^osmina ptacan« v gotovini fceto V. (XII.), štev-100 Maribor, torek 5. maja 1931 razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11,409 Vslja mesefno preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce6tašt.13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSernova. ulica > St. 4 O politiki nove Španije ja novi španski minister za zunanje zadeve g. Lerroux objavil zanimive izjave. Španija želi z vsemi državami ostati v dobrih odnošajlh, zlasti z vsemi oni* ftlli s katerimi je mogoč fazvoj njene tr«ovine. Osobito bo gojila prijateljske °dflošaje z vsemi državami, ki so vladane po demokratskih načelih. Republikanska Španija ne bo menjala dosedanje zunanje politike Madrida, tem mailj, ker dozdajna španska zunanja politika popolnoma odgovarja republikanskim načelom. Republikanska vlada bo skušala še bolj aktivno razviti akcijo Španije v Društvu narodov. Tudi bo skušala priti v čim tesnejše stike z južnoameriškimi Republikami. Neprijateljski odmev, ki ga je Proglašenje republike v Španiji izzvalo v sosedni Portugalski, je le plod lažnivih vesti, češ da ima španska republika namen ustvariti ibersko unijo, v katero bi vstopila tudi Portugalska. Na vprašanje, da li obstoji kakšna tajna pogodba med Španijo in Italijo, od-. govarja minister kategorično, da je ni. In če bi >o bile prejšhje diktatorske Vlade tudi sklenile, bi jo republikanska vlada takoj preklicala. Tudi s Francijo ni Španija sklenila nikake pogodbe, po kateri bi mogla Franclja V slučaju potre-transportirati svoje čete preko špan-*«e?a ozemlja iz Francije v Afriko ali tratno. O- LerroUx je bil začasa vojne velik Prijatelj antante. Zato so ga novinarji vprašali, da-li republikanska vlada ne bo morda zavzela rteprijateljskega stališča napram Nemčiji v okviru reševanja mednarodnih problemov V Evropi. Ler-roux je to kategorično zanikal in kon-statiral, da on kot minister ni ne prijatelj Nemcev ne prijatelj Francozov, ampak samo prijatelj Španije. To je po-,onc0tn vojne, ko je predlagal, 2L J,se z»sred.stev, ki so tekom vojne £10, 1nudlla enaka finančna pomoč i Franciji i NemčiH Da-li se bo kralj g* -n vt to vprašanje je Let-rou* tfia «.rniL* ^.a bomo s svoje strani vse rfnV! x’Stori*1 |i™ Odkar živim, sem Španija nekega dne vendar postal publika, in to se je k sreči tudi ženili?" •jlede notranje ureditve države Sma! tra minister Lerroux, da se bo Izvedla na federativni podlagi. Katalonci tvorijo Dopolnoma samostojno pleme, zato je po-trebno, da se jim dado dalekosežne kon-pesUe v pogledu njihove neodvisnosti, povsem naravno je, da se mora to zgo-ju v okviru španskega edlnstva. Edin-stvo med Španci in Katalonci ne obstoja. toda izvedlo se bo ttjedinjen.ie. Špa-nlia In. Katalonija boste stopili v neke vrste neločljivi zakon. ZAKON O POBIJANJU MALARIJE. J£°<*AD, 5- Kralj Je podpisal zaKon o pobijanju ma>ariie. Zakon obse- j na 32 členov. Veliki pomen sedanje konference Maie antante SESTANEK KRALJA ALEKSANDRA IN KRALJA KARLA. _ STALIŠČE MALE ANTANTE NAPRAM AVSTRIJSKO - NEMŠKI CARINSKI UNIJI. BUKAREŠT, 5. maja- Politični in gospodarski krogi posvečajo konferenci zunanjih ministrov Male antante vedno večjo pozornost. Razpravljajoč o važnosti sedanje konference opozarja vse ru-tuunsko časopisje na interese Rumunije, ki jih Je treba brezpogojno ščititi. Interesi Jugoslavije in Rumunije, ki ste v prvi vrsti agrarni državi, so istovetni, dočim se interesi Češkoslovaške, ki je pretežno industrijska država, od ostalih dveh članic Male antante bistveno razlikujejo. Rumuniji in Jugoslaviji se ni treba čisto nič bati nemške industrije, ako pride do izvedbe avstrijsko-nemške carinske unije, dočim bi prišla češkoslovaška industrija v tem primeru v skrajno mučen položaj in bi bila odrezana od številnih tržišč. Kljub vsem tem velikim težkočam pa se bo skoro gotovo posrečilo doseči sporazum med Jugoslavijo in Rumunijo na eni ter Češkoslovaško na drugi strani, ker vodijo vse tri države Male antante že dolga leta solidarno svojo zunanjo politiko. Kako silno se zanima ne samo javnost držav Male antante, temveč tudi inozemstvo za to konferenco, ki ji pripisujejo največjo važnost v zadnjih petih letih, je razvidno iz tega, da Je prišlo v Bukarešt vse polno inozemskih novinarjev, ki