I nsloci ^tfttcft«
legal Holidays. 75,000 Raadera.
NARODA
List slovenskih delavcer y Ameriki
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjamo, da vet ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Z» dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta Je naročnina plačana.	Uprava.
TELEFON: CHelse* 3—1242
Entered m Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Offios at Hew York, H. Y, udar Act of Oonpess of March 3, 187«.
TELEFON: OHelsea »—1241
No. 242. — Stev. 242.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 15, 1937-PETEK, 15. OKTOBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
VATIKAN ODOBRAVA POUTIKO JAPONSKE VLADE
__________ __ _i
Green je začel nekoliko popuščati
JAPONCI SE BAJE BORE PROTI KOMUNIZMU, IN ZATO VATIKAN ODOBRAVA NJIHOVO STALISCE
Navzlic temu, da so Japonci samo pri enem napadu izgubili nad tri tisoč mož, imajo na fronti čedalje več vojakov. — Pred Šanghajem jih imajo dvestotisoč. — Vatikan je prepričan; da ruski boljševiki podpirajo Kitajce. — Vatikan je s slehernimi, ki je proti komunistom.
VATIKANSKO MESTO, 14. oktobra. — h.
zanesljivega vira se je zvedelo, da se Vatikan popolnoma strinja s politiko, ki jo je uvedla Japonska proti Kitajski. Nastop Japonske je v soglasju s stališčem, ki ga je zavzel papež Pij v boju proti boljševikom in komunistom. V Vatikanu so namreč pripričani, da podpira Kitajce sovjetska vlada, ki skuša na ta način razširiti svoj vpliv med kitajskim narodom.
Kdor je s komunisti, je proti Vatikanu, dočim ^e Vatikan strinja z vsakomur, ki nasprotuje komunizmu. Iz tega razloga je Vatikan tudi na strani španskih fašistov.
SANGHAJ, Kitajska, 14. okt. — Boji okoi: Sanghaja se nadaljujejo in Japonci neprestano obstreljujejo z artilerijo Capej, Kiangvan in Lotien neverno od mednarodne naselbine, toda nimajo zaznamovati nobenega uspeha.
Ker Japonci nikakor ne morejo prebiti kitajske črte, so pri Sanghaju zbrali 200,000 vojakov. Samo v zadnjih desetih dneh je prišlo 60,000 japonskih vojakov. Tej armadi stoji nasproti 400,000 Kitajcev.
Japonci nameravajo ob izlivu Jangceja v morje izkrcati še več vojaštva ter hočejo priti Kitajcem v zaledje ob cesti, ki pelje v Nanking.
Japonci so pri svojem napadu na kitajsko črto, ki brani prehod čez reke Vencaopang v Tazang, izgubili 3000 vojakov. Tazang se nahaja samo 4 milje od mednarodne naselbine proti severu. V te boje so Japoncci poslali 1 5,000 vojakov, ki so že prodrli tri milje proti Tazangu, ki je najbolj u-trjeno mesto v kitajski črti, tedaj pa so zadeli na ogenj strojnic in so bili prisiljeni umakniti se v svoje prvotne postojanke.
Ako se Japoncem posreči zavzeti Tazang, bodo Kitajci primorani umakniti se iz Čapeja, ker bi bili sicer obkoljeni.
Navzlic hudemu obstreljevanju na suhem in iz zraka so Kitajci obdržali vse svoje postojanke.
NANKING, Kitajska, 14. okt.— Odkar je pred enim mesecem nad Nanking priletel prvi japonski aeroplan, so Japonci poslali v 50 posambznih napadih 450 aeroplanov nad mesto.
Japonski letalci so zmetali več ton bomb na vsak okraj Nankinga, toda niso porušili ali poškodovali nobenega vojaškega poslopja.
Japonskim letalcem se tudi ni posrečilo zadeti glavnega stana maršala Čankajseka.
Japonske bombe so ubile samo peščico kitajskih vojakov, temveč pa je bilo ubitih civilistov. Po kitajskih poročilih je bilo med civilnim prebivalstvom 1040 žrtev, med njimi 353 mrtvih.
Po kitajskem zatrdilu so Japonci v svojih zračnih napadih na Nanking izgubili 45 aeroplanov.
NANKING, »KKitajska, 14. okt.—Kitajske oblasti pravijo, da so Japonski letalci včeraj bombardirali tri angleške avtomobile pri Minghongu. Nameravali so ubiti kitajskega vrhovnega poveljnika maršala Cankajšeka.
Kitajske oblasti priznavajo, da se maršal Can-kajšek nahaja v bližini Sanghaja in nadzoruje o trambno črto na tej fronti, •	v
NEMČIJA BO BRANILA BELGIJO
Nemčija se je zavezala spoštovati neodvisnost Belgije. — Nemčija bo tudi pomagala Belgiji, če bi bila napadena.
BERLIN, Nemčija, 14. okt. — Nemčija in Belgija ste si izmenjali noti, po katerih je bila j med njima sklenjena nenapa-,dalna pogodba. Nemčija se je | svečano zavezala, da bo za vse čase spoštovala nedotakljivost Belgije^ razun v slučaju, da bi bila Belgija udeležena pri kaki vojaški akciji proti Nemčiji.
Nemška vlada se je tudi zavezala. da gre Belgiji na pomoč, ako bi bila napadena, toda samo na željo Belgije.
S to izjavo je Nemčija postavila novo varnost v zapa-dni Evropo ter je pogodba stopila na mesto locarnske pogodbe, katero je Nemčija »prekršila s tem, da je njena vojska ska korakala v Porenje.
Izjavo nemške vlade je vročil nemški zunanji minister baron Konstantin von Neurath belgijskemu poslaniku viscountu Jacquesu Davignonu. V zameno pa je belgijski poslanik vročil von Ncurathu noto svoje j vlade, ki izreka zalivalo za izjavo nemške vlade.
Med drugim pravi nemška nota:
"Nemška vlada je pripravljena, kot angleška in franco* ska vlada, zajamčiti Belgiji pomoč za slučaj, da postane predmet agresije ali vpada."
Nemško časopisje povdarja. da je Nemčija s tem, da je Belgiji zajamčila nedotakjlivost njene zemlje, pokazala, da 17 resnici želi živeti v miru z vsemi državami, kakor je v B linu kancler Hitler izjavil ob priliki Mussclinijevega obiska.
PARIZ IN LONDON STA ODNEHALA
Anglija in Francija sta se uklonili Mussolini ju. Vprašanje prostovoljcev na Španskem sta prepustili nevmeševal-nemu odboru.
LONDON, Anglija, 14. okt. — Anglija in Francija, boje'? se, -da bi re<prisalije proti Italiji mogle voditi do evropske vojne, ste se vpognili Mussolini ju ter prepustili nevineše-valnemu odboru, da reši problem prostovoljcev na Španskem.
Toda obe vladi ste zapreti -li, da boste stopili v akcijo, ako nevmeševalni odbor dveh tednih ničesar ne ukrene.
Angleški kabinet je po svo ji seji, ki je trajala dve uri iu pol, naročil predsedniku ne-vmeševalnega odbora, lordu Plymouthu, da za petek ali soboto skliče izvanredno sejo ne vmeševalnega odbora, v katerem je zastopanih 27 držav.
Tudi francoski kabinet je na svoji seji sklenil, da odgo-di reprisalije proti Italiji in nudi Mussolini ju zadnjo priložnost za sodelovanje.
Iz angleških vladnih virov prihaja poročilo, da je angleški kabinet sklenil, da Anglija in Francija stopite takoj v akcijo, ako Mussolini ne odpoklice svojih vojakov i/. Španske in Balearskih otokov.
REPUBLIKANCI ZDA J BI SE ŽE RAD POBOTAL SPET V OFENZIVI! Z LEWIS0V0 ORGANIZACIJO
KLJUB ZLOMLJENEMU TILNIKU JE VOZDJr AVTO
MORRISTOWN, N. J., 14. oktobra. — Trideset let stara v že na Walterja E. Wilke-ja je v tukajšnji bližini izgubila kontrolo nad avtomobilom. — Avtomobil je treščil v drevo, pa se ni hudo |M>škodoval. Za-vozila je zopet na cesto iu po cesti naprej. Neki polieist je opazil, da ni ž njo nekaj v redu. Ba« je imela treščiti v drugo drevo, ko je policist skočil iz svoje kare, "pahnil žensko od krmila in zaprl zavoro. Policistu je natančno povedala, kako se prše in kje stanuje ter se pritožila, da jo nekaj v tilniku boli. *
Policist jo je odpeljal v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljen tilnik. Umrla jim je na operacijski mizi.
STAVKA GOSPODINJ SE JE OBNESLA
CHICAGO, 111., 14. okt. — G. W. Kaiser, zastopnik 2001» čikaških mesarjev, je rekel danes, da so bile gospodinje s svojim št raj kom uspešne.
V tegu enega tedna bodo padle cene mesa za deset odstotkov. Vse meso, razen najfinejše, se bo pocenilo. Svinjina je že zdaj ceneja.
Zadnje tedne gospodinje niso hotele drugega kupovati kot najceneje meso za juho in zmleto meso za hamburgerje.
UPORI V MANČUKUU
ŠANGHAJ, Kitajska, 14. oktobra. — Vsled nemirov v Mančukuu in dezertacij iz mančukuanske vojske je bila Japonska primorana povečati svoje garnizije v vseh strate-gičnih krajih, kot pripovedujejo tujci, ki so pred kratkim prišli v Peiping, Tiencin in Santung iz Mančukua.
