Gospodarski vestnik
Št. 7.	V Gorici, dne 1. julija 1924.	Leto II.
Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 10 lir. Posamezna številka 1 L.
Uredništvo in uprava v Gorici, Via Giosue Carducci št. 7./I.
Gorkič France:
Zavarujte svojo živino!
Zavarovati pomeni spraviti kako stvar na gotovo pred nevarnostimi, ki ji pretijo. Človek zavaruje samega sebe pred nevarnostimi noči: zaklene vrata in zatvori okna svojega stanovanja. Za* varuje svoj denar in dragocenosti: spravi jih v železno blagajno. Zavaruje železno blagajno proti vlomu in tatvini. Zavaruje končno svojo hišo s posebno Pogubo za slučaj požara. Mnogi zemljiški posestniki zavarujejo svoj pridelek Pred točo, a mnogi, premnogi so, ki NE zavarujejo svoje živine, da, niti svoje goveje živine. In vendar moramo smas trati ravno hlev kot dobro železno bla* gajno pol j e d ele a=posestni k a, kot njega* vo zakladnico. In sicer ima ta zakladnico v dvojnem oziru velik pomen za kmeta* živinorejca: ona predstavlja njegovo živ° glavnico, ki jo more v vsakem trenutku izpremeniti v gotovino, po drugi strani Pa mu ravno ta glavnica, ako jo rabi na Preudaren in umen način, ddnaša več kakor vsaktera druga. Hlev je živo ime* tje poljedelčevo! Če hočete preceniti Petičnost in gospodarsko vrednost na* šega kmeta, na kaj se ozrete v prvi vrsti? Pred vsem pogledate v hlev, koliko in kakšnih repov ima tam zbranih. Če ste h> ugotovili, in je ta ugotovitev povoljna. Potem si na sploh lahko prihranite na* daljno poizvedovanje po njivah in stav* p ah. To je resnica! In kljub temu je še vedno preveč kmečkih gospodariev*ži* vinorejcev, ki imajo pač zavarovano £vojo hišo za slučaj ognja, svoje pridel* k.e za slučaj toče, svoje življenje, a svoje dvine — tega zaklada vsake kmetije — '"'a ne. Če jim kateri preudaren sosed Svetuje, naj zavarujejo tudi živino, po*
stanejo nedostopni za vsak pouk in za* vračajo trmoglavo vsak pameten nasvet. Sto in sto vzrokov najdejo, sto in sto več ali manj šepavih izgovorov imajo, le da se odtegnejo prepotrebnemu zavaro* vanju svoje živine.
In vendar je živina v kmetskem go* spodarstvu izpostavljena neštetim ne* varnostim, vsak čas in povsod. Med temi je cela vrsta zavratnih bolezni, ki jim živina lahko vsako uro podleže. So posamezne bolezni, s katerimi ni šale. Razen bolezni so še diruge nevarnosti: žival se lahno izpodrsne, noga je zlom* Ijena; strela vdari, žival je mrtva; ogenj izbruhne, žival se zaduši, itd. Našteli bi jih lahko celo knjigo. In potem porodi pri kravah? Koliko nesreč se pripeti ravno pri takih prilikah! Res je, da more v manj težjih slučajih pomagati v tem poslu izvežbana domača oseba, v bolj težavnih pa pride živinozdravnik na po* moč. A koliko slučajev je, ko tudi živi* nozdravniška pomoč nič ne izda? In potem? Kmet je ob kravo, ki bi je ne prodal za 3000—4000 lir. Dobi pa jo se* daj mesar za par stotakov, za drugo se mora živinorejec obrisati, ker ni krave zavaroval.
Vsak dan se dogajajo slični slučaji, v vsakem kraju se ponavljajo večkrat in prevečkrat v letu. Hiši more groziti le erta nevarnost: ogenj; žito pokonča lahko le toča; živina pa je v vedni in stalni nevarnosti. Morali bi jo torej vsi zavarovati prej kot hišo in prej kot pri* delke. Boljše še, zavarovati je treba hišo, zavarovati pridelke, a zavarovati moraš tudi svojo živino.
Na splošno, dokler se še ni pripe*
tila nesreča, nikdo ne misli na nevars nost. Ko je nezgoda tu, se šele pričnejo odpirati zamudnežu oči, ki zvrača na vse mogoče krivdo svoje nesreče, le na se, prvega in. glavnega krivca, ne; obči« na je kriva, ker ni ustanovila zavaroval« niče goveje živine; učitelj je kriv, ker se ni brigal za takšno društvo, duhovnik, itd. Le sebe in svoje nemarnosti nobe« den ne vidi. Pa vse tarnanje je že pre« pozno. Žival je mrtva, škoda je tu, ki jo nobeden ni dolžan poravnati. Pač, po> ravnati jo morajo oni pametni živino« rejci, ki imajo zavarovano svojo živino, ker le k njim pride potem prizadeti ne« marnež, ves potrt in pobit, prosit milo« ščine, podpore, da si more priskrbeti s takim, na poniževalen način zbranim de« nar jem drugo žival. Ali je tega treba? Ali je res potrebno, da še le nesreča izuči in opomni kmeta, na dolžnost za« varovanja? Ali je. res potrebno sramot« no ponižanje, ki ga mora čutiti takšen živinorejec, ko zbira milodare, da porav« na posledice lastne neumnosti in malo«
marnosti? Ali napravijo -dobri sosedje res čin dobrosrčnosti, ko' podpirajo ta« kega zanikrneža? Dvomim.
Dolžnost vsakega živinorejca je, da torej zavaruje svojo živino in to, če le mogoče, pri domačih zavaroval« nicah. V občinah, kjer zavaroval« nic še ni, pa naj poskrbijo preudar« nejši posestniki, da se zavarovalnice osnujejo, v katere naj se vpišejo vsi po« sestniki. Pametni naj uplivajo na staro« kopitno navdahnjene čudake, da izvrši« jo svojo dolžnost, in obvarujejo pravo« časno sebe in svojce nesreče, ki preži vedno in povsod na njo.
Najbolj priporočljivo je, da se koli« kor mogoče mnogo sosednih občin zdru« ži v eno zavarovalnico, v eno močno in življenja zmožno organizacijo, ki bo imela vse pogoje za uspešen razvoj. Kdor bi pa deloval na to, da se v eni ob« čini ustanovi več zavarovalnic, ta ni pri zdravi pameti in hoče našim živinorej« cem slabo.
B. L:
Prekladanje in spanje sviloprejk.
Do sedaj smo govorili o predpri« prav ah, ki jih mora umni svilorejec iz« vršiti, ako hoče imeti uspeh pri svojem delu, o valitvi in krmljenju sviloprejk. Prehajamo danes n-a prekladanje svilo« prejk, ki ga moramo med rejo večkrat izvršiti, in na njih spanje ali levcnje.
Ena najvažnejših priprav, ki jo ra« bimo pri sviloreji, je lesa, o kateri smo že prej pisali. Lese so luknjaste. Od« nad ki z gornjih les padajo* na spodnje in sviloprejke, ki se nahajajo na teh po« slednjih, se zamažejo. Da to prepreči« mo, ne smemo polagati sviloprejk do četrtega spanja naravnost na lese, tem« več na papir, ki smo ga razgrnili po njih. Po četrtem spanju pa so črvi že tako veliki, da njih odpadki ostajajo na le« šali. Takrat ni papirja več treba. Naj« boljši papir v te namene je iz slame, ker je trpežen in po ceni. Za rejo ene onče do četrtega .spanja se potrebuje 5 do 6 kg papirja.
Sviloprejke zrejo veliko in skoraj nepretrgoma, vendar ne požrejo celih listov. Ostanke listja z odpadki vred imenujemo ležišče, ki je sviloprejkam jako škodljivo, ker rado splesni in se skisa in ker se vsled tega zrak v svilo« rejnici okuži. Vlaga, ki puhti iz ležišča, povzroča razne bolezni, posebno pa ap« nenske. Vsled tega moramo sviloprejke pobrati s starega, nečednega ležišča in jih položiti na novo, snažno. In ta posel imenujemo prekladanje.