neprestano oblegajo zunanje ministre z vprašanji. Časopisje ne dobiva nobenih pojasnil, temveč je bilo le obveščeno, da bo po današnji zaključni I konferenci izdano uradno poročilo o re-! zultatih konference. Po poročilih današnjih listov je prišlo na včerajšnjih posvetovanjih treh zunanjih ministrov glede na stališče Male antante napram avstrijsko-nemškemu carinskemu načrtu do popolnega sporazuma. Jugoslavija in Rumunija ste sprejeli Beneševe predloge, vendar pa ste ohranili popolno prostost glede uvedbe preferenčnih carin. V zunanjem ministrstvu se je vršil sno-či banket, na katerem so ministri dr. Beneš, dr. Marinkovič in princ Ghika na-glašali popolno solidarnost Male antante in odločno zanikali, da bi moglo priti radi avstrljsko-nemške carinske unije med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo do nesoglasij. BUKAREŠT, 5. maja. Na potovanju proti Temešvaru se je rumunski kralj Karol včeraj na željo Nj. Vel. krafja Aleksandra odpeljal v Drenkov ob Donavi, kjer se je vršil na kraljevi jahti »Dragor« sestanek obeh vladarjev. V spremstvu kralja Aleksandra so bili: dvorni minister Jeftič, rumunski poslanik Uranescu, admiral Wickerhauser in ostalo spremstvo, dočim so kralja Karla spremljali ministrski predsednik Jorga, vojni minister general Stefanescu, Jugoslovanski poslanik Čolak-Antič, generalni tajnik zunanjega ministrstva Filaliti in še več drugih dostojanstvenikov. Sestanek obeh vladarjev je bil popolnoma privatnega, rodbinskega značaja. Kemal paša zopet predsednik Turčije ANGORA, 5. maja. Včeraj je bilo slovesno otvorjeno četrto zasedanje turškega parlamenta. Kem^l paša je bil za nadaljnja štiri leta izvoljen za predsednika turške republike. Za predsednika nove zbornice je bil izvoljen Kiazim paša, ministrski predsednik pa postane zopet Izmet paša. Kralj Hlfonz zopet u Franciji PARIZ, 5. maja. Bivši španski kralj Alfonz je prispel zopet v Fontainebleau, kjer se mudi tudi njegova rodbina. Kakor se poroča iz Madrida, je bil general Aguilera, vodja vojaške zarote 1. 1926 proti diktatorju Primo de Riveri, ki je bil radi tega obsojen na trdnjavsko ječo in visoko denarno kazen, imenovan od republikanske vlade v priznanje njegovih zaslug za osvoboditev naroda za vrhovnega poveljnika španske armade. General Aguilera je trenutno težko bolan. »El Sol« poroča iz Pariza, da ie bivši x ^?nz nekemu španskemu plemenitašu, ki ga je poseti| v Londonu, nakoval, da naj delovanju republikan-s e vlade ne dela nobenih težkoč- Uelika katastrofa na Bodenskem jezeru LINDAU, 5- maja. V nedeljo se Je odpeljalo 11 članov mornariškega društva y Friedrichshafnu s čolnom proti Švici. Ko je bil čoln že sredi jezera, se je dvignil tako silen vihar, da se je čoln prevrnil. Nesreča je nastala še večja, ker so se pojavili tudi veliki vrtinci. Deset potnikov je utonilo, le eden se je rešil na parnik »Niirnberg«, vendar pa si je še ta tako močno pretresel možgane, da so ga morali takoj prepeljati v bolnico. Dosedaj so potegnili. iz jezera šele 3 trupla ponesrečencev. Odpraua predprauic inozem-ceu na Kitajskem ŠANGAJ, 5. maja. Angleško-kitajska pogajanja o eksteritorijalnosti so bila prekinjena in ni skoro nobenega upanja, da bi bila v doglednem času zopet obnovljena. Splošno se pričakuje, da se bo ^onsres narodne stranke, ki obvladuje politično življenje na Kitajskem, izrekel za odpravo eksteritorijalnili pravic ino-zemcev na Kitajskem. SKUPŠČINA UDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH NACIJONALNIH ŽELEZNIČARJEV. BEOGRAD, 5. maja. Tu se je vršila v nedeljo skupščina UJNŽB. Prisostvovalo je 77 delegatov, ki so zastopali nad 6000 članov. Za novega predsednika je bil izvoljen Zlvan Stankovič, pomočnik generalnega ravnatelja ministrstva za promet. Izvoljeni so bili tudi delegati, ki bodo^ prisostvovali kongresu nacijonal-nih železničarjev. Kongres bo letos v ooletlu v Mariboru. ZA POVZDIGO BRODOGRADNJE. BEOGRAD, 5. maja. V ministrstvu trgovine in industrije se je vršila konferenca o zakonu za pospeševanje brodo-gradnje v državi. Na konferenci so bila zastopana tudi ministrstva financ, vojske in mornarice in prometa. Doseženo je bilo načelno soglasje vseh zainteresiranih ministrstev o potrebi podpiranja brodogradnje. Uporaba