DOLENJSKE NOVICE l)o{iiso Ki>i'(^JiMuii iii'(i<]iiik, tiiiiomun« in :: oziiiinila psi tiskarna .1. ICvitjec iiiisl. ;; Izhiijiijo 10. iti vsukfiga ukísocji, «-(i Je :: tisti (liui ipraziiik pa en dun prcje. :: ('ena Jim Je s i)Ošlnin(( vreii za cel« leto niijn-ej i K, /a jtol leta 1 1Í. Naročnina za Nemčijo, ItoNiio in drníce evropske di-žave znaša iJ K 50 li^ zii Ameriko iC. Katoliški shod v Ljubljani. Katoliški shod smo nazvali zborovatrje lirvaško-slovenskega ljudstva od M. do 27. avg. lt)13; vendar to ui bi! shod, kakoi' jih vidimo vsak dan, bila je sijajna Manifestacija, da, veličasten triumf zdražena hrvaSko-slovcnskc katoliíke oiisli. Nad 20,000 najboljSib sinov in hčera hrvaSko-slovenakega ljudstva se je zbralo osobito v nedeljo, dno 24. avg. v beli Ljub^ani. Kakor barve nebeške mavrice so nam stopale druga za dru^o pestre iti žive barve raznih slovanskih narodnih noš pred oči, ko se je pomikala ta mnogobrojna armada po ulicah bele Jjjubljano. Kdťy je bil doma še tako malodušen je moral ob pogledu na tako množico iatomislečih sobojevnikov dobiti pogum in samozavest. Ta pohod je pričal, da nismo mi katoliški Slovenci na Ivrai^jskom osamljeni, aiupak, da nam stoji na strani, desni in levi. mogočna falanga naših najbližjih bratov Slovencev po raznih izvenkranjskih pokrajinah in bratov Hrvatov, za njimi pa Cehov, Po-^akov in drugih Slovanov. Celo iz daljne Nemčije so prišli naši slovenski rojaki, da se poklonijo v Ljubljani Brezmadežni in poživijo za nadaljne delo. Da, celo iz Amerike in daljne kitajske so prihiteli zvesti sinovi verae slovenske matere, da zopet v katoliški domovini obnove stare obljube. Na katoliiskem shodu so se zbirali zopet po celem svetu razkrop^eni sinovi in hčere slovenskega naroda. Pri altarju Brezmadežne sta si zopet po dolgem času podala roko stara prijate^a, katere je usoda ločila. Pri altarju Brezmadežne sta zopet prisojala zvestobo v veri narodnosti Hrvat in Sloveuecl Fri altarju f! rezina dežno sta eo pozilcuvilu slovenski narod in mogočen čežki in poljski narod in sklenila trdno zvezo v boju za svete skupne ideale. Katoliška misel jih je združila! Brezmadežna devica jih je privedla zopet v naročje! Pač marsikatero oko jo ob pogledu na tako množico veri in domovini zvestih sinov in hùera od veselja rosilo. Človeško srce bi moralo biti iz kamna, da bi ga ta pogled ne premagal in ne omečil. Zborovalo in manifestiralo je te dni v Ljubljani osobito naše katoli.ško ljudstvo, da je in hoče ostati zvesto katoliški cerkvi in zvesto slediti .-svojim vladikam. Zborovalo je slovensko katoli.ško ljudstvo, zborovalo je slovensko duhovništvo in zboroval je najlepši cvet našega ljudstva, naša mladina. In vendar! Naši verski nasprotniki niso videli na tem shodu katoličana! Za slovenske Iil)cralce je bil ta shod le političen manever klerikalcev. Kje pa imate potem liberalci katoličane? Oe naše ljudstvo ni kato]i.ško, če naše duhov-ništvo ni katoliško, če tudi našo vladike, naši škofje niso katoliški, kje ])a imate potem slovenske katoličane? Katoliški shod pa ni imel le namena nia-nifestirati katoliško misel in pokloniti in zahvaliti se Vsemofročncmu za dosedanje nsjiche! Še je treba dela in boja, da držimo kar imamo in da rc.šimo, kar so še re.šiti da. Toliko nasvetov in načrtov za na.šc bodoče delovanje se še menda ni napravilo na nobenem katoliškem shodu. Za vse panoge našega življenja so veščaki izdelali načrte, ki naj slovenski narod obvarujejo pred pretečimi nevarnostmi. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli vsak referat obdelati, opozarjamo pa že sedaj, da se vsakdo naroči na poročilo o tem shodn. Načrt za bodočnost nam je začrtal katoliški shod; sedaj pa le na nogo katoliško ljudstvo, da ga izvršimo, in slovenski narod bo štel epohe svoje zgodovine po svojih katoliških shodih. Katol.shod in obrtna organizacija. o obrtni organizaciji je razvijal svetnik trg. zbornice nekako sledeče: Največji škodljivci malega obrtnika je veliki obrat in karteli. Ta dva faktorja silita malo obrtništvo v vodno večjo odvisnost. Samostojnega dela že počasi sploh ne bo več mogel vršiti, ampak le še pohabljene in postarane preiisvode popravljati. Osobito pa zdrtiženi kapitalisti vodno dražijo nmlim obrtnikom surovine in jim vedno poslabšujejo njihovo stališče napram odjemalcem. Tej hibi lahko odpomore dobra organizacija malega obrtništva, ki jo ijri nas Slovencih žalibog še zelo nepopolna. To je pač že znana slabost gospodarsko šibkejšega, da se ne zna ali pa noče organizirati, medtem, ko so kapitalisti v najtesnejši zvezi. Le močna organizacija bo v stanu kljubovati vsaj deloma raznim kartelom, osobito bo pa pripomogla obrtnikom do ranaih i>otrcbiiih strojev, kajti za drage stroje je treba denarja, tega pa navadno mali obrtnik nima ravno dovo^. Zato je treba obrtnike združiti v močne falange ne le politično, ampak še v večji meri go-s[todar3ko. Če rabi naš kmet stroje, koliko bofl jo to potrebno za našega obrtnika. Premalo nadalje upošteva naše obrtništvo strokovno izobrazbo, ki je prvi pogoj, da moderniziramo našo domačo obrt. Glejmo, da bo v tem oziru tudi v bodočo naš obrtno-jiospe-ševalni urad storil kar mogoče tudi za izven-kranjske obrtnike, katerim tamo.šnji uradi ničesar ne nudijo. Ribniška dolina bo dobila v kratkem moderno vzorno peč in iičite^a za lončarstvo; isto se obeta tudi kamniškemu okraju. Podobno se naj tudi po drngod ozir. pri drugih obrtnih panogah poskrbi za strokovno izobrazbo. Kakor zastopniki kmečkega stanu, tako zahtevajo naj tudi obrtniki ustanovitev cen- tralne zadružne blagajno, Obrtno-kreditne ozir. obrtno-gospodarske zadruge same od sebe no bi mogle uspešno vršiti svoje naloge,, ako ne bodo imelo ne centralo, ki jim bo skrbela za potrebna denarna sredstva, K tem izvajanjem je dodal še svetnik trg. zbornico Ložar par stavkov o važnosti rokodelskih društev kakor tudi sicor o skrbi za rokodelske pomočnike. Nato so bilo sprejete resolucije, ki bodo vslcd svoje važnosti zanimale ne le obrtnike, ampak tudi drnge bralce. In sicer: Od resolucij v povzdigo obrtnega slanu sprejetih 1, 19UU. na H. kat. shodu v Ljubljani in reasumiranih 1. lííOťi. na HI. katol. shodu, je danes že dokaj točk izpolnjenih, S prestrogim izvajanQCm novega obrtnega reda, ki se prav nič ne ozira na lokalno potrebe in ki določa slične predpise za veliko-mestno obrt, kakor za zadnjo goirsko vas, pa 80 dosoza ravno nasprotni namen, mesto po-vzdige — zatiranje obrti, tako da je moral že marsikateri popustiti svojo delavnico in si poiskati v Ameriki več prostosti za svoje delo. Okoristijo so s tem pa le tovarnarji, ki s konfekcijo in tovarniškim izdelovanjem dostikrat toliko manj vrednih izdelkov izpodrivajo domači izdelek že v najbolj oddaljenih krajih. 1. „Sklene so zato poziv na c. kr. trgovsko oziroma delavsko ministrstvo, da isto izdela in odredbenim potom uveflavi nove določbe, ki naj izpopolnijo obrtni red v toliko, da bo isti odgovarjaj tudi lokalnim potrebam." 