V prvi dobi, ko so sviloprejke jako majhne, prekladanje lahko opustimo. Na drobno razrezano listje, ki ga po« kladamo, sviloprejkam v tem času, se hitro posuši, vsled česar ostane ležišče suho. Le ako je ležišče preveč narastlo, naj se tudi v tem slučaju preložijo svi« loprejke dan pred prvim spanjem ali levenjem.
Po prvem in do četrtega spanja naj se prekladajo sviloprejke vsak ali vsaj
vsak drugi dan, na vsak način pa dan pred vsakim spanjem, v peti dobi ali po četrtem spanju pa vsak dan.
Sviloprejke zrejo neprestanoma, postajajo vsak dan večje in potrebujejo vedno več prostora. Če so sviloprejke preveč na gostem, ne morejo lahko dihati. Sviloprejke dihajo namreč z duš* nicami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obeh straneh odpirajo nazven z luk* njicami. Sviloprejke, ki so na gostem, dihajo torej že obrabljeni ali izdihani zrak. In to ravno ni- jim na korist. Mne* nje, češ, da je v tem slučaju sviloprej* kam bolj toplo, je pogrešeno. Razvoj sviloprejke zahteva, da ima ta toliko prostora, da se lahko premika, ne da bi pri tem zadevala ob druge. Vsled tega je treba sviloprejke vedno širiti, ker drugače nam lahko prav radi tega nasta* ne škoda.
V prvi dobi širimo sviloprejke ta ko, da jim natrosimo pri prekladanju nekoliko razrezanega listja ob robu nji* hovega, ležišča in da staro ležišče samo razširimo s pomočjo ošpičenih palčic. Pozneje opravljamo ta posel pa tako: Zjutraj pred prvim pokladanjem' položi* mo na sviloprejke luknjast papir ali mreže, po vrhu pa natrosimo enakomer* no listja (do četrtega spanja razrezano, potem pa celo), kakor pri krmljenju.
Sviloprejke mika natrošeno' sveže listje, in kmalu prilezejo na površje pa* pirja ali mrež. Po preteku največ pol nre naj se papir ali mreža privzdigne, da ugotovimo, ali so vse sviloprejke za* Pustile staro ležišče in prilezle na Vrh. Ko se je to zgodilo, prenesemo posa* mezne pole papirja ali mreže na druge prazne lese in jih na. teh položimo bolj narazen, da zavzamejo več prostora ne* go prej. Na ta način pripravimo* posa* meznim sviloprejkam površino, ki je Potrebna za uspešni njihov razvoj.
Ako bi bile sviloprejke preveč na gostem, ne čakajmo, da prilezejo vse na vrh. V takem slučaju prenesimo luk* njast papir .ali mreže že prej na prazne lese in sicer takrat, ko je prilezla že po* lovica sviloprejk na listje. Druga polo vica naj se presname z drugim papirjem
ali z drugimi mrežami. Pri tem opazi lahko vsakdo, da je med onimi svilo* prejkami, ki so ostale na starem leži* šču, mnogo lenih, večkrat bolehnih ali celo mrtvih. Sedaj, ko so bolj na red* kem, jih moremo brez težav po potrebi prečistiti.
Na luknjastem papirju ali na mre--žah ostanejo sviloprejke in njihovo le* žišče do prihodnjega prekladanja.
Omenimo naj, da je luknjastega pa* pirja več vrst z ozirom na velikost s vi* loprejk. Že rabljen papir se mora dalj časa sušiti na solncu, ako ga hočemo v drugič rabiti, ali pa pogladiti z likalni* kom. Mreže so spletene iz vrvice z več* jimi ali manjšimi luknjami, kakor je pač velikost sviloprejk. Trajajo lahko več let, ako se varujejo in previdno hranijo. Po rabi jih moramo oprati v vreli vodi in dobro posušiti v senci.
Kdor nima papirja ali mrež, prekla* da sviloprejke s pomočjo murvinih vej. Ko so sviloprejke prilezle na listje , se veje vzamejo in prenesejo na druge lese.
Po dovršenem prekladanju se mora svilerejnica in rabljena oprava skrbno osnažiti. Izpraznjene lese naj se spravijo iz svilorejnice, in naj se dobro otre* sejo in ometejo. Ležišča naj se s papir* jem vred znosijo, najbolje v vrečah, ven iz svilorejnice, ki naj se potem dobro pomete. Pri tem moramo paziti, da ne povzročamo preveč prahu, ker se v njem nahaja največ kali raznih bolezni.
Ležišča, ki izvirajo od bolnih svilo* prejk, niso več porabna. Najbolje je, ako jih sežgemo. Dobro posušena in zdrava ležišča pa so izvrstna in cena krma za govejo žiyino, posebno to v ča* su, ko je pomanjkanje piče. Priporočlji* vo pa je, da taka ležišča shranimo daleč proč od svilorejnice in da jih porabi* mo vsaj par mesecev prej, predno prič* ne nova reja sviloprejk. Na noben način pa ne soglašamo s tem, da bi se ležišča pometala na gnoj, kjer je dano sto mož* nosti, da sc od tam razne bolezni svilo* prejk zanesejo drugam.
Prehajamo sedaj k spanju ali leve* nju sviloprejk. V rednih razmerah potrebuje sviloprejka od izvalitve do za*
predanja 28 do 32 dni. Iz tega sledi, da se sviloprejka jako hitro veča, koža in dihala pa se ne razvijajo v enakem raz^ merju, ker niso prožna. Sviloprejka pa jih mora obnoviti ali povečati, drugače se ne more razviti.
Ta posel opravlja narava takrat, ko sviloprejka spi ali se levi. Od dneva iz« valitve pa do zapredanja sviloprejka spi štirikrat. Čas od izvalitve do prvega sp a« nja^ dobe med posameznimi spanji, ka« kor čas po četrtem spanju do zapreda« nja, zovemo starostne dobe, ki jih je to« rej pri redno se razvijajoči sviloprejki pet.
Ob primerni toploti traja vsako spanje eden do eden in pol dneva. Tik pred spanjem sviloprejka le malo žre, nato popolnoma preneha in izpraz« ni končno prebavila do čistega. Med spanjem se ne gane, prednji del života je nekoliko privzdignjen, zadnji del pa se drži z nožicami in s svilatimi nit* kami ležišča. Kožica postane svetlejša in prosojna, vrhu črne glavice zapazimo svetlorujav trikotast madež, ki je bodo* ča, pod staro prosojno kožno skrita gla* vica. Po spanju sviloprejka glavico krči in izleze končno iz kožice, ki jo pusti na ležišču.
Med spanjem moramo pustiti svilo* prejke na miru, Če jih s silo odtrgamo od ležišča, poginejo. Tudi pokladati jim ni treba med spanjem.
Sviloprejke se ne levijo vse ob e* nem. Onim, ki lezejo okrog, iskaje hra* ne, položimo še nekoliko listja, da hi* treje zaspijo. Listje naj se razreže in po malen raztrosi semtertja po lesah. Svi* loprejke, ki se levijo, izpoznamo po de* belejši glavi in rujavkasti barvi, so ne* mirne in iščejo hrane po lesah. Pokla* dajmo jim pa še le takrat, ko sp se pre» levile vse, ali vsaj večina izmed njih. Nikoli naj ne čakamo več kot 24 ur po* tem, ko so vstale prve sviloprejke.
Ko so vse vstale, naj se pogrnejo z luknjastim papirjem ali z mrežami, na vrh pa natrosimo listja. Po tem pa jih prekladajmo na prazne in snažne lese, kakor je bilo prej rečeno. Manjše in ki* lave naj se odnesejo iz sviloprejnice in ugonobijo.
PH! sp atiju moramo sviloprejke skrbno opazovati, posebno pri tretjem in četrtem spanju, ker takrat izpoznamo najlažje, ali so zdrave ali ne. Istega dne izvaljene sviloprejke zaspijo in se ole* vijo naenkrat.