ljudskega dela. Mestno načelstvo Maribor razglaša-. Na podlagi pravilnika banske Uprave o uporabi ljudskega dela na nedržavnih cestah je s pripadajočo odmero izgotovljen seznam vseh v mestu Mariboru ljudskemu delu zavezanih oseb. Seznam je razpoložen zavezancem na javen pregled do vštevši dne 17. maja pri mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu št. 11. Eventtielne pritožbe zoper sestavo seznamikov je vlagati ali prijaviti na zapisnik pri mestnem načelstvu Maribor v neprestopnem roku 14 dni po dnevu javne razglasitve. Pritožba je podvržena drž, taksi Din 20. Umobolna ženska na ulici. Včeraj je prišla k zdravniški preiskavi v Maribor v spremstvu starejše ženske krog 23 let stara Marija Tratnik iz Dravske doline. Nenadoma pa je spremljevalki pobegnila. Ker je na mostu strgala neki ženski klobuk z glave in kazala tudi druge znake umobolnosti, so jo prijeli in izročili rešilnemu oddelku, ta pa policiji. Umobolnež na strehi. Hišni posestnik Dolček je sinoči krog pol 17. prijavil na policiji, da hodi po strehi njegove hiše v Barvarski uilici neki mladenič in noče dol ter je nevarnost, da ponesreči. Poklicani stražnik je spoznal v mladeniču Vladimira V. Poklicali so očeta, ki je sina spravil domu. Najdene stvari. Pretekli mesec so bili na policiji o trpi radi nepoučenosti, a velikokrat °&i, ki so dolžni, da mu nasvetujejo, sa-niso dovolj poučeni o stvari. Knjiga »Propisi i upute za Iseljenike« fe izpopolnila praznino, ki smo jo že dav no občutili in je radi tega v občenarod-neni interesu, da jo naroče v prvi vrsti občine in glavarstva, ravnateljstva raznih šol, vsak župni urad, srezko načelstvo, vsako društvo in čim večje število privatnikov, posebno oni, ki mislijo, kako bi se izselili. Ta kn;iga jim bode nekak kažipot, ki jim bo prinesel veliko koristi. Pisatelj knjige je znan naši javnosti po svojih člankih v »Novem Iselje--niku« v Zagrebu in po drugih naših ča- sopisih v domovini in v izseljeništvu Bil je večletni izseljenik v Združ. drž. Sev. Amerike, kjer je dovršil srednje in visoko trgovsko šolo. Bil je več let bančni uradnik v Ameriki in sedaj je uradnik Prve hrv. štedionice v Zagrebu. Sodeloval je pri nacijonalnem delu med izseljeniki pred in po vojni in posebno aktiven je b:i za časa vojne- Prepotoval je vse naše naselbine v Ameriki in je radi tega popolnoma poučen o stvari, katero je obdelal na čisto enostaven in na;1 vse praktičen način. Svrha knjige je: 1. Da vsakega uveri, da mu je najbolje ostati v domovini. 2. Da pravilno nasvetuje onim, ki so na vsak način odločeni potovati. 3. Da vpliva na vse naše izseljenike, da se čim preje vrnejo v domovino. Knjiga je razdeljena v 5 delov. Prvi del prinaša kratek in jedrnat članek o Nj Vel. kralju Aleksandru I. Nato par besedi o tujini v obče, naslove naših konzularnih oblasti, časopisja in dru štev v tujini itd. V drugem delu govori o doseljen!ških predpisih Združenih držav Sev- Amerike, v ostalih delih so obdeiani izseljeniški predpisi Kanade, Avstralije, Argentine, Brazilije in ostalih dežel našega doseljevanja. Na koncu je še kratek tečaj angleškega in španskega jezika in predpisi za izseljenike v Nemčijo, Francijo, Belgijo in druge kontinentalne države. Knjiga je tudi s tehnične strani okusno in praktično izdelana. Obsega 350 strani oktav formata. Cena je Din 50.— fbroširara). Naročila se pošiljajo na Organizacij izseljenikov v Zagrebu, Samostanska ulica 16. Kdor pošlje denar v naprej, se mu pošlje knjiga brez napla-čila za poštnino. Drugače se pošlje knjiga po povzetju in poštnino plača naročite j Knjigo našim čitateljem najtopleje priporočamo. Kratki ženski lasje pred 3100 leti Kakor je znano, so našli na Jiittlandu pri arheoloških izkopavanjih v prav krat kem času sarkofage iz hrastovine, v katerih so bila oblačila ljudi iz bronaste dobe. Ta oblačila so bila popolnoma ohranjena in to radi vpliva taninske kisline, ki je prišla iz hrastovine in oču-vala tudi nekaj človeških organov. O ^j stvari so prinesli kopenhaški časopi. si Prav interesante ugotovitve profesor W Toma Thomsena, kateremu je poverila danska vlada proučavanje tega zgodovinskega materijala, nedavno najdenega v nekem starinskem grobu pri vasi Egtved. V enem izmed sarkofagov, izdolbenem