2. „DrŽava se z vso resnostjo jiozivlja, naj že enkrat napravi konec nezaslišanim razmeram v kartoliziratyu surovinskih industrijcev, ki ubija vsak eksjwrt,, n. pr. železniških izdelkov, ki i)odvezuje vse maloobrtno najtrave, ki so navezano na bencinske in oljne motorje vsled neitrestanih varijacij in dražitev cen teh obratno gonilnih surovin. Če ne drugače, naj so odpomore tem razmeram z državno monopolizacijo vse petrolejske in z njo združene produkcije." 3. a. „Država in dežola se poživljata, da čim najizdatneje podpirata vse akcije v prid obrtnemu naraščajii, zlasti vajeniška zavetišča, domove in slično ustanove," ii. b. „Dobri pomočniki so največja korist za napredek obrtnega in rokodelskega stanu. Zato katoliški shod iznova priporoča katoliška društva rokodelskih pomočnikov; v krajih, kjer jih ni mogoče osnovati, naj se iirede rokodelski odseki v izobraževalnih društvih." 4. „Da bo obrtnemu naraščaju omogočeno, si pridobiti današnjim zahtevam zadostujočo izobrazbo, naj so primerno t-oorganizira Ijudsko-šoiski pouk, ki naj se vsaj v zadnjih razredih ozira tudi na obrti dotičnoga šolskega okoliša slično, kakor se že dosedaj vpošteva na deželi tudi pouk iz kmetijstva." 5. „Kjerkoli pripuščajo razmere, pa naj se ustanavljajo obrtne nadaljevalne šole, država in dežela pa se poživljata, da uredita financijelao stran obrtuo-nadaljevalnih Sol ter poskrbita za potrebno strokovno izobrazbo učnih moči." e. „Skrbi naj se tudi za domače obrti, podpira njih napredek z učnimi tečaji ter jih skuša polagoma razviti s pomočjo zadružno organizirane produkcijo v redno obrti." 7. „Kor obrtne zadruge po dosedaiyih skušnjah ne morejo zadoščati svoji nalogi in tudi združeno trgovske obrtne zbornice v sedanji sestavi ne zadoščajo potrebam in koristim obrtnega stanu, naj so ustanove samostojne obrtne zbornice." 8. „V ostalem so reasumirajo točke 3. do o., 17. in 18. rcsolucij glede obrtnega stanu iz 1. 1900. na H. kat. shodu." Gospodarstvo. O združevanju čebel. „Jiu ne koiiĚam uoltocc ioliclc Kariiili iniidii in voska, aiiijiak jili obranim živo in /liravo zato, dn mi nosijo dnijïo leto Boiiet vosek iu nioJ." A. Jauèft. Po dolgotrajnem poletnem deževju jo nastopilo od 22. avgusta nadalje najprijetneje, tO!)lo-vlažno vreme, ki jo omogočilo čebelam, da so zamogle y najizdatneji mori izkoristiti ajdovo pašo. Žal, da jo to trajalo premalo časa in da so bili panji malo obýudeni, sicer bi bil uspeh veliko vočji. To zadnje dejstvo nam daje letos posebno [lomisliti. Celo ])oletjo smo se borili z neugodnim vremenom, matice so bilo skoraj popolnoma ustavile zalego in naenkrat jo nastopi a najboljša paša. Čebele so se trudile, da so jo po mogočnosti izrabile, matice so tudi na novo začele loči jajčeca, vendar so ostali panji malo obljudeni in bodo kot taki prišli v prezimovanje. Pri odjemar^u medu in voska jiridejo pa nevešči čebelarji in medarji ter še ta mala ^udstva zažvepljajo samo, da jim lažje in hitrejše odvzamejo r\jih pridelke. Že pred 140 leti jo učil naše čebelarje naš čebelarski veleum Janša, da naj ne končajmo čebele v jeseni, ampak naj si jih ohranimo za ])ribodnjo leto na ta način, da iz tistih panjev, ki jim odvzamemo med in vosek, čebele prepodimo ali prežcnemo v ono panje, ki jih ohranimo čez zimo. Zal, da je to velevažno jesensko opravilo še dandanes ])ri naših čebelarjih malo razširjeno. Odtod izvira, da imajo naši čebelarji večinoma slabe čebele, da one le v prav dobrih letinah kaj prida nanesu, sicer pa životarijo in zato so pri nas čebelarstvo no more po-speti na tisto narodno-gospodarsko stoprgo, ki bi jo lahko zavzelo. Sedanje ravnanje čebelarjev je podobno postopanju živinorejca, ki bi redil domačo živino samo zaradi užitka, no pa tudi zaradi prireje ter bi svojo živino ob svojem času zaklal in jo dal koiyedercu namesto, da bi (ireveč živine prodal mesarju LISTEK. žareči ogenj.*) širi, širi se poljana, Preobsežna in prostrana. Ali žalnega spomina Ta prostrana je ravnina: To poljano tema krije, In po njej nevihta vije. In prepirni, divji klici Se glase po tej ravnici. Ktcra je le-ta ravnina Tako žalnega spomina? Zemlja jo le-ta poljana, Z vihro in s temo obdana. Zemlja, ki jo jo ustvaril Dobri Bog in jo obdaril S cvetjem lepim iu s sadovi .. . Ali zemeljski rodovi Na Boga SO pozabili. Svoja pota so hodili. In v nevero so zabredli, Sami sebe so zavedli: Od Boga se svet je ločil. Bog ga je zato izročil V sužnost grehu, zmoti, strasti In peklenski zli oblast). Blodil svet je v strašni zmoti. Hodil po hudobni poti. Živel v medsebojnem boju In v razdoru, nepokojů. Svet je ves bil kot planjava, Ki po njej človeštvo tava Brezi lučiće vodnice. Brez resnice, brez pravico ,., Tožna zemljica zelena, Oj kako si zapuščena! Kdaj, o kdaj ti dan napoči, Dan rešitve in pomoči? PokojDi vikw (ir. Matija PTeloisnik jo kvoJ ů«s spesnil (o ]iri(ïfiota. Stara ga osvaja zmota. Stara, oj poganska zmota In slepota in temota. Zopet hoče, da se kolje In ni dobre, svete vo^o. Niso si stanovi složni, V razprtiji vsi so tožni. Vse želi prostosti veče, Voče vse želi si sreče, Bojna tromba glasno poje In nabira bojno roje. Bojno vpitje žo odmeva. Hujše je od dno do dneva. Kdo svet moro pomiriti. Kdo ga moro razsvetliti? Stoja, stoja mesto slavno, liimsito mesto starodavno Tam v Italiji cvetoči, ali jo porabil za hrano. Tako postopanje bi TsaMo obsojal. Pri letošnji slabi letini in pri malo obljudenih panjih se bodo slabi nasledki zažvep-^aiija čebel posebno hudo v i>riliodnjem letu maščevali. Naša dolžnost botii, da to barbarsko in negospodarsko postojianjc zatrcmo in da naSc čebelarje navadimo, kako naj sedaj po ajdovi i>aši čebele združujejo, da si ohranijo čez zimo močna Sudstva in da bodo v bodoče z večjimi uspehi čebelarili. Ždruževatiie čebel se izvr.šuje pri nas na Doletijskera v driitn polovici septembra mcseca. Panje, katerim se namerja odvzeti med in vosek, se odloči in se postopa po tom navodilu : čebelarstvo so v jeseni merodajne samo one čebele, ki so se izlegle v poznem poletju in v jeseni. To bodo ostale čez zimo in bodo prihodnjo spomlad do maja mesena živelo in delovale. To ohraniti, ima namen združevanja. Vse ostale čebele delavke nimajo nobenc^^a i>omena, ker bodo še v jeseni ali vsaj po zimi pomrle in nima od iqih čebelar nikake koristi. la tega razlojja bodo skušal čebelar si ohraniti le mladice, za ostalo se ne bode brigal, ker so mu bojj v nadlej^o, kakor pa v korist. Ako ima čebelar panje s premak^ivim delont, je združevanje zelo priprosto delo. Na določen dan proti večeru vzamemo jianj, kateremu namorjamo odvzeti med in vosek in ga denemo na mizo. K irjcmii pristavimo panj, ki mu hočemo dodati Čebele. S tobakovim dimom damo čebelam obeh panjev enak duh. Potem poiščemo matico prvefja paiya in jo odstranimo, osirotele čebele pa iz satnikov dodamo drug-cm« panju. V tem čas» ne opazimo pri količkaj pazljivem združevanju nika-kega klanja. Združen panj postavimo na to na svoj prvoten prostor v čebelnjaku. Osirotele stare čebele bodo drugi in