Z a d r u ž
Dr. Kajin Miran:
NEDOSTATCI I MANE ZADRU* CARSTVA.
A. U opče.
Gledamo li na zadrugarstvo i sudi* mo li ga po njegovom sadržaju i cilje* vima, to možemo da zaključimo, da je to gospodarsko gibanje, koje ide za tim, da organizira u borbi proti moder* nom kapitalističkom sistemu sve eko* nomski slabi j e slojeve, brez obzira na vazliku staleža, zvanja i uvjerenja.
Nužna posljedica modernog kapita* lističkog sistema, kao i cilj razmjemo malobrojnih mogučnika, koji vladaju ogromnim sretstvima, je to, da se sva materi j alna dobra, s kojima raspolaže čovječanstvo, nagomilaju u rukama ri*
D i Š t V O .
ietkih pojedinaca, bez obzira na ejelo* kupnost, na njene potrebe i interese, nasuprot, ejelokupnost kao takova ima* de, da tim pojedincima služi, da bude
a na raspolaganje, kao i sama mate* rijalna sretstva.
Sadržaj zadrugarstva pak je borba proti torne, a cil je, da se sva materi* j alna dobra, kao i njihova produkcija te sretstva produkcije sačuvaju za ejelo* kupnost, na njeno vlasništvo i raspola* ganje, e bi se na taj način ekonomski slabiji obranili od iskoriš tavanj a sa Strane ekonomski jačih, da se otstrani današnja krivica medju ljudima, gdje se jedan diže nevjerojatno visoko na ra* čun stotine hiljada i milijuna beskučnih i gladnih radnika, prezaduženih i uniš* tenih seljaka, istradalih nižih činovni*
ka, maloobrtnika i sl. To pak se imade postiči na taj način, da se svi ekonom« ski slabiji, svuda, u svim granama go« spodarstva, bilo na polju proizvadja« nja, bilo na polju razdiobe materijalnih dobara (robe i sl.) združe u manje mjestne organizacije, zadruge, te se o« pet putem raznih viših sjcdine u jednu jedinstvcnu moguču organizaciju, koja bi rukovodila c jelom borbom proti s a« dan jem bolestnem gospodarskem siste« mu te dovela svih do konaene pobjede.
Prve slijedove zadružne organiza« cije nalazimo sredinom prošlog stolječa i to u Engleskoj. U tih se je 70—80 go« din a zadrugarstvo razvilo i raširilo po cijelom kulturnom svijetu, osobito u Evropi. Ipak nije do sada postilo veli« kih uspijeha u borbi proti kapitalistič« kem sistemu. Usprkos torne, da su u zadrugama organizirani miljuni ljudi raznih staleža, cijelo gibanje kaO' da je još u začetku, u stadiju raz vitka i kapi« talizam se sam čuti tako jakim, tako si« gurnim, da u zadrugarstvu niti ne vidi još danas ozbiljnog neprijatelja.
Uzroci torne, da zadrugarstvo nije do danas moglo doči do velikog uspje« ha, usprkos svojim lijepim i visim ci« Ijevima, naime organizirati slabi j ega, pomagati mu i obraniti ga od iskorišta« vanja, vrlo su različiti.
Možcmo da ustvrdimo, da je jed« nim od glavnih uzroka u torne, što za« drugarstvo nije još svestrano razvito, po cijelom svijetu, u svim granama go« spodarstva te ne pretstavlja organizira« ne moguče jedinice, koja bi*sa svojom šilom i sa svojim sretstvima bila odlu« čujučim faktorom u svijetskom gospo« darstvu, davala istome smjernice i sl.
Dočim je u jednim državama (Engles« ka. Skandinavske države, Belgija, Ho« landija, Srednja Evropa) zadrugarstvo več lijepo razvito, u mnogim je drugim još vrk> slabo, rascijepljeno, bilo ušli« jed stranačkog bilo uslijed nacijonalnog boja, ili je tek u začetku razvitka ili mu uopče još nema ni tragova.
Zadrugarstvo' je namjenjeno gospo« darski slabom čovjeku, dakle u prvo j vrsti radniku, seljaku, malo obrtniku i sl. Svc to pak pretstavlja neškolovane elemente. Uslijed neškolovanosti i ne« ukosti nije kod njih mogla da duboko prodre ni zadružna misao ni v j era u zadrugarstvo, kao u sretstvo za borb proti sadanjem nezdravom gospodar« skom sistemu i kao sretstvo uspješne samopomoči. Tomu su bili mnogo puta dosta krivi i sami organizatori zadru« garstva, kojega nisu ni sami razumih ili su ga htijeli izrabiti u stranačke i druge s vrhe. Kod organiziranja išlo se je sa« mo za tim, da se osnuje što više zadru« ga, da se pridobije što više pristaša Pustilo se je pak s vida rad za utvrdji. vanje i širenje prave zadružne misli, sto je jednim od glavnih uvjeta za op« stanak i napredak. Jedva tada se naime zadrugar tvrdo drži zadruge, kad je uvjeren, da je to njegova organizacija i to za nji potrebna i koristna. Razumi« jevajuč njenu važnost, pripravan je da u slučaju potrebe za n ju i žrtvuje. U protivnom slučaju pak ostaje u zadruzi samo do tada, dok ima od nje nekaku korist. Tnače kod prve i najmanje pogi« bli, kod prve zgode, kad bi trebalo da nešto žrtvuje za zadrugu od koje je mo« guče več i imao veliku — korist :— uteči če kao kukavica te ostaviti zadrugu na ejedilu. — (Dalje.)
Živin
2Avinozdravnik G.:
NAPENJANJE PRI GOVEDU.
Naši živinorejci se zelo boje na« penjanja pri goveji živini, kajti vslcd te obolelosti pogine govedo v mnogih slučajih tekom kratkega časa.
o r e j a.
Vzroki napenjanja leže v napačnem krmljenju v hlevu. Morebiti je včasih kriva tudi napačna paša. Ako poklada« mo živini močno1 rosno, skoro zmrzlo mlado travo, se prebavljanje vsled o« hlajenja želodca zmanjša in posledica je — hitro napenjanje. Ako pokladamo
živini sparjeno travo, ki je ležala na kupih in se je že vgrela, imamo ohole* lost tu. Ako govedo takoj napojimo po* tem, ko se je nažrlo zelene krme, ako se na pomlad prehitro menja suha z ze* leno, pridejo živinorejci morebiti v nesrečo. Ako krmimo s plesnivim se* nom, se pojavi poleg drugih obolelosti tudi napenjanje. Posebno znano je, da sparjena detelja provzroči napenjanje.
Vsa ta napačna krmljenja povzro* čajo, da se v želodcu goveda pričnejo tvoriti plini v silnih množinah. Ti plini groze, da sc živinče zaduši. Včasih le hitra pomoč govedo reši. Imamo več načinov, kako naj živini v tem slučaju pomagamo. Ker pri hitrem napenjanju želodec ustavi svoje delovanje, skušaj* mo ga spet spraviti v tek s tem, da pri* tiskamo z dlanmi na levo lakotnico. Lahko zgnetemo tudi dva trda šopa iz ‘• lame, ter z istima levo Lakotnico prav krepko masiramo. Polivanje z mrzlo vo* do po križu in po lakotnicah ima tudi včasih dober vspeh. Tudi ako postavimo govedo do trebuha v tekočo- vodo, do* sežemo včasih svoj cilj, to je ozdravi* tev. Priporočam tudi, da vtaknemo go? vcdu skozi usta debelo vrv, katero za rogmi prevežemo. Govedo vrv žveči, kar povzroči morebiti porigavanje, to je, sapa odhaja govedu iz želodca sko* zi požiralnik. V krajih, kjer je živino* reja silno razvita, imajo govedorejci v vsaki vasi po najmanje eno požiralni* kovo cev, katera vrlo služi pri hitrem napenjanju s tem, da vpeljana v želo* dec goveda odvaja pline skozi požiral* nik. Čiščenje zadnika, ter vbrizgavanje mrzle vode vanj potom cevi včasih po* maga k ozdravljenju. •
Od zdravil, katere naj bi bile vedno pri rokah, bi omenil apneno vodo. To vodo pripravimo na sledeči način: Vze* mi dve žlici živega apna na 1 liter vode. Ko je apno v tej vodi ugašeno in raz* topljeno, precedi to zmes skozi platno ter vlij jo govedu v gobec. Morebiti pri* deni poprej tako pripravljeni apneni vodi tudi čašico žganja. Dober je tudi kot domače zdravilo kamilični čaj,'ali na z vodo pomešano žganje. V slučajih, kjer vse to ne pomaga, je potreben
vbod v vamp s posebnim nožem ali tako imenovanim trokarjem skozi levo lakotnico. Cevka ostane toliko časa v rani, dokler še izpuhtevajo plini. Ope* racija, pravilno napravljena, ni nevar* na, živinče ta vbod lahko prenese.