v hrastovo deblo, so namreč našli ostanke neke deklice iz bronaste dobe, ki je umrla med 18. in 25. letom, in sicer po mnenju danskega učenjaka 1200 let pred Kr., torej pred več kot 30 stoletji- Okostje te .deklice je popolnoma izjedeno, le nekateri deli telesa, ka- ShrS"0htlJn-lasje so ohranjeni v dobrem stanju. Najmteresantneiša ie frizura m obleka te deklice pred Von le ti. Dočim so naleteli pri VSeu „ X t grobovih na ostanke, PO katerih sL "videli, da so nosile zene starih Germa nov široke in dolge suknje, lase Pa dolge in pritrjene vzadaj s pomočjo mreže, ima nasprotno deklica iz Egtveda __ kratke lase, ki jih drži skupaj vrvica ^ivezana preko glave do podbradka. hlečena je bila v laneno bluzo brez ^mbov, katerih ni še bilo v bronasti °oi; najinteresantnejše pa je to, da je npsila egtvedska deklica kratek suknjič, S? je pritrjevala ob život z nabranim *z tega je razvidno, da moda s“kenj in kratkih las ni nikak izum’ ampak so se strigle in ci-IpH! ai0 ob,eeene deklice že pred 30 'In,„J,Naranvn'». da gre tu le za polet- dokazuje°tudi dejstvTt POleH' veda Y°^h [P° Te "se! eda izgubila svojo prvotno barvo in ie danes nekako siva. Nekdaj so morale im ti obleke zelo žive barve. V sarkofagu so najdeni tudi nakiti, v leseni hrastovi škatljici pa je najdena še igla za okrasek. Jasno je torej, da so se žene že od nekdaj rade lepotičile in je to ženska dediščina — od pamtiveka, in ne samo moda današnjih dni. Visoka starost — kljub krivi legi srca. V Kantonu Bern v Švici je prišel nedavno k zdravniku Slletni starček. Ko ga je zdravnik preiskal, se je začudil, še bolj pa starček, ko mu je zdravnik dejal, da ima srce na desni strani, jetra pa na levi. Slučaj, da človek, ki ima dva važna organa na popolnoma krivih mestih; doživi tako visoko starost, je gotovo izreden slučaj. je v Londonu finalna nogometna tekma ... Iz Londona javljajo, da se je vršila tam včeraj finalna tekma za cup nogometne zveze. Kljub silnemu dežju je prišlo v London krog stotisoč pristašev nogometa iz vseh krajev Anglije na 200 posebnih vlakih- Londonske ulice so bile poplavljene s publiko iz province, ki se je poznala po tem, da je imel vsakdo kak znak (zastavico, trak in podobno). Mrlič kot prtljaga. Sestri Monaco sta nedavno potovali 12 Rima v Napulj. Sprevodniku ste bili umljivi, ker ste imeli s seboj prtljago v obliki krste. Miličniki, ki so vlak premijaii, so prtijag0 odprli — proti vo- ~ in na veliko grozo potil kov odkrili v njej truplo moškega mrliča. Sestri ste izjavili, da ste na ta način hotele spraviti svojega umrlega strica v rodbinski grob v Napulju, ker so jima prevozni stroški previsoki. Obe sestri z mrličem vred so izvagonirali in oddali karabinijersiki postaji. K 50 letnici lurčičeue smrti V nedeljo 3. t. m. je minulo pol stoletja, odkar je šel v večnost eden naših najsijajnejših in najplodovitejših pisateljev, klasik naše poljudne povesti in začetnik slovenskega romana — Josip Jurčič. O Jurčiču so pisali mnogo in obširno naši najboljši literarni zgodovinarji kakor dr. K- Glaser, dr. I. Prijatelj, dr. I. Grafenauer i. dr. Zato je o njegovem delu in o njegovih zaslugah za naš narod skoraj nemogoče povedati kaj novega. Omeniti hočemo le na kratko Jurčičevo delovanje v našem mestu. V jeseni 1. 1865 je šel Jurčič po končani maturi na Dunaj, kjer se je vpisal na filozofski fakulteti. Hotel je študirati klasične jezike. Kljub intenzivnemu literarnemu delovanju (»Deseti brat«, »Kozlovska sodba v Višnji gori«, »Cvet in sad« v osnutku, »Sosedov sin«, sodelovanje pri Stritarjevi »Mladiki« itd.), je živel Jurčič v podonavski prestolici v veliki bedi in stiski, tako da je slednjič po triletnem trpljenju omagaJ. Zato je opustil nadaljnje študije in vstopil aprila 1868 v uredništvo lista »Slovenski Narod« v Mariboru- Lastnik lista je bil takrat dr. Josip Vošnjak, glavni urednik pa Anton Tomšič. Prva številka je izšla dne 2. aprila 1868. — L. 1870. je zapustil Jurčič naše mesto in se vrnil na Dunaj, da bi pomagal Stritarju pri »Zvonu« in'dovršil svoje študije. Tudi ta načrt se mu je iz gmotnih razlogov izjalovil. Zato je šel v Sisek, kjer je začel z novim letom 1871 izhajati list »Stidslavische Zeitung«, čigar sourednik je bil Jurčič. Med tem je meseca maja 1871 umrl tragične smrti glavni urednik »Slov. Naroda«, Tomšič. Kot njegovega naslednika so izbrali Jurčiča, ki ie prišel v Maribor sredi julija 1871. Tu je ostal do oktobra naslednjega leta, ko se je z listom vred preselil za stalno v Ljubljano. — V tem času (do 1. 