1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 94(497.4Koper" 1839/1918":37-053.5 Prejeto: 1. 10. 2012 Ustanovitev in delovanje koprskega vrtca ter dobrodelne ustanove Grisoni do konca prve svetovne vojne ZDENKA BONIN doc. dr., arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv Koper, Kapodistriasov trg 1, SI—6000 Koper e-pošta: zdenka.bonin@gmail.com izvleček V Kopru je bil po prizadevanjih odvetnika Antonia de Madoni^e, grofa Francesca del Tacca in zakoncev (grofov) Francesca ter Marianne Grisoni leta 1839 ustanovljen dobrodelni vrtec (Asilo di charila per rinfan^ia) revne otroke od 3 do 6 leti starosti, leta 1859 pa se Dobrodelna ustanova Grisoni (Pio istituto Grisoni), ki je skrbela vzgojo in izobraževanje otrok med 6 in 20 letom starosti. KLJUČNE BESEDE: Koper, sirote, dobrodelni vrtec, Dobrodelna ustanova Grisoni abstract ESTABLISHMENT OF THE CHARITY KINDERGARTEN AND THE GRISONI CHARITY IN KOPER AS D THEIR OPERATION UNTIL THE END OF THE FIRST WORLD WAR In 1839, a charity kindergarten (Asilo di charila per I'infanta) for poor children aged three to six was established in Koper due to the efforts of the lawyer Antonio de Madoni^a, count Giuseppe del Tacco, count Francesco Grisoni and his wife Manama Grisoni. In 1859, the Grisoni Charily (Pio istituto Grisoni) was also established with the aim to educate children aged between six and twenty. KEY IVORDS: Koper, orphans, charity kindergarten, the Grisoni Charity Ustanovitev in delovanje dobrodelnega vrtca Koprski dobrodelni vrtec je bil odprt 25. 11. 1839. Zasluge za njegovo ustanovitev so imeli odvetnik Antonio de Madonizza, grof Giuseppe del Tacco ter grofa Francesco1 in Marianna2 Grisoni. Francesco Grisoni mu je ob ustanovitvi dodelil 5000 goldinarjev, njegova žena pa leta 1841 še poslopje s pripadajočim vrtom. Ustanovo so z do-nacijami podprli tudi številni meščani.3 O vrtcu in drugih dobrodelnih ustanovah, ki so skrbele za koprskih revne otroke, je v svojih pismih poročal kapitularni vikar Jacopo Bernardi iz Pinerola (vicario capilolare della diocesi di Pinerolo), ki je leta 1847 v času štiridesetdnevnega posta obiskal mesto. V spremstvu Giuseppeja del Tacca je 18. marca obiskal vrtec, v katerega je bilo vključenih 42 deklic in 48 dečkov. Vsi so bili oblečeni v enako vrhnjo oblačilo. V obednici so jim postregli z mineštro, ki so jo otroci pojedli stoje.4 Ustanavljanje in delovanje vrtcev ('conservatory infantil}) je s posebnimi navodili (npr. leta 1848) urejala tudi država. Vanje so sprejeli predšolske otroke, za katere iz kakršnihkoli vzrokov v času delovnega dne niso mogli skrbeti starši. Upravniki vrtca so morali imeti najmanj 24 let, izkušnje z 1 Grof Francesco Grisoni, sin pok. Santa (13. 11. 1772-11. 12. 1841) je z večno ustanovo bodočemu vrtcu daroval 250 goldinarjev. V pogodbi, sklenjeni 25. 4. 1839 med njim in grofom Giuseppejem del Taccom, sinom pok. Antonia, je bilo določeno, da bo omenjeni denar vrtcu vsako leto v dveh obrokih izplačeval Tacco oz. njegovi dediči od vsote 5000 goldinarjev. Prvi obrok bo plačal 1. 11. 1839, naslednjega pa 1. 5. 1840 in nato tako dalje. Ce vrtec ne bi bil ustanovljen, naj bi to vsoto namenili izplačilu dot trem revnim dekletom (vsaki po 80 goldinarjev), ostanek pa župniku za stroške ob izboru deklet. Izbori naj bi bili v novembru, v maju pa naj bi dekletom izplačali dote. Za omenjeno vsoto 5000 goldinarjev je Giuseppe del Tacco zastavil svojo posest, hišo in kolonsko hišo v Ankaranu (SI PAK KP 83, a. e. 113, str. 106v-107v). 2 Tudi Maria Anna, hčerka grofa Antonia Pola iz Trevisa, se je 29. 4. 1805 v Trevisu poročila s Koprčanom Frances-com Grisonijem. 20. 3. 1809 se jima je rodil sin Santo Francesco Raimondo Pompeo, njuna hči Giuseppina pa se je poročila z grofom Antoniem Federicom Mittrovskym. S poročno pogodbo iz leta 1829 sta ji starša zapisala doto in izplačala njen del pripadajočega družinskega premoženja, s čimer se je strinjal tudi njen brat Pompeo (SI PAK KP 300, t. e. 12, a. e. 16). 3 SI PAK KP 7, t. e. 187, spis 331/1882 m SI PAK KP 498, t. e. 1, a. e. 3. 4 Vikar je zapisal, da so nad ustanovo bedeli dr. Antonio Madonizza, Giuseppe del Tacco in Pietro Venier, pobud- nik za njeno ustanovitev pa je bil grof Francesco Grisoni, ki je s testamentom mestu zapustil 500.000 frankov za šo- lanje revnejših otrok, da bi se lahko izučili poklica (Bernardi: lottere sull'htria, str. 45—46). varstvom in vzgojo otrok, znati brati, pisati, računati, biti moralno neoporečni in poznati vero, biti zdravi ter prijetnega videza. Prednost so imeli tisti, ki so lahko predložili potrdilo o delu v javnih vrtcih. Sobe, ki so bile namenjene varstvu otrok, so morale imeti lahek dostop, možnost ogrevanja (peč) in biti prostorne, svetie in suhe. Meriti so morale od 80 do 100 kvadratnih čevljev, v višino pa najmanj 8 čevljev. Sprejele naj bi vsaj 20 otrok v starosti 3 do 5 let (na vsakega otroka naj bi prišlo 4 kvadratne čevlje prostora). Poleg gibalnih spretnosti niso smeh zanemariti tudi njihove vzgoje in intelektualnega razvoja. Učiti so jih morali pravilnega govorjenja (jasne in pravilne izgovorjave ter izražanja) in z igro ter igračami vzpodbujati njihov razvoj (dečki naj bi se igrali s figuricami vojakov in konjev, deklice pa s punčkami). S petjem, kratkimi molitvami in nauki katekizma so jih vzgajali v ljubezni do boga, staršev in soljudi. Odlok za odprtje vrtca je moral izdati škof, dovoljenje zanj pa c.