Potrebno pa je, ko nam govedo po napenjanju ozdravi, da pustimo tako ži* vinče nekaj dni ob pičli krmi, ker bi za* mogla imeti obila krma kot posledico ohromelost prebavil. Tudi čistilo bi bilo vedno na mestu.
Birsa Bojan:
KRMLJENJE KUNCEV.
Vsak kunčerejec bi moral vedeti, kako naj krmi kunce. Vedeti bi moral, ali so kunci zadovoljni samo s suho kr* mo, kakor je seno, oves,, koruza, ali po* trebujejo tudi zelenja, kakor trave, -de* telje, meteljke, itd. Ako jih hočemo pa* metno in pravilno krmiti, tedaj ne sme* mo pozabiti, da so to živali, katerih pra* stariši so divji živeli v naravi, ter da jim moramo dajati vsaj tečne in všeč* ne krme, če smo jih že oropali svobode.
V naravi ima kunec na razpolago dovolj trave, detelje, slame, sena. ovsa, drevesnega luba (skorje), koruznih ste* bel ter vode in si lahko sam določa in izbira, kaj bo užival:	suho ali zeleno
hrano. Vsled tega je naša naloga, priskr* beti jim čim večje izpremembe v hrani. Postavimo' si zato za pravilo:	v krmi
naj imajo kunci kolikor mogoče veliko izpremembe.
Dasiravno mnogo kunčerejcev me* ni in trdi, da povzroča zeleno krmlje* nje kuncem marsikatere bolezni, ven* dar trdijo vsi strokovni listi in slovitej* ši rejci, da je in ostane zelena krma naj* naravnejša za kunce. Pri uživanju žele* ne krme opazimo, da so kunci ne le ve* liko živahnejši, temveč tudi, da bolje iz* gledajo, ter se debelijo. Važno je tudi dejstvo, da je zeleno krmo lažje in ce* neje pridobivati, nego li suho.
Razume se, da mora biti človek pri zelenem krmljenju zelo previden. Žele* no krmo imenujemo ono krmo, ki jo svežo oziroma v sveži obliki pokladamo domačim živalim, kakor travo, deteljo, meteljko, esparzeto, itd. Kuncem pa ni pokladati take krme, dokler je še pre*
mlada, temveč še le takrat, kadar .je že v cvetju ali pa vsaj malo pred razcvitas njem. Zlasti mlade detelje ni priporo« eati, ker se je kunec rad preobje, nakar oboli ter pogine.
V posebno slast gre kuncem seveda tudi radie, žoltenica ter razna kuhinjska zelen j ad. Solate pa ni dajati kuncem, ker prerada povzroča drisko. Pesa, repa in korenje so jim zlasti pozimi dobrodošla sladčica, ker so jako sočnate in tečne, 'stotako se kunci razveselijo kuhanih krompirjevih olupkov obenem z oparje« no deteljo ali otrobi.
Tudi popje in mlado listje raznega drevja in grmičevja jim gre kaj rado v slast, kakor akacijino, hrastovo, brezi« no, smrekino, lipino, bukovo, makleno« vo, gabrovo ter leskovina. Skrajno škodljivo pa je uživanje stebel ali listja rastlin: vseh čebulnic n. pr. podleska, dalje trobclike, pasje smrti, rdečega na« Prstnika, zebrata, norice, hvojke ali Preslice, krvomlečnika, pasje zeli, gren« koslada, kozjega parkeljca, vseh vrst zlatic, slednjič tudi krompirjevice in črešnjinih ter slivinih listov. Najboljša suha krma je vsekakor seno in detelja katere ne sme zmanjkati ne poleti ne Pozimi, kajti pokladanje suhe krme ob« enem z zeleno prepreči marsikatere ne« ljube posledice zelenega krmljenja. K suhi krmi prištevamo dalje' tudi razna žita. Izmed teh je najbolj priljubljena kunčja hrana oves, katerega pa jim ne smemo polagati v prevelikih odmerkih.
Marsikateri kunčerejec se čestokrat vprašuje, potrebujejo li kunci tudi vo« de ali ne? Ne vedo si pa odgovora, Mno« go rejcev trdi sicer, da potrebuje vode samo zajka in sicer dva dni pred skotit« vijo in dva dni po isti, medtem ko veči« na rejcev trdi, da je voda kuncem jako Potrebna oziroma vsaj v toliko potreb« na kot drugim domačim živalim ter smatrajo odtegovanje iste za trpinčenje kuncev.
Na podlagi različnih mnenj rejcev kakor tudi na podlagi lastne izkušnje ''Vporočam zlasti manjšim kunčerej« Cern sledeči način krmljenja in napa« ianja:
Pozimi: Duhtečega sena in suhe
detelje ne sme v kletki nikoli p rimanj« kovati. Ne sme se pa pokladati more« biti ugreto, sprhnjeno, zaprašeno ali gnjilo seno ali detelja. Poleg tega lahko krmiš kunce s kuhanim krompirjem ali krompirjevimi olupki, z otrobi, ov« sem, koruzo, mešano, toda ne v pr e ve« liki količini. Tudi lahko krmiš s kuhinj« skimi odpadki oziroma z gostimi pomi« jami, toda ne v preveliki množini in ne vedno iste vrste. Kadar pokladaš ko« renje, repo’ ali peso, tedaj ni potreba na« pajati, ker kunci vsled obilnosti- sokov v teh gomoljicah ne potrebujejo vode. Pač pa je treba napajati pri pokladanju suhe krme. Toda voda za napajanje ne sme biti ledenomrzla, ampak se mora poprej primerno otopliti. Posodic za vodo ni puščati v kletkah, ker iste kun« ci navadno prevrnejo; zadostuje tedaj deti posodo z vodo samo za kakih pet do deset minut v kletko; živali se lahko tačas napijejo-, ako so žejne.
Poleti: Tudi v poletnem času ne smejo biti kunci brez sena. Sicer se ga večkrat niti ne dotaknejo, ker jim je ze« lena piča bolj povšeči, vendar naj ima« jo vedno dovolj sena na razpolago. Glavna krma naj bo za poletni čas ze« lenje. Naša skrh pa bodi, da kuncem nudimo čim večjo izpremembo. Ne smemo dolgo krmiti z zeleno pičo ene vrste. Najbolje je, da se tudi poleti dva« krat na teden poklada samo suha krma. Te dni je treba, tudi napajati, druge« krati pa dobijo kunci dovolj vode v ze« leni krmi. V vročih dneh je vsekakor dobro dati živalim nekoliko vode, saj v kvar jim ista itak ne more biti. Kaj do« bro je, če zlasti pozimi dodamo vodi nekoliko kravjega ali kozjega mleka, če ga imamo namreč po ceni na razpolago. Posebno hvaležne za tak napoj so do« ječe zajke, kpiih mladiči postanejo po« tem veliko krepkejši. Zelena krma naj se vedno poklada le takrat, kadar ni mo« kra ne od dežja, ne rose ali celo opar« jena od slane. Tako zelenje se mora prej osušiti (ne pa posušiti), ker bi se sicer pojavile kaj hitro razne bolezni. Jako priporočljivo in umestno je, nego« vanje solnčnic, čijih liste, mladike in steble jedo kunci s posebno slastjo in
katerih seme ni samo krma za kunce, marveč tudi za perutnino ter za prido* bivanje solnčničnega olja.