Na mnogih krajih kitajske vstaške čete napadajo mančukuanske in japonske garnizije.
Po mnenju tujih opazovalcev bi bili Japonci želo ovirani v svojem prodiranju v provinco Suijuan, ako bi bili vsi mančukuanski uporniki Združeni pod zmožnim vodstvom.
Na celi 150 milj dolgi fronti se je pričela velika ofenziva.— Na obeh straneh je 180,000 vojakov
H EN D AYE, Francija, 13. okt. — Poročila iz severne a-ragonske fronte naznanjajo, da so fašisti po vročih bojih vzhodno od Sabinanigo napre dovali za tri milje in se je morala republikanska artilerija, ki je obstreljevala Sabinam-go, umakniti. Vendar pa so re publikanci obdržali vse važne postojanke.
Fašisti so napailli republikanske postojanke brez artilerijo ter so vdrli v republikanske zakope, kjer se je razvil boj na 'bajonet. Prvi fašistični skupini je sleidla druga skupina z ročnimi granatami, s katerimi so razbili postojanke strojnic. Ko je bila republikanska obramba zdrobljena, je fašistična artilerija pričeli obstreljevati republikansko o-zadje, da republikanci niso mogli poslati ojačenj.
Ravno tako vroči boji se bijejo na asturski fronti, kjer se Asturci počasi umikajo. Fašisti pravijo, da je mesto Cangas de Onis, ki je še edina zapreka pred Gijoiiom, v 41 nevzdržljivem položaju'
Fašistična infanterija je vos dan naskakovala mesto, toda republikanci so s strojnicami od'bili vse napade.
Begunci, ki prihajajo v francosko pristanišče Pauil-lac, pravijo, da v Gijonu zelo| primanjkuje živeža in da se bo moralo mesto kmalu podati.
MADRID, Španska, 13. okt.
—	Stotnija ameriških prostovoljcev je odbila vse fašistične napade na aragonski fronti. Več sto fašistov je p«dl«> pod ognjenn strojnic.
Boji so bili 16 milj severno od Saragosse.
Medtem pa je fašistična ar tilerija obstreljevala republikanske postojanke okoli Veda-do Tuere, aeroplani pa so metali bombe za republikansko Črto. ,
BILBAO, Španska. 14. okt.
—	Dolgo pričakovana republikanska ofenziva na aragonski fronti je sedaj v teku. Ob celi črti so postavljene močne republikanske vojaške skupine s 500 tanki, 200 aeroplani in z zadostno artilerijo.
Na fronti, ki je dolga nad 150 milj, je na ob^h straneh 180,000 do 240,000 vojakov. — Najljutejši boji so na severu v bližini Jace in na jugu okoli Valdescalere v provinci Te-ruel.
HENDAYE, Francija, 14. oktobra. — Fašjsti in regmtyi<
DENVER, Colo., 14. oktobra. — V odg ovor na mirovni predlog, ki ga je stavil v torek John L. Lewis, predsednik odbora za industrijalno organizacijo, je danes Ameriška delavska federacija poslala C. I. O. svoje pogoje, ki so znatno bolj zmerni, kot je bilo stališče, ki ga je bil Green spočetka zavzel.
kanci se bore za prvenstvo v zraku. Na severni fronti je šlo v boj skoro 350 aeroplanov, od katerih jih je bilo 30 izstreljenih.
Na aragonski fronti, kjer je 80 republikanskih aeroplanov skušalo porušiti Saragosso, je posegel v boj škadron novih i-talijaaskili aeroplanov. Med 1-talijanskimi piloti na tej fronti je bil tudi Mussolinijev sin Bruno.
Takoj po zračnem napadu na Saragosso so republikanski letalci bombardirali strategič-'ne ceste med Fuente de Ebro in iSaragosso. Ob istem času je bilo v zraku 69 aeroplanov, 45 italijanskih Fiat in 24 republikanskih aeroplanov.
V	sedanjih zračnih bojih jo bilo največ aeroplanov v celi državljanski vojni. Samo na aragonski fronti imajo republikanci nad 140 aeroplanov.
Na asturski fronti je 70 fašističnih aeroplanov bombardiralo Sobiebresso blizu Biskajskega zaliva, kjer armada generala Franca pritiska proti Gijonu, ki je zadnja vladna postojanka na severu. Ob istem času pa je 30 republikanskih aeroplanov bombardiralo Col-lado de Fuente v Asturiji, kjer se že vrše vroči boji 48 ur.
V	bližini Orne je bilo izstreljenih 15 republikanskih aeroplanov, pri Saragossi pa je bilo izstreljenih 10 fašističnih aeroplanov.
ŠOLA ZA NEMŠKE FUEHRER JE
BERLIN, Nemčija, 14. okt. — Vojvoda Windsor potuje po Nemičji v novem Hitlerjevem raskošnem avtobusu ter je obiskal šolo Ordensburg, kjer se vzgajajo nemški fuehrerji (voditelji).
Ta omnibus ima radio, kuhinjo, baro, spalnico in je sll-čen ameriškesmu trailerju.
Ko je Edvard stopil na šolsko zemljo, je pritekla k njemu 6 let stara deklica in mu je izročila šopek ter dvignila roko v nazijski pozdrav. Edvard se je sklonil, segel deklici v roko in ji vrnil nazijski pozdrav.
Nad šolskim poslopjem jc poleg svastike vihrala tudi angleška zastava.
Federacija odgovarja, do je pripravljena poslati na mirovni sestanek večje število za stopnikov ko-t pa samo tri. Le wis zahteva, naj jih pošlje sto. Kje in kdaj se bo sestanek vršil, še ni znano.
ATLANTIC CITY, N. J., H. oktobra. — Homer Martin, predsednik United Automobile Workers, je izjavil na konveu-ciji C. I. O., da bo njegova organizacija kmalu začela organizirati Fordove delavce.
—	In prepričan sem, da bo naša kampanja uspešna, — ,;•* dostavil.
DENVER, Colo., 14. okt. — Mathew Woll, ki je še pred dobrim tednom ostro kritiziral predsednika Roosevelta. kateri je priporočal ustanovitev no vili domačih tržišč potoni povečanja, nakupne sile, je danes spremenil svoje mnenje ter y brzojavil predsedniku, da se žnjim popolnoma strinja.
Danes ali jutri se bodo vrši le volitve izvršilnega odbora. William Green bo nedvomn? vnovič izvoljen za predsednika. Frank Morrison pa za tajnika in blagajnika. Izvoljenih bo tudi petnajst podpredsednikov.
Prihodnja konvencija se bo vršila v enem naslednjih mest: Houston, St. Louis, Chicago ali Birmingham.
Konvencija je včeraj odgla-sovala, da se pridružuje angleškim delavcem v bojkot japonskega blaga.
—	Zunanji svet je poln negotovosti in obupa, — je rekel Woll.—Naša dežela je pod našo kontrolo. Ameriki narod za more porabiti vse, kar produ-ciramo, produciramo pa lahki vse, kar potrebujemo.
ADVERTISE IN .1 GLAS NARODA"
NEMŠKI LETALCI NA KITAJSKEM
BERLIN. NeNmčija, 14. >kt. — Tudi Hitler namerava odpoklicati nemško vojaško misijo, ki je izvežbala armado, ki se sedaj bori proti Japonski, katero Hitler podpira v sedanji vojni.
Tovarna za aeroplane, ki so jo Italijani zgradili na Kitajskem, je popolnoma prešla v kitajske roke, samo nekaj aeroplanov, ki so služili za vežbanje, je še italijanska last. Te aeroplane je Mussolini ukazal odpeljati v Abesi-nijo.
Načelnik nenrške vojaške misije je veteran iz svetovne vojne general ibaron Aleksander von Falkenhausen, ki je pravi šef kitajskega general-
negaštab*. v 4____j
" GLA8 V ABOT>A
New Yorfc, Friday, October 15, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3A
Glas Naroda
99
M OanHntfca) Owtted and Poblfrhed kf
fLovKNic musnira
President
J. Lapsha, Sec.
ot tfca corporation ud tddnaaa of Oon ottoara: tmgk of Minim , No M OMr, 1.1
-GLAS NARODA" (Tolas of «9 PmpNK
Daj Except Bnadajs ud BoUdaya
m oela leto v«Ua aa Am	rfko to	Za Now York aa eelo leto	«7-00
		Za pol leti	gt.BC
la pol leta..............		Za taooemotva aa Oslo Isto	IT .00
			tuo
AdfwIlw'BW' on AfncMot
Uoolti br*» podpis* in oaebnootl m ne prioMojejo. Denar aaj as blagovoli SMHjatl po Mono? Order. Pri spremembi kraje oarobilkov, prosimo, da m ■a* tadi prejinjo MvallHo nima nI. da hitreje najdemo naslovnika.
SnbacrlpCftoa 1 early 9(1.00
**Ulaa Naroda" lakaja rmkl dan lavasmA nedelj la
"GLAS NARODA". 21« ISth Street. New leriL N. X.
Telephone: CHelsea 3—1242
Šftirza o novi Rusiji
POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI
Meseca julija je jugoslovanska policija streljala v skupino demonstrantov, ki so protestirali proti sklenitvi kon-korduta z Vatikanom. Več oseb je bilo ranjenih, med njimi tiHi neki pravoslavni 'škof.