-k. Namestništvo. Veljalo je tri leta, na osnovi prošnje pa so veljavnost dovoljenja za delovanje lahko podaljšali za enako obdobje. Nadzor nad ustanovo je imel škof, ki je za njen pregled lahko poslal svojega odposlanca, pregled pa so lahko opravljali tudi okrajni šolski inšpektorji in lokalni duhovniki. Od državnih oblasti sta v Trstu nadzor opravljala bodisi Civico Magistrato bodisi c.-k. policijska direkcija ii.r. dire^ione di Polica), v drugih delih države pa sodišča in občine. Uprava je morala od staršev dobiti in hraniti krstni list otroka in potrdila o cepljenju.5 Zal je zaradi pomanjkljivo ohranjenega arhivskega gradiva malo podatkov iz prvih desetietij delovanja koprskega vrtca. Leta 1856 je bilo vanj sprejetih 80 otrok, prihodkov in odhodkov pa je imel za okoli 800 goldinarjev. Dobrodelna ustanova je dobro delovala do leta 1866, ko je bila zaradi vojne in epidemije kolere zaprta. Ponovno so jo odprli leta 1868, in čeprav se ji je zmanjšala javna finančna pomoč, je delovala do konca septembra 1870, ko je umrl njen dolgoletni direktor dr. Antonio Madonizza.6 Dokumenti o vrtcu in njegovem lastništvu so bili sestavni del sodne razprave ob Madonizzovi smrti,7 vendar je ohranjen le seznam 5 SI PAK KP 7, t. e. 15, spis 77/1848. Primerjaj tudi SI PAK KP 288, t. e. 8, a. e. 21. 6 Od ustanovitve leta 1839 dalje je bil edini direktor. Vrtec je po njegovi smrti ostal zaprt naslednja tri leta. 7 Odvetnik Antonio Madonizza je umrl v Poreču 1. 9. 1870 star 65 let. Med spisi ob zapuščinski razpravi po njegovi smrti je prijavljen tudi dolg 525 goldinarjev, ki ga je slednji imel do koprskega vrtca (SI PAK KP 77, t. e. 713). Portret ustanoviteljev koprskega vrtca in dobrodelne ustanove •ya revne otroke %cikoncev Marianne in Frames ca Grisonija (PMK). spisov, sami spisi pa manjkajo. Kmalu po njegovi smrti so na zasedanju občinskega predstavništva 21. 9. 1870 predlagali novo ureditev vrtca. Dobrodelni vrtec, ki je bil dotlej privatna ustanova, naj bi spremenili v občinskega. S spremembo se je strinjal tudi občinski predstavnik dr. Gallo, izbrana pa je bila tričlanska komisija v sestavi dr. Augusto Gallo, dr. Zaccaria Lion in Giovanni de Manzini,8 ki je leta 1872 dala finančno poročilo, pripravljeno na dan zaprtja vrtca (17. 9. 1870). Vrednost njegovega celotnega premoženja je bila ocenjena na 19.532,59 goldinarjev,9 nepobrani prihodki so znašali 773,72 goldinarjev, vrednost premičnin v vrtcu in torklji pa je bila ocenjena na 654,25 goldinarjev. Stroškov so imeli za 1077,72 goldinarjev, in sicer so za hrano Giovanniju del Taccu, Domenicu Marinazu, Pietru Rozzu in l'rancescu Rozmanu dolgovali 629,13 goldinarjev, delo pa so morali plačati tudi vzgojiteljicama Giovanni Stradi in Antonii Utel,1" upravnici Antonii Garelli in služkinji Domeniti Pesari. Do zaprtja je bilo v vrtcu okoli 30 otrok.11 Komisija je pripravila tudi načrt za njegovo ponovno delovanje12 in predvidene stroške poslovanja. LTči- s SI PAK KP 7, knjige, t. e. 82, a. e. 162, str. 222-223 m SI PAK KP 7, t. e. 97, spis 1622/1870. Npr. hiša pri Izolskih vratih je bila ocenjena 6903,77 goldinarjev, hiša v predelu Vseh svetih 3315,11 goldinarjev, sosednja torklja 1325,31 goldinarjev, ustanovitveni kapital pa 5250 goldinarjev. 10 Ker sta obe pol leta prejemali plačo, čeprav nista delali, je komisija 2. 3. 1871 sprejela sklep o ukinitvi izplačevanja (SI PAK KP 7, t. e. 99, spis 417). " SI PAK KP 7, t. e. 111, spis 2510/1872. 12 O projektu ureditve vrtca je v imenu komisije na zasedanju mestnega predstavništva 2. 11. 1872 poročal dr. Giovanni teljica naj bi letno prejela 150 goldinarjev plače (po 12,50 goldinarjev na mesec), oskrbnica 75,60 goldinarjev (mesečno 6,30 goldinarjev), služkinja pa 36 goldinarjev (3 goldinarje na mesec). Za zaposlene naj bi tako porabili 261,60 goldinarjev, ostanek v višini 309,75 goldinarjev pa za oskrbo 14 otrok. Dnevno naj bi za prehrano posameznega otroka porabili 7 soldov. Ce naj bi od 309,75 goldinarjev letne rente v prvem letu za prilagoditev poslopja porabili 130 goldinarjev, bi lahko v vrtcu nastanili le 8 otrok. Prav tako so predlagali, da zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra (imeli so le eno učiteljico) ne bi ločili dečkov in deklic, vrtec pa naj bi uredili po metodi priznanega nemškega pedagoga l'riedericha l'röbla (1782—1852); otroke naj bi motivirali z igro in gibanjem na prostem. Opozorili so, da delovanje vrtca lahko omogoči delo številnim materam, hkrati pa pozitivno vpliva na fizični in umski razvoj otrok in celotne družbe. Clan občinskega predstavništva Giovanni Genzo je poudaril, da je 14 otrok, kolikor naj bi jih sprejeli v vrtec, premalo za revnejše prebivalstvo mesta, in predlagal, da vsoto predvidenih 130 goldinarjev, ki naj bi jih komuna prispevala za prenovo poslopja v tem letu povečajo na 300 goldinarjev.13 Sklenili so, naj bo javni vrtec pod upravo občine in naj ga čim hitreje odprejo.14 Podestat Cristoforo de Belli je 18. 4. 1873 izdal razglas o vpisu otrok v novoustanovljeni vrtec. Sprejeli naj bi 30 otrok, rok za prijavo pa je bil 26. april. Med pogoji za sprejem so bili navedeni: starost otrok med 3 in 6 leti, da so zdravi in doma iz koprske komune ter da so dejansko potrebni pomoči.15 Vrtec je bil slavnostno odprt 1. 5. 1873 ob 11.30. Podestat je ob tem poudaril, da je bil »koprski vrtec za vzgojo revnih otrok med prvimi v Italiji« ter da so ob že omenjenih dobrotnikih vrtcu denar podarili tudi posamezni Koprčani.16 Njegov pomen so poudarjali tudi tedanji izobraženci. Prof. Vincenzo da Castro, ki je imel 15. 