Slednjič naj omenim še to, da mo* ramo stremeti za tem, da svoje kunce preredimo kolikor možno po ceni, ker je naš glavni smoter, doseči mnogo o-kusnega in cenega mesa, tolšče ter kr« zna, oziroma kužuhovine in usnja. Prh poročati moramo vsemi kunčerejcem, da vzdržujejo skrajno snago, ne le v klet« kah, ampak tudi v vseh prostorih, kjer domujejo kunci. Poleg tega naj drže vedno čedne posodice, v katerih poklan dajo kuncem pitno vodo ali krmo, kar je jako potrebno, da se izognejo mar« sikaterim neljubim posledicam, ki bi se izcimile iz nesnage.
ZATIRAJTE PERUTNINSKO STENICO!
Kokoši, ki so jih napadle stenice, ne vspevajo dobro. Stalno hirajo in ne pri« našajo tistih dohodkov, ki bi jih lahko, ako bi bile snažne, brez golazni in mrčesa. In ugotovljeno je, da kokošjereja nima skoro hujšega nasprotnika, kakor so stenice, ki mučijo dan in noč uboge pitke in putke.
Ta golazen se najrajše in najprej zaredi v kurnikih, ki so zamazani, smrdljivi in na sploh zanemariani. Za« plodi se v takih množinah in ustali ta« ko trdno v nesnažnih kokošnjakih, da se le s težavo prežene in zamori. Zarije se putkam v kožo; vse praskanje in ribanje je ne odpravi, ker ji koža da« je dobro zavetje. Tudi belenje kurnikov, trošenje pepela kakor tudi pripravljanje prašnih kopelj razmeroma prav malo pomaga. Najboljše sredstvo pa je brez« dvomno mrčesni prah, ki naj se potrosi vsaka dva ali tri dni kokošim med perje. S tem se doseže najprej zaželjeni cilj. Najvažnejše pa je, da posvetimo kar največjo pažnjo temeljiti snagi v kokoš« n jaku. Star omet v kurniku, kjer gospo« darijo stenice, naj se ostrga. Vsaka raz« poka ali jamica ' naj se dobro namaže s petrolejem ali smolnjakom, zid pa naj se na novo ometa in poškropi z apnom, ki se mu je pridalo nekoliko karbolne kisli« ne, ali aluna (goluna). Tla v kokošnjaku, ki obstojajo iz tega, naj se temeljito ope« rejo z močnim lugom. Pazi naj se po« sobno na razpokline, ki jih moraš dobro namazati s petrolejem.
Mleka
/ng, Podgornik Anton:
O VPLIVIH NA MNOŽINO IN KA« KOVOST MLEKA.
(Konec.)
7.	Oskrbovanje. Z rednim čišče« njem, snaženjem in negovanjem mlečne živine lahko zelo pospešujemo' njeno mlečnost. Zato pa bi ne smelo biti pri nas nobenega hleva, kjer bi se poleg drugih ne snažile redno vsak dan tudi mlečne živali. Kdor dozdaj ni snažil svojih krav in jih je v tem pogledu pu« ščal v nemar, lahko napravi sam majhen poskus in videl bp, kako vpliva redno vsakdanje siiaženje ugodno na mlečnost krav. V to zadostuje 14 dni. Zmeri naj mleko vsake krave posebej pred začet« kom snaženja in naj si množino pomol«
r S t V O .
zenega mleka zapiše. Črcz 14 dni rednega snaženja naj zopet meri mleko vsake posamezne krave. O uspehu naj poroča na to »Gospodarskemu vest« niku«.
Tudi na redno negovanje parkljev posebno takšne mlečne živine, ki je večinoma v hlevu, ne smemo pozabiti.
Slabo surovo ravnanje z mlečno ži« vino nc vpliva dobro na mlečnost
Tudi hlevi niso brez vsakega vpliva na mlečnost. V mrzlem ali pretoplem hlevu, dalje v temnem, zaduhlem in vlažnem hlevu dajajo krave manj mle« ka, kakor v dobro urejenem hlevu.
8.	Gibanje, posebno zunaj na prostem, v svežem zraku, je pri drugače primernem krmljenju ali paši za mlečne živali zelo koristno. Gibanje pospešuje
zdr-avje in presnavljanje in s tem tudi tvorbo mleka. To se kaže n. pr. spomla* di, ko pride živine na prosto, kar povz« roči, da se zviša množina.in dobrota mleka. Zato skrbimo, d>a se mlečne kra» ve, kolikor mogoče gibljejo na prostem vsah dan. Tudi zmerno in lahko delo, ki je enako zmernemu gibanju v prostem zraku, ne škoduje, pač pa pospešuje mlečnost krav. Preveč naporno in dob gotrajno delo pa zniža mlečnost.
9.	Molzenje. Bistveno vpliva na mlečnost krav tudi molzenje. Čim več časa preteče od enega molzenja do dru* gega, toliko več, toda tem manj tolsto mleko namolzeno. Zato pa je pri trb kratnem molzenju v 24ih urah, ki se ne vrši v enakih presledkih, množina jutra* njega mleka navadno višja, kakor pa množina opoldanskega ali večernega mleka, toda jutranje mleko je manj tok sto, kakor opoldansko in večerno mleko. To nam dokazuje poskus, pri katerem se je uredilo dnevno molzenje ene kra* ve tako, da je poteklo od večernega do jutranjega molzenja 12 ur, od jutranjega do opoldanskega 8 ur in od opoldanske* ga do večernega 4 ure. Mleko vsake molže posebej se je tehtalo in preisko* valo na tolščo skozi mesec dni, in prišlo do sledečih izidov:
množina mleka mlečna tolšča zjutraj ...	9	kg	...	.	3.3%
opoldne .	.	,	6.5	»	. . .	.	4.2%
zvečer . . .	4.88	»	. . .	.	6.1%
Ako molzemo' v enakih presledkih, t. j. pri trikratnem molzenju vsakih 8 Ur in pri dvakratnem vsakih 12 ur, po* tem se ne kažejo takšne razlike v mno* žini mleka in v odstotkih tolšee poedb nih molzenj.
Cim večkrat na dan molzeno, tem več mleka namolzemo od posameznih krav. 'Vendar pa sc je iz gospodarskih Razlogov ostalo le pri trikratnem oziroma dvakratnem molzenju. Štirikratno Molzenje na dan se izplačuje le pri zelo dobrih mlečnih kravah, dokler so mla* dovne.
Zelo važno pa je, da pri vsakem polzenju izmolzemo vime prav dobro ju čisto. S čistim molzenjem dobimo več lr> bolj tolsto mleko, kakor pa s površ* ttim molzenjem. Prvo izmolzeno mleko
ima zelo malo tolšče, nazadnje izmolze* no pa je najbolj tolsto, kar razvidimo iz sledeče raziskave:
v prvih curkih pomolzenega mleka je bilo: 1.2% tolšče,
ko se je pomolzla ^ mleka, je bilo v njem: 2.1% tolšče,
ko se je pomolzla Va mleka, je bilo v njem: 3.6% tolšče,
ko so se pomolzle % mleka, je bilo v njem: 5.2% tolšče,
v zadnjem mleku je bilo:	7.1%
tolšče,
v nazadnje izmolzenih mlečnih kap* licah je bilo: 10.0% tolšče.