tretji dan še obletavale kraj svojega panja, a se bodo kmalu porazgubile, mladice pa bodo ostale v združenem panju, kjer so bile radovoljno sprejete. Enako lostopamo z vsemi panji, ki jih hočemo združiti. Kako naj pa združujemo kranjiče, t. J. patyc, ki nimajo satnikovV O tem nas poduči čebelar in čebelarski trgovoc I. Strgar tako-Io; Lepega dne, to je takega, da čebele dobro izlctavajo, postavi one panje, ki jih nameravaš podreti, iz starega mesta, oziroma stojišča, za kakih par sto metrov proč na drug prostor, tam pa, kjer so prej stali, nastavi prazne panje. Zvečer bodeš imel po praznih nastavljenih panjih staro Čebelo, ki jih potem lahko zažvoi>ljaš, ker te bi se itak že v jeseni po-izgubile, spomladi pa sploh ne dočakajo. V onih j)anjih, ki si jih prestavil, jia imaš pri matici samo mlade čebele, ki jih prepodi bodisi že na ta ali oni način iz paiyev in jih dodaj v okrepljerçe drugim paiijem. Seveda moraš matice prej odstraniti. Sploh nam izgubijo panji do zime zelo veliko nmh in to je glavni vzrok, da slabo prezimijo in se spomladi slabo razvijajo. Ako jih pa okrepimo z mladicami, pa se nam pokaže spomladi za majhen trud velik uspeh. Prepodenje ali združevanje samo jo silno preprosto. Panj se obrne na hrbet, odbije se mu spodnjo stranico, čebelo, ki nemirno sem in tja tekajo, ne ])ikajo, če jih ne stisne.4, ker 80 se nasrkale niedn. Poišče se matica, ki se navadno kmalu dobi. Nato se pristavi osiroteli panj k onemu, kateremu hočemo čebele dodati iu z lahkim trkanjem in tobakovim dimom prepodimo čebele iz panja, ki kar trumoma lote v nastavljen panj. Tu jih čebele rado-Toljno sprejmejo, ker prineso s seboj polni želodček medu. Iz jtrepodenega panja se po- tem med iu vosek izrežeta. Ako ae nahaja v panju še kaj zalege, dá so ista zdrtiženemu paiiju, da jo izgoji. Na tak način smo si ohranili vse mladice in zalego ter imamo priliko, da vse sa-tovje po svoji vrednosti razdelimo in ohranimo, Delo in trud, ki ga s tem imamo, se nam obilno poplača. Poleg tega dobimo pri tem opravilu najnatančnejši vpogled v čebelno življenje in to nas napotuje k napredku in pravilnemu ravnanju s to čudovito živalico, ki jo potem tolikaq bolj t'islanio in negujemo. To pa sebi v prid in v povzdigo te čudovite reje. Čebelarji t Oprimite se vsi še letos združevanja čebel in opustite za vselej rabe^jsko delo — žvepljanje, ki se nikjer drugje ne izvršuje vpč kakor pri nas na Slovenskem, A. L. Nekaj navodil za trgatev. Dolenjsko vino slovi sicer na Kranjskem, izven naših mejâ se pa ne slisi o njem skoraj nič, To pa zaradi tega, ker skrbimo premalo, da bi SB prilagodil okus vina onim zahtevam, ki jih stavi svetovna kupčija. Cviček (naše rudeče vino) se bo pač le pil večinoma v onih krajih, kjer je udomačen že danes. Izven Kranjske so ga bode dalo težko razširiti. Bela vina bi se pa dala prodajati prav lahko komur si bodi. Skrbeti bi morali le, da imajo svetlo barvo. Danes se najvišje cenijo svotlozelen-kasta vina. Tudi ne marajo izven Krai^ske belih vin, ki imajo le nekoliko zagaten okus ali pa celo okus po tropinah. Svetla barva in gladek okus se pa da doseči le, če grozdje takoj zmastimo in stisnemo. Štajerci in Nižjeavstrijci, ki pridelajo slovita in pov.sod znana vina, se ravnajo po pravilu, da more biti vse grozdje, ki je bilo natrgano čez dan, vsaj do prihodnjega jutra že odtisnjeno (prešano) in kot nio.št v sodu. Ako se pusti mošt na tropu, izluži namreč precej zagatne Čreslove kisline iz lupin, peškov in posebno iz hlastin (pecljev). Največ zagatnih snovi dobi mošt iz pecljev. liadi toga imajo tam, kjer izdeljujojo vina finejšcga okusa, navado, da grozdje pecljajo, to se pravi, jagode ločijo od hlastin. To se izvrši s posebnimi pec-Ijalnimi stroji ali pa na navadni pecljalni mreži, katera se položi čez kad. Grozdje se nasipne na mrežo ter z grebljicami ali z rokami poriva po mroži sem in tja. S tem se odtrgajo jagode in padejo skozi mrežo v kad, peclji pa ostanejo na mreži in se tako ločijo od jagod. Tako pecljanje je priporočljivo pred vsem tam, kjer nameravamo pustiti mošt nekaj časa na tropu. To moramo izvesti pri črnini in tudi i>ri cvičku, da dobimo potrebno barvo. Priporočljivo jo pecljai^e vsega grozdja. Na vsak način bi pa morali peckati vsa nideča vina (tedaj cviček) in črnine in bi s tem močno [lovzdignili okus teh vin. Pokijd naj mošt pod kipelno veho, ker preprečimo s tem, da bi upHval zrak na kipeč mošt. Kakor vsem znano, se mo.Št segreje med kipenjem in gorak mo.št jo vedno v no-varnosti, da se naleze cike. To pa je izključeno, če niuia zrak pristopa k moštu oziroma k vinu. Ohranilo bi se pri nas marsikatero vino, brez da bi pričelo cikati, ko bi kipelo ]>od kipelno veho. Važno je tudi, da nam pri kipenju ves sladkor pokipi. Če ostane kaj sladkorja ne-pokijielega, ne pride vino do iriiru. Pred vsem naiti prične zopet pokipevati spomladi, ko postane v kleti gorkejše. To pa ni ravno prijetno, Da mošt, bodisi vinski ali sadni mošt, dobro pokipi, mora biti ]>ravilno gorak. Premrzli mošt prepočasi kipi in vsled tega zaostane. V prcgorkem moštu delujejo kipelne glive pa prehitro in prckrei)ko ter otrpnejo, predno je pokipel ves sladkor. Najpopolnejše Oj cvetoči in pa vroči. Jiim je narodom vzgojiščo. In preslavno ucilišče . . . Tam sedi naš Oče sveti. Ki ljubezen v arcih neti, ^Žarni ogenj" — Pij deseti. Zmotnemu človeštvu sveti: Kristusov je to namestnik in krščanski blagoveatnik. Tam stolujo in zaklade liazdeluje božje nade, K sebi kliče vse sinove. Vse sinove, vso rodove In razlaga jim resnico lil uči jih vso pravico; „Da so bratje, vsi zemljani, Morajo si biti vdani. Morajo si pomagati. Ista jih narava brati, [ii vso isti Bog je vstvaril, lu s prostostjo vse obdaril. In sin Božji vse rodove. Vse Adamove sinove, Rešil je s krvjo predrago, Oj predrago in preblago. Pa vsi, ki živijo, ne bi Več živeli samo sebi. Ampak Njemu, ki umrl je Za ljudi in raj odprl je. Ako boste izjwlniii Vse po božjem naročili. Boste Kristovi učenci. Njega bodete gojenci. Vas resnica bo vodila. Vas resnica bo sprostila." Jiim svetil vsega je sreda, In iz njoga gre beseda, V svet beseda gre resnice. In spravljivostl, pravice; Govori jo sveti Oče, Njii srce za vse je vroče ... Oj, ozrimo v to se mesto Riinsko, kristijani, često! Tja hitimo kristijani. Zvesti vsi katoličani: Tam uči se veda prava. Božja veda, veda zdrava. Se uči resnica čista. Neskaljena vedno ista. Dnos uči se v istih glasih Kakor v starodavnih časih. Stojaj, rimsko mesto sveto! Z dušo te pozdrav^am vneto. Vladaj v njem, naš Oče sveti. In ljubav nam v srcih netil Pij — „žareči ogei^j" sevaj. Za resnico svet ogrevaj! nam pokipi mošt, če ima 15® do IS" C predno prične kipeti. Temvečji kot je sod, bolj jo nevarna višja toplota. V slučaju pa, da je ponehal mošt kipeti, a je še vedno sladak, se jiomešajo drože in s tem kipelne glive, ki so se že vsedlo na dnu, mod vino in če jo v kleti toplota primerna, bodo zopet pričele delovati. Ako je bilo grozdje zdravo, se ni ničesar