1875) je Jurčičevo leposlovno delo skoraj popolnoma počivalo, posebno, ker se mu je ponesrečil poskus z Glasnikom« in ker je med tem zaspal tudi Stritarjev »Zvon«. Pripovedni spisi te dobe — tudi obširnejši kakor »Sin kmetskega cesarja« in »Ivan Erazem Tatenbach« — imajo značaj hitro napisanih podliskov. Tem živahnejše pa je bilo njegovo časnikarsko delo. V tem času je napisal Jurčič za »Slovenski Narod« celo vrsto člankov, ki so za spoznavanje naših tedanjih narodnih razmer velike važnosti. Povsod povdarja pisatelj svoje svobodomiselno življensko naziranje, posebno v polemiki z goriško »Domovino«. Navdušuj se za junaške boje Črnogorcev, popisuje razmere v Srbiji, poroča o štajerskem deželnem zboru in zjedinju Slovencev, priporoča, naj se pobota Avstrija z Rusijo v vzhodnem vprašanju itd. Svoje narodno prepričanje kaže tudi v tem, da očita kranjskim poslancem, da niso odločno vstopili v slovansko opozicijo. Nadalje se navdušuje za tabore in se bori za pravice našega iezika v šolah in v uradih, predlaga ustanovitev slovanskega političnega društva, zahteva, da se od mladih ne sme zahtevati »Pokorščina«, priporoča gorko »Družbo sv. Mohorja«. Ko poroča v smrti Mihe Kastelca, svetuje', da se je treba brigati za njegovo zapuščino, ker je Kastelec uvedel Prešerna v naše slovstvo. četudi Jurčičevo dvakratno bivanje v Mariboru ni v zvezi z njegovim leposlovnim delom, je vendar tudi bila ta doba za našo narodno zgodovino ogromnega pomena in je zato naša dolžnost, da se i mi Mariborčani klanjamo duhu našega nesmrtnega Josipa Jurčiča. Njej sta sledili ljubka pastirska pesem »II pleut, il pleut, bergere« in pesem maj-nika »Mois de mai«. Ob spremljevanju ene naših najodličnejših pianistinj g. B. Vrečkove je igrala na gosli z umetniško dovršenostjo gdč. Z. Dernovškova M. Kreislerjev »Rondino« in F. Schubertovo »L’abeille«. Menda višek večera pa so bile Debussyjeve »Arabesques«, ki jih je proizvajala na glasovirju ga. B. Vrečkova. Tenor bratislavske opere naš rojak g. A. Jarc je zapel L’ air de la fleur« iz Bizetove opere »Carmen« in dodal (v našem jeziku) »Vasovalca«, za-kar je žel mnogo zaslužene pohvale. G. A. Mayer pa je s pesniškim zanosom deklamiral krasno Lemoine-ovo pesnitev »Le soleil de la Bretagne«. Prvi del večera je zaključila komedija-enodejanka »Le cuvier«, ki so jo igrali gdč. Kimov-čeva in Poljčančeva in g. konzul H. Furrer. Igrica polna duhovitih dovtipov je povzročila obilo smeha. Drugi del sestanka je tvorila čajanka, kjer je vladalo — med izključno francoskim kramljanjem — vedro razpoloženje. Taki sestanki so žiy dokaz silnega upliva francoskega duha in jezika v našem mestu. — Posebno hvalo dolgujejo naši Francozi ravnateljici »Vesne« ge. Rapočevi, ki da krožku vedno razpolago prostore zavoda in ki z vso Ijubeznjivostjo skrbi s svojimi gojenkami za številne goste. Sokolstvo Djurdjevdanskl uranak. Komanda mesta vabi mariborsko in okoliško Sokolstvo, da se udeleži jutri djurdjevdanskega uranka. Pozivamo zato vse sokolske pripadnike, ki utegnejo, naj se uranka udeleže v čim večjem številu. Civilna obleka z znakom! Zbirališče ob 5. uri 30 minut na Trgu svobode Zdravo! — Župna uprava. Člani Sokolskega društva Maribor-matica se pozivajo, da se v čim večjem številu udeleže gjurgjevdanskega uranka ter se zbero do pol 6. zjutraj na Trgu svobode, odkoder odkorakamo s povorko na Tezno. Seja prednjaškega zbora je danes ob 8. uri- Radi bližajočega naf stopa prosim za polnoštevilno udeležbo. Načelnik. Redna odborova seja Sokolskega društva Maribor-matica bo v četrtek 7. t. m. ob 20. Pridite vsi? Zdravo! — Starosta. Šport „Reunion amicale" Mariborčanom ni treba več potovati na Francosko. Številne odlične prireditve nfl^e2.a, »Francoskega krožka«, ki se vr-šj običajno pod gostoljubno streho »Vesne« so »en miniature« Francija prefinjenega okusa in duha. »Mala Francoska« je bil tudi nedeljski prijateljski sestanek, katerega se je udeležilo — kakor vsake francoske