Konkordat je skupščina odobrila, in to je bilo tudi vse. Odobriti bi ga moral tudi senat. Ministrski predsednik Stoja-.linovie se je pa premislil ter ga ni predložil senatu v odobre-uje.
Ta slučaj jasno dokazuje, da je demokracija v Evropi še vedno živa navzlic raznim Hitlerjem in Mussolinijern. u -o se pojavili skoro v vsaki državi. Niti v Jugoslaviji ne morejo diktatorji popolnoma omalovaževati volje naroda.
Demokracija se dviga, in jugoslovanska vlada se jo je začela bati. To pojasntije politične (manevre, ki so se završili zadnji čas v Beogradu.
Pred pičlim mesecem so se sestali zastopniki treh srbskih opozicijskih strank — agrarcev, dqmokratov in opozicijskih radikalcev — z dr. Mačkom, voditeljem hrvatske kmet ske stranke, ter sklenili ustanoviti enotno stranko pod imenom kmetska demokratska koalicija.
Znani italijanski politik in državnik starega kova grof Carlo Sforza je napisal knjigo "Evropa in Evropci." Iz nje ponati&kujemo poglavje o novi Rusiji. Sforza se pozna, daje že star in da mji je v razvoju človeške 'dražbe v najnovejšem času marsikaj ušlo. Nekaj se mu svetlika, skiuša približati se resnici, ipa se ji ne more, ker so krila njegovega duha že o-magala. Pozna se mu tudi, da je učenec stare šole in da mu je opešal vid, ker novega človeka ne rvidi pred seboj v vsej njegovi žilavosti in izklesano-&ti. Sforza meša .komunizem in fašizem v en koš in to je glavna napaka njegovega razglabljanja.
Sovražniki ruskega komunizma res ne slutijo, kako veliko uslugo izkazujejo svojemu Antikristu z neotesanostjo in ubo-štvom svojih napadov. Ruski filozof 19. stoletja Vladimir So-lovjev je dejal: "Če hočemo premagati to, kar je v socijaliz-niu lažnjivega, moramo najprej spoznati, kaj je v njem resničnega." Isto velja tndi za ruski komunizem, kakršnega so oznanjali v Rusiji in iaven nje; ni mogoče učinkovito naglasi ti [nemarnosti intelektualnega in moralnega obu'bozanja sveta, če ne storimo tega iz daleko višjih pobud od tistih, ki jih naštevajo piisuni skrahiranega kapitalizma.
go Rdbeqpiera ali Stalin bližji Hamitonu nego Maratu.
Ivan Grozni je dal naiboeti na kol enega izmed svojih ministrov in kronike pripovedujejo, da ta nesrečnež ves čas svojega dolgega umiranja ni nehal klicati: "Bog čuvaj carja!" To je spomin na one primere, ki so me privedli do tega, da sem dopustil, da aloglaani . proces proti Zinotvjevu, Kamenevu, Smirovu in drugim "svetnikom" iz Leninove dobe leta 1936 v Moskvi, ni kril v sebi še več strahot od onih, ki so bile oeividne vsakemu nepristranskemu človeku. Prostalinovski ruski soeijalisti so me tudi zares zagotavljali, tla so se Zi-novjev in tovariši proglasili za krivce proti tajni obljubi, da bodo pomiloščeni, obljubi, ki ni bila izpolnjena. Skrajna naglica njihove usmrtitve dopušča verjetnost te domneve. Je pa morda še naravnejše, da žive ti protistalinovci, s katerimi isem govoril, že predolgo na Mont Parnasu in si razlagajo po francoski stvari, ki jih je treba razlagati po rusko.
Koncem koncev je morda res mogoče, da so se ti stari revo-lucijouarji, obtoženi ne zločina veleizdaje, teonveč enostavno tega, da so "nanj mislili", da so torej priznali svojo krivdo na zadnji obravnavi in sicer (med enim onih napadov volje
km
t: t

r i
Ž 'GLAS NARODA" d
i
k pošiljamo v staro do-Ž P movino. Kdor ga ho- 4 p če naročiti za svoje p j sorodnike ali pri jate- A f Ije, to lahko stori. —4 p Naročnina za s t a r i p 4 kraj stane $7. — V j 4 Italijo lista ne poši-p Ijamoi s	. -j y
ne. Če je delavec odpuščen, ve da mu sistem pasov onemogoča iskati delo v drugem kraju. Na drugi strani se pa ravnatelj tovarne ali urada trese od strahu pred mislijo, da ga more ena sama ovadba očrniti pri Stalinu in pripra>viti ob mesto. Nasprotno so pa dobili Člani komunistične stranke z uvedbo Stalinovih privilegijev za večji osebni interes na organizaciji sedanje ruske dražbe, interes, ki ni iposebno daleč od onega, kakršnega ima meščan, boječ fee za svoje dividende, na ohranitvi kapitalističnega sistema.
V Stalinovi Rusiji je namreč
Brooklyn, N. Y.
T«jpi potoni naznanjamo, da bo slovensko pevsko društvo "Slovan" v soboto, 6. novembra priredilo svojo veselico v Slovenskem Domu, '253 Irving Ave., v Brooklynu. Natančnejše bo o tem še pozneje poro-čano.
Prihodnji dan, v nedeljo popoldne, pa bo "Slovan" skupno s Slovenskim samostojnim delavskim podpornim dništvom priredil sprejem za Mr. Josipa Remsa, ki je sedaj na potu v Ameriko.
"Slovan."
RAZNE VESTI
Peter
• * • •
• •
Zgaga
ZOPET "RESNICA" O MAYERLINGU.
Mayeriinška tragedija straši še vedno po svetu. Vsakovrstni ljudje so si izmislili zanjo že toliko verzij, da je že absolutno nemogoče ugotoviti, katera bi bila prav.a
Sedaj je izšla nova "resnica o Maverlingu," in sicer v obli
kakor v fašistični I ki knjige, ki jo je izdal neki Italiji ali hitlerjevski Nemčiji: baron Lafaure v Parizu. Av-dokler ohrani ta ali oni vplivni
V Evropi poigosto slišimo — !do trpljenja, ki tie v iracijo-
jaz sam sem več ali manj trdil to, — da se je hrbtenica ruske politike izpremenila manj, nego mislimo: da je navzlic rdečemu ozračju to še vedno stara ruska zgodovina, ki se nadaljuje. Za res: najstrašnejše na ca-rizmu — je dejal Michelet — je to, da je vera. Moč sedanjega
Prvič izza vojne se je del Hrvatov pobotal s srbskimi' pokreta v Rusiji je pa v tem, da
opozieijonalei ter sklenil ž njimi enotno fronto proti sedanji vladi. Nova stranka je nedavno objavila svoj program, v katerem se odločno zavzema za povratek demokracije.
— Voljo naroda, — je rečeno v načelni izjavi, — smatramo za temelj vsake državne ustanove, narod pa smatramo za vir vse javne oblasti. Leta 1931 je bila sprejeta ustava brez Hrvatov. Ustava izza leta 1931 ni v soglasju s principi demokracije ter je bila uveljavljena proti volji Srbov in Hrvatov.
Nova stranka zahteva nov kabinet, ki bi bile v njem zastopane vse stranke, in ki naj bi odpravil sedanjo ustavo. Nadomestil bi jo z začasnimi temeljnimi postavami ter uveljavil zakonodajo za demokratske volitve zastopnikov v ustn-votvorno skupščino.
Da ne bo nova stranka brez vpliva, se je pokazalo zadnje dni.
Da pomiri Stojadinovič razburjeno srbsko pravoslavno duhovščino, je reorganiziral kabinet.
Vsi ministri, ki niso Srbi, so morali iti. Odstavljena sta bila tudi dva srbska ministra, ki sta najbolj vneto zagovarjala konkordat.
Lgned vseh onih, ki jih je pravoslavna cerkev poleti izobčila, je samo Stojadinovič ostal na svojem mestu.
300 SVETIH MAS LETNO
v f i vi Jen Ju In »o Mirti, to dtlelnl (Unl "Main* zvon za Afriko". Člana-
rtna enkrat u Mdm SB contov u v»»ko osebo, živo ali um Ho. Naslov:
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA ta afriška mlsijon«, MM W. Pin* Blvd..	8t. Louls, Mo.
je — ali da je še — verski po-kret. To je mimogrede rečeno podlaga Tseh zmot v našem presojanjn Rusije; kakor vedno, dolžrmo komunizem, da je zatrl v Rusiji vsako veselje ali kadar <pravimo, -da gospodje v Kremlju ne poznajo pravičnosti in usmiljenja, ali če dolžimo komunizem, da se vzdržuje v Rusiji samo s tiransko manjšino. Kadar namreč trdimo vse to, ne delamo nič drugega, nego naštevamo pojave, ki so označevali tudi porod drugih ver. In c? tem dopuščamo, da je Lenin bližji Mohamedu ne-
nalnih plasteh rui^ke vesti. Moskovski proces je bil mučen v glavnem po tistem brezmejnem strahu pred diktatorsko močjo, čigar žrtve so postali vsi, ki so se tega procesa udeležili od prič in zagovornikov do obtožencev.
V tem pogledu je moskovski proces kot višek cele vrste dragih precedentov zares pokazal, da je poMsod tam, kjer je svoboda zatrta, pa naj bo že v Italiji, Nemčiji ali Rusiji, rezultat vedno isti: teptanje človeškega dostojanstva. Zares kakor v Italiji in Nemčiji, tako je tudi v Rusiji človek izgubljen, čim postane sumljiv, da je mlačen napram režimu. Od tod tista veriga groze, ki uklepa vse državljane.