10. 1873 predavanje o reformi vzgoje v dvorani javne šole z naslovom »II nuovo indiri-y-ZP delle Smole popolari in relatione al Giardini dlnjän-yja«, je poudaril, da je de Manzini (SI PAK KP 7, knjige, t. e. 83, a. e. 163, str. 41, 44-46). « SI PAK KP 7, knjige, t. e. 83, a. e. 163, str. 41, 44-46 m SI PAK KP 7, t. e. 111, spis 2510/1872. m SI PAK KP 7, knjige, t. e. 83, a. e. 163, str. 68. is SI PAK KP 7, t. e. 113, spis 879/V. 16 Maria de Bartolome! je npr. prispevala 300 goldinarjev, Giuseppe del Tacco 400, grofica Marianna Pola-Grisoni je dala tedanje poslopje, Maria Volpi pa hišo in torkljo. / . ..fcj. • -i ■ U ** - M- , I t / & JdU L/ t J^.. f , rUlnfia M*fft* '/ /„jvi jSi a /tut ? St&Al-**. / ..... V r!nj>Mjftn {F r ..... % d. -V 't . Atr.fdt /f &a> ÄImmL ,y. iuud^i t! tU u Att^^j,,^ fV ' i —' *■•* . trMi.äi Jm,,,;, d . it JaOHI*/ ' \iUt6 i'tJui* L.hm* < fsL „ . f /J.jll,^ \ „jJ , , . ti i ntrffai C..ÄM&Ui - . , .;•/; /a. i'.^A™; - ■ Z,.,.,. //.C /jt ,'J , ^i.vU z/l/tSA j jiiirf iJ. ^ .-.V .'.• //Z . .'-A» J / 'jft.Ap I .,",*> . J' / «ß f~ t/, ar:/, i,A f-v'/ .«i /f ffJt .'/i. i-' pi K-+ /.'1 . A ... // i. tlMiU . Ajrf M j« Jte /•■■t- /w)U/4 /IftJpttPj .ay i^ Lu-'P. iL^. tq'/.>.,y.jt / Uli ***** r ■ ' •'/AiLt / anr .'-i- /Vi..« {—> ' L'.ü«, J»)*' UfyJjü/i u;l ' ' ///: j- . , . .„^ /.. v,7 , //h & -JUfc*. , . ; . V , -.. J j C ./ . hy / ft'shj tili^ ; \ / "/"T-, i ^tAettA /t /iAuä' // i tsfiwl M ift/HWiXXi rltjl!*- /f * Aiii ^ifiiii. : /AiMdi , /»» ' ti SltJtii ■ // t/ätude . /J f J,'.^ v; J T« i if l-MiMaJj*.*. KUbfl**- \j2 Mft'd , xdft/i rAtJdt&n*-' (yhttud /ftvA*« f ji' l'Zi.kr .j^ ,*^; (lifr&IuA . .'HI M tKilMj fyiUd^tuA i Jt AH-g fripritilui —■■ - iib.^f 'tffyiU. j^^Jf 1 , :t ____ . ,/lft i___^ „ . J/?.*;, ------ii> Jy-JV-V . . fv)~ i -*' Ust /JL fJr--Jl~ . ill JJlt /yiipi^.-JL-. if^jt-'/ij i' . Ž.4.,./... i- _ „j---T----r /a/jt. j-fa-t'*-. Mttty t,.: ■ . ..... . , . .'.-./. j :. .i/ ^ . läsilitr.jtj , /alf*-'/} ...^. ^ . .uJ '■> ////./,-;nif M/' rp ""i /rit , Spi za u- .-...ly,!' rf^-At.i. r, .M-i tl/lJi^y.'/ ijf.Ai-.fe.juJ , // /w lfdlry.t~.iif»* % A » jsi/i^U.,^ ■ . . W .r-tA , . . HfV - >-»'■ ■'■"■'V* ab.. -i?"? "r1 aLt/s.y . Mi -f-t/ Register gojencev dobrodelne us kinove Grisoni (SIP.-1KKP 498, t. e. 5j. koprski vrtec pr\a v istrskih mestih.17 Poleg moralne podpore je ponudil tudi materialno pomoč t. i. društva za razširjanje vrtcev (Societci promo trice dei Gicirdini dlnfan-ria), ki ga je predstavljal, in sicer učne pripomočke in izučitev domače vzgojiteljice (,maeslra) v posebnih šolah (.«•»»/ SI PAK KP 7, t. e. 231, spis 1072/V. 27 SI PAK KP 7, t. e. 226, spis 202/V. Med prihodki je velikokrat mogoče opaziti prostovoljne prispevke dobrotnikov (društev in posameznikov) in volila, kar nakazuje, da sta bila dobrodelnost ter čut za bolne in revne močno prisotna med ljudmi. Leta 1888 je npr. vrtec prejel 15 goldinarjev pomoči od tržaških filantropov (a nome deifilantropi Triesfinž),28 tržaško društvo Talia pa je 6. oktobra 1895 v koprskem gledališču (Teafro sociale di Capodislrid) v dobrodelne namene uprizorilo komedijo LIngegno e la dote avtorja Davida Chiossoneja. Od izkupička predstave (110,79 goldinarjev), ki si jo je pogledal 401 obiskovalec, so poleg stroškov za razsvetljavo, delavce, tisk (32,74 goldinarjev) 78,05 goldinarjev namenih koprski bolnišnici in vrtcu oz. vsakemu po 39,05 goldinarjev.29 Dobrodelne ustanove pa so tudi same skušale pridobiti čim več sredstev za svoje delovanje. Tako sta direkciji mestne bolnišnice in vrtca leta 1888 koprsko občino zaprosili za dovoljenje za organiziranje tombole v korist obeh ustanov.30 Podobno tombolo so organizirali tudi naslednjega 26. maja31 in leta 1890. Ustanovi sta morali plačati davek na dobiček in polovično vsoto od 10 % takse, ki jo je pobirala davkarija.32 Leta 1891 je bila tombola razpisana 20. 9. ob 17. uri.33 Tega leta je prof. Domenico Steffe, Giovannijev sin, obema upravičencema kot zmagovalec prve tombole od nagrade 100 goldinarjev daroval 45 goldinarjev.34 Darovanje premij v korist obeh ustanov je mogoče zaslediti tudi kasneje. Leta 1894 je Paolo Pizzarello v imenu svojega sina vrtcu predal 37 metrov blaga (regatino), bolnišnici pa 50 m bombažnega blaga.35 Tombole so bile organizirane tudi v letih 1895,36 1896,37 1897,38 26. 6. 1889,39 1899,40 24. 6. 1900,41 29. 6. 1901,42 22. 6. 190243 in kasneje. 28 SI PAK KP 7, t. e. 222, spis 264/V. 2" SI PAK KP 7, t. e. 251, spis 2648/V, 2669/V, 2730/V m 1755/V. 30 SI PAK KP 7, t. e. 222, spis 951/V. Po dopisu sodeč, je bila to verjetno utečena praksa. 31 Ce bi bilo slabo vreme, bi tombolo prenesli da drug dan (SI PAK KP 7, t. e. 226, spis 1029/V). 32 SI PAK KP 7, t. e. 235, spis 1072/V. 33 SI PAK KP 7, t. e. 235, spis 1665/V m 2412/V. 34 SI PAK KP 7, t. e. 231, spis 1072/V. 33 SI PAK KP 7, t. e. 247, spis 1769/V. 36 SI PAK KP 7, t. e. 251, spis 953/V, 1443/V m 1488/V. 37 SI PAK KP 7, t. e. 255, spis 935/V m 1345/V. 38 SI PAK KP 7, t. e. 260, spis 1263/V m 1637/V. 3" SI PAK KP 7, t. e. 226, spis št. 1029/V. *» SI PAK KP 7, t. e. 271, spis 1547/V. SI PAK KP 7, t. e. 226, spis 3312/V. « SI PAK KP 7, t. e. 276, spis 1328/V m 1795/V. « SI PAK KP 7, t. e. 280, spis 1262/V, 1720/V m 1743/V. Na vrtec za revne otroke so se posamezniki spomnili tudi v svojih oporokah, drugi pa so mu v spomin na pokojne sorodnike, znance, sodelavce ali prijatelje darovali različne, običajno manjše vsote denarja. 