiotlovenske kulture in našega složnega stremljenja, po napredku!
111
Dnevne ueau«
V L'ubliam, 7. septembra 192!,
^2) to jo nevecra poselskeaa reda me> s t n o n; u magistrata. Vsled t naj so stranke odslej napitoj slede ?;o-rov, ki nisatanejo Iz službenega morjn, obraeajo na mestni magistral (£os]>odar?ki urad) m no- v-»o na poli* oljsko ravnate!Jstvo.
— Po-ne-nianje. vreden %*zrrled. Vi-Mje nam: To dni, k.j j-1 leiaJ na| kr-ilj Csvoboditelj na mrtvaškem odm« ^c jt> v Z'>elovcm (pri Poljčauah) postnvjl spomenik,   ki   ~rulu;i, : .no
vzgled vsem našim velepodfetiem, V Zbelovem Ima znana leska in Liii=trij» nlva družba »Drava« svojo hrornleo za rpognjeno pohi^ivo, kjer jo za^lciua leno število delavcev. Zanjo je družba ustanovila r<'--^'-rri podporni ckis4 >Zbelovo< z namenom varovati pospo-' darako in socijalne intceso članov (delavcev), pripomoči k iboljsaaju rji-hovih gmotnih in ilvljenaklh rsKinet^ roj;ii stanovske vzaj aanoet in pori^ zaveft, rkr1 e ti tudi r a rjiV»\o s-.doitio) in strokovne Isohrazbo ter flm nu.lid
v «Iu.V.]:i i^.-c'^o g..' "... > in :.:or.'«liiO l^Kiporo. >Drava< pot ni ostala samo uri ustanovitvi iklada in pri lepik n* ćriih, mv^Tei jo takoj s ustanovitvijo l»odporni tklnd >Zbelovoc rudi r«>Bta-
— 7:a svojo prihodniost   deluješ, ako
Jhpi am gaoia l^ojenccgcjc^ Kri i a fet ^J^i* Jgl CbtŠ&.^AMi
vila na trdno gmotno podlaca. Kavna/-t cd j pod;et"a g. Kjiini^ i', llaiibora je kot jnir-ijator ideje in prijatelj Aeh tavstva med primernim nagovorom pr-; vi p-cdcv.il ▼ jti, - -.in kra.;a C 'sv\»'•• <<]f* telji tfinc«! ; kam^n v znesku 10 0.0 G (J Kron z obl ttbb, da hoeo delavstvu in razvoju ust n no vi jo* rejra sklada luli nedelje ost vti kot iskron prijatrlj % na*vcti in deianjL V podporni sklad prUnova pod|etja fv mo in vs%V: Cl^n aolo6sfii mMi snesekl od 14dnevne r.rrujete mcx;d^ ta1-•*». tki crtano astanovna glavnica nedotaa> nj^ria in se pr^ejo o<l n!n vporfcblti le obresti. Delavci ima|o pravice* do ]>od-poro v slučaju n*>mkrivljenc nesposobnosti t.". J.rlo. 1 olcznl, poškodb<> v službi, smrti, r.oroda. cernja in za slučaj ženitve. Ne da bi biii člani druit-] va, pa jm.*ijo pravice tlo podpore tudi] vdoveli aakoiiski drog in sirote in sicer za dobo p "tih let po smrti znkon-.skega dru^a. Pričakovati jo, dn brvtlo vsa na?a veeja Industrijalr . podj« ja, ki takih so«iislnih nanrav že nimajo,' »ledila Vzgleda lesne družbe >DT".va<. Le na ta način se bede tudi mod juffo-slovenskira proletarijatom uolagoma sgradil najlepši spomenik tudi v ]->ro-slrivo Tcliktega demokratskrega kralja Osvob diie!-'«.
— Gremij trgova v L^v1'-Mapi oojavlfa. Radi nepričak ie na vrl", tujcev, osobito v nedeljah m nra7r:1 :ih ,ki si žele n-sk-'oiti svoie potrebščine v Ljubljani, odreja gremij trgovcev v Ljubljani, da hr Jo trgovine v č*trtak dre 8. t. m. od 8 ure ziut'\°" do 12. ure onoldnc.
— Abdfr:vsrve na p^žti. Pišejo BSJn: Rar^I^ćeno jo bilo. da od 1, s^pt* pri pos'.i v^lin 1» dirur^ka rv^narba. — Imam uplačati eek ter pa primemo izpolnim. A postane* mc pouči, tla so morajo e>ki £o nadalje oznaesrvati v kronah; tolike prijazna fo, da na n; tu črta dinarsko ln vpiJo kronsko veljar vo ter me tako revi n^il'f 'h slt&ostf) — Pride za mano stranka % nakaznico, izpolnjeno v kronah, roštarica jo pouči, da jo ukazano, označiti z^iosck v dlnariih in |o v svoji prijaznosti ■premeni. — Mar to ni m itstvof Ako bi bila uradnica n opri jar n:i, ko> liko sitnosti bi imela stranke. — k>r jo prijazna, koliko dela ei s t?m nv prta!
— Vzorčni ?ejmi v Italijf. Tz Trsta nm poročajo, da je v Tr^iji bilo za kratko razdobje napovedan nih po raznih mestih, kjer imaia sedež trgovske zhornice. zelo vcb** ko število vzorčnih sejmov^ Te pri/ redbe so s^aj m *> in so 'i simpatično pozdravlja. (> p.*». r^rUc do pretiravrnj, če po Število teh, na sebi koristnih in potrebnih rrirecib množi tr.ko c!*Vč, r~ <?t: "i v e^-iivi mestu iste države ubija drugega, :^o« tem je treba premišljati da ie tre-ba v te pn~v,'"-e spravit! sistena Tudi se razstavi]alci, trgovci in In-dustrijalci, ob najboljši volji nernd rejo odzivati, ako ie preveč pozivov na tako priredbe, ka;ti te udeležbe stanejo dokaj denarja in čisa v& prinrave in izložbe s,-?me. Prišlo !e vsled obilice teh priredb do tega, da so morali žc napovedane sejme rrc« ložiti kakor ns pr. v Trstu. Da te vsem tem nedostatkom pride v okon\ ie oglasen pi * ,da cen* tralno mesto trgovskih in obrtnih zbornic vzmne v pretres to vpraša* ajfctelft sp°rwul9 ° tein^
Ktako bi se sistematično vršile te priredbe pao gotovem kalendariiu.
— Beračenje. Pišejo nam: Beračenje v Lfubljani je že neznosno; v petek ne moreš iti v štacuno kaj kupit, ker se ondi kar tere beračev. Imel sem ae peljati ie eno postajo, a žr me je nadlegoval berač v vozu. — Ko sem se lani vozil od Zagreba do Zidanega mosta, je beračil vso progo po vozeh invalid. Le v mojem nmlein predelu je dobil kakih 60—80 K. Ako je ime-l enake srečo v drugih, mu je neslo v vlaka kakih 1600 do 2000 K. S prihodnjim vlakom ee je vračal, in ako je tam ob-ral isto tako, 6i jo priberačil v jednem popoldnevu toliko, kot ima manjši uradnik plače v celem mesecu zase in za svojo rodbino! — K beračenju moramo šteti tudi nadležnost večnih cvetličnih dni, ki so se ponavljali skoro Vsako nedeljo. Tudi to ni že več dostojno in bi ee moralo omejiti, če žo ne povsem odpraviti.
— Umrl fe v Udinaiu £. Fran Debelak, bivši vinotržec in gostilničar pri žel. mostu. Vsak starejši Ljubljančan sa spominja ugledne Debelakove gostilne, ki je slovela vsled izvrstno kapljice in dobro postrežbe. Kajni je bil prava kranjska korenina, poln humorja in dovtipov, tip, ki se težko več najde. Bil jo vedno veren somišljenik na-še stranke, član Sokola in dru-japh naprednih društev. G .soprogo, kateri je bil nad 50 let, življenski tovariš, je zapustil v največji bolesti. -Lahka- mu domača zemlja, g. vdovi naše iskreno so ž al je.
— Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl danes z. Blaž Jesenko, trgovec in hišni posestnik na Starem trgu. Pokojnik se je z lastno pridnostjo iz skromnih pocetkov dvignil do vcle-uglednega meščana. Bodi mu blag spomin, rodbini iskreno sožalje!
— Prošnje za podaljšanje osems urnega delovnika. Ker se je vrinila v notico pod tem naslovom pomor ta, opozarja pokrajinska uprava ©ddelsk za socialno skrbstvo, da se morajo prošnje za podaljšanje 08emtirrie£a delovnika kolekovati 5 kolekom za dva dinarja, priloge 5 kolekom po 50 par in za rešitev prošnje je priložiti kolek za pet dinarjev.
— Na potu okrog sveta. V našem uredništvu se ie zglasil včeraj francoski Švicar g. Maxime Leuret iz Ženeve, ki potuje peš okrog sveta. To je njegova druga tura. Prvo je započel L 1914. tik pred izbruhom vojske. Posrečilo se mu je po dolgih naporih, da je prepotoval Evropo, Azijo in Ameriko od severa proti jugu ter nato nazaj do Srednje Evrope. Tu se je 1. 19IS. vkrcal na ladjo, ki pa se je potopila. Pri tem je izgubil vse svoje dokumen-ite, ki so dokazovali njegovo pot okrog sveta. Zato mu švicarski turistovski klub ni izplačal obljubljene nagrade. iVsled tega se g. Leuret nahaja drugič na potovanju. Iz Ljubljane odide v Maribor, odtod v Avstrijo, Madžarsko in Romunijo. Ker mu je pot po Mali Aziji vsled vojske najbrže onemogočena, bo sel v Egipt, Abesinijo in odtod z ladjo y Indijo, Hongkong itd. in nato v Ameriko. Med potjo predava o svojih doživljajih ter prodaja razglednice in znamke. To je edino, s Čemur si omogoča potovan'e. Ko se vrne v Švico in dokaže z dokumenti v svoji knjigi, ki jo nosi seboj, resničnost svojih napovedo, dobi bogato nagrado.
— Važne spremembe pri finančni straži na obiae/nem ozemlju. Na celem severnem obmejnem o remiju se bodo v dogiedrirm času izvršile glede finan-Ino stražo važne spremembe, oziroma se se deloma že izvršile. Vse obmejne finančne straže se opuste ter nadome-ste z oddelki granične trupe (s sedežem v Pančovi). Slednje omenjeni oddelki so v ta namen posebej šolajo. Na-domežčenje se je že pričelo ob prek-murski-madžarski meji (Dol. Lendava) im se razširja proti "Radgoni. Do 1. oktobra bi se morala na ta način cehi ostala meja proti Koroški nastaniti z oddelki granične trupe. Vsled teh sprememb oproščena finančna straža se ima po ie izdelanem načrtu (veljavnem tudi za Kranjsko) izrabiti deloma za ojaeenje že obstoječih, deloma Sa namestitev na novo vpostavljenih okrajnih upravah finančno kontrole. Kakor slišimo, se namerava na štajerskem na novo ustanoviti 5 takih okrajnih uprav in sicer v: Sv. Lenart Slov. Gorica z oddelki: Sv. Benedikt, Sv. Barbara, Gor. Cmurek, Šoštanj, Laško, in Maribor II (desni breg Drave z oddelki: Sv. Lovrenc na Pohorju, Ruše, SI. Bistrica, Račje.) (Maribor II obsega vse bližnjo občine'). Maribor T. mesto in levi breg Drave z oddelki: Selnica os Dravi, 9t. Uj. Sv. Jakob, Sv. Jurij •h Pesnici. Poveljnik okraja dobi naslov upravnik, poveljnik oddelka pa starešina. Cela finančna straža bo podrejena pokrajinskemu inšpektoratu v Ljubi in ni, ta pa generalni direkciji posreduje po voza fin. ministr. v Beogradu.
— Šel gen. inspekcije voda. Ministrstvo poljoprivrede i voda razpisuie mesto Šefa generalne inšpekcije voda za Dalmacijo v Splitu. Pogoji za kom-petenco v »Uradnem listu«.
— Tatvina na železnici. Na brzo-voznera skladišču gl. kolodvor Maribor se ee pojavljale opetovane tatvine blaga. Nadzornik Cesarec je ugotovil, da se največ tatvin izvrši ob času, ko ima službo skupina skladiščnega mojstra Cetina in sicer odkar jo bil temu pri-deljea neki Zelzer. Ker se je preje pri tatvinah prakticiralo tako, da je kontrolor pozval dotično skupino, nakar je bilo drugi dan >vse v reduc, želez-nioa in stranke pa so morale trpeti
škodo, ne da bi bili prišli pravim tatovom na sled; je sedanji kontrolor vpeljal drugo prakso: molčečega opazovanja po nadzorniku Cesarecu, ki je obvestil železniško policijo. Nekega dne jo zmanjkalo več kosov tkanine iz neko ljubljanske pošiljatve. Policija je brez. vsega hrupa napravila pri obeh osumljenih hišno preiskavo t'er pri Zelzerju res :u-.šla dva kosa ukradene tkanine. Zelzer je priznal toda obdolžil je kot pravega tatu skladiščnika Cetina, ki da ima tudi ostale kose tkanine, katerih pa niso našli pri njem: našli niso niti moke, sploh nobenega živeža pri Cetinu. Vdrugič je policija prišla pa tudi v skladišče ter tam dobila pod klopjo več kvasu, ukradenega iz zaboiev žo naloženih za transport. Cetin in Zelzer sta prišla v preiskavo. Do glavne razprave, ki se je vršila te dni, je Zelzer pobegnil. Cetin je ves čas trdil, da je nedolžen. Njegov zagovornik dr. Jaro je senat opozoril, da se na podlagi obdolžitve človeka kakor je pobegli Zelzer ne more obsoditi poštenega uradnika. Senat ie bil istega mnenja ter je Cetina vsled pomanjkanj a dokazov oprostil.
— V tečaj za bolničarke so sprejme še nekaj gojenk. Tečaj traja dve le-
ti v Beogradu. Vsa oskrba je v zavodu in še poleg tega 100 dinarjev mesečno. Predizobrazba je meščanska ali nižja srednja šola. Izobražene pojenke dobe državno službo in pravico do pokojnine. Zglasiti se je interesent i ni a m pri tajnici Kola jugosl. sester gdč. Vili* mini Beniger. Mestni trg 24111.