prireditve — Številno odlično občinstvo. Večer je bil posvečen predvsem francoski glazbi. Vrli zbor naših dijakov je zapel najprej — kot uvod — francosko narodno in državno himno, ki jo je občinstvo poslušalo stoje. Mladinski nogometni turnir priredi SK Železničar dne 24. in 25. maja. Sodelovali bodo Kastner & Ohier (Gradec), ISSK Maribor, SK Železničar in SK Rapid. SK Ilirfja v Mariboru. SK Železničar je zaključil s SK Ilirijo prijateljsko tekmo, ki se bo vršila v Mariboru dne 17. maja. Rapid :Čakovačkl S. K. V nedeljo, dne 10. maja gostuje SK Ra-pid v Čakovcu ter bo odigral s tamkajšnjim Č. S. K. prijateljsko tekmo. Za izredno glavno skupščino JPS, ki bo dne 10. maja v Zagrebu, je ministrstvo saobračaja odobrilo delegatom klubov polovično vožnjo. Sharkey : Carnera bosta dne 10. junija v Newyorku nasto pila v borbi za naslov svetovnega prvaka v boksu* M. Zevaccoj V senci i&mta Zgodovinski roman, 128 stvar s tem preložena, zakaj potrebno je, da obdrži kraljevska avtoriteta zadnjo besedo ...« »Ne več,« ga je zavrnil kralj, »stvar je s .tein končana. Da se pokoravamo nasvetom fanatičnega meniha, ste me zapodili v aventuro, ki me pokriva s smešnostjo. Poražen od rokovnjačev! Luč božja! Po čemu imamo potem svoje polke? In Vi bi radi ponovili to komedijo še enkrat? Jaz nočem tega! Ena lekcija nam zadošča popolnoma! In kaj hudiča nam je bilo treba pravzaprav, da smo hoteli vdreti v ta brlog! Vsi kralji, moji predniki, so spoštovali privilegije beračev. Cernu naj uvajam jaz to novotarijo?« Nadaljeval je: »Pustimo rokovnjače v miru, pa tudi oni ne bodo motili nas v našem vladanju. Eh, bogme, saj vem, da je trd oreh za velikega profosa, krotiti podivjano prebivalstvo in ga držati v pravičnih mejah. Toda, na vse zadnje nam je vendarle koristno. Rokovnjači strahujejo meščane — veste, kaj vam pravim, gospod veliki profos? Jaz za svoj del se bojim veliko bolj meščanov in poštenega ljudstva kakor pa rokovnjačev.« »Sar,« je dejal Monklar hladno, »Vi ste gospodar. Toda rad bi vprašal Vaše Veličanstvo, kdo je tisti menih, ki ga je izvolilo pravkar omeniti?« »Gospod de Lojola«, je dejal Franc I. osuplo. »Saj ne boste tajili, da ste prigovarjali k naskoku na Dvor Čudežev pred vsem njemu na ljubo?« »Predvsem sem hotel ščititi kraljevsko avtoriteto,« je odgovoril Monklar, kakor da se hoče ogniti naravnostnega odgovora. »Je žet mogoče, moj dobri Monklar. Vzemimo, da imate prav, toda ponesrečilo se vam je; ne govoriva več o tej stvari.« Veliki profos je ugibal na tihem, odkod prihaja kralju ta .neobičajna dobrohotnost. Nadejal se je prej izbruha divje jeze. A veliki izbruh se je bil spremenil v majhno politično razpravico. »Kaj zlomka kani,« je vprašal na tihem. »Monklar,« je povzel kralj po premolku, »ali skrbite za to, da mi najdete vojvodinjo Fontenbloško?« »Da, sir. Zdi se mi, da sem na dobri sledi.« »Hudirja!« »Zdi se ml, vsaj na sledi tistih, ki so jo spravili iz Luvra.« »No, kadar jih najdete, povejte mi,« je rekel kralj mirno. »Radi vojvodthje pa se Vam ni treba več vznemirjati: ona je že najdena. Sicer pa, Monklar, jaz odhajam jutri v Fontenblo. Ne pozabite mi poslati vsaj enkrat rta dan brzega sla, da me obvestite, kaj je novega V Parizu. Idite zdaj, dragi Monklar... idlte. •.« Veliki profos se je globoko naklonil in odšel, misleč si: Rokovnjači so zmagali, vojvodinja najdena brez moje zasluge, — to je dvojni poraz! Kralj me ne mara s seboj v Fontenblo. V nemilost sem padel!... Pojdimo se posvetovat z gospodom De Lojolo. Drugo jutro zarana je vstal Aleš Lemahu ves vesel ter napravil skrbno toaleto; hotel je iti h gospodu De Monklarju po svojo nakaznico za tisoč tolarjev in jo odnesti še svežo gospodu kraljevemu za-kladničarju. Lemahujeve misli so bile vse rožnate. Med oblačenjem je delal natančen načrt, kako hoče uporabljati tisoč tolarjev, kako si nabavi novo garderobo, udobnejše pohištvo za svoje siromašno stanovanje in vse ostalo! Na svoje neštete dolgove ni niti pomislil. Ko je bil gotov, je hotel oficir oditi in je ravno odprl vrata, ko trči ob žensko s črno kapuco na glavi, ki se mu je zdela čudno znana. »Ali odhajate,« mu je rekla ženska. »Vojvodinja Etanpska!