18. 12. 1889 je na željo pok. grofa Girolama Francesca Rota njegova žena Teresa Rota, rojena Demori, iz Benetk, dobrodelnemu vrtcu poslala 100 goldinarjev,44 za kar se ji je direktor Sossich zahvalil že 24. decembra.45 Volilo v višini 100 goldinarjev, ki ga je vrtec prejemal od 1. 11. 1889 dalje, je vrtcu dodelila tudi pok. Nicolina, vdova Antea de Gravisija, rojena Madonizza.46 Istega leta je vrtec prejel tudi volilo v višini 200 goldinarjev po pok. Antonii Folegato,47 dr. Pio Gra-visi, ki je 12 let opravljal službo občinskega zdravnika, pa je za vrtec prispeval 50 goldinarjev, drugih 50 pa za koprske reveže.48 Antonietta Pellegrini je v spomin pokojne sestre leta 1891 vrtcu darovala 100 goldinarjev,49 enako vsoto pa tudi Nicolo in Polis-sena Lazzarini.50 Več volil je vrtec prejel tudi leta 1894: v spomin pokojnega Francesca Schaffen-hauerja je prejel 20 goldinarjev,51 volili v višini po 200 goldinarjev sta mu zapustila tudi Nicolo de Madonizza52 in Antonia Vissich,53 naslednje leto pa so mu sodelavci pokojnega Luigija Luchesa namesto venca za njegov grob darovali 20 goldinarjev.54 Leta 1896 je vdova Alba Bratti v spomin pokojnega moža bolnišnici in vrtcu darovala 100 goldinarjev,55 sodelavci pokojnega Giulia Brussicha pa leta 1899 85 kron.56 Giovanna Vescovo, roj, Zetto je leta 1901 na osnovi testamenta v imenu pok. brata dr. Antonia Zetta vrtcu in bolnišnici izplačala po 500 kron.57 Namesto božičnih in novoletnih voščil in obiskov je 44 posameznikov vrtcu darovalo 204 krone.58 Volila je mogoče zaslediti tudi kasneje. Tako je dr. Pietro Madonizza že s testamentom, sestavljenim 15. 11. 1906, po svoji smrti 1. 1. 1910 vrtcu zapustil 200 kron.59 « SI PAK KP 7, t. e. 226, spis 3312/V. « SI PAK KP 7, t. e. 226, spis 3365/V. « SI PAK KP 7, t. e. 231, spis 512/V, 621/V. Tega leta so uvedli krone v razmerju 1 goldinar je 2 kroni. « SI PAK KP 7, t. e. 226, spis št. 1067/V. « SI PAK KP 7, t. e. 226, spis št. 3146/V. SI PAK KP 7, t. e. 235, spis 1558/V. so SI PAK KP 7, t. e. 235, spis 647/V m 673/V. si SI PAK KP 7, t. e. 274, spis 52/V m 136/V. 52 SI PAK KP 7, t. e. 247, spis 692/V. 53 SI PAK KP 7, t. e. 247, spis 629/V. 5-» SI PAK KP 7, t. e. 251, spis 451 /V m 644/V. 55 SI PAK KP 7, t. e. 255, spis 156/V m 255/V. 5f> SI PAK KP 7, t. e. 268, spis 1686/V m 1732/V. 57 SI PAK KP 7, t. e. 276, spis 3773/V. 58 SI PAK KP 7, t. e. 280, spis l/V. 5" SI PAK KP 498, t. e. 1, a. e. 4, 24. 6. 1910. Vrtec je imel malo zaposlenega osebja. Poleg treh direktorjev oz. upravnikov so v njem delovale tudi vzgojiteljice. Antonia Utel, ki je bila vzgojiteljica v vrtcu od leta 1841 dalje, je leta 1893 zaradi starosti in bolezni zaprosila za upokojitev in dosmrtno vzdrževanje v višini 240 goldinarjev.60 Na njeno mesto so se javile Giovanna Vicentini, hči pok. Luigija, ki je istočasno zaprosila tudi za mesto kuharice za svojo mamo Caterino Visintini, rojeno Miani, Cristina Lupetina, Madalena Perini in Filomena D'Andri.61 Izbrana je bila Giovanna Vicentini, ki je kot vzgojiteljica in ekonomka delo nastopila 1. 9. 1893.62 Direktor Sossich jo je leta 1895 poslal na izpopolnjevanje v Gorico, v enega izmed tamkajšnjih vrtcev (giardino fröbeliano), kjer naj bi opravila tudi izpit za vzgojiteljico (maestra giar-diniale) na t. i. ženskem učiteljišču (I. K Istituto Magistrale jeminile). Potne stroške ji je kril vrtec, stroške nastanitve v višini 20 goldinarjev na mesec pa občina. Izpit iz 8 predmetov (verouk, pedagogika, praksa, jezik, prosto risanje, petje, telovadba) je pred petčlansko komisijo opravila 28. 6. 1895, mestna blagajna pa je za njeno izobraževanje porabila 90,46 goldinarje.63 Kot vzgojiteljica je bila v vrtcu zaposlena vsaj še do leta 1922. Čeprav so se v času prve svetovne vojne in v prvih dveh letih po njej zaradi pomanjkanja in visokih cen živil srečevali s težavami, je vrtec leta 1920 obiskovalo okoli 70 otrok. Za delovanje vrtca se je v imenu državnega združenja za pomoč krajem, ki so bih priključeni Italiji (Opera Nationale di Assisten^a aU'Italia Redenld) zanimala tudi Clara Valli, pokrajinska inšpektorica za Julijsko krajino, ki mu je dodelila 300 lir pomoči na mesec.64 Leta 1922 je vrtec imel 30.166,17 lir prihodkov, in sicer 1892 lir od obresti na aktivni kapital, okoli 288 lir od prostovoljnih prispevkov, 780 lir od najemnin, 9926,10 lir od dobrodelnih prispevkov občanov in društev, 3545 lir od donacij v spomin pokojnih, 142,50 lir od taks ter 13.591,77 lir iz različnih drugih prihodkov in prispevkov.65 Za celotno delovanje vrtca so porabili 30.166,17 lir. Tega leta so bile v vrtcu zaposlene učiteljica Giovanna Vicentini z mesečno plačo 230 lir oz. od oktobra dalje 280 lir, pomočnica Lucia Paialich s 130 oz. « SI PAK KP 7, t. e. 243, spis 888/V. Omenjeno vsoto je prejemala še vsaj do leta 1902. m SI PAK KP 7, t. e. 243, spis 1136/V. <•2 SI PAK KP 7, t. e. 243, spis 2153/V m 2408/V. 63 SI PAK KP 7, t. e. 251, spis 109/V, 653/V m 1841 / V. 6» SI PAK KP 7, t. e. 376, spis 2349 m t. e. 377, spis 2349 m 2846. 