— Pozor, vrtnarfi! Zopet se obrača >Gosposvetski Zvon« s prošnjo na Vaša narodna srca in nesebično požrtvovalnost. Kakor že v tukajšnjili časopisih objavljeno, vrši «a cvetlični dan za neosvobojeni Korotatn dne 11. septembra t. L Prosimo Vas tudi sedaj, da nam prihitite na pomoč s svojimi cvetličnimi darovi. Za plemenite darove se Vam najiskreneje zahvaljuje >Gospoevetski Zvone
— Prvo pletarsko podjetje F-anc Janež v D o 1 s k em p ri L j u b I j a-li i (po-.taja Laze^ razstavi od dne P>. do 25. t. m. poleg lastne delavnice v Dolskem bogato izbiro najfinejše, umetno in vse v to stroko spadajoče izdelke. Da se p. n. občinstvo, zlasti trgovci s tem prvim podjetjem na Kranjskem, ki obstoja ravnokar 20 let, bližje seznanijo, se priporoča, da to prvo razstavo plotarske industrijo v največjem številu pos^tijo.
III. slinp ingoslovenskog leharshog drin-
Stua n LfnbljanL
!. Jutri. 8. t. m. se otvori v Narodnem domu III. glavna skupščna jugoslovenskega zdravniškega društva. Znanstveni del tega zborovanja bo obsegal ta-le predava-I rja: 9. septembra dopoldne: I. Splošna j predavanja. L Dr. I. Jenko (Ljubljana) ' Uvodni govor, Jugoslovensko društvo j proti tuberkulozi. 2. Dr. L. Stojanovič j (Beograd). 3. Dr. M. Ivkovič (Beograd). 4. Dr. C. Gjurgjević (Beograd): Rad nrotiv tuberkuloze u Engleskoj. 5. Dr. Z. Ruvidić (Sarajevo): Tuberkuloza u vojsci. 6. Dr. F. Živanovič (Sarajevo): VjercL rasa i tuberkuloza. 7. Dr. Vesel-ko (Crna gora). 8. Dr. Štajner (Črna gora). 9. Dr. I. Stoje (Ljubljana): Stre-žništvo, zlasti redovno in odprta tuberkuloza. 10. Dr. 2. Lapajne (Ljubljana): Tuberkuloza in klima.t. 11. Dr. VI. Čepulie* (Zagreb): Tuberkuloza u Hrvatskoj in Slavoniji. 12. Dr. L. Thaller (Zagreb): Apicitis. 13. Dr. V. Scholler (Leysin): Terapija tuberkuloze artefi-cijelnim pneumotoraksom. 14. Dr. V. Scholler (Levsin): O institucijama za pobijanje tuberkuloze. —9. septembra popoldne: II. Statistika. 1. Dr. G. Bo-gić (Beograd): O statistici tuberkuloze u Sloveniji (ev. celoj kraljevini). 2. Dr. I. Barač (Beograd): O tuberkulozi u Srbiji. 3. Dr. H. Jožkić (Novisad): O tuberkulozi u Vojvodini. 4. Dr. M. Crkveuac (Varaždin): O tuberkulozi u županiji varaždinskoj. 5. Dr. I. U. Bot-
teri (Šibenik): Statiktika tuberkuloze u Dalmaciji. 6. Dr. O. Krajec (Ljubljana): Statistika tuberkuloze v Ljubljani v zadnjih 10. letih. III. Kirurgija. 1. Dr. D. M. Jovčić (Beograd): O leče-nju kirurgičnib tuberkuloza. 2. Dr. Fr. Deerganc (Ljubljana): Konstitucija in terapija kirurgične tuberkuloze. 3. Dr. M. Černič (Maribor): O kirurgični trebušni tuberkulozi. IV. Interna. 1. Dr. S. Smederevac (Beograd): Konstitu-alno i kontagiumističko shvaten"c tuberkuloze. 2. Dr. I. U. Botteri (šibe: nik): Tubcrkulin u diagnostičnom, pro-gnostičnom i terapevtičnom pogledu. 3. Dr. Volavšek (Ljubljana): Ambula-torična tuberkulin - terapija. 4. Dr. Haus: Nova smer v boju proti tuberkulozi. — 10. septembra dopoldne: V. Dermatologija. 1. Dermatološka sekcija I. L. D.: Razprava o tuberkulozi kože in lupusa. 2. Dr. Mašek (Zagreb): Tuberkuloza sluzokože. 3. Dr. Gliick (Zagreb): Tuberkuloza kože. 4. Dr. Farkaš (Zagreb): Organizacija suzbijanja lupusa. — Predavanja trajajo največ 15 minut; diskusija v debati samo 3 minute. Manuskript predavanj nai izroče predavatelji takoj po končanem predavanju zapisnikarju. Predavanja se vrše po potrebi istočasno v dveh sobah. Morebitne spremembe se objavijo usrmeno v tajništvu skupščine.
Določitev volišč za volitev prisednikov In namestnikov v vzklicno sodišče v Ljubljani. Vsled razglasa oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljub'jam z dne 18. avjrusta '921., St 3*69'2\ (Uradni list št. 101) volijo prisednike in namestnike v obrtno in prisednike v vzklicno sodišče, volilci VIII. sekcije, to so iz volilnega okraja Ljubljana s Spodnjo Šiško na siedečih voliščih:
A. Delavci oziroma delojemalci v nedeljo, dne 11. septembra 1921 od s. do 13.
in cd 14. do 17. ure in sicer:
Iz prve skupine velikih obratov* k; Imajo roza legitimacije, v veliki dvorani ».Mestnega doma«.
Iz II. skupine malih obratov, ki 'majo bele legitimacije, v mali dvorani »Mestnega doma«.
Iz III. skupine trgovskih obratov, ki imajo rdeče legitimacije, v posvetovalnic] na magistratu.
Iz četrte skupine za višja trgovska in višja netrgovska opravila nastavljenih oseb, ki imajo modre legitimacije, v mestni posvctova'nlci na magistratu.
B. podjetniki, oziroma delodajalci v torek, dne 13. septembra od S. do 12. In od 14. do 17. in s!cer:
Iz skupine velikih obratov, ki imajo rmene legitimacije, v mali dvorani »Mestnega doma«.
£9
Iz II .skupine malih obratov, ki imajo zelene legitimacije, v mali dvorani »Mestnega doma«.
Iz III. skupine trgovskih obratov, ki Imajo svetlo-rdeče legitirnaciie, v mestni posvetovalnici na magistratu.
Iz IV. skupine netrgovskih obratov, ki imajo za višja trgovska ali nctrsrovska opravila nastavljene o^ebe z oranžnimi legitimacijami, v mestni posvetovalnici na magistrata.
Vsak volilec dobi eno legitimacijo in po dve glasovnici Drugo glasovnico naj vsak volilec shrani za slučaj ožjih volitev.
V volilnih imenilcih vpisane volilne upravičence, ki bi 3 dni pred volitvijo ne dobili dostavljene vo'ilne legitimacije in i?Ta-sovnice, poživljajo se po § 9. ministrske naredbe z dne 23. aprila 1S98 drž. zak. It 56., da pridejo še pred volitvijo po legitimacijo in glasovnico v mestno posvetovalnico na magistrat od 8. do 13. pop.
Seboj pa morajo prinesti zaradi Izkaza identitete delavsko kniizico, izkaznico bolniške blagajne ali kako drugo enakovredno izkazilo.
Legitimacije, ki nimajo mestnega pečata so neveljavne.
Za glavno vo'išce. kler se ugotovi skupni izid volitev, izvršenih v posame-znih sekcijah, je določena mestna posvetovalnica na magistratu, kjer unduje glavna volilna komisija od S. do 13.
— Kolek.i v na.    ra^&t&va slika Saše šalila ostane o d p r t » le še n e-kaj   dni   na   kar M p. u. instvo opozarja. Odpi
in od 13   15 ure .
— »Za narod«,-.   , . vje«. Slovensko zdravnici Ljubljani priredi ob prili jiigoslovenskega    lekai dr, dve brezplačni kine.
stavi v prostorih kino »Ideal . Lj na, Aleksandrova cesta   št. 1 in ■ četrtek 8, t. m. »Tu va dr. Jamar, petek 9. t. i predava dr. Kujundžk     .   etek o * i predstav točno nb !v '/sto        t. toda samo odraslim obo ega spola.
— i i «ui (m . i. 1.1.1 .'•. i« i j . Založil dr. Albin Štele, iisek in klišeji Jugoslovanske    tiskarne    v    Ljubi iani,
1921. — (iotovo silno bril 10 in apartno delo, za f i I tre Za našo dobo značilen di iouki slovcn. najmlajše umetnes . Kn iga ški in liskarsai unikum v • v i kem knjigotržtvu. uc prve i in t -t strani je namreč v niej v <■ , .,.   Tek t
jc na levi. ilustracija na <Jcs;.i strank Vsebina kn igo ie znana narodna pesem o kralju Mat ažu in AI< ici, Ws tekst je risar spisal v svoji t.. pisavi, ki si jo je zamislil k;,t dekorativno, posebno učinkovito in lahko prilagodljivo stilizacijo naše ; ave. Pri-vzel pa je k temu načinu n element: vsebinski ritem DCS iitve, z Ozl-rom na katerega je dal poteku i isave vsebini primeren, stalno s« menjaj« č ritem. Vzemite kot primer kitico, kjer so prvi 4 verzi o ženitvi Matjaževi narisani v prijetnem, lahko valujočem ritini: vest' .: : o tvr.ri ornament iz lipovih listov In cvetov (slovansko czad e). Po sredi preko lista je potegnjena grozeča Črna slutnjo nevarnosti. Naslednji verzi v svojem poteku nenadoma prerušiio dosedanji mirni ritem in padajo proti desnemu kotu, kjer gre pisava preko čr e lise že bela, kar daje zunanjem i licu uredbe poseben mik. Matjažev odp r v zadnjih 2 verzih te strani ie izražen s tem, da se ritem teli dveh ostro Dostavi kot vstajaioč v svojem koncu proti padanju prejšnjih. Zanimivo ie, kako poetaia potem do ' a v \ i Stran vedno bolj grozeče črna. dokler se povest o boja samem ne vrši na čisto črnem ozadju v beli pisavi, črr.o ozadje začenja izginjati, ko se Matjaž odpravi v Turčijo reševat Alenčico; zaupanje v njegov uspeh je tolik, da so naslednji listi že čisto beli. V ozadju se tudi pozneje pojavljajo ornamental-ni morivi v zvezi z vsebino. — Ko smo ugotovili princip, po katerem je nepisan tekst, zadostuje, da krrico pazno prcčitE*e, ker ie brez nadaljnega komentarja vse ostalo iasno. Risbe, ki so izvršene s svinčnikom. dokazujejo bujno fantazijo umetnikovo. Nekatere težave bodo pač delale slike boja, do-k'er se gledalec ne umisli v perspekti-vičao stališče, s katerega so zamišljene. Gledrne so nsmreč odzgoraj, ali vsaj napel odzgoraj in zato so za nase oko pome nenavadnih perspektivičnih skrajšav. Vse delo od naslovni do po-slednje strani ovitka je umetniško delo eno:nega kova. P-rez \ :<.Ca . . lahko smatramo za književno umetniško delo. ki do sedaj pri nas nima para kar se tiče okusa, s katerim je aranžirano in zamišljeno, In kar se tiče doslednega izvajanja principa, na katerem s!..>ru. Cena \r: i g-.. . :.c karton (samo 200 izvodov) ie 160 Kj (za zunanja naročila še poštnina 10 Kj), na fin bel papir za umetniške reprodukcije 140 Kj (za zunanja naroČila Še poštnina 8 Kj). Naroča se pri knjigarni Lavostav Schwtntnsr, Ljubljana. Na razpolago je le omejeno število izvodov, zato je v interesu vsakega reflek-tanta. da si knjigo nabavi čimpreje,
— fzlcf.b* cx 1 i b risa u Brr e*iju. Na poziv čeških kt^e^i za izložbu cx librisa umiljavamo pve naše jugoalov. grafičaro, da pripo&lju svoje izvorne crteže ili rcprodukeijo ex iibri:?n. koje sn dopada izdali, na uredništvo Grafičko Umjetnosti Mažuranić trg 13 (Zagreb), kako bi mogli pravovremeno poslati ovo radove u Ifl. Boltoslavn, odakle će se otpremiti zajedno sa fte-fckim radovima u P.elciiu na izložbu. — Kolegij jugoslov. grafičara.
rajo podobne predmete ter Jih pošljejo
istotako Savezu.
— Dragi javni nastop Sokola Polje«; so preb>ži radi žalovanja Njeg. VeL kralja Petra as nedoločen ča«.
Za srnitve    Sokol Ljubljana: [van   Krake?  posestnik  v Ljubljani
Iv 500 v   poesi ♦"rje  70 lerako   p. dr.
Iv. Tavčarja, Srčna hvala)
So!sf&s.
— Pri :vkc;43 leta 1921 22 na j . -
BM      .;.  f.*.Ct^«r>k'h A'iul]    ljubb in>'. u.