bati, če pomešamo droži zopet med vino. (Mnogi celo prevažajo v novembru in decembru pokipelo vino nepotečeno in z droži vred brez kakih posledic.) Ako bi pa ne bili odbirali gnilih jagod z največjo skrbnostjo, potem se nahaja seveda med drožmi razna nesnaga in bi bilo nevarno, premeSavati pokipelo vino. Omenil bi Se, da se tudi priporoča večkrat pomešati že pokipelo vino, če hočemo znižati kislino. K. Zdolšek. Jesensko gnojenje travnikov. Jesen so bližal Kmetovalci bodo večinoma svoje pridelke kmalu pospravljene imeli; že sedaj lahko proračunijo letošnjo letino. Današnje razmere, zlasti nepovoljno stanje kmetijstva, pa umnega gospodarja odločno silijo, da premišljuje, če je tudi vse spolni!, da je dosegel največji donos. Današnjemu nepovoljnomu stanju kmetijstva so da najbolje in trajno odpomoci le z večjim in boljšim pridelkom, ki se doseže z razmemo nizkimi stroški. Stari rek: — veliko in dobre krme da veliko in dobre živine, veliko gnoja, veliko pridelkov, veliko denarja in zopet narobe — velja za vse naše kraje. Nedvomno se da čisti dohodek naših kmetij prav znatno dvigniti, če se nam posreči, z majhnimi stroški pridelati boljšo in več krme, ker moremo z njo več živine bolje prokrmiti in jo tudi več odprodati. Sredstvo v dosego tega je predvsem pravo, gospodarsko gnojenje, kakor spričuje na tisoče vzgledov iz drugih dežel. Z neprestanim pridelovanjem smo odvzeli našim zemljam velike množine redilnih snovi. Ker nismo vrnili zemlji z gnojeni dotičnih snovi, je postal pridelek manjši in slabši. To velja za vse tri važne redilno snovi in sicer za; dušik, kalij in fosforjevo kislino, katero imajo vse na.šc zemlje že od naravo malo v sebi. Z odprodajanjem živine, mleka i« žita pa odvzamemo kmetiji vselej velike množino teh snovij, posebno fosforjeve kisline. Iz tega vzroka nas ne sme presenetiti dejstvo, da imajo vso naše kmotijo^slabo in majhne pridelke in slabo živino. Costokrat se toži tudi nad trdim in slabim senom, Vzrok temu jo pomanjkanje fosforjeve kisline in kalija. Umen gospodar ne sme zamuditi, da v svoji zemlji nakopiči fosforjeve kisline, in sicer v obliki Tomasove žlindre. V njej je ta kislina po ceni in ona ima apno v sebi, ki tudi blagodejno upliva na kakovost zemlje in pridelkov. Tomasova žlindra je dandanes naj-priljubljenejše in najconejše fosforjevo gnojilo, kar svedoči tudi ogromna poraba v deželah, ki so v kmetijstvu najbolj napredovalo. Kakor hitro pa gnojimo zTomasovo žlindro, moramo hkrati gnojiti tudi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mosto teh dveh rabimo tudi lahko pepel, seveda je treba veliko večjih množin kakor pri kalijevi soli. Kalij je za rastline ravno tako važen kakor fosforjeva gnojila. Ja, učinek žlindre je spoznati šele po gnojenju s kalijem. S kalijem pognojeno rastline trpe veliko manj vsled mraza. Tudi na vlago v zemlji uplivajo kalijeva gnojila ugodno. Tudi tretje redilne snovi, dušika, ne smemo pozabiti na travnikih. Njega imamo dovolj pri hišah v obliki gnojnice. Žalibog se pa to gnojilo opolnoma zanemarja, in prisiljeni smo zato kupovati draga du.šičnata gnojila; amonijev su fat ali pa čilski solitér. Gnojnica je za rastline kri ; brez dušika ni obilo in dobre krme. S Tomášovo žlindro in kalijevo soljo gnojimo vso jesen in tudi po zimi na sneg. Gnojiti je treba objednem z du.šikom v obliki gnojnice ali amonijevega sulfata. Na oral se vzame 300 kg Tomasove žlindro, 150 kg kalijeve soli in primerno množine gnojnice ali hlevskega gnoja ali pa 100 kg amonijevega sulfata, Z umetnimi gnojili je gnojiti pred gnojenjem z gnojnjco. Že^sedaj je treba misliti na jesensko gnojenje. Že sedaj naročajte kmetovalci umetna gnojila pri zanesljivih tvrdkah. Imamo ja na.šo kmetijske podružnice in družbo, ki nam postrežejo z najboljšim in najcenejšim blagom. Pri nakupovanju gnojil ne smemo gledati preveč na ceno, na denar. Naše kmetijstvo hira, ker skromni dohodki ne krijejo obilnih stroškov. Temu se da odpomoči edinolo z večjimi dohodki. Kmetijstvo je obrt kakor vsaka druga; Če v obrt ne vtaknemo glavnice v obliki sirovin (~ v poljedelstvu v obliki gnojil —), potem tudi nimamo kaj pridelati in prodati. Poscstuiki, nakopičite v svojih zemljah dovolj redilnih snovij, in imeli boste bogate žetve. Nakupite predvsem sedaj v jeseni gnojila, ravnajte pravilno z gnojeni in ne pustite v nemar niti kapljico gnojnice. To je prav izdaten lek proti hiranju našega kmetijstva. Ing. A. V. Gospodarske drobtine. tJrozilJe se da več mesecev dobro ohraniti, ako ga pravilno odberoš in ])azljivo ravnaš ž njim. Shraniš ga lahko tako, da ga obesiš ali zložiš na lese. Izloči grozde z bolj trdimi, redkimi in debehmi jagodami, ako ga obesiš, zveži na spodnjem koncu grozd tako, da jo pccelj obrnjen navzdol; z eno nitjo lahko zvežeš dva grozda. Stresi vsak grozd, da so jagode kolikor mogoče na redko, skrbno izreži vse, kar je gnilo ali ranjeno. Tako pripravljeno grozdje obesi na zračen, ne presuh prostor. Kavno tako pripravljenega lahko zložiš na lese. Vsak drugi dan ga moraš |>regledati in odstraniti vse gnilo jagode. Ko ga spravljaš, mora biti grozdje in prostor popolnoma suh. Iz takega grozdja delajo v krajih, kjer so vinogradi, okoli Božiča pikolit. — lîazglas. Ker namerava domobranska uprava 56 topničarskih voznih remont, katere potrebuje za letošnjo jesen, dobaviti potom komisijoneluega nakupovanja remont, bodo c. kr. itiinistrstvo za deželno brambo dotični komisiji, ki ima izvršiti ročno nakupovanje, ukazalo, da pride v svrho komisijonelnega nakupovanja v Mokronogu (pol. okraj Krško) v ponedeljek, dne 15, septembra t. 1, ob B. uri dopoldne, in v Št. Jerneju (pol. okr. Krško) v torek, dne 16. septembra 1.1. ob 9. uri dopoldne. Na konjski semenj pride ročno-nakupo-valna komisija za remonte domobranskega topničarstva. Nakupovali se bodo le konji, katere so konjerejci ali vzrejevalci sami priredili, oziroma zredili, in kateri imajo temeljem g 8. zakona z dne 6. avgusta 1909, drž, zak, ke-vilka 177, izdane živinsko potne liste; ti konji morajo biti v starosti od 4 in pol do 7 let, visočina 161 — 172 cm, morajo imeti Čvrste kosti, široka mišičasta prsa, močna ledja, trdna kopita in dobro hojo ter biti toplokrvnega plemena in primerno plemeniti. Konje v velikosti 161 — 166 cm se bo remontovalo le takrat, ako so drugače izvrstni, ravno tako konje pod 6 leti, ako so močno raSčeni. Ako bi se našlo pri nakupovanju remont pripravno topničarske jezdne konje, jo top-ničarska ročno-nakupovalna komisija pooblaščena, da tam nabavi tudi jezdne remonte. Nadalje seje naročilo ročno nakupovalni komisiji divizije dalmatinskih deželnih strelcov-konjeiiikov, ki bode tudi k gori imenovanemu nakupovanju prišla, da kupi tam primerne jezdne reinonte zato divizijo. Taki topničarski in konjeniški jezdni konji morajo biti v starosti od -4 — 7 let, visočino 158 — Itifi cm, odnosno 154 - 159 cm, ter imeti dober hrbet in pravilne noge. Za take konje, ki so popolnoma sposobni za topničarske uprežne konje, se bo