65 Od tombole so npr. prejeli 1727 kron in 20 vinarjev, od prodaje vina pa 200 kron. 160 lirami plače ter služkinji Palmira Braulin ter Maria Zetto s po 65 oz. 80 lirami plače. Skupno so letno prejele 5680 lir. Za kurjavo in živila so porabili 3401 lir, za vzdrževanje poslopja 323,03 lir, v banko so vložili 11.726,20 lir, za vzdrževanje vrta (Benedetto Vattovaz in Andrea Norbedo) 136 lir, za vodo 40,40 lir, za acquisto i titoli 6896,10 lir, za druge stroške pa 1938,44 lir 66 Delovanje dobrodelne ustanove Grisoni Grof Francesco de Grisoni in njegova žena sta bila gotovo največja podpornika koprskih dobrodelnih ustanov, saj sta jim zapustila večino svojega premoženja.67 Francesco je koprski mestni bolnišnici s testamentom zapustil v upravljanje hišo in 800 goldinarjev, za 12 deklet, ki jih je vzgajala njegova žena, pa je določil izplačilo dot v višini po 300 goldinarjev. Po smrti žene in njegovih dveh sester, ki jih je dosmrtno določil za dedinje dela premoženja, naj bi v njegovi hiši ustanovili zavetišče (časa di ricovero), v katero naj bi sprejeh tohko revnih otrok (polovico deklic in polovico dečkov), kot bi jih iz prihodkov premoženja lahko vzdrževali. Štirje naj bi bih doma iz Pirana, dva iz Novigrada, drugi pa iz Kopra (ti naj bi bih iz dobrodelnega vrtca). Otroke naj bi izbrali na osnovi župnikovega potrdila. Prednost naj bi imele sirote (pijani) med 6. in 10. letom starosti, gojenci pa naj bi v ustanovi ostah do 20. leta starosti. Dobrotnik je zahteval, naj jih vzgajajo v katoliškem duhu, jih naučijo brati, pisati in računati ter poskrbijo, da se izučijo za poklic, ki jim je najljubši. Zanje naj skrbi duhovnik, ki ga naj izbere škof. Dečke naj vzgajata dva učitelja, deklice pa učiteljici. Deklicam naj ob odhodu iz ustanove podarijo 100 goldinarjev. Škof naj izbere tudi upravnika premoženja in vodstvo, ki naj ga sestavljajo direktor (lokalni župnik) in dva predstavnika koprskih nobilov. Ustanovi je grof zapustil celotno premoženje z izjemo hiš, v katerih naj bi živele revne družine. Od omenjenega premoženja naj za njegovo dušo plačujejo vsakodnevno mašo, ki se je morajo udeleževati vsi oskrbovanci.68 Njegova žena Marianna Poli Grisoni je 1. 7. 1842 določila večno ustanovo z ustanovitvenim kapitalom v vrednosti 29.000 goldinarjev (v kasnejšem dokumentu je navedeno 30.000 goldinarjev) za izplačilo 6 dot na leto za revna koprska dekleta in 66 SI PAK KP 498, t. e. l,a. e. 4. 67 Verjetno je temu dejanju botrovala tragična smrt sina Pompea, ki je 15. 3. 1833 umrl v dvoboju v Milanu. 68 SI PAK KP 300, t. e. 45, a. e. 10/3. vdove v starosti med 20. in 24. letom.69 Denar izbranih deklet so vložili v t. i. Monte Marianna de Grisoni Pola, dokler niso dopolnile 24 let starosti. Po preteku te dobe in po sklenitvi zakonske zveze so jim 100 goldinarjev izplačali takoj, 100 pa sedem mesecev kasneje. Ustanoviteljica je za upravnika imenovala Nazaria Bencicha, v primeru njegove smrti pa njegovega sina Pietra, v komisijo za nadzor (njen predsednik naj bi bil vsakokratni župnik stolne cerkve) pa dr. Giovannija Andrea de Man-zonija, Giuseppeja del Tacca, Pietra de Venierja in dr. Antonia de Madonizzo.70 V statutu je bilo določeno, naj vsakih pet let naredijo natančen obračun poslovanja in celoten neto višek kapitala nad ustanovitveno vrednostjo namenijo vrtcu, če ta preneha delovati, pa mestni bolnišnici. Do leta 1892 niso vrtcu izplačali ničesar. Čeprav je t. i. ustanovitveni kapital tedaj znašal ok. 39.460 goldinarjev, je komisija predlagala, da bi viške vrtcu izplačevali šele tedaj, ko bi kapital narasel nad vrednost 42.000 goldinarjev 71 Nastanek t. i. Dobrodelne ustanove Grisoni (Pio Istituto Grisoni) — nekakšne sirotišnice — sta torej finančno omogočila grof Francesco de Grisoni in njegova žena Marianna. Dobrodelna ustanova je bila ustanovljena z ukazom tržaško-koprskega škofa z dne 15. 11. 1858 št. 2447. Sprejemala je otroke revežev (deklice in dečke) v starosti od 6 do 20 let. S prihodki, ki jih je ustanova dobila od najemnin nepremičnin, vlaganja in posojanja denarja, solin ter drugih virov, so imeli gojenci preskrbljeno nastanitev, hrano in oblačila. Vzgajali so jih v verskem duhu, jih učili pisanja, branja in računanja ter izučili za poklic, ki so si ga izbrali. V ustanovi so lahko ostali do dopolnjenega 20. leta starosti. Ob odpustu so dekletom podarili 105 goldinarjev. Predsednik dobrodelne ustanove je bil (vsakokratni) škof, ki je imel pravico imenovati upravni odbor (consiglio d'amministrazione).12 Leta 1871 so bili v upravni odbor imenovani koprski župnik mons. Elio Nazario Stradi, Giorgio de Baseggio in dr. Pietro del Bello, upravnik pa je bil Andrea Bratti. Direktor in učitelj gojencev je bil dr. Pietro Sincich, katehist dr. Pietro Grassi, direktorica in upravnica Edvige Lucrenti, učiteljica gojenk pa Cristina D'andri. V ustanovi je bilo po 20 dečkov in deklic. Ocenjena vrednost vseh nepremičnin in ustanovitvenega kapitala je znašala 200.000 goldinarjev, letni prihodki, ki so bili odvisni od prihodkov od zemlje in soli, pa okoli 69 1-eta 1852 je ustanoviteljica spremenila določila in starost omejila na 20 let. to SI PAK KP 7, t. e. 145, spis 485/V. 7' SI PAK KP 7, t. e. 243, spis 885/V. 72 SI PAK KP 7, t. e. 126, spis 4. 