Na javili mestnih meSčaiisklh šolah Ijub-lianskih prične sc iolsko ieto i*)2\22 v ^rc-ć >. ćr.s 14. scprcrr.^ra »TOl s skupno s\cto .l     \i\  v  Izi: t<: . iS. septambra 1^-1
z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v r* no.'.e;'fc!i, d«:c 12. \m v lofeb. dne I >. Mptcmbra. vislsj od 8. do 12. dopoldne, tu *'ccr: Zs !. mestno dsiko iuc<čai:sko šolo v iolskem pnslopiu na Prulah ?.t. 13; za II. mestna d.^* > rr.eičansko šnlo v iolskem poslopju na < ia?iNki cesti it 242; za I. mestno deklišk > meščansko ! ' o v šolskem poslopju na Sv. Jakobi tria li 1: za II. mestne dtkllško msšcaaskci šolo v šolskem poslop'u na Oasuskl cesti it 2t2. Vstop v
I. razred r1 ; .. šole je dovoljen le onim učencem In DČenkam, k! so dovršili V, s^)lsko leto s sp'osno povoljnim uspehom. Otroci, U se stanujejo « Ljubljani, se na-čaioraa pri sprejemu odklsnjsjo. \se p <■-drobnostl : Izvedo pri šolskih ravnatelj, stvih ob vpisovanju
— Kr. III. drž. simnazija v Ljubljani. Beethovnova ulua stev. 7. L)rž. realna gimnazija z nemškim učnim logikom se vsled odloka ministrstva presvete pretvori s šolskim let ■ m 1921 22 v slovensko realno gimnazijo
; t neruskimi paralelami ki se r>a postopoma opuščajo začenši s I. razredom. Vpisovanje v I. mzred ho 12. t. m. od S. do 9., od 9. naprej se pa vršijo sprejemni izpiti Takisto bodo ponavljahu in dodatni izpiti 12. t. m., 13. t. m. pa je vpisovanje učeencev II. do VIII. razreda. ZaCctek pouka ie 14. t. m. Natančnejša pojasnila v veži na čri deski.__________________
Tsrrlsfllui In spori.
— Jesenska poljska tekma. Klub ljubiteljev ptičarjev< prirodi v lovišču ] tovica Marija v Polju dne 25. septetn-
'  t. 1. širšo poljsko tekmo, z:v k:toro
-...-inr'.ša p t Ismbsraka številka >Lev« ca< natančna določila. Nagrade po: i. 750 K. II. soo K. III. 900 K. Vrhutega nagradi Slov, lovsko društvo najbolf-še^ra vodnika a 400 K, psa z naj.>oljKiin nosom a 550 K (ta pes dobi SO |>os^bno natrrado dr. LfOvrenSica v znesku 350 kron) in psa z največ toček z 250 K. Poleg: pohvalnih priznanj se racdtoli šo voc speeijsinili nagrad. Enaka tekma b enakimi nagradami so bo vrtiln
0. oktobra v lovišča Trnovo pri Ptuju, i Prii-ave za prvo tekmo spreioma p. Balo Hribar, Lfunijana, Zaloška cesta 14.
j do 20. septembra 3 prijavnino vre^i { (lOft K za r*sa in t^kmo), za drusro do
1. oktobra. Zbira lišće lovcev in gostov za prvo tekmo ?'e na dvorišču tovarno
j Hribar, Ljubljana, Zaloška OSSts 11. ; Začetek wm tre oh pol S. uri zjutraj.
— Nogomet 4. t. m. r.irija : Graver Anstears 5 : 2 (2 : 1). V nedeljo so
praški sssatorfi rvodlo,:li Iliriji po BSr nimiri ifrri z 2 : 5. V prvi polovici igre je imela Iliriia znnrnn premoč. Streljalo £o j-? mnogo in ostro na pol Gradca nov. s igvisnredai poiman jo bravu-rozno branil tudi v najtežjih simacijab. Kasneje fe bila irrra rnzdeljona bolj enakomerno. Nekateri ipralri Ilirija po bili znatno pod svojo formo; nesigurna je bila pososno obramba.
— P o?: tank i    istoh    Vl'fcssJSJI ■
n«**.; ]e k< rtčaJ z zmago Vrbančiča. V peti rimdl je sodnik no trikratnem opo-mJtm Rosesi diskvalificiral vsled n<*-T»ravilnib iidarcev. P'>«=^ i'e izzval nato Vrbenčičfl na tevaniui mat^h. ki fo vrši v tor?k 6. t. m. ob IS. uri na športnem prostoru Ilirijo. O ntatchlh, ki fo zj Lin'«! jano vsakokrat zanimiva no-vo»t, bomo poročali ol>šimejo po drugem matehu.
lozi. Iz Maribora nam pišeio: Leto za letom nam zavratna morilka tuberkuloza vničuje nešteto našib najboljših narodnih sil. zredčuje naše vrste in slabi našo moč. Vse kulturne države imaio že svoja obrambna društva ia visoko razvito ljudsko prosveto, s čemer se branijo proti temu najhujšemu sovražniku posameznika, družine in naroda. Čim kulturnejši ie narod, tem večja je njegova organizacija v pospeševanju ljudskega zdravja in tem izdatnoiše so njegove naprave za uspešno pobran je kužnih bolezni. Na tem poliu živi naš narod še v naipri-prostejših, prvotnih razmerah. Premalo javnega pouka, premalo prosvete je še med njim. da bi se moglo v tem pogledu opaziti kak blagodejen vpliv. In vendar ravno med našim ljudstvom razsaja ta bolezen v tako silni meri, da grozi velika nevarnost vsakomur in vsem. ako se že ne zdrznemo iz dosedanjega mrtvila in ne pričnemo tudi na tej njivi orati ledino ter preobraže-vati dosedanjo brezbrižnost v delavnost. Ta dejstva so napotila našega strokovnjaka za tuberkulozne bolezni, docent dr. Ivana Matka. da snuie po vzorcu sličnih institucij naših zapadnih sosedov in tudi drugih kulturnih na-rx)doK začasno ga $ taj srako lige za po-
blianje tuberkuloze. 7t danes se opozarja vse naše ženstvo brez razlike stanu, posebno pa še iz delavskih slo-iev, da se udeleži sestanka, ki se bo v ta namen sklica? v kratkem v .Mariboru. V prvi vrsti bodi ženstvo. ki mu ie na srcu blaginja nežne mladine in rodbine, da aktivno podpre izvedbo te plemenite misli. Tu gre za izredno, splošno Človekoljubno delo! Zato naj bi se udeležil prvega (ustanovnee:a) zborovanja brez razlike političnega prepričanja vsakdo, komur je za lasten dobrobit in dobrobit naroda. ?e to m*vo posvetovanje naj bi združilo v aktivno sodelovanje zastopnike vseh slojev, da s svojo dejansko pornoč'o podprejo izvedbo velikodušne akene. ki bo gotovo postala temelj za veliko organizacijo, ki se bo raznredla čez vso Jugoslavijo. Ootovo ima zlasti Maribor, iz katerega je izšlo že toliko velike in lene iniciative v prospeh narodu, dovolj moči. da to krasno zasnovano idejo tudi izvede. Tedaj na delo v prid celemu Jugoslovenstvu. Na delo za liudsko zdravie posebno ti iu-goslovenska žena! Na delo kot mati, učiteljica, vzgojite! Mca in usmiljena sestra! Na delo pa tudi vsi tisti mero-dami faktorji, katerih dolžnost je, da podprejo to velikopotezno akcijo, kakor jo že zdavno nahajamo med drugimi kulturnimi narodi!
— T. ?u;jrc**.lcvenski veso'tels^i -/u?t V Ljubljani 1&22. Soja finančnega, odseka so vrši v potok, dno 9, i. m. to^ •> ob 20. uri v savesnih prostori'o. Prosimo tovn»» in polnoštevilns udeležbe.
— Starešinstvo Jagoslav. SokoT-skr-g-a Saveza nozivlja. ponovno vsa sokolska droitva, da opuste do 2o. septeseera t. 1., to jo za easa globoke
žalosti po smrti Ni. Vel. kralja Petra, vso prireditve. Društva, ki so že napovedala nastope, jih mora:o takoj odpovedati. — Str.reiinstvo jugoslov. Sok. Saveza.
— Sekoiski kroji. Jugoslov. Sokolski Sav>z ima v saiogi na novo izdrtne razglednice v barvali s predpisanimi sokolskimi kroti. Poživljamo bratska društva, da razglednic* Siri:o mn.l £o-kolstvom. C*na cele ?erij<\ 10 je 10 razglednic. 20 K.
— Sekslstvm. Marsikateri izmed Pokolov ima shranjene rasličns sokolske zlstne zn^ke. ri^t sokolske :va-piso, fotografije ali alike od sokolsk'h nastopov, telovadnic itd., katere stvari leže brez romana v kakšnem predalu. Ker so vai ti predmeti velikega pomena za arbiv in zgodovino Sokolstva, pro.rirno one brst? in £#*trr». ki razpolagajo s podobnimi predmeti, da jih darujejo Jugoslov. Sok. Savezu. Vsa druživa in župe pa pozivlfcmo, da zbi-
— IVsfttsrako dmšh'o — sekei;'t Ljubljana, vabi svoje člinc k rednemu Obenem sbom, ki so bo ^-ršil v petek. 9. senterr.bra ob S. v risal niči prvo državne sn mi b t i je v Ljubliani. Dnevni red: 1. Por »čilo odbora. 2. Volitve novega o<U.on. S- Določitev referatov, predlogov in delegatov za zagrebški kongres. — Pododbori naj po 31. in S2. pravil določijo delegate zn konerr^s trr nai prineso zano^jivo na obilni skor imenik v«;eh članov svofejera pododbora. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnost.
— Razttava zen-skik rodnih del na
Osrednjem za vodo za žensko domačo obrt v Ljubljani, št. ,9>'TT traja za čas Velikega S'irt,n veski dan o<l 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, poplopjo Kmetijske družba.
— I* -o-VoTeita« ga»V!no dru5tvo v Selcib na^ ikoffeloko prirc^li v nrdf-ifo, dne 11. t. m. o'o 3. uri popoldsis v >DnOtvenem domu< nmrodno igro >Volka šin<. Tgra obeta sijajen nepeh rarnot^ko velika veseliosv, ki vr-i isiotsas. Vso prijatelje druitva, ki ljubijo prisrčno zabavo opozarjamo na to priredi+er.
— Zgrneš mižale v LbiVvina. Sn. .^''ka, Vič i« Moste naznanja, da se vrši F^i^a oktobra t. 1. poroagal-eka preizkušnja v T.bibljani. Krij in d*m s-e nasnani pismeno. Lastnoro." m<* proinjs ie poalrti na zadrugo do 25. septembra t. 1. Na kasnejšo priiare so ne bodo orirslo, N*.T"lptvo.
— Sned e/avnik tobalnik zalo? •
\ sv v Ifariboru. H. t. m. ob 11. dopoldne se vrši v llarihoni shod vseh glavnih tobačnih založnikov Slovenije v restavraciji >Maxiboxc
štev. 201
.SLOVfcNSKi NAROD*, ane 8. septembra 1S-20
Stran 7.
Gospodarske uesfL
BORZE.
— d Zasreb. 6. septembra. Devize. Berlin 207.75—209.50. Italija 825—835. London 700—0, New York (kabel) 190 do 0, New York (ček) 186—190, Pariz 1460—1500, Praga 230—235, Dunaj 14.40—14.75, BudimpeSta 0—47. Valute. Dolarji 187—189.50, avstrijske krone 15—16, carski rublji 22—24, napo-leondori 645—655, nemške marke 203 do 205, romunski leji 0—220, italijanske lire 820—830, turške lire v zlatu 0—710.
— d Curih. 6. septembra. Devize: Berlin 6.35, Holandija 1S5.50, New York 587, London 21.79. Pariz 45.80. Milan 25.30, Bruselj 44.25, Kodanj 100, Stockholm 126, Kristijanija 77. Madrid 76, Buenos Aires 175, Praga 7.10, Budimpešta 1.42, Zagreb 3.20, Bukarešta 6.60. Varšava 0.17, Dunaj 0.65. avstrijske krone 0.54.
— g Ljubljanski trg. Naši trgi so prišli v neznosen položaj. Stojimo nasproti organizirani špekulaciji brez od-pomoči. Maksimiranje cen povzroča pomanjkaje blaga, ker ga producent vnovči lahko drugod. Na trgu že dalj Časa ni nikakih jajc in nič kromoirja. In to ravno v času, ko ni nobenih zalog. Vsa jajca Slovenije pokupujejo po visokih cenah izvozne firme. To početje se bo nadaljevalo letošnjo zimo brez dvoma še v večjem obsegu. — Glede govejega mesa vlada na trgu ugodno stanje. Veliki del prebivalstva si lahko nabavi dobro blago po ceni 20 do 24 K za kg. Vsled konkurence so cene pri ostalih mesarjih padle: najboljše meso 28 do 32 K kg. — Teletine je v izobilju; 18 do 22 K kg. — Maksimalna cena za slanino se je določila na 58 K kg. Na trg je došla slaba slanina domačih prašičev, dobrega blaga nič, vzlic velikemu povpraševanju po slanini, ker ravno v jesenskih mesecih, ko so pošle zaloge, vlada največje povpraševanje. Perutnina se drži na stalnih cenah, 50 do 70 K par plščet. — Divjačina: zajci nad 3 kg 80 K, pod 3 kg 60 K, jerebice 25 do 30 K. Glede zelenjave vlada velika mizerija. Ljubljansko okoliško polje je prazno. Zelj-natih glav ni, in še to, kar doide, ie slabe kvalitete. Maksimalna cena za zeljnato glavo najboljše vrste ie 6 K, kislo zelje 10 K, ohrovt: maksimalna cena za najboljšo glavo 6 K, solata 2 K, kolerabe 50 vin. komad, fižol luščen, novi 10 K liter. Občinstvo se opozarja naj ne prestopa samolastno, kot se to redno dela na ljubljanskem trgu, maksimalnih cen in naj ovadi nemudoma vsako višjo zahtevo. Če publika kupuje blago za vsako ceno, samo da je ima, potem je izključeno držati cene na trgu. Začasno pomanjkanje kake vrste blaga na trgu naj se potrpi in nadomesti z drugim. — Cene žitnih izdelkov so letošnjo jesen neverjetno zrasle. Ječmen 10 K kg, oves 8 K, koruza 10 K, ajda 9 K, leča 17 K. pšenica 10.50 K. Edino bela moka se drži še na ceni 18.50 in tudi v tem pogledu moramo z vso skrbjo zreti v bodočnost.