Delavec se trese od strahu,! da bi ga predstojniki ne odpus-' tili, kajti Stalin je vzel strokovnim organizacijam vso moč, da bi učinkovito ščitile svoje čla-
član stranke slepo pokorščino in se vneto strinja z najrazličnejšimi voditelji in ukrepi, je lahko prepričan, da mu je dober položaj zagotovljen. V Italiji so ta mesta v spravnih svetih ali v tisti policijski organizaciji, ki so ji dali tam ime koirporatizem. V Rusiji so pa totilsočere drobne ugodnosti, ki jih je Stalin zagotovil svojim ljudem, ugodnosti, na katere gledajo mladi člani stranke kakor na nebeško mano, ki jim je zagotovljena, toda samo pod enim pogojem: da bi kakor v Italiji vsak klečepla^ec kričal: "II duce ha sempre ragione!" enako kakor tistemu ki hoče v Rusiji živeti Udobno, obsut s častmi in s spoštovanjem, ni trdba znati nič dragega iz vsega ruskega jezika nego edino besedo: "da."
tor trdi, da jo je napisal po dnevnikih, ki jih je vodil princ Is. iSaško-Koburški, čigar oče je bil v Mayerlingu navzoč. Po tej najnovejši "resnici" je Marija Večera prestolonaslednika Rudolfa ranila z britvijo, ker se je branil, da bi jo poročil. Nato jo je prestolonaslednik zadavil in izvršil samomor.
SVETLIKAJOČA DREVESA.
SE
Že nekoliko dni opazujejo v mestu Novi pri Genovi pojav, ki si ga doslej še niso mogli razložiti. Nekoliko brestov, ki so jih obžagali, oddaja ponoči fosforescirajočo svetlobo in jih je že od daleč videti kakor žareče svetiike. Pojav zbuja med prazno vernim ljudstvom velik strah in je nekoliko ljudi zavoljo njega iz Novija celo zbežalo.
lllMimMlillllilM
pmiiiWi
BHHJitiii:i:iiin ii ih tu t: nTLHirsErarjnnTCntitaiiinininsiUOTHBifsnaiiiiHimfltm uru
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
Williams FURNITURE Store
FIRST AVENUE and 15th STREET NEW YORK CITY
"The Corner of Quality Furniture"
EVERYTHING POft YOUR HOME
Five Stories of Furniture Display
8VO/IK SVOJIM!
Denarne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JL'bOSLAVUO
ta * 2.55 ______________________Dta. 1M
t m_____________Di*	m
% 7.2i ..............Din.
(li.fc___Din.	m
f&I.Ot .................Din.	MM
«46 J«_______Dta.	HM
V ITALIJO
Za % C.&> .......... Lir 10«
$ 12.25________Ur ZM
$	.......... Lir 5M
t 67.99____Ur H9t
turu__ur tm
1197 Jt ________ Ur MM
KElt S K Cj:VK SP.T»AJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CEN« fOOVltŽKNE XI'RKMKMni GOBI AM DOM
*	i ■ ■	. ,	m i i ■ 11 11 i i	i
Za izp'afiio vrčiib zneskov k nt zgoraj .lamtrno, bodisi v dinarjih »»i
••r-.ih (lovoljujrtnn šr Mjšr pognjr.
^ Izplačila v ameriških dolarjih
/a 'ifitatilu t 5.— tiiorutr po»lati___________________$ S.<5
$10.— " M ........................$10.«
»13,— - - .......................«6.—
$2«.— - - ____________________iit—
- H ...................ti I.H
M - ......................jiij«
I'rvjrtnn k <M4 ▼ xt:«rmi krulil i/.plai'ilu v <!"l»{JHi.
NAKWII4 l/lltft JKMtt Hi CIKIJL LftTTKK LA
PRISTOJBINO SI,—
- - - V	J." « ■ ill j'f *	. -	i .
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
"Clan Naroda'1
IIC^KM l»li .VfKKKl	Nt\\ V »rtih. N.
.__ / ' • ' * • ■
Mat;' .	' ii ti ■ * ri . —-	■	-	-
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKU in POPOLNI OKOLICI POGREB
Od $125 v
IN
VIŠJE
PREDNO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ-BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno ««i bo obiskal naš zastopnik, kl vam bo povedal cene in dal vsa druga pojasnila.
Ustanovnik
NEW YORK, N. Y.
455 W. 43 St.
PEn« 6—2586
BROOKLYN, N. Y.
219 Atlantic Ave. MAin 4-7*11
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
■aJ ttahaicj« pri poifljatrmfc Miracle vsote (na^riaier sfv, «h<u>(0; tiaal) dinarjev aslraM Mr. Ml takm. i+tmHl* m aajhtarejc i« nie, polec tep j9 pe poiilJMk aw** mM taM nrnitmm
rcmmmt oo. <tnim bmm.)
-	i 'alii I .

. . -M

\
za
Važno pbtovanje
i
Kdor namenjal potovati t »tari kraj ali dobiti k«f& M tam, Je potrebno, rta je ponien v vseh Ktvarelr. V sled nate' dolgoletne flktrinjo Vaan vanornno dal t najbolj«* pojasnila In tod* vse potrebna proifcrbeti, da je potovanji; uoobno in hitre. M ta-a ono obrnite na nas ta vsa pojasnila..
Mi preskrbimo vse, bodita proSnje za povratna dovoljenja, ni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem lasu, in kar je glavno, xa najmanjše stroške.
Nedriarijani naj ne od!a*ajo do zadnjega trenutka, ker pfredri« se dobi it Washingtona povratno dovoljenj«. RE ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
■ Pišite torej fakuj xa brezplačna navodila in satotavljamo Vam,
ifa boste porenl in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 W'^t Irtth Street
New York, N. Y.
Staro <levicx> je začelo grla boleti. Nekaj časa si ga je izpirala z limonovira sokom in drugimi navadnimi pripomočki, ker pa bolečine le niso ponehale, .se je odpravila k zdravniku.
Zdravnik je bil zelo uljuden možak. Še vprašal je ni, koliko je stara.
Vzel je tanko ipalčico, ki j«1 imela na koncu malo lučko in ogledalce.
-— Bomo pa pogledali, bomo pa pogledali, — ji je rekel,
—	kaj se je zbralo v grlu. Vi ne veste, gospodična, kak) globoko se vidi s tenile aparatom.
Stara devica je pa v zadregi zardela in mu rekla očitajoče: — Oh, kako ste poredni, gospod doktor. . .
Kar se je nedavno v New Yorku zgodilo, ni 'bilo lepo. Mož in žena sta se stepla. In kar na cesti sta se udarila, da se je vsa soseska zgledovala.
Policist ju je nekaj časa razganjal in miril, ker pa te nič ni pomagalo, je oba aretiral.
In sodnik, — moder mož j<i bil, — ju je obsodil na petindvajset dolarjev globe.
—	Za vsako javno rokobor-bo. — je utemeljil svojo razsodbo, — je treba posebnega lajsensa. Samo poročni list na zadostuje.
Velikana lahko ujamete, vr-žete na tla, ga suvate in pretepate in lahko v skrajnem slučaju vse napravite ž njim, edinole pritlikovca ne morete iz njega napraviti.
—	Ali me bos tudi po smrti rad imel! — je vprašala žena svojega moža.
—	Oh, pa še kako, — ji ]i zatrdil.
C^p
Pred Lincolnovimi časi je i-mela skoro vsaka družina v južnih državah sužnja.
Sedaj ga ima vsaka družina po severnih in južnih državah.
Družinski oče se mu pravi.
—	Po pošteni poti hodi, sin moj. — je učil oče svojega sina. —vedno po pošteni poti. Kajti če boš hodil vedno po pošteni poti, se ti ne bo treba nikdar drenjati.
Poleti so bili razni sveti možje in moralisti začeli veliko agitacijo: da so ženske kopalne obleke iz enega kosa nemoralne in da jih je treba odpraviti.
—	Cemu odpraviti? Ali ni bolje, da imajo vsaj nekaj uh sebi kakor pa nič?
Vsa svetovna zgodovina zgodovina o Abelu in Kajnu.
Lepa je mlada ljubezen, ?e lepša je pa st^ra zvestoba.
c^p
Bivši angleški kralj, vojvo da Windsor, bo iskal Ameriko. Tukaj,je bil že večkrat, ko je bil se prestolonaslednik. In kot prestolonaslednik je prepotoval ves svet.
Nekoč ga je zanesla |X)l med afriške divjake.
Glavar, ki je nekoliko angleško lomil, ga je prisrčno pozdravil in s ponosom poudaril, da se;tudi po njegovih žilah pretaka angleška kri.
-	-— Angleška kri * — se .jo začudil tedanji prestolona sled ni k in kar verjeti ni mogel.
• — Seveda, — .se je zarežni glavar, — še predno sem bit-jaz rojen, je /moj oče c|ra angleška mornarja . pojed^Iv,
"GLAS NAHODA
»»
New York, Friday, October 15, 1937
■ ...... ■ il^—wmfn i t ■■'

THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3X
JOŽE VOVK:
Tiata jesen je bila čudna. Kakor sem bil še majhen, se prav dobro spominjam, da so bili ljudje vsi Zbegani, ker je vsak dan prišlo kaj novega. 3daj je bila aprovizacija na vrati, zdaj je prišla pošta, da je ta ali oni ipadel, potem so jokali in zvonovi so zvonili sko raj sleherni dan. Jedli sme vse mogoče, največ še napol dozorelo jsadje, da smo bili potem bolni.