11.000. Stroški za vzdrževanje gojencev, živež in obleke, plače direktorja, učiteljice in služkinj so znašali 11.200 goldinarjev73 Upravni odbor je bil enak tudi leta 1875, za notranji red pa je skrbel don Pietro Sincich.74 Iz zapisnika upravnega odbora ubožne ustanove Grisoni iz leta 1882 je razvidno, da so o sprejemu otrok v ustanovo odločali njegovi člani. To leto naj bi bilo prostora še za 5 dečkov in 4 deklice, vendar so izmed 29 prosilcev izbrali po 4 dečke in deklice,75 eno nezasedeno mesto pa pustili za primer nujnega sprejema. Na odboru so odločali tudi o delovanju ustanove in prehrani otrok. Upravnika so zadolžili, naj namesto kisa, ki so ga dotedaj mešali z vodo, za gojence priskrbi zadostno količino vina in iz njega pripravi pijačo (bevanda di vino)?6 Direktorico so pooblastili, da lahko otrokom nekajkrat na teden namesto močnika pripravi drugačno večerjo, v dneh, ko ne jejo mesa, pa jim poleg mineštre pripravi še kakšno drugo jed. Ker se je po »preveč pogostih« obiskih staršev povečal nered med gojenci, so omejili obiske. Po 1. novembru 1882 so bili stiki otrok s starši mogoči le z direktorjevo odobritvijo, izjemoma pa v primeru bolezni. Ko je leta 1887 učiteljica Cristina Lupetina dala odpoved (delo bi podaljšala le v primeru, da bi v ustanovo kot gojenko sprejeli njeno hčerko), so kot začasno učiteljico na njeno mesto s 15. 7. izbrali 24-letno Luigio Cernivani, z letno plačo 250 goldinarjev, nastanitvijo in hrano. Prejšnji učiteljici pa je bila na njeno prošnjo odobrena enkratna pomoč v višini 73 SI PAK KP 7, t. e. 99,1871, spis 154. m SI PAK KP 7, t. e. 126, spis 4. 75 Izbrani so bili Giovanni Depangher (ta očitno ni vstopil v ustanovo, saj ni vpisan v register gojencev), Giuseppe Delconte, Natale Deponte, Luigi Parovel, Maria Berietich, Maria Dezorzi in Giovanna Gallo iz Kopra ter Hmüia Donath iz Pirana. 76 Iz poročila ob nesreči z dne 25. 9. 1913, v kateri sta v kleti, v sodu, visokem 1,6 m, z volumnom 15—16 hI, kjer sta bosa tlačila grozdje, zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrla 50-letni Nicolo Depanger, ki je zadnjih 30 let v ustanovi skrbel za predelavo grozdja, in 49-letni Domenico Busan, je razvidno, da so v ustanovi od ustanovitve dalje pridelovali tudi vino. V ta namen so v času trgatve najeli vodjo del v kleti (kletarja), po potrebi pa sta mu pomagala še eden ali dva delavca. V zadnjih letih naj zaradi toče ne bi pridelali več kot 60-70 hektolitrov vina; takšno količino so običajno porabili za domače potrebe, kakšen sod pa so prodali starim strankam. Klet je bila med največjimi v mestu. V višino je merila 3,25 m, razdeljena pa je bila na tri velike dele. V prvem delu s tremi velikimi okni so predelovali grozdje, v drugem prostoru z dvema oknoma so hranili vino, v tretjem delu pa sode (SI PAK KP 498, t. e. 1, a. e. 7). O nesreči so poročali tudi istrski časopisi (L'Unione, 5. 10. 1913, št. 40, str. 3; L'lstria socialista, 4. 10. 1913, št. 141, str. 3 m 11 Piccolo, 28. 9. 1913, št. 11579, str. 3). 30 goldinarjev.77 Luigia Cernivani je delo učiteljice opravljala do 27. 11. 1896, ko je bila imenovana na mesto upravnice in ekonomke (direttrice economd) z letno plačo 300 goldinarjev. Delo je opravljala do leta 1904,78 ko jo je upravni odbor razrešil z namenom, da vse laično osebje nadomestijo redovnice, in ji dodelil letno »pokojnino« 400 kron. Ker se s plačilom ni strinjala, je sprožila sodni spor. Sodišče je leta 1908 odločilo, da ji mora ustanova za obdobje do leta 1919, ko bi po 30 letih dela izpolnila pogoje za upokojitev, izplačati vsak mesec po 110 kron, od tedaj dalje do njene smrti pa vsak mesec po 50 kron. Od 15. 7. 1905 do 14. 7. 1908 ji je ustanova morala izplačati 2890,04 kron 79 V posebnih primerih je dobrodelna ustanova tudi sama ponudila pomoč revnim družinam. Ko je v brodolomu pri Savudriji 16. 4. 1889 utonilo 6 koprskih ribičev, in sicer Filippo Perini, brata Vascon in trije bratje Zetto, je upravni odbor ustanove ponudil, da v ustanovo sprejme katerega izmed njihovih osirotelih otrok. Občina mu je odgovorila, da je mlajši le otrok Antonia Zetta; vendar slednjega ni v registru gojencev.80 Verjetno ni bil sprejet zaradi paralizirane roke. Prav tako ni med gojenkami vpisana tedaj 7 letna Francesca Vascon, Luigijeva hčerka, ki jo je upravni odbor ustanove predlagal za sprejem.81 Otroka so v ustanovo lahko sprejeli tudi po posredovanju lokalnih oblasti, saj so bile občine na osnovi zakona o domovinski pravici z dne 3. 12. 1863 dolžne skrbeti tudi za sirote oz. zapuščene otroke s svojega področja, bodisi v primeru bolezni, smrti ali njihovega šolanja.82 Zanimiv je primer sirote Rose Giraldi, rojene 6. 7. 1884, sicer nezakonske hčere Giuseppine, ki je bila iz sirotišnice na Dunaju (Stabilimento Maternila ed Orfano-Irofio dell'Austria Inferiore), kjer je bila tudi rojena. Ker je deklica leta 1890 dopolnila 6 let, je na osnovi odredbe z dne 15. 11. 1874 zakonska dolžnost njene oskrbe z dežele prešla na matično občino. Ta si je prizadevala, da jo kot gojenko sprejmejo v domačo dobrodelno ustanovo Grisoni in pripeljejo z Dunaja. V ta namen je poskrbela za spremljevalca in kritje potnih stroškov v višini 20,33 goldinarjev. 77 SI PAK KP 498, t. e. 1, a. e. 1. 78 Tedaj je imela letno plačo v višini 600 kron ter nastanitev in hrano v skupni vrednosti 720 kron, torej letno 1320 kron oz. mesečno 110 kron. 7" SI PAK KP 498, t. e. 1, a. e. 5. m SI PAK KP 7, t. e. 226, spis 1147/V. V dobrodelni akciji so posamezniki in društva za družine brodolomcev zbrali okoli 1649 goldinarjev (SI PAK KP 7, t. e. 226, spis 949/V). si SI PAK KP 498, t. e. 1, a. e. 1. 82 I istratti dal Bolletino, 1863, str. 330-339. Z Dunaja jo je 6. 7. 1890 pripeljal študent medicine Angelo Marinaz,83 v ustanovo pa je bila vpisana 14. 7. 1890. V njej je ostala 14 let (do 6. 7. 