— g Avtomobil na prometna d. d. v Ljubljani ere. namerava popolnoma preosnovati in otvoriti nove progo v onih krajih, ki so od glavnih prometnih žil oddaljeni, če no povsem odrezani. Iz kroga interesentov prihaja vedno več vprašanj pod kakšnimi pogoji bi bilo računati na otvoritev avtomobilnega prometa in se reprezentanti družbe vabijo na informativne Bestanke. Družba ee jo tem vabilom že opetovano odzvala in je poslala dne 26./B. oziroma 12.'7. t. 1. v Brežice in na Bizeljsko g. J. Skalarja kot referenta in zastopnika na družbi zainteresiranih denarnih zavodov, kjer je g. Ska-lar na poljuden način obrazložil namen in pomon družbe, ter pojasnil bodoči njen delokrog. Sestanki so bili jako dobro obiskani in fo se jih udeležili vsi merodajni faktorji v Brežicah tudi vodja okrajnega glavarstva g. Koropee. Dne 7. t. m. je imel g. Skalar sestanek v Železnikih, kjer ie mnogoštevilnim zborovalcera pojasnjeval zgoraj omenjene točke in je nriporočal kolikor možno veliko udeležbo pri najm'eravani subftkripoiii delnic družbe. In res jo bilo do 12. t. m. žo podpisanih več kot Yk mil. kron. Dne 10. t. m., pa so je vržil sestanek n'a Vranskem in sta bila tam od strani Avtomobilno prometne družbe g. bančni ravnatelj F. Rus. ter g. J. Ska-lnr. Navzoči po bili številni Mani bivše dražbe z o. z. za avtomobilni promet na progi Celje-Ljubljana, ki so na podlagi izvajanj omenjenih gospodov sklenili priporočati na prihodnjem občnem %boru likvidacijo stare> dnižb'e m se priklopiti novi družbi. Vs&kojaka pojasnila dnje- vodstvo družbe Ljubljana, Šelcnburgova ulica 7/II.
— Dobava stavbenega lesa in sicer Jelovih, in borovih desk ter hrastovega, orehovega, bukovega, fas-lanove-ga in lipovega lesa razpisuje potom natečaj« ravnateljstvo državnih zelenic krrljevine SHS v Subotici na dan 4. oktobra t. 1. Do tega dne in sicer najkasneje do 12. uro opoldne je vlagati pismene ponudbe z označenimi posameznimi in skupnimi cenami Odelenju železničke direkcijo v Subotici v zapečateni kuverti in z nsslorom >Ponuda za drvenu gradju za direkciju državnih želecnica u Subotici k br. 16341 '21«. Ponuda ima biti opremljena s kolkom za 20 dinarjev. Ponudnik - tuzemee "mn, položiti kavčiio 10«£. inozemec pa ?0% od ponuđenoga zneska. Nekaj podatkov o dimenzijah in kvantitetah je 'nteresenfom na vpogled pri trgovski 'n obrtniški zbornici v Ljubljani. Natančne j si spisek s pogoji je pa na vpogled pri ekonomskem oddelku imenovano direkcije- i
—g I. obrtna razstava V Mariboru
v Gotzovi dvorani je res v pravem pomenu besode obrtna, razstavljeni bodo res krasni obrtni izdelki, ki predstavljajo več milijonsko vrednost, torej je žo to dokaz, da so obrtniki razstavljal-ci vložili vsa svoje moči in znanje, da pokažejo, da ni opravičena večna in prazna kritika ter da ni treba, da obrtne izdelke v tujini naročamo, marveč da se lahko in z gotovostjo zanesemo na našo domačo obrtnike. Zanimanje za to našo obrtno razstavo j'e v samem Mariboru kakor tudi v celi Sloveniji, posebno pa na bivšem Štajerskem velikansko in Je upati, da se je bo obrtništvo udeležilo v velikem številu. Po-aivamo vse obrtnike v Sloveniji, da se posluže t© prilike-, pozivamo vse korporacije na Štajerskem, dr> Člane na to razstavo opoaorijo in >; i jo poactijo. Razstava se otvori nepreklicno dne 8. septembra t. 1. ob 0. in je odprta dnevno od r*ol 0. do 13. do vključno 25. septembra 1921.
— g Onim, ki se hočejo naseliti v Banatu. Ministrstvo za agrarno reformo objavlja: »Vedno, gotovo dnevno prihajajo prošnje poljedelcev, ki se žele kolonizirati v Banatu, Bački, Sramu in v Slavoniji Njih prošnjam pa nikakor ni mogoče ustreči, dokler ne bo udovoljeno prošnjam tamkajšjih domačinov in prostovoljcev, ki so brez zemlje. Zato se razglaša vsem tistim, ki se žele v omenjenih krajih naseliti, da se jim za leto 1921 22 tamkaj ne more dodeliti zemlje, marveč samo v južnih krajih (Stara Srbila in Makedonija), kjer pa lahko zemljo takoj dobe. Tisti pa, ki bi pristali na to. da se kolonizirajo v Južnih krajih, dolžni so po čl. 13 Uredbe o naseljevanju v Južnih krajih, da priklope prošnji vsa predpisana uverenja. Po čl. 17 te Uredbe so prošnja in priloge proste ko^ekovinc. Tisti pa, ki vstrajajo kljub temu pri želji, da se nasele v Bački, Banatu. Sremu in Slavoniji (izvzemši domači element) naj dostavijo prošnjo z istimi prilogami, ki so naznačene v čl. 13. Uredbe, vendar pa pravilno vse kolekovane. Njih prošnja se bo držala v evidenci kr. Ministrstva za Agrarno Reformo tako dolgo, dokler ne bodo krite potrebe domačinov in dobrovolicev, potem pa se bodo prošnje kolekova'e po vrsti, kakor so dospele. Nadalje se vsi reflektanti opozarjajo, da ne hodijo za to osebno na kr. Ministrstvo, marveč nai pošljejo prošnje direktno po poš'ti ali pa potom nižjih uradov Agrarne Reforme.«
—g Razpis za nabavo <*lužkene uniforme Železniškim podnradnikom in slugam. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje natečaj za nabavo 260 komadov bluz, 260 kom. hlač, 270 kom. kap in 95 komadov su-kenj za poduradnike ter 560 kom. bluz, 560 kom. hlač. 660 kom. čepic in 255 komadov sukenj za uradne sluge. Blago jo predpisano temnozol^no in iz sukna. Podrobne informacijo d*-;e interesen tom vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu, unrava materijala, soba št. 06. II. nadstropje. Pravilno kolkovane ponudbe je vlagati pri go-riimenovani upravi pod označbo >Po-nudba za nabavn služb. odjela< n9j-kasnejo rio 10. sepaembra t. L
— g Podpore v vojni oškodovanim kmetovalcem. Iz Beograda javljajo: V polj ed oljskem ministrstvu jo ustanovljen poseben odsek, ki bo reševal vse prošnjo za dsjanje kreditov onim kmetom^ ki so bili v vojni oškodovani Krediti bodo dani pod zelo ugodnimi pogoji.
— g Oferfalna licitacija 7^ rnkun rjO vagonov krušne pšsr.isno moko 80% ali 75 vagonov pšenične po 10 ion se bo vrSila dno 10. septembra 1021 ob 11. uri donolrlno v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Sprejemajo s o tudi ponudbe manjša količine- Kavoito 10% je položiti pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani ali pri najbližji komandi, ki ima blagajno. Poboji so na vnogled pri imenovani divizijski oblnsti. Več na mn?istrnrni uradni de*ki.
—- g Obveznice 1% notranje^ posojila. Beograd, 5. seoetmbra. Generalna direkcija državnih dob gov objavil«, da ie po iVlenu B* nančnega ministra št. 109/29 od 1 septembra dovoljen iznos državnih obveznic 7% notranjega posojila.
— g Oprava vojaških voznih kuhinj in gorskih kotlov v zabojik. Tehnična podjetja, mehanične delavnice), posamezni mojstri,  mehanično stroke
itd. poživljajo so, da <*i ogledajo neispravno vojaSkto kuhinje in goreti kotle v zabojih, katere hoče vojaška ohlast dati popraviti: Ponudbo in een* za izvrševanje popravil navedene?^ materijala naj se dostavljajo Komand] Dravske divizijske oblasti do 10. BO-ptembra tet. leta in sicer za ono število kuhinj in kotlov, kolikor pojedino podjetje, mojstri itd. hočejo oziroma zamore*) prevzeti in popraviti, tako da bodo prevzeti predmeti popolnoma kompletirani in dobro upotrebljivi. Ponudbo kolekovati 2 dinara. Tok neis-praven matoriial leži v Ljubljani: pri Ilbojnom slagalištu voznih kuhinj okoli 450, prednjak ov za vozne kuhinjo 400, kotlov za voznd kuhinje 400. brd-kih kotlov 350. zabojev za brdske kotle 150. V intod*n*kem slagalištu voznih kuhinj 150, brdskih kotlov 1600. V artil. radionici voznih kuhinj 24. brdskih kotlov 150. Pri trupi voznih kuhinj 17. brdskih kotlov 50. V Mariboru: Pri trupi voznih kuhinj 17, brdskih kotlov 85. V Celju: Pri trupi voznih kub?*-^* n" Informacije dajfc divi- j zijska in d en dan tura. I
Ha-fi^aiefls pssroflla
ARETACIJA   JUGOSLOV. PO. DANIKOV NA DUNAJU.
— Dnnai, 7. sept. (Izvir.) Ka* kor znano, je dunajska policija v neki kavarni aretirala 10 jugoslov podanikov zaradi politično sumi j i* ve£a vedenja. Sumili so, da so ju» goelovanski komunisti. Danes je po* iicija osem oseb Lrpustila na svobodo. Đ\č osebi ste pridržani v zapo* rih, ker sta se policiji prijavile pod napačnimi imeni. Identiteta teh dveh še ni dognana. £ njimi vred je bil aretirali tudi nemški državni po: slance Kolnen.
BOJI V ZAPADNI OGRSKI.
— Dunaj, 7. sept. .Izvir.) Madžarske čete pri Kirchsclilaiiu so bile nekaj kilometrov potisnje nazu Madžari so se na vsej črti utrdili Izkopali so bojne rove. Budimpeštanska vlada izjavlja, da se bojev pri Kirehschlagu ne udeležuje regularna madžarska vojska.
— Gradec, 1. septembra. (Iz/.) Pri Kirchschlagu v Zapadni Ogrski so se razvili pravilni boji. Avstrija ske čete so madžarske vstaše potiš* nile in pognale nekaj kilometrov na za j. V novih podel j ah &e vrše ljuti boji. Avstrijci imajo dosedaj pet mrtvih, Madžari so ubili nekefia pa* stirja. — Nesli so tudi dva madžar* ska vojaka mrtva v nekem gozdu. Mrtev je tehnik Hannsz.
ZAVEZNIŠKE ČPTE ZA ZAPAD, NO OGRSKO.
— Dunaj, 7. sept. (Izvirno) V Opolju nastanjene pomožne čete zavezniških držav so prejele od vr* hovnesia vodstva povelje, da odidejo v Zapadno Ogrsko v svrho vzdr= žavanja miru in da preprečijo na* dai'ne boje.
M.
-ARSJCA POPUŠČA.
-- )imaj, 7. er>t. (Izvir.) Zima? t" ister Banffv je v svojem stas lis C adi Zapadne Ogrske odnehal V odgovor zaveznikom povdar« ja, da hoče Madžarska gotovo cono pridržati kot zastavo za vse event nastale škode madžarskih podani* kov.
KLERIKALNE MANIFESTACIJE V RIMU. — PREPOVEDANI KLERIKALNI SHOD. — SPOPADI MED KLERIKALCI IN VOJAKI. — PROTI-KLE3IKALNE DEMONSTRACIJE.
— R;m, 6. septembra. V nedeljo so klerikalci priredili v Rimu velike manifestacije v proslavo ustanovitve organizacije »Giuvc:itu cattolica Italiana* (Italijanska katoliška omladina). Proslava   bi       imel-; vršiti v CoJloseiu.
Ktr je došlo že v soboto zvečef do spopadov, je policija prepovedala prireditev in ko so klerikalci v nedeljo zjutraj prišli pred CoIIisei, kjer bi se imela celebrirati slovesna maša. ie bilo poslopje zasedeno po vojažtvu. Istočasno so karabinjeri in policisti zasedli ves trs: Sv. Petra. Klerikalni poslanci so radi prepovedi intervenirali pri vladi, a brez uspeha. Nato so imeli sestanek, na katerem so se posvetovali o korakih, ki se naj napravijo proti vladi radi te prepovedi. Med tem so se zbrale v bližini Colloseja velikanske množica, ki so vkljub prepovedi hotele prirediti na trgu veliko manifestacijo. Na trtu in v sosednih ulicah je bila zbrana množica nad 30.000 Hudi. Ub 10. dopoldne se je zbralo pred vatikansko palačo in v bližini vatikanskih vrtov Ra tisoče ljudstva. Tu je bil postavljen papežev prestol. Ob pol 11. je bil naznanjen s trompetami prihod papežev. Vsa množica je začela klicati »Živel naš kralj!« Ko je Benedikt XV. stopil na prestol, jra je v imenu konsre-sistov pozdravil predsednik italijanske katoliSke mladine Pericoli. Po pozdravu je papež zopet odšel spremljan od Številnih ovacij. v Vatikan. Kakor dopoldne, tako je prišlo tudi popoldne med kongresistl in vojaštvom do resnih spopadov. Mestoma ie tekla tudi kri. Aretiranih Je bilo mnoso demonstrantov. Klerkalni ministri nameravajo radi nedeljskih dogodkov Izstopiti iz vlade.
D' AKNUKZIJBV1 ARDITI V BENETKAH.
— Benetke. 6. septembra. Včeraj so prispeli 6omkaj z parnikom >Doni-zvttic D' Annunzijevi arditi, ki so svo-jeeaano okupirali luko Baroš, a so jo v soboto izročili reški narodni gardi. Vseh legionurjev jo bilo 70. Spremljal jih je porotnik karabinjerov in en upravni oficir.
PGSET   ITALIJANSKEGA KRALJA V TRSTU.
— Trst, 6. septembra. Kralj Viktor Emanuel poseti Trst meseca oktobra. Najprvo obišče Trentino, od tu se napoti v Ben'ctke, od koder so z vojno ladijo prepelje v Trst Kralja bodo spremljali ministrski predsednik, vojni min:?ter. minister vojne mornarice, minister osvobojenih zemelj in minister zunanjih del.
BOLJŠEVIKI MORIJO POLITIKE IN UČENJAKE.