10.	Bolezni mlečne živine lahko zelo neugodno vplivajo na množino in kako* vost mleka. Posebno velja to za nekate* re bolezni na vimenu, kakor sušica v vimenu in notranje vnetje vimena. Na teh boleznih bolne krave nam dajejo mleko, ki je po svoji sestavi zelo različ* no od navadnega normalnega mleka. Pa tudi druge bolezni, posebno takšne, ki povzročajo mrzlico in izpremembe v krvi, ne ostanejo brez vpliva na množi* no in kakovost mleka. Vsled slabega in nerednega delovanja prebavil izgubi mleko’ svoj pravi okus in se rado skisa.
11.	Vreme in letni čas. Kakor človek, tako se tudi živali najbolje poču* tijo pri gotovi zračni toplini. Prehuda vročina in mraz, potem soparno in de* ževno vreme neugodno in slabo vplivajo na mlečnost. To se lahko najbolje opa* zuje na planinah, kjer so mlečne krave najbolj izpostavljene raznemu vremenu, vročini, mrazu, suši, deževju, snegu in nevihtam. Zato pa je zelo važno, da ima mlečna živina na planinskih pašnikih hleve in zavetišča, kamor se lahko za* teče ob vsakem neprijetnem vremenu.
Tudi letni čas ni brez vpliva na množino in kakovost mleka že z ozirom na'različnost krme, ki je drugačna po* zimi in drugačna poleti. Prav ta različ* nost krme zahteva, da preidemo poseb* no spomladi prav počasi in polagoma od suhega k zelenemu krmljenju ali paši in v jeseni istotako od zelenega krmi je* n. j a zopet k suhemu, ako hočemo ubra* niti neugodnega in dalckosežnega vpli* va, ki ga ima vsak prehiter prehod od ene krme k drugi na mlečnost živine.
Sadja
UŠI NA BRESKVAH.
Ponekod so se letos v naravnost nc= ver jetnih množinah naselile uši na nežne poganjke breskev in z njimi tudi njihov ve prijateljice mravlje. Škoda, ki jo po< vzročajo napadenim drevesom, je velb ka: breskva začne takoj hirati.
Zatiranje teh škodljivcev ni težko. Istočasno z njimi se pokončujejo tudi mravlje, ki se jim vedno laskajo in red* no pridružijo, da se morejo naslajati na nekem posebnem soku, ki ga uši izloča* jo. Nekateri pravijo celo, da zvabljajo mravlje te uši v svoja gnezda, kjer jim skrbno strežejo in previdno gojijo, le da morejo uživati njih sok. Za mravlje je torej drevesna uš, kar je človeku krava.
Drevo pa trpi in hira pod tem-mrčesom. Mrčes jim ne pije le soka, ampak onesnaži s svojimi izločki tudi listje in sadje. Zamazano listje pa ne more več dihati, vsled česar usahne in prezgodaj odpade. Vsakega sadjerejca prva skrb bi morala biti, da ta mrčes uniči in zatre. Treba je torej, da z vso odloč* nostjo škropimo napadena drevesa s sredstvi, ki uničujejo uši. Dognalo se je.
r S t V O.
da raztopina modre galice in tobačni izvleček večkrat škoduje, ker odpade škropljenim drevesom potem listje.
Dobro sredstvo za zatiranje uši je brezdvomno »kasijev les«, ki niti naj* manj ne vpliva na razvoj in rast dreve* sa, a z gotovostjo učinkuje, Kasijev les se rabi na sledeči način:
V množino 10 litrov vode se dene IV2 kg kasijevih trsk, kjer naj se moči* jo najmanj 12 ur. Zmes naj se potem dobro prekuha. Nato nalijmo v primer* no posodo- 100 litrov vode, napnimo čez posodo kos redkega platna (staro vre* čo) in zjijmo prekuhano- tvarino nanj da se precedi. V to tekočino v posodi vtak* nimo še do 2'4 kg dobro zmečkanega, črnega (mazavega) mila in vse skupaj dobro premešajmo. Z navadno- trtno škropilnico škropimo potem to razto* pino po breskvah, dokler mrčes ne iz* gine. Pri škropljenju moramo paziti posebno na to, da zmočimo listje tudi na spodnji strani. Če je listje že zvito, upogne naj se napadena vejica in pomo* či v raztopino. To sredstvo pomori uši ne le na breskvah, ampak tudi na dru* gih rastlinah.
Vrtna
SOLATA ENDIVIJA.
Imamo dve vrsti endivije: poletno in zimsko. Pri nas prihaja bolj zimska endivija v poštev, katere seme moramo posejati najkasneje do konca julija.
Posejemo jo lahko na vrtne lešicc ali pa mrzle gnojniščne gredice prav na redko, ker le taka setev da krepke sa* dike. Dobro je, ako denemo seme v vr* ste. V ta ramen izkoplji z motiko plitve jarke v razdalji 15 cm, posej v nje seme in jih potem, dobro pokrij na tenko z zemljo. Če setev parkrat zaliješ z vodo, izleze solata že v enem tednu. 3 g do* brega semena zadostujejo za sadike, ki jih rabiš za 100 m2 površine. Po štirih tednih, ko imajo sadike že 4 do 5 listov, presadi jih na razdaljo krog 25 cm vsak*
S t V O .
sebi, in zalij jih potem parkrat, da se lažje primejo.
Tudi endiviji vgaja, kakor solatam sploh, bolj prsteninska in rahla zemlja, vendar ne s svežim, temveč z že raz* krojenim hlevskim gnojem ali pa z umetnimi gnojili pognojena zemlja. Tam, kjer se prideluje vrtnina na polju v Vjelikih množinah, sadijo endivijo ta* koj za krompirjem. Ako pa nameravaš posaditi endivijo za pridelki, za kateri* mi ostanejo njive puste, pognoji takšen svet na vsakih 100 m' s 4 stoti razkro* jenega hlevskega gnoja in raztrosi ob* enem 3 kg superfosfata, 6 kg kajnita in pri okopavanju in pletvi v dveh obro* kih 2M> kg čilskega solitra. Pri solitru moraš paziti, da ga ne potrošiš na liste ali med liste, ker drugače solato osmodi.
Ko endivija doraste, preveži jo s slamo ali pa z rafijo, d-a ne more doha* jati do notranjih listov svetloba. S tem dosežeš, da se listi ubelijo ali porume* nijo in da postanejo bolj krhki. Vezanje pa smeš opravljati le ob suhem vreme* nu in ko niso listi rosni, drugače endivija segnije. Da izpuhti iz nje vsa vlaga, preden jo trdo zvežeš, preveži jo sprva le čez sredo in še le čez kakih osem dni tudi ob vrhu.
Če hočeš imeti endivijo tudi po zi mi, dvigni jo, ko nastopi mrzlo vreme, s kepo vred iz zemlje in deni jo v pe* sek v suho klet ali pa na kak zaveten prostor. Ko začne zmrzovati, pa po* krij jo s slamo, steljo ali z listjem. Pe« sek mora biti primerno vlažen.
Za pridelavo endivijinega semena odberi najlepše in najkrepke jše- rastline ter jih na navedeni način prezimi, se* veda neprevezane. Spomladi, ko' je do* volj toplo, presadi jih v razdalji 60 cm na prosto. Pazi pa nato, da ti semena ne pokradejo razni ptiči. Ko so semen*
ska stebla suha, izruj jih, spravi jih v rjuho ali pa zveži jih v manjše šope ter obesi vse skupaj na zračen prostor, da tam še nekoliko pozorijo. Nato jih šele omlati. Seme pa dobro očisti, razširi ga na tenko v senci in, ko se je dobro posušilo, shrani ga na suh prostor.
STRUPENA ROSA NA KUMARAH.
To bolezen povzroča glivica, ki je zelo sorodna oni, katera povzroča stru* peno roso na trtah in krompir ju. Glivice se neznansko hitro porajajo, vsled česar se razvije tudi v primeroma kratkem času jako mnogo trosov. Posledica tega je, da bolezen kumare tako hudo napa* de, da jih uniči.
Uspešno sredstvo zoper to bolezen je bakrenosapnena l%na raztopina, podobna oni, ki se rabi za škropljenje trt. Ko se začnejo kumare razvijati, naj se škropijo s to zmesjo vsakih štirinajst dni. Če jih je bolezen bolj hudo napadla, je priporočljivo, da se tudi škropljenje vrši bolj pogostoma.