« je vzkliknil Lemahu v svojem srcu- Na glas pa je dodal: »Oprostite milostljiva, res sem namenjen z doma, in ker je moj opravek služben, mi ga ni mogoče preložiti!« »Ohe! Nikdar takrat ne, če jaz želim?« je rekla ženska in spustila kapuco z glave. To rekši, je stopila v stanovanje, porinila Aleša Lemahuja pred seboj in zaprla vrata. »Ah, madam,« je vzkliknil oficir, »če bi bil vedel, da ste vi... To pač veste, da mi je Vaša služba celo še svetlejša od kraljeve!... Toda izvolite sesti... čeprav ni vreden ta naslonjač, da počivate v njem!« Naslanjač, ki ga je bil pomaknil vojvodinji, je bil res že jako raztrgan. Toda Ana Poatješka je sedla vanj brez obotavljanja. Aleš Lemahu je potipal skrivoma, ali je bodalo za pasom na svojem mestu. »In zdaj,« je izpregovorila vojvodinja, »mi pojasnite, kako se je zgodilo, da se je deklica, ki ste jo odvedli takrat k oni blazni babnici, nocoj vrnila v Lu-ver.« »To me samega preseneča, milostljiva.« »Res, dobri moj Lemahu?« »Čast mi je, zagotoviti vas tega s svojo najsve« tejšo besedo.« »Tako nesramno laže pač malokdo, kakor Vi, dragi moj.« »Prisezam Vam, milostljiva...« »Vidite, jaz hočem biti odkritosrčnejša od Vas. Vedite torej, da me je posetil nocoj veliki profosi odhajaje od Njegovega Veličanstva.« Lemahu je prebledel in se začel polagoma približevati vratom. »Ne uidete,« je rekla vojvodinja. »Ali se me nemara bojite?« »Da, milostljiva,« je rekel Lemahu odkritosrčno. Ta odgovor je bil tako nepričakovan, da je vojvodinja zdajci prvikrat pogledala tolovaja z nekakšnim zanimanjem. »Pa zakaj se me bojite?« je dejala in se nasmehnila. »Ah, tako, milostljiva! Izvedel sem povest o ubogi gospej Sen-AIbanski in o sadju, ki ga je jedla, nakar je dobila grizenje v trebuhu.« »Vam se meša v glavi, gospod Lemahu,« je dejala vojvodinja s strogostjo, ki je kolikor toliko pomirila Lemahuja. »Pustima zdaj vse te zgodbe o strahu in sadju, ki je povzročilo bolečine v trebuhu. Ako Vam ne bi bila prijateljica, bi Vas dala že sinoči pograbiti in vreči v ječo, iz katere ne bi prilezli nikoli več...« »To je res,« je pritrdil Lemahu sam pri sebi- »Torej,« je povzela vojvodinja, »gospod De JVfbn-klar je bil sinoči pri meni in mi je povedal nekaj, kar mi je dalo mnogo misliti: rekel je, da mu je kralj ukazal, naj Vam nakaže tisoč tolarjev po dvorni zakladnici ... Ne trativa časa z nepotrebnimi besedami. Izdali ste me — naj bo, ne srdim se na Vas zaradi tega. In prihajam Vas vprašat, ali hočete sedaj izdati tudi kralja, ki ste mu služili sinoči? Ali hočete pomnožiti njegovih tisoč tolarjev še za drugih tisoč, ki jih lahko zaslužite od mene? To bo skupaj dva tisoč to- larjev, celo premoženje.« Lemahu jo je poslušal jako pozorno. Bil je prepričan, da govori vojvodinja od srca. »Kaj je treba storiti,« je vprašal hladno. »Pred vsem mi morate povedati, kaj se je zgodilo sinoči.« Zdaj, ko ni imel več nobenega povoda se lagati, je povedal Aleš Lemahu prav odkritosrčno in prav cinično vso zgodbo, ki je že znana našim bralcem. »Moral bi Vas bil obvestiti, ko sem videl vojvodinjo Fontenbloško,« je dejal, »toda revež sem, madam, tak revež, da ne morem povedati, in že tolikd časa...« »Da, da, služili ste bogatejšemu gospodarju... Ponavljam Vam, da Vam ne zamerim. Vi ste samo orodje in moja stvar je bila, zagotoviti si zvestobo tega orodja s tem, da bi bila plačala kakor se spodobi ...« »Bogme, milostljiva!« je zaklical Lemahu, in obličje mu je zasijalo, »vi, govorite zlate besede!« »Torej ste pripravljeni' storiti, kar želim _ proti primerni nagradi, to se razume?« »Ce mi daste tistih tisoč liver, kakor pravite...« »Dam Vam jih-..« »Potem čakam samo Vaših ukazov, madam. Za* kaj gre?« »Gre za to, da se polastiva vojvodimjice iznova.« »To pojde težko, milostljiva.« »Eh, saj imam že načrt. Vam ni treba misliti prt tej reči. Zahtevam samo, da mi storite, kar Vam porečem.« »Da, biti dobro orodje, to je zame kakor nalašč.« »Izvrstno. Pridite torej opoldne k meni. Kralj odide ob dveh iz Luvra. Ves dvor pojde v Fontenblo — z njim vred seveda tudi jaz.« v »Ne vznemirjajte se zaradi tega. Kadar pride Vaša ura, dobite povelje, da pridite v Fontenblo; uredita sem že vse, kar je bilo potrebno v to svrho.