— d Nauen. 6. septembra. Po vesteh iz Rusije se nahaja med onimi 12 ustreljenimi osebami, ki so bile usmr-čene te dni v Petroeradu radi proti-boljševiške zarote, tudi več znanih učenjakov in politikov, med njimi znani jreogTai Tacancev, znani jurist LazareČkij in senator Manušin, bivši pravosodni minister in še nekaj drticih znanih osebnosti.
—   Proces dr. Erezi^ar - > S;ove-
D80«. V soboto se je vršila rred porotnim sodiščem razprava o tožbi k. dr. Milka Brezigarja proti odgovornemu uredniku »Slovenca« e. Mihaelu Moškercu radi razžaljenja časti. »Slovenec« je obdolžil Brezijraria, da ie zlorabil potni list za vožnio v Pariz, mu očital sleparstvo s krušnimi kartami na Dunaju ter naedašal, u.n oi.>3ioic n e;-f.ye zasluge za hiKOslovensko stvar v verižni!tvu. TožitcLia je zastopal dr. Josio Macin, toiettca pa dr. Marko Natlačen. Predsednik senata ic bil dvorni svet. Vedernjak, votanta pa d. nadsv. Einsplelcr in tiautten. Kot priče so bili zaslišani: dr. Sle k ar. ravnatelj »Gu:>n. banie«, Janko J 0-v a n, ravnatcii »Žitnega zavoda«, Pr. Majcen, bivi>» tabiik »Jugoslov. kluba«, poslanec dr. Žerjav, dr. Janko Macin, načelnik v min. predsedstvu in Andrej J u g, »nspek*M drž. statistike. Vse priče sc izpovedale tako. c*a ic dobil dr. Brcz.ear že med ibravnavo najsijajnejše zark?C:Me za bre7Stidna obrekovanja h natolcevanja v »Slovenca«. Izkazan rc je, da ic izvršil med vojno za našo stvar tako zaslužna dela, da mu ^rrc :a to vse priznale in zahvala. Položaj zj obtoženca, ki ie skušal nastopiti dokaz resnice, ie bil brezupen, zato je izrazil svojo priprav-Ijenost za poravnavo. Poravnava ie b'I,q skl»njor?a n Moikoro je Kot odgo-vornl uradnik »^iovonca« podal izjavo. c»A ie z tjčitki, ki jih vsebuje Ustnimi-nirn^n notica v »Slovenca«« deisla krivica lir. MI£tu nrsr;carju m da 5e v tej stvari, kolikor je v njeo-ov! moči, nc bo v tem smislu več oisalo v »Slo-vaneti«. Z czirom na to izjavo ie toži-tcli dr. Brezi?ar. ki je v tem procesu dobij za vre napade sijajno zadošče-n-c, odstopil od tožbe. Klerikalci seveda lojalnosti in poštenosti ne poznaio, zaro danes žc znova strUjajo na dr. Brczijrarja.
Umor na ljubljanskem polju. — Mož zaklal svojo i*no.
Dae 24. junija lstos rs je zgodil okoli 0. uro zvečer na Ljubljanskem polju strašsci zločin. Motiv tega zločina je bila ljubosumnost, ki je potisnila goljufan emu in varansmu možu v roke nož, s katarisa |a mučil in zsbodol svojo 7.7v.o smrkio, d** je v par hipih umrla ?ebe pa je lahko ranil. Mučen in grd je moral hiti prizor na polju, kakor £a črta obtoženec, vrntar pri artiljerijskem arsenala 2Hletni vojni invalid Alojaij Tomazin. Mož trgu in se ruje s sto;o žsno in jo hoče na vsak način prisiliti, d* bi priznala nezvestobo. Poleg je v semlji zasajan vdlik
IfllCi
kuhinjski nož. On ga izdere in zakri-Čir Odtrgaj me obupa — če ne poveš, bo najina smrt. če pa povfcš bova sla pa vesela domov, lokrat je mož zavihtel nož nad zono. katero je pritisnil k tlom in ji razgalil prsa. 2ena mu ne prizna in nlkdo ne ve, ali je bil mož upravičen sumiti ali to bil blazen ali hudoben. Nesla jo skrivnost v grob. Moa ji io končno porinil nož v prsa tako globoko, da je prnrezal srco skozi in fkozi. Kričala in plakala je žrtev, & zaman, ker ljubosumni mož jo je peljal dosti ckileč od ljudi. Prizor se je vrinil na polju na Vodovodni cc^ti v bližini prodora za Kamniško železnico pod vezno progo železnice, ki vežo ljubljanske kolodvore. Ko je umollcni-la žena, je iztrgal morilce nož iz Brca
svoje žrtve in rr»nil samega sebe. Nnto je krič.'l r>a 7v>m«>«>. v.-ilial so je po že> ninem truplu, poljubljal svojo žrtev, dokler niso prihiteli ljudje, ki so kljub pre< oddaljenosti sližali obupno
klice žene, ko jo je moril mož. — Odpeljali so ženo v mrtvašnico, morilca pa lahko ranjenega v bolnišnico. Mori-Ico danaa prizna, da je res zabodel s vejo žsno. trdi pa, aa tera ni storil z nair.*n< m, ria se zone i znebi, marveč iz obupa in ljubosumnosti. Prizna, da je pisal poslovilno pismo pred zločinom, v katerem govori o umoru in samomoru. V tem pismu do'.oča celo. da naj se porabi ves denar za pogreb. Prim-i. dn je šel v moato, kjer jo poiskal nekega Dnlm^tin^.t v Ti^lerjevi crostilni v Kolodvorski ulici in si kupil velik kuhinjski nož za CO kron. Pove. da jo peli":! seno v ^oetilno v vojaško kantino in k :r*Z*!eni tratil na Vodovodni ce£ti. Iziepnom;t je nastopal jako ljubo in jo vodil zn roko. samo d.i jo js zvabil na pnmoto. To vs<rt pa jo d^lal po premi5-If^rem in dobro zasnovanem načrtu, rat*o da dovede ž<^r»o k prnrnanin. Zfj-Rtr.i.*it .«em jo hotel, da b4 povedala^ pri tem sem jo v ebupu umoril. Sploh je že od po reke, dne 24. oktobra 192Q •umil obtoženee svojo ženn nezvestobo o«o>>ito pa, ko mn je porodila 11. januarja letos dete, kojermi odreka očetovstvo, češ da je dete le, čp. mu dokaže, da fo prerani porod s sedmimi meseci, čssar mu pa ona ni mozjA dognati. Obtoženec se obnaša mirno, izpove v gori navedenem zraislu in poudarja, da je tvojo ženo jr.ko ljubil. Silno pa jo je mučil z lHibotumnoatjo in nebroj mučnih prizorov in nastopov se je že vršilo med njisna pred usodnim večerom. — Pri nadaljevanji obravnave so bile zasijane rjzn'e priče, ki so povedale marnikaj žalostnih podrobnosti iz ne^ra-Pt^a življenja Tomnžinovih. Obsodba sledi.
Raznoterosti.
* V 19 arah iz Pariza v Bukarešto. Francoski kapetan PeUetiec d1 01-sy je preletel na SVOJem c\\> krovmUni v VJ urah zračno pot k i Bukarešto. Vsled tega Ugodnega ujp*ha. nameravajo prihodnjo spomlad ure§»t
reden zrakoplovni pn>l 1 et Par., zom in Bukarešto.
* Kralj milijonarjev. [a Novega Jorka poročajo: Imetjo ajasl'iiTrsgn petrolejskoga krilja I. RoeksMlerj« jo bilo cenjeno na mil i j r. j v dolarjev.
* Zrakoplovni pn-uart med Apaci-sko in taino Ameriko. >T1mest povečajo ia Huelre na 11 : Nemška komisija preiskujo obrežje od Hnalva do izliva Quadalquivirna, kjar naj bi »• postavila baza za promet r. Zepa-elinl mod Špansko in jasno Ar
* Upor v kaznilnici. V k.tinilnial v Steinu ob Donavi, kj-r je ;2"-<» ka«-njencev, *o so te dni april ' Lkl ter so moralo oblasti pok!; «.;ti as pomna vojaštvo, ki jo ustrelil > - k \znj«u-ce, več pa ^» težko rar.>i.:n. ^o ministrstvo je odredilo strogo p^reiskavo.
* Nenavaden pofpreb. V nsk^m kraju na Češkem je al ' Ti okno druzega nadstropja . n-k»ga trgovca, s katerim je živela v zakonskih prepirih. Na pogreb samomorilke jo prišlo vsć tisoč, ženi i<% fcrgov-c'a tako razburilo, da je pr< pil polici.^ za oaebno varstvo pri pop Po-gr#b se nato vršil v trpr^rr>!?tvu policije. Po končanem pogrebu pa e<> razjarjene ženske napadlo trg . ki ga je končno rešila policija, prei 2snakim nasiljem.
* Spor međ »kofo-n in duhov^Mzo.
Med Škofom v Gonovi in njegovo duhovščino jo nastal pr- ■ '. r% zagradi gotovili eerkvteno - polil ni h vprašanj. Kakor poročal radikalno napraviti red mM Škofom ia duhovščino.
* V Petro£rrrdu je umrl prof. Cho-lodkoveky, ki je napisal ol it io delo o zoologiji ter obogatil ru 1 ijižev-nost s provodi iz sngl< % In nemščine.
* Prva zamorska — doktorica filozofije. Na vseučilišču v i insylvs> niji je bila promovirana za > filozofijo čistokrvna zamorska gosp< dična Sabie llosellova. Do sedaj pj bil noben zamorec v Z lri*> vah doktor fiiozofije. 06e novo doki rice je bil prvi zaraorr,^. ki dosegal v Ameriki diplomo   doktorja prava* Nien ded >e skof afriško mol A\stično cerkve.
* Petkratni ženin. V fjsotzu v An pri i Ti so je te dni oženil 791etnl Halgh s Toletno Elizabeto Fiploy.    ITalgh Jo bil že štirikrat oženjen.
* V Štirih dneh iz Evrope v Ameriko. Neko veliko nsmlko podjetje na-meravai zgraditi zrakoplove Zsppslt-novega sistema, ki bi pravasali potnike iz Madrida v BnSfVOS Airc?. Potovanje bi tratalo §tiri dl .
* Zemlja šla skozi rsp kometa. Zvezdama Konigstuhl pri Heidelbor-gu poročil, da jo £la zemlja, v noči od 8. do 9. avgusta skozi rep nekega kometa.
* Nordijski fezik na nemških univerzah. VsmieiliSca v Borolinn in Greifswa!du imata lektorat ZS švedski, norveški in danski jezik, vseučilišča v Jeni. Gottingen in Kicbi lokto-rat za švedski in v Fostocku lektorat za švedski in danski jezik. N* vseučilišču v Oroifawaldu je tudi lektorat 1 finski jezik.
— Podatke glede smrti .T 111 i j| a W i e s e r, nadporočn'ka lov«-kegn satni Jona šL 7 v Ljub'iani, rob l^ft., nnanl 1904—1907, proti povrariln sire
§kov prwi dr. Ivo TJ e n k o v i 6, odvetnik, LjuMfana, Mik!oM<Vva co^tn štev. 6.
Ustnic? upravništva.
Gdč. Krista, ki je posb^la svoji mrtmici 1 par rokavic in roho<\ nai zelasi v naši upravi kjer dot i poslans B t vari nazaj.
— Volga, Volga se prodala na Ljubljanskem velikem semnju, paviljon H 291 z originalnim ruskim tekstom v ruščini in latinici a 10 K. Dobijo tudi druji krasni ruski muzikalni listi. Izd;;a Milan Auman in drug. Kr>   • venva.
— Koncert. Za čnsn velseajma v kavarni in restavraciji liotela »Palle-vua« vsak dan koticert sal mske kapele. Začetek ob 18. do pol JA. ure. Vstos prost.
— Opozarjamo naše naročnike in tobakarnc na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. No* ben trgovce in nobena tobaksrns nc sme biti brez njih! Konzument* je, zahtevajte edino le to vrsto!
Glavni urednik: Raslo Pusiosleinšek. Odgovorni urednik: Ivan Podrzai,
Motel salon
Židovska ul. 8.
MARIJA GOTZ
Podružnica
Židovska ul. 7.
Pr^roCa uiocCfo Izbero vsahooritalh M]Horaf3fIi daiaskiH Moli«? iso.
razglsclnice
Me*
priporoča
M. Tlfiar, LlnMfana.
Večjo mrož no prav dobrega belega vina ia Ormoža imam tu na kolodvoru, katero prodam prav poceni. Franc Remlc, Gosposvetska cesca 1, Ljubljana. 638
Pridni fM\m%\ Mm
ta iščejo za moške in ženske Čevlje. Stanovanje v hiši. Trajno mesto čez celo lato, dcbro plačilo po komadu. Pismene ponudbe na Makso Schčnbaum. Križevci, Hrvaiko. 637o
Hod frpjslii pomoEnik
išče službe v gom, najrajši Uprav. Slov
trgovini z mešanim bla-na  deželi. Naslov pove Naroda. 6^53
V krasni legi na Gorenjskem, 5 minut od žel. postaje, z 9 sobami, električno razsvetljavo, popo'no tršno opravo, lepim parkom, je ugodno naprodaj. N2S?ov pove uprava Slov. Naroda. 6329
dve ženski Eno -taro 35 do 40 let, pošteno, dobro kuharico, za gospodarstvo mojega imetja na Rakeku. Druga 26 do 3© let staro, ki bi hotela meseca listopada z menoj v Egipt blizu Alekssndrije la tamprevzela hišo. ki je rnpravna za restavracijo in koralitče, tej isto opravljala samestojno ali pa pod nadzorstvom, Ponndbe na naslov Anton Krsnjc, urar. Rakalc 23. 6357
tnpni nrad v Adleiitlh pri Ćr-Boaalja prod?.
tvrdke C. S'episa, Wien. raiiglaSen. Cena po dogovoru. 6373
Službo občinskega tajnika I
razpisuje mastna občina Kočevje. ProSnje je vlagati do 1. oktobra L 1. Plača po dogovoru- 6378
Šelshe zvezke
In vse druge šolska potrebščin«
na debelo  in  drobno najceneje pri
L.  Pevalek, LJ obijan a, tl-dovska ulica 4. 5895
Prod
»9 251
obleke, kožuhov, usnratega potnega kovčega, moškega perila, zpate moške ure, dveb zlatih verižic, zlatih prstanov, med temi enega s krasnim briljantom, so vrši dso 9. aeaiosrbra 1911 oli 9. aa Sv. Petra rsalpn 03.