1904), ob odhodu pa so ji podarili 105 goldinarjev. V obdobju med letoma 1860 in 1914, za katero je ohranjen register z imeni gojencev in gojenk, je bilo v omenjeno dobrodelno ustanovo vpisanih 243 dečkov in 175 deklic. Prvi gojenci so bili vpisani 1. junija 1860, in sicer 8 deklic in 12 dečkov. Najstarejši deček je ob vstopu imel 13 let, šest jih je bilo starih približno 10 let, štirje 7,5, najmlajši pa 6 let. Eden izmed njih je umrl v ustanovi že naslednjo pomlad, drugi pa v piranski bolnišnici leta 1862. Dva so poslali v goriški seminar (Giovanni Minca je bil v Kopru skoraj 10 let, Urbanaz Antonio pa 12,5 let), dva sta bila v ustanovi 7 let, ostali pa 9—12 let. Tri deklice so imele ob vstopu v ustanovo 7 let, štiri 9, ena pa 10 let. Slednja je po 5 letih umrla, druge pa so ostale v njej več kot 10 let (večinoma do 20. leta starosti). Ob odhodu so razen ene, ki podpore ni prejela, dobile med 20 in 105 goldinarji podpore. Zal ohranjeni seznam gojencev dobrodelne ustanove ni povsem natančno voden (podatkov o izpisu ni za 25 fantov in 24 deklet), vendar je iz njega mogoče razbrati nekatere ugotovitve. Štiri petine vseh gojencev je bilo doma iz Kopra, pa tudi iz ostalih krajev, med katerimi pa velja izpostaviti Piran, Novigrad, Trst in Milje. Zaradi manjkajočih podatkov o letu odhoda iz ustanove za 25 dečkov in 24 deklic (večinoma manjkajo podatki za otroke, ki so prišli v ustanovo po letu 1901 — ti so bili verjetno tudi leta 1914 še vedno v njej, vendar so tedaj, morda z začetkom 1. svetovne vojne, prenehali voditi seznam), ni mogoče sestaviti natančnejšo analizo časa njihovega bivanja v njej. Na splošno velja, da je precej otrok iz ustanove odšlo (bodisi zaradi bolezni, nekateri -zlasti fantje - so bili izključeni ali so zbežali) že v prvem letu, v prvih dveh letih pa kar 26,6% dečkov in 15,6% deklic. Fantje so v povprečju prej odhajali (kar 73,4% jih je bilo v ustanovi manj kot 7 let) kot dekleta (prej jih je ustanovo zapustilo 43%). Dekleta so praviloma tudi dlje ostala, manj je bilo izključenih (izključitev je izrecno navedena le pri 5), ob odhodu pa so večinoma prejela podporo (do leta 1905 praviloma 105 goldinarjev — nekatere tudi manj, po tem letu pa 210 goldinarjev). Kar nekaj gojencev je izstopilo zaradi bolezni, po 5 dečkov in deklic pa je umrlo v času bivanja v ustanovi (bodisi v ustanovi bodisi v bolnišnici). S3 SI PAK KP 7, t. e. 231, spis 1534/V, 1673/V, 1699/V, 1747/V, 1790/V, 1882/V. Zdenka Bonin: Ustanovitev in delovanje koprskega vrtca ter dobrodelne ustanove Grisoni ..., str. 449-462 Tabela 4: Število in odstotki gojencev koprske dobrodelne ustanove po posameznih krajih v letih 1860—1914. kraj št. gojencev odstotek Izola 1 0,41 Koper 194 79,84 Milje 4 1,65 Novigrad 9 3,70 Piran 27 11,11 Pulj 1 0,41 Strasniz 1 0,41 Trst 6 2,47 skupaj 243 100,00 Tabela 5: Število in odstotki gojenk koprske dobrodelne ustanove po posameznih krajih v letih 1860—1914. kraj št. gojencev odstotek Koper 150 85,71 Novigrad 7 4,00 Piran 14 8,00 Trento 1 0,57 Trst 3 1,71 skupaj 175 100,00 Piran Trento Trst Tabela 6: Povprečno število let, ki so jih gojenci preživeli v Dobrodelni ustanovi Grisoni v letih 1860—1914. Žal na osnovi ohranjenega gradiva ni mogoče ugotoviti vzrokov za izključitev gojencev in gojenk; dokumentirana je le izključitev Antonia Grego-riclia,84 ki je bil v ustanovo sprejet 18. 11. 1869. O njegovem prestopku so razpravljali 28. 11. 1879 na izrednem sestanku upravnega odbora. Gojencu, ki je tedaj obiskoval šesti razred gimnazije,83 je zaradi ponavljajočega se neprimernega obnašanja že večkrat pretila izključitev, in o tem je bila obveščena tudi njegova mati. Ko pa je gojenec direktorju na ponovna opozorila o njegovem obnašanju nesramno odgovoril, »naj gre v svojo sobo in tam crkne«, je direktor o tem obvestil upravni odbor. Na sestanku so sklenili, da ga izključijo, ker »slabo vpliva na ostale gojence in disciplino celotne ustanove«. Sklep o izključim je naslednji dan potrdil tržaško- S4 Sin Antonia in Marije je bil rojen 20. 1. 1862. s5 Gregorich je na začetku šolskega leta 1874/75 opravil sprejemni izpit za sprejem v prvi razred gimnazije. Izmed 24 kandidatov, ki so opravljali izpit iz verouka, italijanščine in aritmetike, je bil edini iz Dobrodelne ustanove Grisoni (SI PAK KP 98, t. e. 9). Ker gradivo o učencih šole za leto 1879 ni ohranjeno, ni mogoče ugotoviti, kaj se je z njim dogajalo po izključitvi iz ustanove Grisoni št. let dečki odstotek deklice odstotek 0-1 34 15,60 11 7,28 1-2 24 11,01 13 8,61 2-3 20 9,17 6 3,97 3-4 16 7,34 12 7,95 4-5 22 10,09 7 4,64 5-6 30 13,76 '17 11,26 6-7 14 6,42 8 5,30 7-8 16 7,34 14 9,27 8-9 8 3,67 4 2,65 9-10 15 6,88 11 7,28 10-11 10 4,59 19 12,58 11-12 3 1,38 11 7,28 12-13 5 2,29 7 4,64 13-14 1 0,46 8 5,30 14-15 3 1,99 skupaj 218 100,00 151 100,00 ni podatka 25 24 skupaj 243 175 koprski škof Giorgio (Juraj) Dobrila,86 gojenec pa je bil po desetletnem bivanju v ustanovi iz nje izključen 4. 12. 