Nekoč so pa prišli čez polji vojaki. Precej jih je bilo, nekaj konj so imeli in voz, govo riti niso znali po naše, nekaj pa mislim, da jih je le znalo ker bi se drugače ne mogli dolgo pogovarjati z županom in 7 drugimi možmi, kolikor jih j« še bilo v vasi. Ženske so p* jokale in tekale po vasi. Nan? otrokom je bil ta nenadni pri hod vojakov kar všeč, ker sme
0	vojakih slišali veliko, videli jih pa nismo še nikoli, razen če je kak prišel na kratek do-•pupst. Zdaj smo jih pa videli in gmo jih bili v«6eli. Neka. mlajših fant i nov se je spravi It v zvonik in za<*eli c*> potrkan a ti kakor za semenj, rim bol.; je zvonilo, tem bolj so ljudje jokali in tarnali, na vasi je bilo vse 'glasno, vse od kraja je vipUo in se pretekalo, nismo pa v«*deli, 'kaj .je. Popoldne je vsa množica hitela proti cerkvi. Pristavili so lestvo k malim vratom v zvonik in vojaki, fan t je, možje župan in drugi so
1	♦■zli drug za dragim v zvonik. T«Mlaj smo razumeli tudi mi o-troci.
Zvonove bo vzeli. Ljudi pri cerkvi je bilo vedno več in več. Čudna mora je h zala nad vso vasjo, nekateri so kleli, drugi vpili, tretji so šli v cerkev in
TISTA JESEN
mi okrasil celo cerkev, ne le sa- mali zvonček! Bom jaz kar nio dva majhna zvona in en sam na sredi poprijel in sam voz.	I zasukal, sem mislil in res papri-
V lini so medtem že otlbiii' jel. Možje so v istpm tremrtkn podbojni steber in drveli smo) pritisnili na lato, vsak na svo-
spet k cerkvi. Glasni klici so odmevali čez vas. Zvon so že sneli s tečajev. Se nekaj za-povedujočih glasov, nekaj škripanja, potem spet jok in vpitjeT Zvon se je pokazal v lini, potem se jt dvakrat zaobrnil v zraku in telebnil zamolklo v travo. Vsi so pričakovali, da se bo razletel, a ostal je cel na tleh, prevrnjen, kakor- star, neuporaben pisker za vasjo. Vse je planilo k zvonu, vse se je trlo, vsakdo ga je hotel videti čisto od blizu. Ne vem, ali nam .je bil res zvon tako drag:, ne vem, ali je (bila res vojska tako huda, da so ljudje zvon božali, ga obtrpavali, poslavljali so se od njega, kakor da je živ človek, ki odhaja in se ne bo več vrnil. Veni pa, da sem takrat čutil v svojem otroškem srcu -i len gnus nad vsem.
Prokleta vojska!
Mož iz vasi je prišel z velikim kladivom, tolkel ji- po zvonu in čisto na robu so se drobi li koščki. Ljudje so jih pobirali in jih spravljali v žepe. Za opomin. Drug za drugim s<> prihajali na vrsto, vsakdo je hotel imeti vsaj majhen drobec zvona. Potem sem videl, da-je prišel vojak, nekaj vi-č je moral biti, in je tistega moža, ki .je tolkel zvon, grdo naiirulil. Menila mu je hotel povedati, da ne sme zvona poškodovati, da ga bo pokvaril, da ne bo več za! rabo. Saj tako ne bo, so mislili ljudje. Mož j« prenehal deliti spomine, ljudje so se morali u-makniti.
Od nekod so , prinesli dolgo
jo stran. Potem sem silno za-'kričal. Bilo je prepozno. Ko so možje z lato odnehali, sem iz ovna potegnil prst, pomeč-kan, za dva prsta širok, višnjev je bil in silna groza me je obšla. Kaj se je potem z menoj godilo, nisem več vedel in še danes ne vem. Menda so me za silo obvezali in potem sem doma pri peči na klopi zasipal. Vem, da sem dolgo jokal še zvečer, ker sem mislil, da so prst gotovo odrezali, ker je bil tako spa-čen.
Nenadoma sem se zbudil. Po-
zabil sem na jand in na zmečkani prst, planil sem ven. Mimo hiše je šla procesija. Videl sem ljudi, resne, objokane, obupane, videl sem vojake in konje, videl voz in na njem zvon, ves v vencih, ves v cvetju da ®em ga komaj razločil. Žalosten sprevod se je pomikal kaikor pogreb skozi vas. Konji so bili okrašeni kakor takrat, kadar vozijo bale, tudi voz je bil ves ovit s pisanimi venci aster in regin. V$a ta lepota je imela nekaj groznega, nekaj ogalbnega je bilo v njej. V tem trenutku sem šele začutil, da me prst iprav za prav zelo boli in da mi kiju,je po vfrej roki.
Hotel sem za vozom in za ljudmi skozi vas in čez polje. Mati me je prijela in rekla, naj doma ostanem, da sem že videl. Bom pa doma ostal. Jokal sem.
Iz zvonika je jokal mali ubiti zvon, ki so ga še pustili. Jesen je bila, ko so cveteli zadnji nagelji po oknih, ko je bilo po vseh zelnikih polno aster in regin. Tista strašna jesen je bila najlepša in najbolj ogit^a, kar sem jih doživel.
Dva mrtva kraja
molili. V zvoniku je potr-llato, da so zvon dvignili pokon-kavanje nenadoma utihnilo.jd. Ležal je namreč žalostno
tako pustu je bilo nenadoma vse kakor v hiši, odkoder so odnesli mrliča. Potem so zaškripali vijaki, včasih je kdo udaril s kladh-om ali kleščami ob zvon, da je zajeoal, kakor bolnik, ki hi rad zavpil, pa ne more, samo val i hue še in njegov tflas pojema.
Prokleta vojska!
Skazi line je možakar pomolil glavo. 44Dekleta, kaj zijate, vence pojdite plest'"
Dekleta so brez besed odšle, tndi otroci smo šli z njimi, hodili smo po vasi in na vseh vrtovih, na vseh zelnikih nabirali rože. Bilo jih je v tistem ca»*u pač dovolj, največ seveda nageljev, potem aster in roffin v vseh barvah. Pod lipo blizu cerkve so dekleta spletala rože v dolge, lepe vrtief. Rož smo nanesli toliko, da bi z nji-
prevrnjen. Dajsi se nam je zvon od blizu zdel velik, je bil vendarle majhen, niti meter od tal ni bil visok. Ce bi bil lesen. bi ga lahko sam odnesel. Hoteli so ga zasukati, in -kozi oven so potisnili lato. Na vsaki strani se jih je nekaj uprlo in meni se je vse to obračanje zdelo smešno. Toliko mož naenkrat hoče obračati ta ubogi
mi
PAIN-E X P EL LER
A*
rjft /k

vas boli KJU±? so
RAMENA PRETEGNJENA ?
mhc dobrodošlejmu": = pw
PAINWEU.ER
!lf ta bat

L 1 H ' M t H T
Na severni obali Cornwallu je mrtva vaa Port Quin. Vse hiše so porušene, powsod je en sani plevel. Vaško cerkvico, ki je bila nekoč tako lična, ugo-na hI jata vihar in <it« in poslednji nagrobni spomeniki na pokopališču so se že zdavnaj vdrli v zemljo. Zaliv in luka sta v pesku. Le nekaj ljudi biva še v Port Quinu. Ti napovedujejo izletnikom, ki pridejo tjakaj, pretresljivo žaloigro, ki «> jo doživeli njih dedje:
\'<tkoga dne se je ribiško brodovje Port Quina odpravilo na velik lov. Kako je tedaj sijalo sonce in kako so bili ribiči dobre volje'v upanju na bogat lov. Toda na nebu so se zbirali oblaki, se večali in večali in kmalu je začelo grmeti in se bliskati. Obupani ribiči so se skušali obrniti in čim prej pripluti domov, toda niso se mogli upirati viharju, ki je vse brodovje v zalivu Lundv vrgel na čeri. Niti en ribič-oi nikoli več videl svojcev. Skoraj vsi moški prebivalci iz Port Quina so tedaj utonili. Vdove, ki &o izgubile može in sinove neveste, ki se niso mogle poročiti s svojimi izvoljenci —nobena ni mogla več videti morja, ki jim je ugrabilo vse. kar jim je bilo najljubše. Izselile so se s kra-ia krutih spominov. Le nekaj jih je ostalo, a teh nihče več ne spravi na ribolov. Kakih dvajset odraslih šteje ta občina zdaj ki je zapiisana smrti. Med njimi je en sam fantiček, ki nima nobenih tovarišev. V Port Quin ni nobene šole. Tri in pol angleške milje daleč mora ta edini otrok iz Port Quina hoditi v šolo.