Kmetijski poduk.
URADI ZA KMETIJSKI POTO* VALNI PODUK NA GORIŠKEM.
Prvega maja 1924. je nehal poslovati deželni kmetijski urad goriški. Nadome* stil ga je urad za kmetijski potovalni pod* uk za furlansko pokrajino, ki je ustanovil v Gorici podravnateljstvo, kateremu bodo neposredno podrejeni redna oddelka v Tolminu in v Ajdovščini ter po* sebni oddelek za sadjarstvo in vinograd* ništvo za Brda in Vipavsko dolino. Tudi v Červinjanu se ustanovi oddelek tega urada., ki pa bo neposredno podrejen ravnateljstvu v Vidmu.
Ker so uradi za kmetijski potovalni poduk za naše kraje popolnoma nova ustanova, zdi se nam umestno, da sezna> nuno naše kmetovalce z njihovim ustro* jem in z njihovim delokrogom.
Ta ustanova razvija svoje delovanje v starih pokrajinah kraljevstva že več desetletij z najboljšim uspehom. To po* sebno vsled tega, ker je v svoji upravi
zelo gibčna in ker vodijo oddelke dobro podkovani strokovnjaki.
Urad zatkmet. potov, poduk ni le vir kmetijskega strokovnega poduka, marveč širi tudi drugače navodila za pravilno kmetovanje in je v pravem pomenu be* sede urad za navodila in nasvete v vseh kmetijskih zadevah. Kmetovalci se mo* rejo vsak čas in v vseh kmetijskih zade* vah zaupno obrniti do njega.
Naloga tega urada je širjenje kme* tijskega strokovnega poduka, pospeše* vanje vseh panog kmetijstva in izvrše* vanje vseh kmetijskih poslov, ki mu jih nalagata država in pokrajina. Zlasti pa deluje za posplošenje kmetijske stroke s predavanji, z začasnimi tečaji in brez* plačnimi nasveti, z objavami, s praktič* ni mi razkazovanji o obdelovanju zemlje, o živinoreji, o uporabi kmetijskih stro* jev, itd. V gospodarskem oziru pospe* suje kmetijsko organizacijo, zadruž* ništvo in zavarovalništvo. Razun tega pospešuje napredek kmetijstva, živino*
reje in kmetijske obrti sam za se ali pa s sodelovanjem drugih činiteljev in kme= tijskih organizacij.
V skladu s krajevnimi pobudami or* ganizuje tekmovanja za darila za pravilno zgrajene hleve in gnojišča, za iz* boljšave na planinah, za pravilno gnos jenje, itd.
Urad zakrnet, potov, poduk skuša tudi razširiti umno kmetovanje s propaganda nimi spisi, ter podpira kmetovalec pri vseh pobudah s tem, da proučuje, poiz= kušuje in svetuje širjenje novih nasadov in novih vrst sadja, trt in poljskih rash lin. Posreduje tudi z nasveti in pripo* močki pri zatiranju bolezni kmetijskih rastlin in drugih kmetijskih škodljivcev. Pri pospeševanju živinoreje sodeluje z deželno živinorejsko komisijo.
Urad zakrnet, potov, poduk vodita dr* žava in dežela, ki sta združeni v konsor* cij in ki prispevati po zakonu za vzdr* ževanje ustanove. V ta konsorcij pa morejo stopiti tudi občine in kmetijska udruženja, ki jim je na srcu napredek kmetijstva. Na ta način morejo kmeto* valci po svojih zastopnikih začrtati pr o* gram o delovanju urada in z njim sode? lovati pri vseh pobudah. Do tega urada in do njegovih strokovnjakov se morejo zatekati kmetovalci tudi v krajih, v katc? rih ima voditelj oddelka uradne dneve.
Okrožja posameznih oddelkov na novo ustanovljenega urada so takole omejena: Podravnateljstvo v Gorici bo
razvijalo svoje delovanje v občinah go? riškega, knr. inskega, kanalskega in ko? menskega sodnega okraja; ajdovski od? delek v občinah vipavskega, ajdovskega in idrijskega sodnega okraja; tolminski oddelek v občinah tolminskega, koba? riškega, bovškega in cerkljanskega sod? nega okraja; posebni oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo se bo pečal z vsemi zadevami, ki se tičejo teh dveh značilnih kultur naših Brd in vipavske doline.
Podravnateljstvo in posebni odde? lek za sadjarstvo in vinogradništvo ima? ta svoj sedež v Gorici, v prostorih biv? šega deželnega kmetijskega urada, (de? želna kmetijska šola) via Trieste 43. (Telefon 111.)
Da ne prenehajo z ustanovitvijo te? ga urada pobude in delovanje prejšnje? ga deželnega kmet. urada, sledi že iz te? ga, da so bili na vodilna mesto' postav? Ijeni gospodje, ki so že delovali na tem polju v goriški deželi.
Nekateri so bili pridcljeni deželne? mu kmetijskemu uradu v Gorici, eden na je že dve leti odpravljal službo kme? tijskega strokovniaka pri podprefekturi v Tolminu.
Kakor smo doznali, bo imel v Gorici svoj sedež tudi namestnik deželnega ži? vinorejskega nadzornika videmskega. Ta ukrep je v interesu naše živinoreje, vsled česar je potrebno, da se to mesto čimprej zasede.
Vinogradništvo.
K. L:
ŠKROPLJENJE PROTI STRUPENI ROSI.
Za škropljenje vzamemo 1 kg galice na 100 / vode, apna pa 2 do 2)4 kg; ter je odvisno od kakovosti apna, V enem de? lu vode raztopimo galico, v drugem delu pa se apno razmeša na redek belež. Na? to se apno precedi skozi gosto sito v čist čeber. Nanj se potem naliva galice med vednim mešanjem. Apna nel smemo vzeti premalo, ker bi sicer kisla galica trto opalila. preveč apna pa tudi ne vze? ti, ker bi to bilo galici na škodo. Izpo?
znaš, kedaj je apna dovolj, ako z apnom zmešano galico preizkusiš s koščekom belega preizkusnega (fenolftaleinovega) papirja, ki si ga priskrbiš v mirodilnici.
Če je apna, dovolj, v zmesi pomočen papir lepo pordeči. V tem slučaju je ap? na dovolj. Če ostane papir bel, je treba apna še prid j ati. Na ta način pravilno pripravljena galična raztopina izda več kot polovico močnejša, a nepravilno pri? pravljena. Če hočemo, da učinkuje škro? pilo tudi proti plesnobi, raztopimo v ga? lici še 5 c/kg sulikola ali pa najmanj Vz kg saloidina.
Škropljenje se mora vršiti v suhem vremenu. Škropilnica mora biti močna in mora fino prašiti. S tako škropilnico se trta dobro zavaruje proti bolezni, po< rabi pa se tudi le malo galice.
Zato bodimo pri nakupovanju škro* pilnice prav oprezni. Na trgu je mnogo bolj cenega, a nič vredneg-a blaga.
Škropljenje moramo vršiti tako, da od trte teče, da pa so vsi zeleni deli, to^ rej tudi zarod, z galico dobro' oroseni. Važno je škropiti tudi spodnje plati Ib
st°v\
Če bi padel dež, predno se galica posuši, moramo škropljenje čimprej ponoviti.
Drugo škropljenje trt mora slediti kmalu za prvim, posebno če je vreme mokrotno, to je najpozneje v štirinajstih dneh. Pri drugem škropljenju vzamemo galico za V-z% močnejšo (IV2 kg na hi) ter temu primerno tudi več apna (3 do 3% kg na hi).
Z enako' močno raztopino škropimo trte tudi v tretjič, kake tri tedne za dno gim škropljenjem.
PRIDELEK VINA V LETU 1923.
Statistični oddelek ministrstva za narodno gospodarstvo je objavil slede*
Vojna od:
BENEŠKE OBVEZNICE.