ReremiiutiBla
ta slovenski, hrvatski m nemški jezik se takoj sprejme. Reflektira se le na prvovrstno moč. Utotam aa sprejme kon-toriitinja cvent. začetnica. Plača po dogovoru. Ponudbe pod , Prvovrstna 6280* na upravo St. Naroda. 6280
Gospodična
ki je zmožna popolnoma strojepisja in slovenske stenografije, ae sprejme takoj v trajno alužbo. Ponudbe: Glavna poŠta, Ljubljana, poštni predal 104. 632?
Na proda]:
dva starinska stola, slike, karnise, zastori, dvojna odeja, boa in muf, obleke za ženske, frak, svetilka za petrolej in drugo. Vsak dan od 1. do 5. popoldne. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6363
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so m! btll Izraženi ob
nenadomestljivi izgubi moje nepozabne matere, oz. stare matere, Itd.
eze Peter«
se tem potom najtopleje zahvaljujem.
Posebno se zahvaljujem prijateljem in znancem Iz mesta, kakor tudi iz okolice ki so spremili nepozabno na zadnji poti in vsem darovalcem krasnih vencev In cvetlic
Pohištvo
boljše vrste ter navadno Iz trdega in mehkega lesa, nulim po jako ngudaJh cenah. Ivan Andlovic, Kolizei, Gono-svetska cesta, pritiLje, vrsta S8. 6333
lahko, "nizko, napH ktito so trapi. Ponudbe sprejema O don Eotatsg, fe«-lodvoreka tli. 37. 6337
Keksi starih ciisn
s 50 šipami in nekaj šaluzij na prodaj.   Sv. Petra cesta IG.
6352
lasUe gralžčinsko psasto 3
deltlnodetčne, krasen grad, cea 30 oralov zamljišč, večina arondlrano, v \.i o-rodnem oolemsken kraju, tik kolodvora, je skMraj za D. IfflfOO nanrodaj. S'a-nnvanje takoj prosto. Ceni. ponndbe pod .Grajščina 6179' na upravo SI. Naroda.
Kuoi so
lauko, nizko, napol krito kočijo. Ponudbe prejema Odon Koutny, Kolodvorska ulica 37. 6377
Ljubljana, 7. septembra 1921.
f imena vseli
itfii: Frač Peteica.
:ellka
't nemškim in itali anskim izpitom, govoreča tudi hjvaško in francosko, išče
Sri boljši  rodbini  službe.  P ir.udbe na lercedes, Gundidčeva ul. 28, Zagreb. W72
— —1*0-7 —
jroda se
kostum, 2  ženska plašča, rar Čevljev vse dobro ohranjeno.   Opleda se Blei-ureifova eesta 16, visoki part., desno. 6371
po najmižii ceni 30 sodov iz bukovega ksa z železnimi obroči. Vsebina približno 3000 litrov. Sodi so od sirupa, brez duha, čisti, porabljivl za vsr.ko tekočino. Tovarna ka dltov in s adčič Jos. Schumi nssl. D. & E. Hribar, Ljubljana. 6370
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti mojega ljubljenega soproga, oziroma strica in svaka,
gospoda
posestnika, bivšega vlnotržca in gostilničarja
za poklonjeno krasno cvetje, kakor tudi za Časteče spremstvo iskrena hvala! Posebno zahvalo izrekam Sokolu v Mostah, gasilnemu društvu za zadnje poča-ščenje ter gg. pevcem za ganljivo petje. Bog plačaj!
Ljubljana, 6. sept 1921.
Marila Debelak
in ostali sorodniki.
Sprejmeta n ta wm
na žago z dvema klinjama in tudi na elrkular. Stanovanje in drva prosto. Oženjani niso izključeni. Ivan A?so-nllKj Sv. Lncija p.  Begunje Gorenjsko
fllf učiteljišču i k, ki se
*^*»J****f mora zdrževati sam, išče več instrukcij za ljudsko in meščansko šolo ter za prva dva gimnaz. razreda. Ponudbe pod „Učiteljiščnik 6351* na upravo Slov. Naroda. 6351
G. F. ]£i£r. b|HMb1 |13I3W?W
W»lfova 12.
Imšojna iglalcTaafa ter popravita ?\a-soTirjev ta bsnaootjev speci elno strokot-bo, toeno n ceno.
Prva l; 2cija!na trgo¥!ns z rokavicami in parfumi nudi:
robavieo za dai^e fn gospode^ kakor tudi
fine trne, raznobarvne francoska dam* ako ne^a^Iee.
B?!flB2!ll teffl parfum.
Oneldy Pariš: Vaatlti, An Ur, Le Bela Saere, La Violetis,
O. Bračko, Ljubljane Dunajska   cesta  štev. 12.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš predobri, nepozabni oče, oziroma stari oče, brat in tast, gospod
6
trgovec In posestnik
danes, dne 7. septembra 1921 ob pol 12. izdihnil svojo blago dušo.
Posffb se bo vršil v petek, dne 9. septembra 11. ob 16. uri iz hise žalosti Stari trg 11. Bodi mu ohranjen blag spomini
V LJubljani! dne 7. septembra 1921.
V Imen« ostalih sorodnikov i
AIo*Z| trgovec, Stanko, ravnatelj zavarovalnice „Croatiae",
sinova.
Otročja železna posteljica
z mrežo in dve veliki nostelji se prodajo. Miklošičeva cesta 16 na dvor S!u 6i74
Zamenjam stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje v Celiu, za temu  odgovarjajoče v Ljubljan Več pove Anton Knez, tiskanja Hro-vatin, Wolfova ulica. 63ol
Klsvirle
Vf'A'-^B u9:3*Uit hi pcpmtjc 'J     «Wao In tatoo
Jžf* t»r gre tedl BS
fjjB Povla JMlfesa, Tižffia iAi
Izurjene ihnrtte
se spre;me pri Karol-j Hamann::, Mei ■ ni trj 8. 6219
3 !t ilOffl 17
Nekar sulm 31 . Naslov pove upravnJItvr* Slov. Naroda. fe244
Ko ffti! pa n| fs Sti
z večjim kapitalom se išče za vpostavi-tev tovarne kemičnih proizvodov oziroma se »godno rroda večje industrijsko posestvo v bližini Ljubljane, ter železniške postaje. Pismena noisanšt* je zahtevati pod „Svetovir 6345 na upr. SI. Naroda.
Trst;? za strane izdelale in pitala
na d?belo in drobno m' po K 4"— pri večjih naročilia znafen popust. Stelnec Aetna, L ubViaa. JeraaoTa al. 13 Traovo.
_ 7r>
ozop, trgovci s ^lonuKI!
Vwkovrjtae klebnke od 160 K sapre! mam v veliki zalogi; tudi l«t>e velourne klobuke. Franafo 1*r?r, tovarnar v Stobn, poata Docalalc. Tovarna je oddaljena 7 a?inu: od poataje Domžale Cene primtrBo nizke, postraiba točna
PozorI
Več tisoč hektotitrov ovin'eoih, skladišnih in transportnih sodov, veJike kompletne asbest ne okrogle precejalnice n»o*iie vinske se*alke s Ia cevmi, velike stiskalnice z vrečami, tehtnicami, decimalno tehtnico in uteii, (FassphrttdelV Datent pločice za «ode, kakor tudi 2a-ma?ki v vseh velikoath, posode lz lesa in bakra, vlzjl klej, želatina in različno drugo bispo, se poceni prodajo. Lo«ch-nigg, Maribor. Koroika cesta 10. 6097
Dražba
polkrfttga guraljevca (Gtfmn)ircđ1wJ gosposkih sani, faih In navadnih konjsk-h oprem, komatov, bičev, dampkeg^ sed'a, voznih rlaht, brizgalnice za požar Itd. bo v nedelfo, dne 11. t m. pri gdč. Klum N:vice pri Radečah (okoli 40 minnt cd postaje Zidani most) ob 2. pop- 6334
1000 kron nagrade
kdor ml da ali preskrbi sobo, primemo za krojaško delavnico, proti dobri najemnic. Ponudbe pod .Delavnica 6366' upravo Slov. Nacods. 6366
proda se
v Mariboru ob glavni cest* enooadstrcp-na hiša, oddaljena 2 minuti od kolodvora, z devetimi stanovanji, s trgovskim, za vsako obrt pripravnim lokalom, in velikim vrtom. Pojasnila daje Marija Novak, Maribor, RuSka cesta 4^ 628!
bi0M n mm
tudi z dežele rs trgovino, ki se razume nekoliko v šivanju. Hrana in stanovanje v hiši.  Naalov pove uprava SI NaroJa. 6364
Vrtnar«
kateri je z boljšim uspehom do-vršil vrtnatsko, sadjarsko in vino-r"io se sprejme. Naslov Slov. Naroda. 6340
j*
i se
(:..• . o (paternester), nov aii rabljen še ■^ranik^, stroj za mesjnje beto* a, kakor tod! drugo atavbinsko orodje. Delo dobi tudi več pokladaLev parketa. Ponudbe na Ivin PrlmotiČ, Bccgrad, Bitoltska 6 _6300
Jezdec
Slovenec 8 letni narednik artilerije išče mesta kot hlevski moja^or ali Ja-
hnloc na veiepoacetvu ali v kakem dirkalskem hlevu. Zrao?en v govorenju In pisavi tuđt srbohrvaščine in nemščine Ponudbe pod Radovan Mihajlov, Studenec p. Hrastnik Sp. Štajersko.
Modistko sorsime
takoj I-.-anko Stcgrar Ljnbli.^na, Rimska ce^t? 10 ^360
0troska~žeTezna postelja
«e proda. Domcbranska ccs.a 7, ptitli*'e desno. 6325
je 4000—5000 ks; lepe Ji^tc vol-ne. Ponudbe pod .VOLNA- 6344 na upr. Slov. Naroda.
ZAGREB!
Stan. Mamili nsj se ogiasi na naslov Jo«. Čeičut. SLivb. obrat, Trbovlje I. Ed
Za mateaHjo v mostu na Goreoj-%   -m a? JšćO pril»fna
HaiifaifiiAa n Mini
ki je zmožna slovenske in nemške o-resrondence in dohra računarica. Pača po d'govoru. Nastop 1S.septembra Ponudb« poi .Blag^niČarka 6341* na upravo Slov Naroda. 6341
Prvovrs*?*?*
9okomobila
skoraj nova ter mlatUal :troj se ceno
proda. O. Žuže'K, Ljubljana, Sodna ul. 11 (telefon »nt«rnrb 4f31 .S r^31S
LT vsspi^nom zav« da J. !¥eto*lfck© u KifiSf Srbija spran eno ie mesto
ledne nastaviš u Klavir
i jedne za mćnl rad. riospo^ariee, koje žele Ista mesta po;>L:n;t;, ""ka s^ obrite zn bliža izve&ča g Ojorgn Jo-vanoviću pukovniku a Kamnika. 6-78
licem mz leno sobo
(Če mogoče z električno razsvetljavo). "Ponudbe na P**«" P,*5-kemili    mnie!«  L-<ubijana.
ŠolsUe tašlice
In karenčke (^rlfeljne) na debelo najceneje pri
L.   Pevalek,  2:ubl^na, Židovska nliea 4. 5806
Ceno so prod* mnlhen
■
dvpsejle'nl (zasilni tretji sede}) francoskega izvora z novo karoseiijo in generalno reparlran. Naslov povt uprava 51. Naroda. 6:C9
Sprejme se prodajalka
z večletno prakso v t: . \'no z me>anim btagom, sta rod 26 do 3^ let, porolna o«kiba v hfll. zahtevo plače navesti. Ponudb? nsf se pošlje M«kso Kop;tar, trgovec, Cerknica, Notranjsko. 6248
Prodom svoje mm\w
na Murskem polju blizo železniške postaje, meri 36 oralov se-stoie<*e iz' njiv, gozdov, travnikov in tadonosnikaj "hiša, gospodarsko poslopje ter vsa živina za ceno 1 milijon kron. Resne po-nndbe na naslov Poštno leteče St. 1. Ljutomer. 6358
V naism se odda
s 1. oktobrom 1921 v Žužemberka v hiši št. 2 v prvem nadstropju udobno stanovanje s štirimi lepimi zračnimi sobami, veliko kuhinjo in jedilno shrambo, kletjo, perilno kuhinjo in lepim, velikim vrtom. To stanovanje ir jako pripravno za kakepa zdravnika, kateri ima tudi prednost in si ga lahko vsak čas osebno ogleda. Pismene ponudbe z navedbo stanarine je vposlati do 29. sept. letos Posojilnici v Žužemberku št. 2. 6282
Nudim brezobveino
Ciril-Metodove vžigalice
„DRAVA". VŽIGALICE^ družbe «v. Cirila In Metoda. **lc9a pr\ t.. P.rd.n. v LJut>l|.aL
mit»i ... ClrH* ta v LJUBLJANI,
Cena povsem konku-enJfra. Pri nakupu
vliealic tahtevaite i^oj c.*nik.
SLOVENSKA
Vp'ačana delniška glavnica
K 3o,ooo.ooo*—
Lfubljana, Krekov trg it. !C, nasproti „
Olirestafe najagodaele vloge aa knjlilce la v teteočem račnna. —
	M		
Dll	aa^		
Telefon št. 567
Čekovni račun 12205
c®*Kssni3 domu16.
SOTžsfe ¥*e basčas posle nsiMal^La^^«
Na proda]
Je več stojal,  bas, bobni,  klarinet ter flavta. Naslov pove uprava SI. Naroda 6328
Dve
cnonadstrspni hiši
ae prodasta v ljubi lani z lepim vrtom. Cene zmerne. Kupcu stanovanje na razpolago. Naslov pove uprava SI. Naroda 6326
Jugoslovanska banka
Deln. glavn. K 200,000-000*— Centrala v Osijeku. Rezerve K 5Ot000-000
Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulico št. 26.
RupulB in prodaja devize in ealnfe nailiulantnsjše.