Drugo tako mrtvo bivališče
KO JE BIL ROOSEVELT NA ZAPADU

v Angliji je Ehiicley. Ta je na istem otoku, trideset milj daleč od Londona, sredi reke Murky v grofiji Kent. Stara je že ta nasetbina, ker so ljudje že zdavnaj spoznali, kako so za. varovani sredi veletoka. Se dandanes štrli v nebo ost zvonika stare cerkvice Elmeleya, toda le malo ljudi hodi po zapuščenih ulicah mrtvega kraja. Še nedavno je bil kraj sredi razcveta. Tu je bila dobre razvita industrija cementa, dokler se ni nekoč vse ustavilo in r>o se sljudje začeli seliti iz El-meleva. Vzroki za propad El-meleva so sicer nerazumljivi, vendar pa govorijo sosed je tega kraja o nekem skrivnostnem vzroku. Pravijo, da se je prekletstvo kralja Jakoba II. sled. njič le izpolnilo v Eimelevu. Pravijo, da so morali Elmelevci plačati (pregrešno življenje svojih prednikov, ki so pripravno lego tega otoka izrabljali za1 marsi-kakšna lopovska početja. Ko je bil okrutni kralj Jakob II. leta 1688 premagan od Viljema Oranijskega, je na svojem begu iz Francije prišel tudi v Elmelev. Pri tem pa je zašel v roke tolpi ribičev ostrig iz Elmeleya. Bodi, da so imeli ribici posebno jezo na kralja, bodi, da so bili tako samogoltni: ugradli so mu njegovo dragoceno uro z verižico, ves denar in eo ga imeli ujetega, dokler ga niso morali na višje povelje iz-, -pustiti.
Kralj Jakob II. je srečno prispel v Anglijo, toda ElmeU>y-cem ni odpustil. Preden je umrl kot bivši kralj, je odpustil vsem svojim sovražnikom, a izrecno je dodal:.. razen onim roparjem iz Elmeleya, ki so z menoj tako nečaatao ravnali." In zato (pravijo Sosedje, zdaj poča&i izumira Elmeley, da bo mrtva vas, zapuščeno bivali&če. Prekletstvo Jakoba IT. se je izpolnilo.


NAZNANILO
Rojakom po Pennsylvania ■ f posebno v Alleghany, Cam-i .hria in Somerset okraju) na-i znan jamo, da jih bo obiskol j nas novi potovalni zastopniV j
FRANK AHLIN
j Rojake prosimo naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
TTpravn (ilas Naroda
* »
Predxedaik Roosevelt (sedeč v avtomobilu) ogledu}« vladni projekt Bonneville nasipa Oregonn ki bo veljal 76 milijonov dolarjev.
j NAROOiTE SE NA "0LA8 SLOVENSKI DNE? NAKODA-
Aincižiiti
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. Y.
Znanstveni in ... -... . Poučni Spisi
ULVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez.. 2.50
Trda ve*. 279 sttanl. Cena ..............1.40 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno,
Učna knjiga za Nemce ln za one, ti bo nem-	umetno ln strojno ključavničarstvo *«r žele-
Kine zmožni.	zoiivarstvo.
AMERIKA IN AMERiKANCL Spisal Rev. J.
M. Trunk. £08 strani. Trda vez. Cena......I
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njlbova drnStVa in drujo anruuue ustanove. Bogato ilustrirano.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M AJAR. Trije deli: 102, 141. 133 strani. Cena »uebko vez.
Cena vezane
Poljuden ln natančen opis odkrlHa novega sveta. Spis se čita kukor zanimiva pufatt ter Je sestavljen po najboljših virib.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— PRAKTIČNI R.4ČUNAR. Trda vez. 251 atr...
Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri BURSKA VOJSKA, 95 strani. Cena .......... .40 nakunu \n prodaji notrebno.
M
.dO
.79
BODOCl DRŽAVLJANI naj narof- knjižico — "Hew to berem« a citizen or uie United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnita ln zakoni za naseljence. Cena ..................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ....
PROBLEMI SODOBNE »1L020KUE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena	.H
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi čt^ami sodobne filozofije.
jI RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 st-anl. Cena ..........................LSt
V knji;d so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske strti je.
M
DENAR. Spisal dr. Kari Engllš.
236 strani. Cena ........................ M
Denarni problem je zelo zapleten in teta ven ln ga ni mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čeSki narodnogospodarski strokovnjak, je raziiiril svo?" delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orienUtCnl spis o denarja.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVMK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. l^f
brog............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO 0RHID.1 DO BITOLJA. 1"« -tranl. Cena .71 Zanimiv potopis s slikami "<itln krajev naPe stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. LegvarL 143 strani.
S slikami. Cena ............................
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 struni. Cena .......................... .80
Podroben opis starih Ijnbljanskib gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez?«— zgodovina slovenske prestoliee.
VELIKA SANJSKA KNJIGA.
Ktrani. Cena ............
S slikami, 256.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .-CallnUek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Ona ...... M
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki 1e prvi raziskal "črni kontinent".
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovja in zvezdoznan-Btvu,
.50
IZBRANI SPISI jžA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena .................M
Levstik. 220 strani. Csnn brog. ...90 vez. 1.10
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton M t lik. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani.
Cena: L Del .... .80....II. i>el .80 Zemljepisni pregled; natančr i podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvo.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinser, M strani. Cena tidovez .... £0 Broš. .... 55
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... M
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena.........30
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. 1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. M
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vek. 144 «tr. Cena .75 Navodila za lzraCunanje okroglega, rezanega ln tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI 8P1SL poezije. 906 ftr.
Cent...... .71
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teb t"»fc knjigah je zbrano vse književno delo naSega velikega kritika, tpisatelja ln Jezikoslovca.
LJUDSKA KUHARICA najnovejSa ln praktična zbirka navodil za kubiojo ln dom. Cena .... JI
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 27S strani. Gena ........................L—
Razprava o blaznosti In TCtledičab pijančevanja.
MATERIJA to FNERGUA. Spisal «. Lavo Čer-
meU. S slikami. 190 strani. Cena..........1.25
Nauk o atomih, molekullb ln elektronih. Poljudno pisana razprava o lmiea»ta moderne nanostL
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. 8 slikami.
168 strani. Cena ................. ......1.—
Knjiga za mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh.
SPOMINI.	Jože Lavtižar.) «3 strani.
Cena......1.50
V	tej knjjjl "tuja naS znani potopisee župnik lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
SANJSKA KNJIGA .......................... .90
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1U0 strani. Cena .60
SPLOŠNI PODITI, KO OBDELOVATI IN IZ-BOMŠATI POI^FE. TRAVNIKE IN VRTOVE
Cena broS..........................50
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVEN-
SLOVAR. 118 strani. Cena .............. JO
SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nem9ko-slo-venski slovar in kratko slovnico slovanskega in nemškeea jezika.
SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Kelldta Kalmyk. OSMA POMNOŽENA JZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.—
SPRETNA KUHARICA. 248 strani. r^na. Cena L45
V	knjigi je nad Seststo najvninejšin kuharskih navodil.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše.
Cena brofi.........................
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................L50
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... jO
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice.
VOŠClLNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... JU
Zbirka voščllnih listov in pesmic k godovom, novemu letu ln drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JO
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
100 strani. Cena ........................ JO
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena .......................... M
V prvi knjigi bo pesmi ln basni, d očim ca nam
je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, goverulka,
glasbenika In časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leto 1*67. 128 rtr.
Cen«........JI
Zbirka zanimivih splsor, k! to trajnega po*
NAJVEČJI SPISOVMK. 150 strani. Cena.... Knjiga vselmje veliko zbirko "i^avnlh ln lenltnih pisem.
M
NAROD, K* IZUMIRA. lOl strani. Oeoa .... Poljuden onls najsevernejšega naroda na svetu. njegove ftefe ln nara«le.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel iTtere. 60
strani. Trda vez. Cena .................. .7®
To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzotvu ameriških učnih knjig S slikami Primerno za otroke, katere hočete n»ndtl slovenskega pravopisa.
VODNIKI IN PREROKL 128 strani. Cena .... JI Knjiga je IzSIa v založbi Vodnikove drulbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s tvojim delom privedli slovenski narod >« ntženjstva v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. JB
Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen
opis rojaske republike zaporušklft koaakov.
ZDRAVILNA ŽELlSČA. 62 strani. Cena ...... .40
V knjižici najdeS v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si OhranlS in poi~«vll tvoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... LM
Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josij« Mala. V krjigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1J65
HlglJena doma in v Soli. opis >x»leznl prt mladini.
NAftE ŠKODIJIVE ŽIVALI t PODOBI to BESEDI. Opisal Pran Erjavec. 224 strani. Bro3.
« SL0VENIC PUBLISHING
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 ritrtnl. Cena ------................. **
NaplAm t spoditi možu. ki je orvi med nami uspetao propagiral v»iikn »oejo Jugo-slovaastva.
COMPANY
->16 WEST ISth STREET
ito5
uši

saas
"ulib irmovz*
New York, Friday, October 15, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U33.
ME MOREM TI RAZODETI
A M ROMAN 17 7IVI IFIIi	r7k "fil AS KARAIM" PRIAEMI
O LJ
3611
Njegove
Baron Ranek se ima zopet v popolni oiblasti oči gledajo mrzlo in 'bodeče v Wernerjeve.
4'Misliti ei morem, da se nočete zmeniti za dedno bolezen moje nečakinje, ki pa je, Bogu bodi po toženo, v resnici tukaj,
ker je pač bogata--"
Werner stopi za korak k njemu.