plačala remontna cena po 800 K, za take konje pa, ki so popolnoma sposobni za jezdne topničarske in konjeniške konje, remontna cena po 700 K. Za vsakega nakuidjenega topničar-skega vprežnega in jezdnega konja more se izplačati k remontnemu znesku z ozirom na kakovost konja naplačilo iz sredstev c. kr. ministrstva za domobranstvo. Za nakupljene konjeniške jezdno remonte se z ozirom na majhno visočino naplačila no dovolijo. Za topničarske in konjeniške konje se more z ozirom na njih kakovost in na druge razmere prisoditi konjerejcem ali vzrejovalcem tudi premija iz sredstev c. kr, poljedelskega ministrstva po naslednjih določilih. Premije smejo prejeti samo taki koiýc-rejci in vzrejevalci, ki imajo državljanstvo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru in ki morejo z rodovnikom ali zaskočnim listom dokazati, da so dotične remonte tudi resnično v tostranskem državnem ozemlju sami zredili. Kadar bi ta ali oni konjerejec tega dokaza o nakupu nc mogel podati, sme remontna nakupovalna komisija izjemoma dovoliti, da se dokaz pozneje, najkasneje v 14 dneh pošlje domobranski poljski havbični diviziji št. Sžii v Gradcu. V takih primerih izjdača nakupovalna komisija potem, ko so dospele dokazno listine, premije tudi iz sredstev c. kr. po^edelskega ministrstva, V onih slučajih, v katerih se bodo izplačevala naplačila in promije, te povprečno ne bodo prekoračile zneska 100 K, O, kr. deželna vlada za Kranjsko. Ljubljana, dno 16. avgusta I9l:î. Politični pregled. žrtve biilkauskih vojii. Dopisnik „Oor-riere della Sera", ki se je mudil v Makedoniji in je obiskal vsa večja bojišča zadnjih bitk, je sestavil to-le cenitev izgub balkanskih narodov. V prvi vojni je mobilizirala Bulgarija 350.000 mož, izgubila 80.000, vojni stroški znašajo 1440 milijonov kron. Srbija 250,000 mož, izgubila 30.000, stroškov ima 744 milijonov kron. Grška je mobilizirala 150.000, izgubila pa 10.000 mož, stroški znašajo 336 milijonov kron. Črna gora je mobilizirala 30.000, a izgubila 8000 mož, stroškov ima 19'2 mil. kron. Turčija je mobilizirala 450.000, iz<,'ub)Ia 100.000 mož, vojni stroSki znašajo 1902 milijonov kron, V drugi vojni je izgubila Bnlgarija 60.000 uiož, atroškl znaSajo B74 milijonov kron. Srbija je izgubila 40,000 niož iu ima 480 milijonov vojnih stroskov. Skujme izgube v obeh vojiiali in kar jih je vsled kolere in epitiemije pomrlo, se cenijo iia 400.000 ljudi, a skupni vojni stroiki znaďajo do 6240 milijonov kron, liul^arijii iii 'l'iirćijii. Kjer iie prepirata dva, tretji dobiček ima. Ta pregovor sc je žalibog uresničil tudi na Balkaiiu, Med tem, ko so so Bulgari, Srbi, Ornogord in Grki med seboj za vojui plen vojskovali, vdrli so Turki na nekdanje turSko, a oti Bulgarov zasedeno ozem^e in zascdii celo Lozengrad in Odrin. S prva so siccr vsi bili prepričani, da velevlasti ne bodo dopustile, da bi se Turki takorckoč očitno delali norce in prezirali sklepe londonsko konferetice, ki ]c odločno priznala Odrin in Lozengrad Bulgarom. Buigari sami so stavili ves svoj up na velevlasti. Na veliko začudenje pa so imele velevlasti moč in ko-rajžo le tedaj, ko je bilo treba balkanskim državam priškrriiti njihov vojni plen in jim tako indirektno vsiliti medseljojno vojsko, a sedaj je ni velevlasti, katera bi nastopila za Bulgarijo ia za svojo čast vslcd kršenja londonskih sklepov. Celo Rusija, na katero so se Balkanci osobito Bulgarija največ zanašali ne gane niti z mezincem. Baje je celo Rusija dala Ru-muniji in drugim balkanskim državam nasvet naj udarijo po osamljeni Bulgariji. Sedaj seveda Bulgarom druzega ni preostalo, kakor pričeti (iirektna pogajai^ja s Turčijo, Kajti na novo vojsko s Turčijo pač pri uajbotjsi vo^i Bulgarija ne more misliti. Preveč je izčrpala svoje moči v prejšnji turški in zavezniški vojski in bilo bi naravnost blazno v sedanjih razmerah tirati izmučeno bulgarsko armado v turški ogenj. Bulgarski delegati so že v Carigrad dospeli, da še rešijo mirnim potom, kar se da. Na Odrin že Bulgarija skoro ne misli več, ])ač pa zahteva za se predmestje okoli kolodvora in Lozengrad, Tako bridko se maščuje nad Bulgari njihova preoblastna politika. ::: Šolske knjige ::: zvezke in vse šolske potrebščine pri J. KRAJEC nasi, in URBAN HORVAT-u v Novem mestu. Dopisi. It Soteske. Dne 5J7, avgusta jo bila pri nas prva občinska volitev. Napravil se je za to volitev kompromis; pri tem dogovoru je bil za podobčino jiostavljen po svojein „naprednem liiiSljetiju" dobro znani Anton Kline iz Goreiyega Polju. Ko je nokdo opomnil, da podobčine najbrže no bo, je vpričo vseh zbranih mož nekako takole odgovoril: „Ce nebo jiodobčine, me ne bo treba voliti; saj mi ni nič na tem, ali sem v občinski odbor izvoljen ali ne." — Na te besede smo ga zapisali za kandidata v podobcini. Toda glej nesreče! ko smo dobili glasovnice za volitev, smo videli, da res ne bo volitve za podobčino in lahko si je misliti, v kako zadrego je prišel sedaj Anton Kline. Kaj narediti? Aii besedo držati ali prelomiti. Ako bi držal moško besedo, bi rekel; „Tuko smo sklenili pri kompromisu in tako naj ostane. Ako ni podobčine, jaz odpadem, kakor sem takrat rekel." — Toda Klinčevi privrženci in z njimi Kline sam so kompromisno listo za našimi hrbti na tihem v zacii^jem času v svojo korist prenareciili, tako, da tik pred volitvijo ni bilo več mogoče drugim volilcom zvedeti za to liberalno možatost. Tako so Klinčevi privrženci pokazali v javnosti svojo pravo barvo, Ua bi dobre volilce preslepili, ao volili tudi gospode župnike, toda Kline je izjavil, da se bo odpovedal odborniški časti, ako bo setiai^ja volitev potrjena, ker noče sedeti s takimi možmi pri eni mizi, — Kline naj torej na župansko desko napravi naslov: Županstvo po prelomljeni moški besedi, DomaČe in iuje novice- K (liaiiiaiitiii inaSi - preč. g, kanonika ťovše-ta se nam še poroča, da je od blizu ia daleč prišlo mnogo čestitk. G, biseromašnika je še posebno razveselilo pismo, ki ga je prejel jiar dni pozneje od svojega nekdanjega inštruktorja iz Znojma. To jo Mod, Dr. Kaspar l'rettnor, ki je o slavnosti citai v nekem listu in takoj izrazil svoje čestitke. G. IVettner je rodom Novomeščan, Njegov oče je bil čislan čevljarski mojater, ki je bival v svoji hiši v seduiiji šolski uiici za frančiškanskim vrtom Št. 56, Oče Prettner je v irancozki dobi nekomu kmetu rešil življenje. Ker so se kmetje v okolici sovražno vedli proti Francozom, jim jo bil nekaj časa vstop v mesto prepovedan pod smrtno kaznijo z ustreljcnjcm. Nek kniot nevedoč za to se je skril v Prettnerjevo hišo. Mojster si je izmislil prevaro: hitro posede moža med čevljarsko pomočnike ter mu da orodje v roke. Iskajoča straža se bliža. Mojster so navidezno togoti nad neukim čevljarjem-kmetom, kneftra jo pela po njegovem hrbtu, ker takó zanikerno dola. Tako premoti stražo, ki jo odšla. Kmeta so preoblečenega pripeljali na njegov dom. Pri udovi tega mojstra je stanoval g. PovSe kot dijak tukajšnje gimnazije. Instruktor mu je pa bil gori imenovani gospod, ki je bil tudi v sorodu s trebelskim župnikom Janezom Schuller, G. Prettner je po dovršeni gimnaziji študiral medicino. Pozneje je prišel na Moravsko. Monda je bil ob jednem zdravniški spremljevalec nekega bolehnega vlastelina. Vsako loto se jo podal na daljša potovanja večinoma v Italijo. Od 1. 