1879.87 Med gojenci so prevladovali otroci, ki jim je umrl eden izmed staršev, 16 deklet in 19 fantov pa je bilo sirot (brez obeli staršev). Nekajkrat so bili v ustanovo poslani tudi bratje in sestre. Med dekleti sta bili po dve sestri iz družin Budica, Delconte, Demori, Grio, Perini, Steffe, Zarotti in Zucca, med fanti pa po dva brata iz 14 družin, iz ene pa trije (Vascon). Poleg obeli omenjenih fantov, ki so ju v nadaljnje šolanje poslali v goriški seminar, je bil Koprčan Giuseppe Paulatto leta 1909 poslan v gimnazijo v Cremono.88 Graf 1: Povprečno Število let, ki so jih gojenci preživeli v Dobrodelni ustanovi Grisoni v letih 1860—1914. Gra f 2: Gibanje Števila gojencev in gojenk v Dobrodelni ustanovi Grisoni v letih 1860—1914. SI PAK KP 498, t. e. l,a. e. 1. w SI PAK KP 498, t. e. 5, a. e. 17. ss SI PAK KP 498, t. e. 5, a. e. 17. Sklep Čeprav se je državna oblast s sprejemanjem splošnih navodil, odredb in zakonov o odpiranju vrtcev in vključevanjem otrok v šole vsaj od začetkov 19. stoletja dalje opazneje vključevala v organizirano skrb za revnejše otroke in mladostnike, je pri skrbi zanje najprej prišla do izraza dobrodelnost premožnih posameznikov in različnih laičnih ustanov. Delovanje koprskega dobrodelnega vrtca in ustanove Grisoni, katerih ustanovitev so omogočili posamezni koprski dobrotniki, so z volili in drugimi prostovoljnimi prispevki vseskozi podpirali tudi drugi meščani. Obe ustanovi sta delovali tudi med obema vojnama. Viri in literatura Arhivski viri PAK KP - Pokrajinski arhiv Koper SI PAK KP 7, Občina Koper, t. e. 15, 99, 111, 113, 126, 145, 187, 188, 213, 218, 222, 226, 231, 235, 243, 247, 251, 255, 260, 268, 271, 274, 276, 280, 376, 377. SI PAK KP 7, Občina Koper, knjige, t. e. 82, 83. SI PAK KP 83, Zemljiška knjiga za sodni okraj Koper, a. e. 113. SI PAK KP 98, C.k. gimnazija Koper, t. e. 9. SI PAK KP 288, Rodbina De Belli, t. e. 8. SI PAK KP 300, Rodbina Grisoni, t. e. 12, 45. SI PAK KP 498, Dobrodelna ustanova Grisoni, t. e. 1, 5. Časopisni viri Estratti dal Bolletino delle leggi dellTmpero per il Litorale Austro-illitico. Trieste: Tipografia del Lloyd Austnaco, 1863. II Piccolo. Trieste, 28. 9. 1913, št. 11579. L'Unione. Trieste, 5. 10. 1913, št. 40. L'Istria socialista. Pola, 4. 10. 1913, št. 141. Literatura Bernardi, Jacopo: hellere suU'Istria, Capodistria: Tipografia di Giuseppe Tondelli, 1866. Fabi, Lucio: La caritä det ricchi, Povertä e assistens>a nella Trieste laica e asburgica del XIX secolo. Milano: Franco Angeli Editore, 1984. Zusammenfassung GRÜNDUNG UND TÄTIGKEIT DES KARITATIVEN KINDERGARTENS UND DER KARITATIVEN ANSTALT GRISONI IN KOPER (CAPODISTRIA) BIS ZUM ENDE DES ERSTEN WELTKRIEGS Die Gründung des karitativen Kindergartens (Asilodicharitäper l'infanzia) und der karitativen Anstalt Grisoni (Pio Istituto Grisoni) in Koper (Capodistria) wurde von einzelnen Wohltätern aus Koper ermöglicht, deren Tätigkeit unterstützten zu aller Zeit aber auch andere Bürger durch Vermächtnisse und sonstige Spenden, was darauf hinweist, dass Wohltätigkeit und Mitgefühl für Kranke und Arme unter den Menschen stark vorhanden war. Der im Herbst 1839 eröffnete Kindergarten in Koper ist der älteste Kindergarten in ganz Istrien. Die karitative Anstalt war bis 1866 tätig, als sie wegen des Kriegs und einer Choleraepidemie geschlossen wurde. Sie wurde 1868 neuerlich eröffnet und war trotz Verminderung der finanziellen Unterstützung bis Ende September 1870 tätig, als ihr langjähriger Direktor, Dr. Antonio Madonizza, starb. Bald nach dessen Tod wurde auf der Sitzung der Gemeindevertretung vorgeschlagen, den karitativen Kindergarten, der bis dahin eine private Einrichtung war, in eine kommunale Einrichtung umzugestalten, aufgrund des Erziehermangels (es stand nur eine Erzieherin zur Verfügung) Knaben und Mädchen nicht zu trennen und den Kindergarten nach der Methode des anerkannten deutschen Pädagogen Friedrich Fröbel (1782—1852) einzurichten; die Kinder sollten durch Spiel und Bewegung im Freien motiviert werden. In den Kindergarten wurden kostenlos Knaben und Mädchen aus armen Familien im Alter von 3 bis 6 Jahren aufgenommen (beispielsweise 1847: 42 Mädchen und 48 Knaben). Die Kinder gingen an allen Tagen der Woche außer an Feiertagen in den Kindergarten. Sie erhielten täglich eine Portion Minestra und Brot. Sie wurden religiös erzogen, in der Liebe zu Familie und Vaterland, und man gewöhnte ihnen die Beziehung zu Arbeit, Ordnung und persönliche Hygiene an. Die Erzieherin musste eine halbe Stunde vor dem voraussichtlichen Eintreffen der Kinder im Kindergarten sein und dafür sorgen, dass sie die Kinder immer unter Kontrolle hatte. Im Kindergarten war noch eine Wirtschafterin beschäftigt, die dort wohnte und zugleich Köchin und Dienstmädchen war. Für ärmere Kinder (Mädchen und Knaben) im Alter von 6 bis 20 Jahren wurde am 15. 11. 1858 die karitative Anstalt Grisoni gegründet. Die Zöglinge, für deren Unterbringung, Verpflegung und Bekleidung gesorgt war, wurden religiös erzogen, in Schreiben, Lesen und Rechnen unterwiesen und für den Beruf ausgebildet, den sie sich ausgewählt haben. Bis 1914 waren in der Anstalt 243 Knaben und 175 Mädchen eingeschrieben. Vier Fünftel der Zöglinge kamen aus Koper, unter den anderen Orten sind Piran, Novigrad, Triest und Muggia zu nennen. Viele Kinder verließen die Anstalt schon im ersten Jahr (entweder krankheitshalber oder weil sie von der Anstalt verwiesen wurden oder davonliefen), in den ersten zwei Jahren waren es 26,6% Knaben und 15,6% Mädchen. Knaben verließen die Anstalt im Durchschnitt früher (73,4% bheben weniger als 7 Jahre in der Anstalt) als Mädchen (43%). Die Mädchen erhielten beim Verlassen der Anstalt meist eine finanzielle Unterstützung (bis 1905 in der Regel 105 Gulden, danach 210 Gulden). Unter den Zöglingen überwogen Kinder, denen ein Eltern teil gestorben war, 16 Mädchen und 19 Knaben waren Waisen. Bei Einrichtungen waren auch in der Zwischenkriegszeit tätig.