Obrestuje sjsjsjsj na hranilne kn^žice In na jfjkajj račun no naiviAM obrestni meri.
Iščem uiničarja
srednje s'arojtl, oženjencga, ?. dobrim!' priporočili, za vinograd v Letovanju kraj Slaka Badko K rak ar, trgovao, Sisah, Hrvatska. 5862
SaefllOtfs&a firma
Luđovlk Ševar,
vd. na R.ikeku JzvrSuje točno in najhitv reje vse v to stroko spadajoče posb,! tudi ocarinjenje.
KK 19,
Parfumerija Štefan Sirmoli
Ljubljana, Pod TranCo št. 1.
priporoča paril me, šminke, barve in matstl za laso, *ode in prsteh (Shampon) za umivanje g'ave, sredstva za negovanje nohtov, prah in pasto sa sobe. iome krtnCke, ustno in koloijsi« vodo. nniboljSe
brivsko In toaletno milo, ter rame drage toaletne potrebščine. Enostavna LASNE MREŽICE dvolne.     Vse potreb, sa masatranje. Blago prvovrstno. Postrežba toćoa. Cena rm-rae-
Automobili - motorji -- Kolesa
Pnevmatiko     en gross — en det ali
J. Goreč, LluMlano, GosnosuetsKa cesta 14.
Semenj i Paviljon H. štev. 250.
JOS
L|ubl|ana9 Pi Podrntnlcai I
PODRUŽNICE:
Tovarn
CH
Barv/a vsakovrstno blago.
Kemično   Cisti obleke.
pestnice in srajce.
UubUBiislil uell&l sejm - paviljon Uiti it. 35
Keramična indusfrila
log. Paulln I dr., PefTOoEe pri Celin, Slo&enlfa,
priporoča svojo bogato zalogo blaga iz majolike in kamenine raznih namiznih in umivalnih servizov, vaz, žardinjer stenskih krožnikov, namiznih nastavkov, krožnikov raznih vrst, vrčev skled itd.
Schneider & Verovšek
trgovina z teleznino In zaloga poljedelskih strojev,
LJUBLJANA, DunclsRn cesta 16
priporoča najboljše poljedelske stroje, stroje in orodje za rokodelce, stavbeni materijal in kuhinjsko posodo.
Na debelo. Na drobno.
Žimo za ži
vseh vrst, od preprostih bo najfinejših izdeluje in ima vedno v zalogi
tvrdka
tovarna za žimo      JOSa BCltlf i C      tovarna za žimo Stražiiče pri Kranju (Slovenija).
Se lamudlte ob priliki IVo samndito ob priliki
..Velikega sejma"
ogledati si radi veletrgovino ieleznlne
Peter Majdič „MERKUR" Peter Majd
Celje.
irnreffiiie ott se pisto
popolnoma noo In nikoli rabljen
DIESELMOTOR na sirovo olje
(Prflcisions - Hochdruck - RohOlmotor) stoječe sestvave, na en cilinder, z normalno efektivno storilnostjo 40 konjskih sil (PH) in vso opremo.
ELEKTROMOTOR za veliko napetost
na vrtilni tok, za 3000 voltov, 50 konjskih sil, kompleten, fabrikat A. E. G. Union.
MOTOR NA SIROVO OLJE
25 konjskih sil (PH) rabljen pa v popolnoma dobrem in porabnem stanu. Fabrikat Marswerke.
KRANJSKE TOVARNE
železne, ključavničarske in kovinske robe
„TITHIT D. D.
Kamnih pri Linbljani.
SvetloSiMa ovratnike, za-
enskl naslfi st. 4 'ienbnrgovs ulica 4.
MARIBOR      NOVO MESTO KOČEVJE
Hosooska nI. »G. Glasni irg štev. 39.
Mil
9
D. d. Trirjlav v Sina: ct pri Kamnika.
Uvoz in prodaja raz vrstnega inozems; ga manufakturnega blaga.
-M' •V-
Posebni oddelek za pletenine trikotažo in perilo.
sarabon]
veletrgovina
U LJUBLJANI
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko, deželne pridelke in raznovrstno
rudninsko vodo.
ii   Ceniki na razpolago. ::
Lastna pražarna za kavo In mlin za dišave s električnim obratom.
B
mi Hnii ii piii/
v LJubljani pri tvrdili
srka Hubad roj. Dolenc
Lfnbljana, Hilserjeva ulica čt. 5,
priporoča v nakup najboljše  inštrumente prvovrstnih
solidnih in zmernih cenah.
tovaren po
tlalstareiš?! setfiarsfta čs'aociiea
rj on
% f>
l JLJ3 L JfiKf?, nnns'sfta ceste 19
priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske
potrebščine.
DELO SOLIDIM >
CENE ZMERNE.
za Sloienijo
r. z. z o. z. v LJubljani
uljudno naznanja, da je prejela od znane brnske tvTdke Stiassrn/ & Schlesinger bogato zalogo volnenega ženskega blaga z&
zimo, ki se lahko ogleda vsak dan v njenem glavnem skladišču^ v Ljubljani, Šolski  drevored št. 2/1. Cene za prvovrstno blabo:
kar najugodnejše.
i
Samo na debelo! Samo na debelo!
se išče ob i i olj slovenske ali nemške narodnosti na večje posestvo, za stalno prebivanje in služkinja, katera odpotuje takoj s do«i
tično obiteljo tja.
Vpraša se do nedelje: Hotel Union soba 68, od 12-2 ure pop.! ali pri Anonč. zav. Drago Beseljak & drug, Sodna ul. 5. 6367 -J
Državno Dobro Topolovac kod Siska;
potrebuje za odmah jednog potpuno samostalnog gospodarskog
Plata u gotovom odredjuje se prema Školskoj spremi i godinama, provedenim na praktičnom radu. Pored toga sleduje mu na imanju t besplatan stan bez nameštaja, ogrev, osvetlenje i posluga, kao I hrana u gostionici po sniženoj deputatskoj ćeni. Prvenstvo imaju osobe bez porodtoe, kao i one, koje moro odm«h nastopiti službu, Ponude, snabdevene propisnom taksenom markom od dva dinara, slati uz prilog sviju dokumenata i opisa života,   najdalje   do   15.   septembra   1921   god. neposredno
Upravi  Državnog  Dobra   Topolovoa  kod Slika.
5165
Nc IV 414/21;
-2-
•v •
53 I1I11ID.
Pri okrajnem sodišču v Celju oddelek IV sta po prošnji lastnic Štefanije in Marije Umek ter Justine Dorfinger po drjU, Hrašovcu in ozir. drju Zanggerju v Celju na prodaj po javni dražbi posestvi vi. št. 255 d. o. Zagrad, ki obstoji iz travnika in] stavbišč s hišami št. 29 in 40 in 1 uto v Zavodni, ter vi. št. 287, d. o. Teharje, obstoječe iz travnika in njive brez premičnin in-pritiklin za 200.000 K kot vzklicno ceno, pod katero se ponudba! ne sprejme. ,
Draiba ae bo vršila dne 7. oktobra 1921 ob 9 url dopoldne pri podpisanem sodišču soba št. 10.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo se mora sodno položiti; vadij inaia 40.000 K.
Dražbene pogoje Je mogoče vpogledati pri sodišču.
Okrajno   sodišče  v   Celju,   oddelek IV,
dne 23. avgusta 1921.
3C
31
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
0
Beograd,  Celje,   Dubrovnik,  Kotor, i?
Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
n
31!
3E
CC
RU
D+:B
Stran 10.
.SLOVENSKI NAttOD", dne 8. septembra 1921.
žtev. 201
m m
Glavno zastopstvo avtomobilov
ff
FIAT
Wien — Torin sejemski prostor paviljon I Bi.
0. Žužek, UoMlonii, Sodna ul. 11, lelel. (iotenul 461)
Tudi vet prvovrstnih rabljenih avtomobilov na prodaj.
V. Marsano
V Zagrebu.
„TimexM
Moderne tvorniške opreme, stroji in orodja. Projekti i t proračuni, kompletne opreme, moderniziranja, preračunanja rentabiiitete, ekspertize za vse industrije.
Bogata zaloga vseh industrijskih strojev. Prodajna pisarna: ZAGREB, NIKOL1ĆEVA 8. Telef. 2—26. Delavnica in zaloga: ZAGREB, B-ULICA 45. — Telel. 25 —45, Telegrami: MATIMEX Zagreb. 6148
Tovarna stolov in lesnih izdelkov
Jos. Siadler
LJiblJana, Sodna ni, 11.
Telelen (Interarb.) 401.
Stoli bi mite v porabi na velikem semnja samem ter različnih pivovarniikih in kavarniških paviljonih. Informacije pri ta tek, sejesmskt prostor I U. 6317
Stavbno in umetno mizarstvo
A. Rollnu in Romp. - LJubljana
Ttltfon 480
PoStni čekovni račun 11.638
Telefon 232
STAVBNI ODDELEK SLOMŠKOVA UL. 16
izdeluje: okna, vrata, portale,obstenje, •trope Itd. itd. v vsaki množini od najenostavnejše  oo   sajfincjle izvedbe.
POHIŠTVENI ODDELEK KOLODVORSKA UL. 8
izdeluje : spalnice, jedilnice, salone, pisarn i tke In hotelske opreme Itd. v vsakem slogu iz mehk in vsakovrstn. trdega lesa.
Papirna Industrija
Anton Janež
LJubljana, Florijaaska ulica štev. 14.
Inlogn vsak vrst iolsklk ive?l cv. Prvovrstno blago,
najniife ce^e!
menj paviljon H št. 230.
FORD
Največja zaloga
Hi izootovliei
v trgovini
rnafovič
Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Po znatno nizkih cenah.
Na velesejmu nimamo razstave.
Najmoderneje urejeno podjetje! Ponudbe in načrti brezplačno.
Pri obisku
VELESEJMU
ne pozabite na odd. It 287 in tudi na  isloso teleznlns ZALTA A tlLit OotDOivtUka 10
ss^as
l   verzalno motorno vozilo
!Jo celem svetu je Ford-avto splošno pri-ljubljen v sled svoje trpežnosti, cenenega obrata ter brezkonkirenčno   nizke   nakupne Cene.
Prostoren za 5 oseb
tehta samo 700 Ug poraba bencina na 100 km 9 kg, maksimalna hitrost na uro 65 km. Pri vsem tem pa tako enostavno konstruiran, da bi lahko vsak otrok ž njim ravnal. Ali se more zahtevati še več?
Generalno zastopstvo:
LJubljana
Dunajska c 12.
rord tyn Toarlng kompl. opremljen z električno razsvetljavo In starte^jem kompL   pnevmatiko,   franko Ljubljana' Cena K 160.0O>—
Kdor želi nasloue
dobrih In zanesljivih stanovanj ali 60 Ima stanovanje *» esMatl naj ee obrne na naslov: ..Dljaftka stanovanja" postno ležeče, Ljubljana. Priložiti jo 10 K sa odgovor ter stroik..
Proda sa
okrog 300 lepih, suhih, Čistih mecei novih hlodov, ki so poleg državne ceste. Debla so dajala po 6 do 8 hlodov. Povprečna vsebina hlodov je U.2š0m». veliko j'h ima pa tudi ee* 1 m* vsebine. Nu'.ov pove apravniitvo Si. Naroda. 6113
lastCal uro« seji Itsjjttl ir.
*t I.
An ©.ca t iar«4
Brin InsIittU. Usabee, kea L
Malhi bK«Mi M
z prave koprive in razni bi-d vedno na zalogi. OE* VALD DOBEIC, vele-trgovina, LJubljana? Sv. Jakoba trg 9. &89Ć
Nogavice
ženske in moške, kvačkanec, sukanec, »Moderc" itd. je dobiti najceneje v veletrgovini Osvald Debelo, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. 6092
Veletrgovina
GREGORC &
Kmetovalci, pozor!
Neverjetne uspehe dosežete pri praSlčlh govedi itd. ako primešate krmi redil ni praSek ledin lekarnarja Picoollls v Ljosllsnl«_H_68
godala, loke
pihal« in potreb Sčine. Strune na drobno In de-_ belo. Specijtl«-f tete: Rellance. Black Ends, Elite Itd. Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A. Mnilte, Ljcblfsns,  Selenbargrvs  nI. 6.
i-
LJUBI JANA
priporoča ipeoerljsko, kolonijalan blago In vsaKovrstao iganje Konkurenčne oensl --- Točna postrežba I
Brzojavi: O R E L I č. Telefon interurban St. 248-
Zahtevajte aesfkel
SV   SaeatS?ahiM9 na Ljubljan. velesajmu, paviljon H £72« ^Bl?
INDUS d. d.
tovarne usnja In nsnjatlh Izdelkov (ran| Ljubljana Vrhni*^
Generalna pisarna: Ljubljana, Sv. Petra cesta SS. Teletom 5SS.
L Industrija usnja.
Imam na drobno v zalogi večjo množino
presitih ode],
(kovtre)
od 460—600 K.
KARL PRELOG, Ljub-lisns. Stari trg št- 12-
Vilo oll MJa g UunUen!
zs eno družino se kani. Pismene ali ustne ponudbe na tovarno V. Ska-gasttl, Ljubljana. 6121
Električen motor
3Vi HP <40 volt, enakomeien tok in2 voza z diro(l peresen, 1 n.vnden), 1 popolnoma nov voz zapravijenec s sedeži in 1 !ran«inislja se takoj proda. Ogled« se Slomškova ulica 19 na dvortJcu. 6264
Ljubljanski veliki semenj.
i i.
£> Vegetabllno (čreslostrojeno usnje): 1. kravi ne rujave, črne in chagrin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovflne In kozine a) mazane, rujave In trn«, b) barvane za mobllje in tapeciranje is konfekcijo, 5. Vaohettes a) za iz-dtlavo doko enic, barvane ali naravne b) za izdelavo nogometnih žoz, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije. 6. Svinjine (spe da lite ta) a) za fino jahalno •premo, barvano ali naravno, b) za kov-sekt, c)za mobilije in galanterijsko kon-17. Ir»' : frSja Ki JL Čevljarski ladelkla 1. Čevlji za Stranac, 2. čtvi.i za rudr'ke, 3. čevlji za Sport In nogomet, 4. čevij: po vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov. 1. Specijalni stroj, 2. hrastov stroj,
fekdjo (portemonnais, portefeulles In knji goveStvo). 7. Podplati, a) Trovloženi hrastostrojeni podplati, b) Vache. 8. Crouponl za izdelavo transmisijskih jermenov, b) hrastostrojeni.