1862—1910 je bilo dr. Prettner-jevo bivališče Češki Kudolec na Moravském. Od oktobra 1. 1912 pa biva v Znojmu. Nameraval se je preseliti v okolico Gorico ali Trsta, a ga je bila bolezen zadržala. — Znan je bil z rajnim kanonikom Anžlovarjem in pokojnim lekarnarjem Rizollijem, katera sta uiu poročala novomeško zanimivosti, — Častitljivemu starčku, rojenemu NovoniošČanu, dr. I'rcttner-ju še mnoga leta! Forokii. Dne (3. sept, sta bila v kapiteljski kapeli poročena g, Rudolf Franz, inženir in c. kr. nadkomigar pri žoloznioi, stanujoč v Semiču, rojen v Jagerudorfu v avstrijski Sle-ziji in gospica Ana Slane, hči tukajšnjega od' vetnika dr. Slanca. Ženin je „starokatoličan". Svatje so se pripoljali v petih kočijah. Ituenovauje. Naš ožji rojak gospod dr. V^ Molè je imenovan praktikantom pri contralni komisiji za varstvo historičnih spomenikov na Dunaju, ter je pride|jen za Dalmacijo s sedežem v Spljitu. Puroka. V Mirnipoči sta se poročila dno 2(>. avgusta gospod nadučitelj v Doberniču Ivan Franke z gosp. Marijo Kotnikovo. Poročil ju je brat g, Fran Franke, vikar v Oseku. irnirlii je 27. avgusta občespoštovana gospa Ana Sešek, vdova po davčnem nad upravitelju. Žalujoči siu je prihitel k pogrebu iz daljne Bosne. N. p. v m. I Vpisovanje novih učencev za prvi razred Novomeške gimnazije se bo vršilo v ponecicljek 15. septembra od 10. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpiti pa se začnejo v torek 16. sept, ob deveti uri zjutraj, Ziiěťttík šolskega leta lillii/U iiii novomeški gimnaziji. Učenci od drugega do osmoga razreda so bodo vpisovali 17. sopt. Dne 18. septembra bo ob 8. uri v frančiškanski cerkvi slovesna služba božja in prizivanje svetega Duha. Ponavljalni izpiti so začno Iti. septembra in morajo biti 18, zvršoni. Nil peii-azveihii dekliški ljudski šoli v Itndolťovein se bode začelo šolsko leto 1913/14 dne 16, septembra s slovesno sv. mašo v čast sv. Dubn v kapiteljski cerkvi. Učenko se bodo vpisovalo v pisarni šolskega vodstva dne 15. septembra t. 1. od 8. do 12, uro dop. in od 2. do 4. are popoldne. 1'rouieiiiba posesti. Trgovec g, Edmund Kastelic pri mostu jo kupil od hj'anilnice v Kandiji bivši Windišarjov hlev. Čujemo, cla na tem prostoru postavi magacin, kateremu dá lično zunaryost, ki bo v okras ondotiiomu križišču. ilestiiii lininiluiai v Novem mestu. V mesecu avgustu 1913 je 210 strank vložilo 98.398 K 12 h; 225 strank vzdignilo 95.825 K 25 h; torej več vložilo 2572 K 87 h; štirim strankam se je izplačalo hij)otečnib posojil 16,400 K; stanje Viog 3,031.244 K 76 h; denarni promet 440.271 K 76 h; vseli strank je bilo 915. Ili-aiiilnioi iu ]>osojiluicii za Kaudijo in okolico, rogistrovana zadruga z neomejeno zavezo, je imela meseca avgusta 1913 denarnega ]>rometa 137.674 K 50 h. Vložilo jo 162 strank 43.242 kron 78 h, a dvignilo 146 strank 29,971 K 69 h. Izplačalo so je 41 strankam posojila 25.327 K. 8kupno število zadružnih članov 2268. Hranilnica in posojilnic v Kandiji nam z ozirom na zadnje opazko o obrtno nadaljevalni šoli v Novem mostu naznanja, da se je dozdaj, kolikor je razvidno iz zapisnikov, samo oukrat vložila prošnja za podporo. Lota 1912 je bila dovoljena podpora, ki pa šo ni vzdignjena, Kaudijaniskii pošlu. Koliko časa rabi pismo iz Novega mesta v Kandijo, nam je pred kratkim povedal eden tukajšnjih gospodov. V petek 5, t. iii, je oddal pismo na novomeškem kolodvoru z neko nujno važno zadevo. Dasi je adresat vpraševal v soboto in nedeljo na pošti, jo bil odgovor vedno negativen. Nazadnje se je stvar odpošiljatelju ne-vorjetna zdela; Sol je sam na pošto in „vljudno" prosil, naj se vendar potrudijo gospodične bo^ natanko^ pogledati, coš, da pismo mora tukaj biti. Sele tedaj so jo jiosrečilo odpošiljatelju samomu dobiti v roke zaželjeno pismo. Ali mislijo naše milostljive gospodične na pošti, da se ljudje poslužujejo pošte samo za „špas" ali „luksus", samo da bi imeli priliko priti v dotiko z Ijubeznjivimi gospodičnami? Nota bene jo So ceio bibi na pismu ponižna prošnja, naj se smatra pismo za nujno. Seveda pa na vse to našo poštne gospodične ne morejo paziti ; kdo bi pa na druge bo|j nujne in bo|i prijetno zadeve mislil. Kaj ne V Sicer pa to ni prvi slučaj našo kandi-janske poštno točnosti in ljubeznivosti. Naši ljudje, osobito kmečki, so nič kaj posebno no hvalijo z postrožljivostjo naših poštnih gospo-dičen. Toliko za danes. Ako pa so bodo taki slučaji ponavljali, si bomo pač znali poiskati poti in sredstva, da bo tudi kandijanska pošta točno in postrež|jivo funkcijonirala. Nov itošlni nnid se jo otvoril dne 1. sept. 1913 v Beiicorkvi (politični okraj lîudolfovo) z uradtio označbo: „Woisskirchen, Krain — Belacerkev", ki se bo jiočal s jdsenisko in vozno pošto ter ob enem služboval kakor na-biralnica poštnega hranilničnega urada. Ta urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno dvakratni pešpoti do vasi Dolenjo Kronovo v spoju z obstoječo poštno .vožnjo Ru-dolfovo-Sv. Peter pri EudoIEoveni-Smarjeta na Kranjskem. Istočasno se opusti v Beiicorkvi obstoječa poštna nabîralnica. Konjski taťje v Novem mestu. Dne 27. t. m. je bilo mestno stražciStvo in orož-ništvo po brzojavih obveščeno, da pripeljejo tatjo dva konja iu žrobeta, ki so ukradeni pri Ivanu v Petrinji. .Stražništvo je čakalo celi dan na tatu. Konjski niošetar Lužar jo proti večeru siJoročil, da je nekdo v Družinski vasi z dvoma konjema in žrebetom pinc-gavsko pasme. Alarmirano orožništvo in stražništvo se je peljalo v zajjrtem vozu na licc mesta. Ko pride do Ločne, zapazi, da so konji privezani k nekemu vozu, poleg pa skače žrebo. Ko se pripeljejo nasproti, ustavijo voz iu izstopijo. Na vozu sta bila znana nieSetarja Tekstor in Jane ter neznanec vulgo Petra. Orožniki so Tekstra zgrabili, Petra pa je skočil v koruzo, skozi to v gozd in izginil v temno noč. Orožniki so sledili dalje časa za njim, a bilo jo pretemno, zato vsaka sled nemogoča. Obkolili so gozdiček in čakali jutra. Ali zaman, konjskega tatu Ilinko Figra, vig, Petra iz Zigaramostu (Štajersko) ni bilo več v njem. Konje, vredne nad 3000 kron, so dobili, prebrisanega, žo večkrat kaznovanega, zelo nevarnega konjskega barantavca vlg. Petra pa ue. /alo.Hk!i graščimi je ])rišla zopet v roke Langerjov. Kupil jo je nek inženir, vitez Langer, sorodnik tistih Langerjov, ki imajo gradič v Bršljinu, Sedanji lastnik jo bil kot inženir na Angleškem in si jo tam pridobil precejšnjo premoženje ne le po svoji službi, ampak tudi po bajo zelo bogati ženitvi. V zadnjih lotih so se lastniki te graščine kar menjavali. liainer jo je prodal Sinrekarju, in ta nekemu Poljaku Olkužnik. Ko slednji ni mogel plačati kupnine, jo [irišla graščina na dražbo; zdražila jo je Ljudska posojilnica v Ljub^ani za 225.000 K, Pravijo, da namerava inženir pl, Langer pokupiti tudi Poganško gra.