« Cim več podrobnosti je navajala vojvodinja, tem večje je postalo zaupanje Aleša Lemahuja. »Dobro, milostljiva. Opoldne pridem k Vam«, je dejal. »Pridite: dve uri ne bosta preveč, da se pomeniva do dobra,« je odgovorila vojvodinja in vstala. Pobrskala je po svoji ročni torbici, izvlekla mošnjo iz fine svilene pletenine ter jo pomolila Alešu Lemahuju, rekoč z najnaravnejšim glasom: »Nate, evo Vam nekaj za nadatek.« Lemahu se je sključil v dve gubi, segel po mošnji in jo stisnil z roko. Tisti hip pa se mn je iztrgal pritajen vzklik. Gotovo se je morala zamešati v torbo kaka bucika ... In tista bucika ga je zbodla v dlan. »Opoldne, ne pozabite,« ie rekla vojvodinji obračaje se proti vratom, kakčr da ni Slišala Letna-trnjevega vzklika. »Opoldne, milostljiva... Zanesite se rtame!« je rekel on. Vojvodinja je zaprla vrata za seboj. Lemahu je stal nekaj časa na mestu in počakal, da je odšla. »Dobra kupčija,« je rekel sam pri sebi. »Ta dobra vojvodinja je manj strašna, nego sem si misli!. Kes je kajpak, da me potrebuje... Ali sem zdaj vendar ze enkrat na poti do sreče? ... Sicer pa ooelei-mo, kaj je v mošnji...« Spet je segel v mošnjo, ki jo je bil odložil na kamin — in spet je nehote vzkriknil. »Prokleta bucika!« je zarenčal in zaklel prav po vojaško. »Naj vzame Satan vse babe, ki trosijo svoje bucike povsod, kjer je treba in kjer ni!...« (Nndalievanie hfiJt > Hišo z vrtom v Gozdni ulici najem. 15, Pobrežje, dam v 1302 Kanarčka prvovrstnega pevca, prodam s tičnico .vred. Vprašati Sodna ulica 14 II, vra-ta 8. 1264 Kupim prvi brač. Naslov v upravi »Večernika«. 1279 Obiščite naš pedikerski salon, samo za Din 10,— osvežiti hočemo Vaše noge, odstraniti kurja očesa in urediti Vaše nohte brez vsakih bolečin. Prazno sobo oddam boljši gospodični Kosarjeva ulica 38. ali gospodu. 1300 raft raSi i®r BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka 25 Pri žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola — V. razreda, dne 4. maja so bili izžrebani naslednji večji dobitki (za eventualne napake se ne odgovarja): 2 X Din 40.000.—: 26.261. Din 30.000.—. 97.897. Din 10.000.— : 338, 17.252, 25.991, 70.343, T. SOKLIČ Maribor #> ■f* a dr o* tastopniki se sprejmejo 2 84.683. 2 X Din 88.734, 89.723. 2 X Din 12.440, 13.185 72.651, 4.000.—: 2647, 15.207, 25.834, 33.316, 36.409, 2.000.—: 3527, 13.929, 16.597, 24.680, 27.138, 35.878, 36.287, 42.334. 43.423, 47.979, 48.362, 58,702, 61.036, 62.182, 63.927. 'V.06L 80.827, 81.643, 84.089. 95.261. 95.275, 95.310, 97.785, 98.438. 4530, 7297. 8843, 9781. 17.703. 19.061, 19.787, 38.994, 53.310, 74.842, 87.104, 37.412, 52.118. 71.116. 84.863, 39.561, 53.375, 76.194, 88.491, 9914, 20.090, 40.327, 56.887, 77.512, 89.449, Prihodnje žrebanje dne 5. maia 1931. Poročilo Iz kolekture ANTON OOLF.2, Maribor. Aleksandro- va cesta 42. — Žrebanje 4. maja 1931. (Za event. tiskovne napake se ne ndKovaria ) 2 X Din 40.000.—: 26.261. Din 30.000.—: 97.897. Din 10.000.—: 338, 17.252, 25.991, 70.343. 72 651, 2 X 2 X 84.683. 2 X Din 4.000.—: 2647, 15.207, 25.834, 33.316, 36.409, 88.734, 89.723. 2 X Din 12.440, 13.185, 24.680, 27.138, 2.000.—: 3527, 4530. 7297. 8843, 9781. 13.929, 16.597. 17.703, 19.061. 19.787. 35.878. 36.287, 37.412, 38.994, 39.561, 42.334, 43.423, 47.979, 48.362, 52.118, 53.310. 53.375. 58.702, 61.036, 62.182. 63.927, 71.116, 74.842, 76.194, 79.061, 80.827, 81.643, 84.089, 84.86.1, 87.104, 88-491. 95.261, 95.275, 95.310, 97.785, 9S.438. Prihodnje žrebanje dne 5. maja 1931. 9914. 20.090, 40.327, 56.887, 77.512, 89.449, 153 Davanje n eksploataciji! Bukovičke banje 11 Arandjelovcu Ministarstvo socijalne politike i narodnog zdravlja putem ofertalne licitacije na dan 15. Juna 1931. k. izdavače u eksploataciju Bukovičku banju u Arandjelovcu, za 50 Rodina sa izvorima mineralne vode, kupatilima, instalacijama, zemljištem, zgra* dama, i svima pokretnostima po razpisanim uslo-vima. Uslovi za izdavanje u eksploataciju mogu se dobiti u Ministarstvu socijalne politike i narodnoa zdravlja po ceni od 50 dinara u Ekonomskom ot-seku. O. Br. 7122 od 29. Aprila 1931. ff. Iz opšteg ode* lenja Ministarstva socijalne politike i narodn^j zdravlja u Beogradu. & izdaja Konzorcij »Jutra« v Uublianl: oredstavnik Izdajatelja In urednik; FRAN BRO 20VIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO UETi^ v Mariboru.