B. Citrom usnje. 1. Box-caif črno In barvano, 2. Chevreauz, 3. Gievrette, 4. Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog, S. Chrom usnje za izdelavo jermen.
C. Galun uenje za izdelovanje ve-zilnlh in Šivalnih jermenčkov. D. Laik s.    "o. 1. Box calf, 2. Chevreaux.
h is.'sikov.
3. - .r mstroj, 4. jermencl za šivanje in voz* r tr3nsm!aijsldh jermenov. C. Kon f ekc.a za: doko'enlce (gama se) nogometne žoge, torbice, portefeulles itd. iz vegetabilnega chrom in lak usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd. trlns torbice.
Strojnik (0
z izpričevali, ki je tudi izvežbnn v popravilu strojev za izdelovanje lesa se vzame s 1. oktobrom v stalno službo. Ponudbe na Vinko Augustln, parna f.a ga v Št. Jurju ob juž. železnici.
Največja jugoslov. tekstilna tvornica v Mariboru, Ruška cesta 45, izdeluje konfekcijo za molke, obleke za delavce, dečke, šport in perilo. — Naročite takoj.
Vsako količino. — Samo na debelo.
TehMčnl oddelek Beograd gradi elektr. centrale, dobavila vae stroje«
Oglejte si paviljon E stojnica 30 in 49.
Paviljon B 16L
M. Ing. „hui .
razstavila
PM]on H štev. 238.
Zastopstvo i
RUDOLF HILLE, Uuliljana. Gledališka ulica Z.
Osebni luksasni avto:
Austro Daimler 35 PS Puchwerke A. G. 20 PS Tipe XII.
Locoraobila (Zugtriebwagen) „Ma" Austro-Dafmler 6 PS. Pnchovo motorno oralo „Excelsior" 35/40 PS. P:chov motorni voz za poljsko železnico 4 PS.
An
Krisper, Ljubljana, Mestni trg štev.
Proizvaja ln raspoillia m debele i rasno vrsto čevljev sa otroka dekleta, mladeniče, tonsko, moako, preproste In Uno kakovosti; sn delavoo ao posebno aiotao isdolnnl.
Solni po ceni brez konkurence.
Oddelek vesivo,
falnntorijsko robo na debelo: pleteno čipke, sukno, io tevljarsko potrebščino, obodno pripravo, šolsko potrebščine, krtačo Itd. Itd.
Izvoz zobotrebcev.
Ql
UM •
ISO
3SZ2
S7
MB
71792991
1918
ensfi gradbeno družbo z o. z.
Ljubljana
tehniška pisarna v tovariti Kerftlč.
Izvršuje: vse vrste visokih In globokih stavb, betonske in železo-betonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe, mostne gradbe.
Posebnosti našega proiviods:
Leseni polnostenski nosilci z velikimi razponi, lesena in komb'novana skladišča, tvorniško izdelovanje zložljivih stanovanjskih hišic.
Solarski oddelek:
Izvršuje vse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd.
CHARLES
ai>iiinwii»iH«iiirnniTTiiiM"
i .i.m■ ii.m
marata
Z h 1 o g a;
Turjaški trg 1,  telefon ši. 572.
Tardka zaspana o panSif^i ff Sfe9.
LinM]anskeisi uer
■m-
1K
nfl
podružnica v LJubljani preje I. C. Mayer,
LJubljana, Marijin trg štev. 5.
Brzojavi: Prometu LJmbljana.
Telefon ŠU 11 in 577.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila,  predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v ta- in inozemstvu, safe-deposits i. t. d.
iT.Tt;fn<imuffft it^iHiiiniuinrfTTrTii.iiiiimii 1111 m 111111 r i n 111 ■ j
I KM i N
1
- : • ! :• SJ I ■
I : '
1: r j«
17
r"-t'» >.
: ejx^?    - '£S£T * ♦		T~~ —' JL»
		
	-  •      "                 - __J .j;	■
1
Ljubljanski veliki L-^enJ Fa?il?Q& J. itev. SG2.
£1     0 9
L3
II lil I
usnja in usniatih izdelkov d, d.
preje Čari Poli
t
t*., i
j
razstavlja svoje izdelke v  skupnem oddelku za usnjarsko industrijo na prvem mestu levo.
Sv«.: .J
Pil
I
j
sssssa
J I
ar-
H
S: mM
se
|||
t
1
7°lo državno investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu U B
9
3
Minister financ kraljevine Srbov, Hrratov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s Členom 130 Ustava pozivlje na vpis
7°|0 drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku D 500,000.000.
To posojilo je in?esticijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih Železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je D 500,000 000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50 000 serijah po 100 številk, obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnegakoli davka, koleka in takse.
Prvi knpon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10. let se to posojilo ne more konvertirati, uiti v tem Času obrestna mera zuižatl V slučaju da se posojilo po preteku 10. let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obvezuici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svo^a za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki d^tičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po Žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domaČih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporab-ljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih poduzetjih.
Obavznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisUi.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastuih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tadi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921
pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kralL Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi Utega.
Beograd, meseca julija 1921. Minister financ
Dr. Košta Kiimaniidi I. r.
54
FFZ
POZOR! na paviljon H, prostor št. 2B9 kjer razstavi tvrdka
THE   R E X   CO.y LJUBLJANU
najnovejši in najboljši razmnoževalni aparat OPALOGRAPH in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj   U N D I S? Wj A A n
Na lamodlte prilike, si ta dva pisarniška firipinao&ka offladinl ■■hm «*r "■wmm«4»*4ee«MeaBMB^^ * f£r:'.
psiporoža svojo zalogo
Stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v   zalogi. 6030
Parketne deščice
v vsaki množini hrastove ali bukove dobavlja in p oklada v mosta in na deželi
Anion Bokali Ljubljana
Slomškova nL 19. TeHefon int. 527.
Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, preložitev, hobljaoje in likanje starih podov z voskom.
Delo točno in solidno.
■ ■
oblastveno preiskošonl mestni tesarski moisier«
Gssfsi na Kodeljevo stav. 2-
LJUBLJAN
Strešno lepenko
ima / zalogi najceneje
Jos. E. PUM, L|nbl|ana, 0rad«ska nI. 3.
Telefon 513.
l&ta me
mesnina soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, alt pa manjše stano?anje z i -ravo ali brez oprave proti zelo dobri najem
nini. Ponudbe na po&ini predal •t. 5S. 4*0*
SSj
l ' klobuki 1
Vsakovrstne klobuke ci 153 K naprej Imam v veliki zalogi; tudi lepe ve! urne klobuk*. Franjo Gsr*r7 tsver^a? v Stobn,
posta D t^iale.  T  srna je oddaljena 7 minut od postaje Dcmža'e. Cene : rimerno nizke, postrežba točna.
1
Hiša v Lju
Selenburgova nI. st. 6. se proda.
Poleg hiše je veliko stavbišče. Natančeje se poizve v tovarni V. Scagnetti, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico 16. (za državnim kolodvorom). 6120
luarzaftalnlK, mestni tesarski mojster.-
LJubljana, Dunajska cesta 46. — Telefon štev. 373.
Vsakovrstna tesarsk* dela, kakor: moderne  lesene stavbe,   ostre1; a   za palačv-hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna  tla. stopnice,  ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje, itd.
Gradba lesenih mostov, jezov In m!? o v. Parna žaga, tovarna furnirja.
© Sla s <. losa Jam se i^^i^ v p S. štev* 41,
■ ni '-\-3reiS1 fiorel«
L|*feljsna, Polfansl    s> 8
se priporoča cenj. ssčlsstva za izvrsevisje vsakovrstnih Messrsl.1i In vodovodnih lastalaclfsklb Cei ter za pekrlvasje streli. Vsa stivbinska i a
kleparska de a v priznano solidni izvršitvi. Preračsi brezplačna in seitsiie preste, f pravila točno la po najnižji
PlOteflsssU e;,.: \ u Ukcr   r i z: 'tpcž. ol?e, bencin, doze n barve, kan« te in konzerve«
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodna in nadtalna ter umetno tesarstvo. Prevzamem no danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, verande, vrtne utice ter razna vrtna arhitehton. dela, stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske opaže.
Ha SL
SLOVENSKE ES&08?PTž«E BANKE
u UaHlanl nasproti tteets Mitmm.
Kupuje Sn prodaja devize In valute po najuffOsSnoi £ih dnevnih cenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Pne-v ■ m    v t —>   vzecna vse bančne posis.   - , , v.
Telefon st. 3. Telefon si 3.
mtlUHriEtea omama - terilnies - predilnica
•
iimei
g?£i$rala Grosuplje
. irovna!?n
Te!eIoa G?053;?'?o 1
; ,   "j       .V'" '    & >}\      it        ?•••-;♦ -.s-'c in iH-V-:?, mifcrJA ratjhne,
'  , .> ■ i-e " h' »       stco .
iiiete v e>P3^!:!!i   oblekah (koatu-
'"J .  . > •        in it) i d •.     -o- i'.tvcijo od n;-. --ipr ste.sega
tj0 ra;fjnc {tvj,a icroji v najboljši izdc'avi ter
rešena z.izlzzto, hsHČcvsna en podlogo
nabavite najceneje edino ie pri
e*T\   !Ti 5
f (f   ?     •)      i        •     ^ a
i* 11 1 ( 9 -   • J     •'' ' ; ■ 5 ■ « ; j '
razstavlja svoje izdelke na ljubljanskem velikem semnju paviljon v£e?n:-:,:,-t>:kap viorćn^rj i ^!asejma. E štev. 39. katerega obisk uljudno priporoča. 6166______ot:-: - :: ->tev- _
Lfnblfana, L'   »«is%a -t.3Aa 3. Tc!q2oq ftt. 313-
Paviljon E,
Več rnb'ien'h
liMsMtf. HvduMsInh
v dobrem stanu se ceno proda. Liu-bliana. Kailovska cest*? 4. 604S
SSMMMpe^ssnaassi
ljudske in srednfe f o!e3 na razpolago I na fini a vsaki mn^žlfos.  Priznano naj §3 o S J š l i %mm 11 (Ho»zs^b
rieiios
eiičan Bešter, Aleksandrova tfUa 5. IJUL ——
17-
s^caarne sn-!se ir vsaki velikosti.
izdelki  iz bei^g^9 finega papirja m -
iULT
vvebe)
ffl
č LŠh ovitkov-
L|tib3jana9 Frančiškanska ulica 6«
Hajsiille eeiie 1 Zshtevajfs csnlk! Tesna postrežba!
S^F" Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, št. 4.
BO
illUUJlI lju
1©
Ljulllans
n m
posho ulica šieu. I
^ ^ ^^^^^^^
vi
UCfJlIfl Ul S@ll vrst.
»E? sfl
10 >II
Pr¥G¥rsfni kroH        Solidna delo! anredno nizka cene!
esa v@li?;esst
ll
i i
U
v-
II
lit
lil
za str; oe in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki mno'ini naj"fneje
Josi R. Puh,
Lhibljana. Gradaka «!. 22 Telefon 51^
^"nT Dfokolesa, M-Id vozički, Hvalili in razni  stro«, pnevmatika
In vSafeo- P Ralial    I SnSIia vrstni deli T. EJ3.'!G-» LSU^IJa-
m, Stari trg 28. ?0prŠ:
kolesa, otroški vozičkf, bivalni in razni ? roji v popravo. Mehanična delavnica. Kariovška cesta 4. 6047
9 S
m
torama dveferies m otrosk!?? MiMWM"? MM
sta i ZnuAa ni. 1.
s©jasi|ia i ftavillon E3 oM, 54
Primero 5^ se
psijirna trgovina
i u d u
1 li sB P«
lili i! III
LJubljana
ki ima veliko zalogo Jjgjl yfj|
trgovske in poslovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine kakor tudi lastno založništvo šolskih zvezkov „TABOR" ki se izdelujejo v knjigoveznici,
M. Bivk, Sv. Petra L 23
ki izdeluje tudi galanterijska dela.
£astai razstavni paviljon na £ : ■ vdiksn semajn c3 3—12. sept. 1S21.
Združena papirnice <: % eoricans in Medvode
.užba v Ljublhni.
Telefon st. 1-07 (Li«b5j.iaa)
Crxojđ vi s Papirnica Vevća
Tačasna c^airaSa: Papinlea v Tevč^h. Po^la: D. M. v P^Ju pri X« i ubijani.
Poslsln :;i^3 železnice: Zalog«
Papir&Zca v V&bZak, Pa^'raica,  =:c."-.\ea ce- 'osa $.t lesu       v O^^čanab ln
tv3rn:G3 ^sc^^lao v Tlcđvcđah.
llfsse&so ^r3isv^]a!s»s 200 vagasav raznih vrst pti$:?]^ :
Papir iz tkanine, brezlesm pismeni, pisarniški, tiskovni in koncepta! papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesm dokumentni koncept - meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice.  Brzojavni svitki in papir
za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler i1 tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste c
za lepake v vseh barvah. Rotacijski in navadni ovojni papir.
^?fS#S& •'  ^ ^ • • ! r ^; h leMi ii toki, mm, Breg 20. |
Izdeluje čevlje za gospode, rane, dečke, deklice in otroke iz lak-, |
boks-, ševTO-nsnja in drujega materijala.
Najmodernejša ^afssoiidnejša izdelki!
""'inriffi pletenin ln tkanin
Izdeluje berlinske rute, volnene raše
JOSIP KUHC in kamp., Litino, foijansin nasip m.
d-rute fantazijske rute, fantazijske šale, angleške športne šale in Cepiče, svilene modne šale, pletene svilnate samoveznice in naglavne rute (Cnch^oz). j
EB^Bra E^Pf«i lA'J« ■ BSSMP8E BS ■ :.r-M^3»
JjttjtTJ"^ » tisk »Nm>da& tiskam«.
Za iasciutni del odgovoren Valentin Kopitar«