ščino in drnga velika posestva, katore jo nekdaj posedovala tedaj prciuožna Langorjeva rodbina. Ogenj na (Jrinu. Dekleta gospodinjskega tečaja so 4, t. m, v sušilnici tamošnje .šolo pripravljalo zelenjavo za „konzerve", ko se jo hipoma cela priprava zažgala. Le odločnemu nastopu vodje tega tečaja g. Zdolšeka imamo zahvaliti, da jo ogenj kmalu ponehal in da so ni zgodila večja nesreča. Iz Nt. .Joi'Hfya. Svinjska in perutninar-ska razstava obeta prav zanimivo sliko. Priglasilo seje nad štiri sto raznih razstavljavcev. Ob enem bode ta dan 16. t, m. nakup konj za remonte, pridete dve komisiji. Kazstavili bodemo živali no satno za ogled in promo-vanje, marveč tudi za naku]). — Nezgoda. Janez Žlogar, posestnik na Gabrovcu pri Metliki, je pri obiranju hrušk, ko se mu je odtrgala veja, tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Uspešno se zdravi pri Usmiljenih bratih v Kandiji. [{az^las. S tem so dajo na znanje, da se jo izpraznilo ustanovno mesto invalidne ustanovo društva ljubljanskih gospa v letnem znesku 67 K 20 v. Pravico do to ustanove, katera se uživa dosmrtno, itnajo taki na Kranjskem rojeni invalidjo, ki so služili pri pehotnem polku št. 17 (sedaj pl, Mildo) in ki niso oskrbo-vain v kuki invaíidnici. Od teh pa imajo prod vsem prednost invalidjo iz vojsko 1859. leta. V slučaju pomanjkanja takih prosilcev imajo pravico do ustanovnega zneska 67 K 20 v tudi oni na Kranjskem rojeni invalidjo, ki so služili pri drugih polkih. Nokolkovane v tem smislu opremljeno prošnjo je vložiti potom politično oblasti prebivališča do 15. sept. 1913 na C. kr. deželno vlado v Ljubljani. — 0. kr. deželna vlada za Krai^jsko. Nenadna smrt jo vzela 7, t. m. v Ljub-^ani mlado živ^oirjo občeznani in posebno Novomoščanom in Kandîjancein priljubljeni gospej Mariji Podkrajšek ovi roj, Kastelčovi. Pokojna je darovala Vsemodremu najlepšo dobo 29 let kot krščanska mati po kratki, a pre-mučni bolezni ter udana v voljo Hožje previdnosti, Pogreb je bil 9. t, m. na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu, kjer si naj odpočije trpeča Ijlaga mati in najbopa soproga, — Prežalujočemn gosp. soi^rogu in trem ljubkim otročičem ter vsem sorodnikom našo iskreno sožalje ! V spomiii na katoliški shod so prodajajo krasno velike podobo Brezmadežne s posvetilnim besedilom, da^'e iimotniško razglednice in spominski znaki pri .1, Krajec nasi, v Novem mestu, Slovenci, segajte pridno po omenjenih podobah, spominskih znakih in razglednicah, da boste imeli trajen spomin na sijajno uspeli slo ven sko-hr vaški katoliški shod. Posebno priporočamo krasne razglednice „Združitev Hrvatske in Slovenije ob hrvaško-slo-venskem katoliškem shodu v JjjubJjani", Vsak zaveden Slovenec in Hrvat naj bi odslej rabil le te razglednico! Kogar tiirpjo ski-lpi, in si na noben način no ve pomagati, navadno poskusi svojo srečo nazaduje še s srečko, in res so ta poskus marsikdaj dobro obnese, saj je često slišati, da je ta ali oni čez noč obogatel vsied glavnega dobitka. Najpri)ioročljivejša je turška srečka, ker lastnika v srečnem slučaju s svojimi glavnimi dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov v istini reši vseh gmotnih skrbi, v najneugodnejšem slučaju pa so mu večji del za srečko izdanega denarja povrne v obliki najmanjšega dobitka, ki ga vsaka srečka mora zadeti, oziroma dobi vslcd vedno naraščajočo vrednosti turških srečk v doglednom času tudi ves svoj denar zopet nazaj, če srečko proda. Tako velikih ugodnosti ne nudi nobena druga srečka in ni je loterijo na svetu, ki bi bila varnejša in nodolžnejšaod turških srečk. Turško srečko so tedaj loterija in hranilnica obenom, zato ju priporočamo vsem onim, ki bi radi poskusili svojo srečo brez posebnega rizika. Mesečni obrok za turško srečko, kojo prihodnje žrebanje so vrši dno 1, oktobra t, 1., znaša samo 4 krone 75 vin. Kdor pa hoče pridejati še K 1'25, i)rcjnio zraven Se pri|)oročljivo srečko italijanskega rudečega križa, tako da je potem deležen 10 žrebanj vsako leto. Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št, 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju „Slov. Straže", ki je v zvozi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati zgubo in neprilik. Neverjetno^ a resnično j«?, da vsak naročnik turško srečko mora zadeti 1 V srečnom slučaju znaša dobitek 400,000 ali 200.000 zlatih frankov, v manj ugodnom slučaju 30,000, lo.ooo, 4O0O fratikov itd., v najneugodnejšem ])a 400 frankov. Za turško srečko, kojo prihodnjo žrebanje so vrši I, oktobra t. I., izdan denar tedaj nikakor ni izgulj^en, kakor na pr, jio brozvspeSni igri v loteriji, marveč tvori varno glavnico, ki se zvi.šujo z vedno naraščajočo vrednostjo turških srečk. Prav posebne in velike varnosti pa je, da naročnik turške srečke že po vplačilu prvega obroka zadobi izključno igralno pravico do dobitkov in da po odplačilu kupnino brez vsakega nada^nega vplačevanja igra toliko lasa najiroj, dokler no zadene. In enkrat mora zadeti! Da jo vsakomur, kdor hoče svojo srečo poskusiti s srečko, omogočeno nabaviti si v ta namen najimenitnejšo turško srečko, določili so se mesečni obroki na samo 4 krono 75 vin. Kdor ])a hočo plačevati mesečno po 6 kron, dobi poleg turško srečke še izborno srečko italijanskega rudečega križa, tako da ima potem na loto desetkrat upanje na glavne in drugo lope večjo dobitke. Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za „Slovensko Stražo" gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19, in vsi njeni sotrudniki ]»o deželi. Naročajte le po posredovanju „Slovenske Stražo", ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati zgube in noprilik. Poročilo o „Dijaški kuhinji" za šolsko leto 1912/13. Sprejetih je bilo v „Dijaško kuhinjo„ 56 učencev. Pred koncem leta sta dva zapustila gimnazijo, iz osme je bilo troje dijakov, ki so vsi naredili maturo, iz sedme sedem, iz šeste pet, iz pote deset, iz četrte deset, iz tretjo pet, iz drugo štiri, iz prvo deset, iz četrtega r. Ij. S, dva, Knajst dijakov jo končalo leto z odliko, pot jih ima ponavljavni izpit, drugi so dobro dovršili. Lahko reiomo, da so so z veliko večine izkazali vredne podpore, Vplačali 30 od 4, septembra 1912 do 27. julija 1913 skupaj 898 K, drugi stroški so so pokrili doloma z darovanimi živili, deloma s podporami: Slavni deželni odbor 400 K, Hranilnica in pos. v Kandiji 400 K, Posojilnica v Žužom- bcrku 50 K, Ilraiiil. in pos. v Metliki 40 K, Hranilnica in jios. v Visiyi gori 30 K, Hra-niijiica in jjos. v Mokronof^n iiO K, Posojilnica v Sc. Jernej« 20 K, Dijaško [lodporno društvo 200 K, dr. K. Slane, odvetnik 200 X, Marija Antončič posest, ýt. Vid 200 IC, dr. Schegulu, odvetnik 100 K, Bolnišnica v Kandiji 90 K, Alfred Podboj, podpolk. Zagreb 30 + 30 K, Ć. g, A. polinar, župnik v p. Kantiija 52 K, Ć. S- I- Óalehar, duli. svetnik Ljubljana 50 K, v mestu nabrano 49680 K. Imena p, n. podpornikov, ki so piačevali