"Nikar mi ne podtikajte umazanih in nizkotnih namenov, ki so v resnici vaši! Nikakor ne mislim na to, da bi hotel imeti kak premoženjski dobiček, temveč prišel sem, da vam povem, da ste nesramen lopov in da ste vedoma Gardo nalagali, kajti popolnoma natančno ste vedeli, da je bila njena mati popolnoma zdrava, kot tudi njena stara mati, in da je parno nesrečen slučaj dovedel do tragičnega konca njenih sta-rišev. Za to je v resnici potrebna zločinska narava, da ste ubogi siroti, kateri ste bili postavljeni za varuha, natvezili tako grozno laž in ste jo s tem zakleli v življenje, polno muke iu srčnih bolečin."
Baron Ranek prebledi, toda še ne misli, da je njegova igra izgubljena. Werner mu nikakor ne more dokazati, da je lagal. Obe priči one katastrofe ste ali umrli, ali pa izginili, fctarisi Gardine matere so bili tudi mrtvi. Kako more tedaj c'okazati, da se ona katastrofa ni dogodila tako, kot jo je Ra-nik Gardi povedal! Misli si, da hoče Werner Sassen, kateremu je bilo največ za bogato nevesto, Gardo prepričati, da ni dedno obtežena, kajti drugače njegove snubitve ne bi bila sprejela. Mogel je tedaj samo sumiti, toda ne dokazati. Torej mora samo ostati pri svoji trditvi.
Baron se visoko vzravna ter pravi hladno in mirno: "iZa k) žalitev mi boste morali odgovarjati. Kar ste tukaj zbrali, <la bi Gardo prepričali, da je bila njena mati zdrava in ravno tako njena stara mati, morete prav lahko zabiti v glavo lahkovernemu, mladi mu dekletu, toda ne dokazati. Vi--"
"Stojte, nobene besede več! Dokazati morate vi, kar ste svoji ubogi nečakinji dopovedali, da bi jo odvrnili od možitve in da bi jo imeli v svojih rokah. Z Gardo ste nameravali napraviti ztlo grdo, mogli ste ji uničiti njeno življensko srečo in :>i jo pustili za celo življenje v strašni muki in strahu, toda Bog je napravil dobro. Za to je pofclal pričo, ki more povedati. kako se je ona katastrofa dogodila.
Latinica—najstarejši črkopis

(Jas je najčudovitejši čarodej na sveiu. Cas ustvarja, blagoslavlja, ubija, preklinja in odpušča. Stvari spreminjajo svoje lice.
Kje stoji svet v 13. stoletju pred Kristusovim rojstvom?
Kaj oznanja nepodkupljiva ura zgodovine, ki je takrat sestajala samo iz drobcev zgod-Ibicf
Sredozemsko morje je še veliko evropsko svetovno morje, še nqpreiskano, tuje. Kdo bro-dari po njemMajhne barke, ki se mogoče upajo od Nilove-ga porečja ven na Ciper, ki tedaj začenja stopati v oblastni okoliš faraonov. V ob .»h delih Rgiipta vlada veliki Ramzes, ustanovni k templjev, zakonodajalec, reditelj in rednik vseh ljudstev Ozirisa. A tudi on meni, da je to sinje, večkrat tako nemirno morje vidni konec o-krogle svetovne plošče. Judje so se spet vrnili v Palestino. Solomon se pripravlja, da sezida tempelj, čudo sveta. Njegov prijatelj Hiram, feničanski kralj, mu pošlje svoje najbolj izurjene rokodelce. Globoko spodaj v Afriki živi kraljica iz Sabe, a od njenega kralje-istva ni več daleč do drugega konca sveta. I'r in Ni ni ve sta že vplivni mesti z veliko oblastjo. Babilonska in asirska poslanstva sklepajo i voze. Živijo tudi pravljiceo velikanskih državah daleč tam na vzhodu; ena od njih je baje Kitaj. Nihče še ni bil nikoli ondi. Zvezdoslovci vedo več povedati
gova ipamet se ukvarja z orodjem, orožjem. Niti ne sanja se mu, da so nekje tam na koncu sveta nekakšna znamenja, ki se imenujejo pisava. Saj celo v Egiptiu ne poznajo drugega ko pisavo v podobah — hieroglife, nimajo pa črk.
Toda — Byblus piše s črkami.
Byiblus ipravi o sebi, da je najstarejše mesto sveta. Byblus ima že kralje, fino, bogato, odlično kulturo. Tam izdelujejo dragocene posode iz obsi-
1*1511* nan u cece vranih U rtov, rezervacijo kabin In pojasnila n polovauJe.
8LUVCMC PUBLISHING COMPANY (Travel Barvno) tl< W. Ittfc 81, New York
Džorž PersLk, pri-_______________________________
jatelj barona Ernsta Raneka, nam je poslal svoje dokaze, da je(ozv<v.dah ko o deželah za vzlia-oaronica Marija Ranek, ki je hotela s svojim možem in njego- j jajočim soncem. . im možem iti na lov, s svojim možem v orožarni iskala puš-l Kako bi pa bilo, če bi bil kdo ko. Vzela pa je v roke tudi revolver in ga je ogledovala, med,toliko junaški in'bi odplul i>o fin pa je njen moz ogledoval puško. Po nesrečnem naključju j poti za zahajajočim soncem? pa se je revolver sprožil v rokah baronice Marije Ranekove Zgodi se, da zdaj pa zdaj od m strel je njen. <ra moža zadel v prsi. Ko je padel, mw je od-padla puška, ki se je sprožila i? t?trel je zadel baronico. Ta-rfo sta oba umrla in sta bila potegnjena iz srečnega in zdravega življenja. Mati baronica je vsled strahu nad novico *voje hčere umrla, njen oče pa je hiral, ker ni imel več nikake volje do življenja ter je umrl, ne da bi bil v resnici bolan, f»pričevalo zdravnika Ranekove družine nam je na razpolago n to izpričevalo pravi, da so bili vsi zdravi in da bolezni, katero ste si vi izmislili, nobeden član družine ni imel. Sicer pa je Džorž Persi-k tozadevno izjavo dal na zapisnik, kakor tudi vrtnar. Oba sta popolnoma natančno vedela, kako se /e zgodilo. Vi pa ste namenoma iznašli pravljico o dedni bolezni moje neveste in zato vas bom poklical na odgovor, kakor tudi za vse ono, kar ste kot varuh moje neveste pregrešili. Vsa ta leta ste sami sobe obogatili, kar vam je tudi že sama dokazala."
■pluje kako neokretno vozilo z nekaj vesli in nizkim jamborom ven v strahovito daljo neskončnega vodovja. Večinoma se nihče več ne vrne. Ta in oni pa le pride še nazaj in poroča o otokih, pošastnih velikanih in tujih bogovih. A nihče mm ne verjawie.
su, izreka nad skrunilci in or-
• - . ~ » ---------: Pa rji grobov, je bilo vdolbeno
(Tiana m nože iz zlata in sreb-l v kamen že 800 let prej, preden ra, posode iz alabafctra, brona-j je nastala bajka o ustanovitvi sta zrcala, srebrne vrče, vse ta- Rima. Torej je bila na svetu ko lepo, kakršno so 1000 let; latinica, še predui so bili tu kasneje izdelovali Grki. — O-j latinski narodi! krasje je iz zlatih nitk - in; Feničani so bili tisti, ki so sploh povsod zlato, zlato, pisa- iznašli ta črkopis. S Feničani
smo torej več ko 3000 let posredno in nerazdružno spojeni. Človeštvo ima pač slab spomin, da je pozabilo na eno najvažnejših dejstev svoje pn teklo-sti. Ničesar ne vemo, kako je nastala ta naša pisava, vsakršno oporišče zanjo se je izgubilo. Kar se ni ohranilo v grobovih Bvblusa, je na vekomaj izgubljeno.
Le eno j» resnično: da smo h to svojo tehnično izpoplonje-no sedanjostjo neskončno ,dol»-lje zvezani s svojo na »bol j davno in navidezno najbolj tuio civi!;zaeijo, kot <i mislimo. In da čas. tn večni diktator bivanja in nehanja na s*-*<»tn ne more uničiti ničesar kar je bilo in-koč znajdeno človeštvu v prd.
ni emajl! Ohranilo se je kraljevsko žezlo, srp z dolgim ročajem, ves okrašen z zlatimi vložki, v hieroglifih je zapisano ime kralja. Mogoče je to ime tisti ga kralja, ki je imel krasno izdelano vazo z zlatimi cvetovi lokvanja v naravni velikosti.
Raziskovalci francoske družbe za izkopavanje so odkrili velikanski, ves z zlatimi levjimi glavami posut sarkofag. Tega so na!li v mrtvaškem nn slu ByWusu, ki ga tri ali štiri leta počasi odkopavajo in ki vsebuje zaklade, ki so še h psi ko oni iz Tutankanionove dobe. Zakaj, ko je bil Tutankamen zagledal luč sveta, so bila celo imena gospodov iz Bvblusa že pozabljena.
Kaj piše evropejski, avstralski, ameriški človf k ? Latinico. Ali vsa ta bujna skupina narodov tuji'h zemljin ne uči abecede belega človeka? Latinskih črk se uči. S katerimi črkami piše skoraj tretjina človeštva — torej več ko 600 milijonov — svoja trgovska in lju-birnska pisma in s katt rimi si tiska časopise in knjim'? Kaj tipka n-a sto tisoče pisalnih strojev? Latinico, (saj tudi gotica izhaja iz nje.)
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
10. oktobra: ltex v Genoa
JU. oktobra:
(jutfii Alary v Cherbourg
£5. oktobra:
Vuicania v Trst Cbainplain v Havre
•-ti. oktobra:
Bremen v Bremen l!7. oktobra:
Aquilama v Cherbourg JK. oklobra:
lie de France v Havre oO. oktobi a:
12.	novembra: Bremen v Bremen
13.	novembra: -Ilex v Gcntw
17. novembra: Queen Mary v Cherbourg
i!0. novembra : Champlnin v Havre Conte tli Savioa v Genoa
-4. novembra:
Norma ml ie v Havre Bjrengnria v Cherbourg
LM. novembra: Kuropa v Bremen
"J7. novembra: Vulcania v Trst
I.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
4.	decembra: Lafayette v Havre Itex v (Senoa
5.	decembra : Normandie v Havre Aquitania v Cherl>ourg
II.	decembra:
i

.	A tudi sarkofag kralja Ahi-
lako tudi Grčija se ni odkri-, rama, ki je umrl 3200 prec1 TCr. ta. Zakaj bodočnost Fenicijej i„m na,pjs latinici, je za zdaj še ob vznožju Libano-1
na a ne na morju. Trgovci in j ™ore-i & ta naPis najstarejši poljedelci imajo še dovolj pro-1 (1<>kument za črkopis, kar jih cfnr., — „:__:__• ie S
štora. Sidon še ni rojen. Be-, rvtus je nemara še ribiška vas. Le Tvrus se blesti v mogočnosti in bogastvu in dalje je še Byblus, najsevernejše mesto, že tedaj prastaro, čudo sveta s svojimi egiptovskimi templji in z zlatom vloženimi oltarji, ki so pred njimi klanjajo naj-modrejši vseli svečenikov.
Feniciji še zares ni treba, da bi si naplenila zemlje. Njeni čolni iz protja lovijo ribe in škrlatne polže. Nima še kolonij, ime Kartago niti še ni pre-
Raiukov obraz postane siv in prepaden. Ko bi bil vedel, da je bil Džorž Persik mrtev, in da je njegova pastorka s-ae razkrila, tedaj bi se še enkrat drznil lagati. Toda Werner mu je to namenoma zamolčal. In tako baron Ranek pod to težko obtožbo izgubi svoje živce, pade na stol in hripavo bikne skozi zobe:
"Pri tem nisem mislil nič slabega."
Besede, katere so sedaj sipale na barona iz Wemerjevih ust, niso poznale prizanašanja. Ničesar mu ni prihranil in sa pustil v veri, da ga bo izročil sodišču. Baron Ranek postane strahopeten in prosi za miloat.
"Gospod Sa3.cn, pomislite samo, ka^ bi se godilo z mojo _	u 1UX1 ^ m
m^hl^^n 1Zaradi1moie dmžlne mi j rokovano in ne Masilija in še
manj mrzlo jantarjevo obrežje severnih obmejnih dežela. V Prednji Aziji, v Severni Afriki je še neizmerno dosti prostora. Kdo se more zamisliti, kako je bil svet prostran in prazen o-krog leta 1300 pred Kristusom!
Grčija — ena sama zmeda nevarnih brezimnih otokov. Pojma za besedo Grk še ni na svetu, še manj rimski vojak. Bržkone so se tedaj Etniščani naseljevali po Italiji. Le v Kno-soBU na Kreti vladajo sveti biki in njih knezi. A tudi tam ne Vedo dosti o deželah zadaj za morjem. Še manj o Evropi. Stavbe na koleh so na jezerih, kjer se blestijo ledeniki in neprodirni gozdovi so polni samih divjih zveri. Povsod orjaška drevesa, veletioki, ki o njih nihče ne sluti, ne ve, odkod prihajajo, kam se izlivajo. Dunaj je vas kamene dobe in tiči v globini med gozdovi. Pariz London — prav tako! Bajko o Romulu pride na svet šele 800 let kasneje. Človek je postransko bitje v srednji in severni Evropi. Ne grize ko volk, ni močan ko medved, ne zna tečj ko divji konj. A nje-
je sploh na svetu.
A kako je to mogoče? Latinica? Saj smo bili doslej vendar prepričani, da so ta črkopis iznašli Rimljani? Toda to prekletstvo, ki ga Atabbal, Abira-
Coute tli Savoia v CJenoa	lb una v (ienna
	13. (hfvnibra:
J. uoveinbra:	Queen Mary v Cherbourg
Eurupa v liremcn	Kuropa v Bremen
•i. novembra:	Conte tli Savoia v Genoa
Qui'i'ii Mary v Cherbourg	_HJ. tleeenibra:
(!. nou'iubra:	Aquitnnia v Cherbourg
Laf.-.yi'tto v Havre	tleeembra :
Kouia v <>enoa	Ai|iiltania v Cherbourg
10. ii( , rem bra:	!!•'!. tleeembra:
Nonuantlie v Havre	Saturuia v Tr?t
Aquitania v Cherbourg	"Jli. tleeembra:
Saturuia v Trst	Xormainlie v Havre
DRŽAVLJAN. VOJNA NA ŠPANSKEM
VOJNA 'ŠKODA BREZ ZAVAROVALNINE.
Angleški poslovni svt-t pod vtisom zadnjega sklepa združenih angleških zavarovalnih družb, ki so se odločile, da ne bodo sprejemale vtč zavarovanj na vojne škode. Klavzula, ki so jo sprejele se glasi: "V primeru vojne, vpada, sovražnih dejanj kake tuje sik-(naj si bo z vojno napovedjo ali brez nje), v /primeru državljanske vojne, prevrata, u-pora ali vojaškega prevrata, se ne dovoljuje več zavarovalna zaščita. Imetniki zavarovanja so pouče Oil vseli v pošte v prihajajočih družb, da ima ta ktovzula odslej v njihovih policah veljavo, ker takšni riziki niso več primeren predmet zavarovanja. Z odločujočega mesta so k te-
mov sin in tudi kralj v Bvblu- mu še sporočili, da je pri da-
Slika nam predstavlja dve ženski, ki stražita svoje borno i-metje—v.»e, kar jima je (»stalo po fašističnem obstreljevanju. — Fašistična artilciija, ki je v mestu Belchite napravila ogromno škodo, s»: je morala slednjič umakniti.
na>njih razmerah, v katerih imajo napadi brez vojne napovedi veliko vlogo, absolutno nemogoče izračunati Škodo že v naprej.
Angleški listi >o odločitev zavarovalnih družb objavili na manj vidnih mrsrtih, menda zato, da bi občinstva preveč ne razburjali.
Z
EMLJEVIDI
to prizanesite. Takoj grem k Gardi in jo bom prosil za od-iwi&anje. Nas ne bo hotela uničiti."
Sedaj pa poseže vmes tudi Klaus:
"Ker natančno veste, da je Garda prevelikodušna, da bi vas kaznovala, kot zaslužite! Toda nikar ne pričakujte od nje kakega prizanašanja, kajti celo zadevo je prepustila mojemu bratu, ker je sedaj njen .pravi varuh. Samo on vam more naložiti kaaen, ki smo jo za vas določili. Seveda se imate zahvaliti samo svoji velikodušni nečakinji, ako moremo to kazen imenovati milo. Moj brat vam bo sedaj povedal, kaj smo sklenili glede vas."
Baron Rianek obrne svoj prestrašeni o/braz k WTernerju. Njegov obraz pa je temen, kot <bi bil izklesan iz kamna. Hladno in mirno pravi Werner:
"OtW4g boste zapustili, kakorhitro mogoče, kajti moja nevesta želi, da vas irikdar več ne vidi in njena varnost ji zapoveduje, da niste več dalje v njeni bližini."
Baron Karol Ranek zastoka:
"Moj Bog, kam pa naj grem! Častno besedo vam dam, da se moji nečakinji pred menoj ni treba več bati."
Werner pa zaničljivo skomigne z rajieni.
"Kaj je vredna vaša be-seda, moremo sami prefcoditi, kajti kdor je kriv tako zlobe, kot ste jo napravili vi, mu je mogoče zaupati «e kaj hujšega. Ne, ne — trdno je sklenjeno, da a svojo drtfžmo od potujete z Gosega in jaz sam bom pozneje vaši ženi in vaši hčeri sporočil, da je to pregnanstvo za vas kot kazen, da ne befete mislili, da je bila G«rda proti vam brenrčna."
Baron Ranek si obriše pot s čela.
*\Ako to odkrijete moji ženi iu 'hčeri, potem — moj Bog. potem izgubim vise svoje dostojanstvo."
{Dali*
Naši Kraji
VSAK bi rad šol s svojo družino na obisk v staro domovino in jim razka zal lepote svoje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dana, pač tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedščina, v vaš doni. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, je bil ginjen. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim sosedam.
Slike >o v bakrotisku, tiskane na do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x 7Ys inčev.
s
Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas stane samo

»	»n *
stenski zemljevidi jugoslavije
Na močnem papirju • platnenimi pregibi ............7.80
pokrajni ročni zemljevidi:
Jugoslavija--30
Dravska Banovina
.40
-i:'*

NAROČITE PRI:
Narcize pod Golico
KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEST 18tl» ST., NEW YORK
canada •
združenih drŽav
VELIKI ................ .40
MALI ....................15
nova evropa
.80
zemljevidi posameznih držav:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana. Missippi. Washington, Wyoming .............20
Illinois,, Pennsylvania. Minne- * sota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............ .40
I
Narottlom je priložiti denar, bodi si ▼ gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. te pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismr
KNJIGARNA *GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. T.