na nabiralno knjigo, se priobčijo v prih. štev. Dol. Novic, ker danes ni prostora. Čisti dobiček dijaškega koncerta 139 30 K. Stroški za koncert so znašali 48'GS K. Razen tega so je darovalo v mestu 144 K, izven mesta 101 K, duhovniki so poleg žo imenovanih iirispevali 365'50 K. Iraeiia vseh v prihodnji številki. Obresti v mestni hranilnici so znašale 30 K, iz Ivandijske hranilnice sem z obrestmi vred dvignil 273'27 K. Stranskih dohodkov je bilo 113'09 K. Vseh dohodkov je hilo torej 4472'96 K. Stroški 4341.66 K, Vsak dijak je stal tedaj na dan (kosilo in večerja) čistega denarja 26 vinarjev. To je bilo seveda mogoče doseči lo s skrajno štcdljivostjo in darovi v živilih, za katere se zahvalim ])red vsem fari topliški in šentviški, ki upam da tudi v prihodnje ne pozabijo ubogih dijakov, Zahvalim se tndi g. Wiiidischerju v Kan-diji, ki je za dijake dajal nekoliko ceneje meso, tvrdki J. Krajec iiasL, ki je dala parkrat tiskovine zastonj, in sjdoh vsem, ki so na katerikoli način pomogli zavodu. Prosim vse, naj ohranijo tudi v prihodirje svojo naklonjenost. Onim ])a, ki rtijejo proti dijaški kuhinji in dobrotnike odvračajo od podpiranja, naj se dijaki sami zahvalijo. Novo mesto, ti. septembra 1913, Ih'. ('ii'il Ažiniiu, C, kr. prof. O vremenu. Hvala Bogu, da se našemu preroku ne izpolnijo vedno njegova vremenska napovedovanja, posebno takrat ne, če nam napovetlujo neugodno vreme. O tem smo se lahko prc-])ričali pretekli mesec, ko nam je že za sept, prorokoval večji del deževno vreme. — Toda, kakor smo žo do sedaj videli, bode mesec september dokaj lep z lo mimoidočimi malimi nevihtami. Pač imamo do 16. pričakovati še dovolj dežja, a bodo pa potem vendar še veliko prijetnih dni do zadnjega. Potemtakem zna še biti zelo zadovoljna letina in še precej mošta bo priteklo v sode, — Uresničenje ta-eoga prorokovanja bode gotovo zelú razveselilo naša srca. Listnica uredništva; G. n, s. v Novom mcstii : Olaiiek o vlnogratlDištvii na to Številko prepozno. I'riliođujii. Listnica upravništva: G. Antonio HotlcEC, ('iirit_\)m, Drasiilija, Denar prejuli. Hvala lopa! Loterijske številke. TRST, 27. avgusta 73 28 19 57 15 GRADEC, 3. septembra 84 41 fiO 87 38 P 24 i7 171 ProstouDljníi sodna dražbii nepremičnin. 1'ri C, kr. okrajnem sodiâfu v Trtljiijiiiii jo po prošnji lastnikuv polualctn. Otniarja iu ncdul. Mittiklc, .^rttiija iu Ivana Wosolku na j^rodEtj po javni drEki.bi KomljiSćo vlož. fit. k. o. Trebnjo, ki ob.scga: al liiSo Èt, tiîi v Trebajom (dr. Wwiolkova vila) z 8 Bobanii, 2 podstrešnima Holiieama, 2 kuliitijsnia, z obokano kletjo,'verando in drvaruieo; b) vrt. ))arceli st. 50ri,a in 005/3, ki meri IS) arov 16 ni", na katero se jo iiHtunovila i/kliotiit cena v ziicnku 12.0U0 K, i)rai!bft se ho vriiila dno 10. septembra 1913 dopoldne ob 10. url pri tem Bodišéii v sobi »t. ii. L'uniidijc pod iiiklieito t^ciio ëo ne sprojmo. Na poKeetvn zavarovaiiini upnikom ostanejo njibovc /Etiitavnu pnivioe brez ozira na prodajno ceno. Pražbotio izkiipilo jo jioloiiti pri sodiiSn s obrc!-'tmi do dcronibra 1ÍM3. Draibene pogoje je mogoče vpogledati pri tem Kodiàéii v sobi št. ÍJ med nradnimi urami. C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem odd, 1,, dne 23, avgusta 1ÍU3. KiO Dražbeni ohlic. Ne. ir. -12/13 Steckenpferd-ovo :-: liiijino mlečno milo :-: od Bcrgmatiii & Co., Teschcn a. Llbc ostiinc slej ko prej nedosegljivo sredstvo proti ptigain, kakor tudi nooliliodno potrebno za rafijo-ualno gojitov koie ter něžnosti, kar neovrgljivo dokannje uebroj, vnak dan nam dollib zalivalulli pisem. Dobi se ]iu 8U v komad v lekarnah, diožeri-jfth, prodajaluali dišav i. t. d. Istotako so jiripoTořa Ecrgiiiaiinova lilijins kroma „Manera" kot čndo-vito sredstvo /a gojenje nežnih rok; dobi se v tnbnb à 70 v jiovsod. 45-21-11 Drožbeni ohlic. E (i03/l!ï Dne 18. septembra 1913 predpoldne ob 10. url bo pri tem Eodišěn, v v/.hi st. ti iia podstavi odobrenih pogojev dražba sledefib uepretuiiniii : kal. obě. Gftbcrje, 1) vi. St. 278 a) poslopje, b) zoTnljiSko parcelo; 2) vi. St. 30fi zemljište; 3) vi. št. 582 zernljišěo; 4) vi. Ět. I13fj zem-IjiSěe; 5) vi, it. 1137 aemljišĚo; (i) vi. št. 1143 zomljiMa. Conilna vrednost nd 1) a) l(i(JOK; nd 1) 1) 450 K; ad -2) 103 K; ad 3) 215 K; ad 4) 197 K; ad 5) 547 K; ad 0} 425 K. Skupaj SoJS K. Najmanjši poBndek 2364 K. Pritikliu ni. Poii najmanjšim ponndkom se no prodajo, C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II,, dne 9, avgusta 1913. Iti? Zahvala. 7a\ VBe obilne prisrino dokaze sočutja in tolažbe povodom eitirti našo preljubljcne nepozabno Boproge, o/.iroina hiero, seslre iu ijvakinjo, gospo Mapije Bojiinec POJ. ilintitp kiikoi' tndi za obilo spreiiistvo drage rajniee k hladnemu grobn izrckiinio tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem uajiskreiiej^O zahvalo, Oeobito in jioseboj se ie zahvaljujemo mil. g, proini dr. Sob, ElLertu, domařemu proii, g, KUjinikn in jireč. g, žnpuiku ix. Brusnic, pref. g. profesorju Jlybi'iSekn, prof. fig. 00. frantiSksiioni in dč. gg. Uismi-Ijenim bratom ter blagorodnim gosjiodoiu zdravnikom za požrtvovalno pomoč oh i^nsu bolezni. ŠT. rE']'líR pri Nov. mestn, 27. avg, 1913. 1(53 ŽahijoCi rotîbini Hojaneť in A iittar. J Dražbení qMíc. E C12/13 Dne 27. Sûptembra 1913 prodp. ob 10, url bo prt tem sodišču, v izbi Št. 8 na jiodstavi oriobrenib pogojev dražba eledeiih nepremiCnin : a) k. o. (ilobodol, vi. št. (jO 1} stavbifiče pam St. 164, 244, s hiSo št. 1 v Oor, Globodolu in gospodarskimi poslopji; b) traruik pare. it. 173ÍÍ; 3) njiva paro. St. 1737, 1743, 1753, 17ÍW, 1815, 1835, 1840, 1783, 18ÓI ; 4) gozdovi jmre. St. 18U, 2034, 1430, 2010; b) k. o. (ilobodol, vi. št, 300: njiva pare. št. 1012. Conilna vrednost (1454 K. Najmanjši pouudck 4303 K. 1'od najmanjšim ponndkom se ne prodajo, C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. V., dne 20. avgusla 1913, KSfi Trenz-eva hiša v Uiidolfoveni št. 233 i. (IveiHii vrtoiuii iii lejiiiii ileloiii gozda, se iirortii, uli pji jiHli v najem da. Več ee izve v upravništvu „JJol. Novic" in iirodajaiiH bratov Kobe v líiitlolrovem. Pouk v jezikih v francoščini, angleščini in italijanščini po najhitrejšem načinu se vrši v Novem laestn v Skahernctovi hiši, IJubljanslsa cesia St, 22tj v II, midatropju, zaíenSi s 15, sejitomhrom, Plaíilo za posameznike 12 kron mesečno; za toCaje po 6 do 8 kron za eno osobo; t.eiaji za dijake 4 krone za osebo. PisiMciii oglasi naj so pošljejo do 15, septembra Da naslov : „Spraciienunterricht" Posllagernd Rudolfswert. 143-3-3 Motor-holo I SE tahoj proda. Natančneje pove uprsua Dol. Kouic. StonoviinjB obstoječe iz 2 sob in vseh pritiklin, s kosom vrta, se tiikoj odda. V(íí îiove upravništvo „Dol. Novic, 156-2-2 153-4-2 Tomasova žlindra z ZVI'IZIUNO ZNAMKO se uporablja zlasti o jesenski setvi na vsaktcri zemlji z najbolj.šim us])ehot!i. Kolikor težja jo zemljii, tem preje in močneje naj se gaoji s Tomášovo žlindro, Zajiimieno čista ter jîoIno-vredna Tomasova žlindra z zv(;z