Parkrat smo že pozvali oškodovan* ce, naj ne prodajajo beneških obveznic (bonov), ki jih dobivajo kot plačilo vojne odškodnine. Priporočali smo le njihovo zastavitev. Vse to v prepričanju, da se bo cena obveznicam višala. Da je bilo naše naziranje pravo, nam potrjujejo dejanski dogodki.
V Rimu so se beneške obveznice kupovale pred kratkim po 90 do 91 Ur, to je za vsakih Imenskih sto lir, se je dobilo 90 do 91 lir v gotovini. V Gorici so nekateri ponujali celo 92 lir. Nekateri naši lahkoverneži pa prodajajo te vred* notice po 80 do 81 lir. V čigavo škodo, si pa dotičniki lahko sami odgovorijo. V zadnjih dneh se je tečaj obveznic ne* koliko znižal, najbrže vsled notranjih Političnih razmer v državi.
če številke o vinskem pridelku posamez* nih pokrajin v državi v letu 1923, pri* merjaje z njim pridelek iz leta 1922 (v hektolitrih).
	1923	1922
Pijemont		. .	6,977.000	5,100.000
Ligurija			. . 812.000	713.000
Lombardija ....	. .	2,848.000	2,314.000
Benečija		. ,	2,492.000	2,347.000
Emilija		. .	7,023.000	5,147.000
Toskanska .	...	. .	5,698,000	3,577.000
Marke		. .	2,765.000	2,135.000
Umbrija		. .	1,814.000	1,119.000
Lacija	.	.	...	. .	4,280.000	1,510.000
Abruško in Moliza	. .	2,447.000	1,368.900
Kampanja ....	. .	6,790.000	3,670.000
Apulija		. .	2,403.000	1,599.000
Bazilikat		. .	541.000	342.000
Kalabrija		. .	749.000	544.000
Sicilija ......	. .	4,624.000	2,623.000
Sardinija		. .	339.000	261.000
Skupaj	. . 52,602.000	34,369.000
Tridentinska krajina	. .	532.000	
Julijska krajina	.' .	814.000	1,257.000
V celi državi	.	. 53,948.000	35,626.000
kodnima.
Ker se bo žrebanje obveznic, s ka* terim so združeni dobitki v znesku enega milijona lir, vršilo predvidevno meseca septembra ali oktobra letošnjega leta — tako razglaša finančno ministrstvo — se lahko z gotovostjo računa, da bo njihov tečaj v tistem času še višji, ka* kor je danes.
' Kdor torej ni prav prisiljen, naj ne prodaja obveznic, ampak le zastavi. PROŠNJE ZA PREDUJME.
Vsled novih odredb sprejema Zem* Ijiško kreditni zavod v Gorici šc nada* Ije nove prošnje za predujme. S tem ^opravljamo tozadevno vest v 6. števil* ki našega lista.
Radi vedno se menjajočih ukrepov in protiukrepov skoraj ni mogoče da* jati navodil, ki bi veljale za dalj č;o Kdor ni še prosil predujma, naj torej porabi priliko.
Vlaga v stanovanjih.
M. J.:
Vlaga v stanovanjih je danes že navadna stvar, ki pa je jako neprijetna in škodljiva zdravju, ker povzroča raz* ne bolezni. Stanovanja, ki je vlažno, nikdo nima rad in se le s težavo odda v najem, ako ni slučajno splošno pomanj* kanje stanovanj.
Največkrat provzroča vlažnost v stanovanju talna mokrota, ki se vspenja po zidovju in pa severno zidovje, v ka* tero bije dež. Nadlogi se lahko izogne* mo. A treba je paziti že pri zidanju stavb, da se pri 10 cm višine zida izven temelja postavi v zid svinčen papir, nalašč zato pripravljen, asfalt in lepenka. Zadnji dve sredstvi pa nista posebno priporočljivi, sta pa veliko ec* neji od svinčenih ploščic. Pri polaganju podov na zemljo je treba paziti, da se ves les in tudi tramovje spodaj prevle* če z karbolinejem in da se po možnosti drži nekaj višje od zemlje; s tem se ob* varujemo vlage in nagnitja lesa.
Pri današnjih vzpostavitvah poru* šenih stavb se to žalibog ne upošteva. Podjetniku je cilj, da hitro sezida ter kolikor manj mogpče izda za zopetno vzpostavitev. Zato pa je v interesu last* nika. da na to pazi.
Priporočljivo je da pusti vsakdo severne stene ometati s cementno in ne z apneno malto. Ko pripravljaš cement* no malto, primešaj vodi zadostno na* vadnega mila, ker s tem postane ce* mentna malta bolj opolzla, voda lažje odteka in zid ne pušča. Stene, ki so /e ometane z apneno malto, naj se ne po vrhu ometajo še z cementno malto. To ni trajno in čez gotov čas ta malta od* pade: delo je brez uspeha, ki pa tudi dosti stane. Kdor namerava ometati z
cementno malto severne stene, ki ima* jo na sebi že enkrat apnen omet, naj ga v tem slučaju popolnoma odstrani in to temeljito; tudi med kamni in opeko naj se vse izdolbe, kar je le možno. Kajti le potem ima tako delo res uspeh, ker ne dopušča več, da bi se vlaga širila po zidovju in stanova* nju. Zidovje, ki je že od vlage nasičeno in goba vkoreninjena, je le težko po* pravljivo. V takih slučajih ne pomaga ne beljenje, ne novi cementni in ne novi apneni ometi. Ni tako lahko priti taki stvari do dna. Najbolje je, takšne stene do tal podreti ter na novo po predpisih sezidati. To je seveda združeno s stroš* id.
Da pa omejiš izdatke, lahko tako le napraviš: Stene je treba vseh ometov oprostiti, ker jedro vlago je med steno in ometom;- nato naj se zid dobro pre* suši in stene parkrat. razkužijo. Kot sred* stvo za razkuženje lahko vzameš navad* no apno, kristalno sodo, kreojino in slična razkuževalna sredstva. Šele po* tem vzemi zidarja, ki naj na novo ometa zid, a vsa druga dela lahko sam opraviš, da te ne bode preveč stalo. Dostikrat pride vlaga tudi od zgoraj, zato pazi, da so vsi strešniki na strehi celi in da ni* kjer ne puščajo. Ako pa zapaziš kje pod streho vlažno, vedi, da streha ni v redu in da jo je treba hitro popraviti; če pa tega iz nemarnosti ne izvršiš, se ti vlaga začne širiti, prične rasti goba, ki je ne odpraviš več tako lahko. Takšne made* že od vlage lahko vidiš skoraj pri vs.a=> ki hiši na pročelju. Ta vlaga je prišla od zgoraj dol. od tam kjer si najmanj mislil in pričakoval.
Davki in p
ZNIŽANJE DAVKA NA VINO.
Eden najtežjih davkov, ki obremen* ju jejo danes našega kmeta je gotovo da* vek na vino, ki ga mora plačati vinorejec v znesku 20 lir od vsakega hektolitra pri*
r i s t o j b i n e .
delanega vina. Odpor proti temu davku je bil hud v celi državi, posebno v njenih južnih pokrajinah, kjer se pridela največ vina. Stalnemu pritisku vinorejskih orga* nizacij in njenih zastopnikov v parla*
men tu se je vendar končno vlada vdala in priznala upravičenost znižanja tega davka.
Na predlog finančnega ministra je ministrski svet sklenil znižati davek na vino od 20 L na 15 L od hektolitra, po: čemi s 1. julija 1924.
S tem ukrepom je vlada pričela — četudi le v prav skromni meri — izpoj* njevati svoje obljube, ki jih je svoje* časno dala glede znižanja davčnih bre* men, ki težijo ramena poljedelca. Ni to mnogo, a korak v dobri smeri je le na* pravljen. In naši vinogradniki ne želijo nič več, kakor da vlada nadaljuje po pri* četi poti. Ali je upravičeno upanje, da se bodo te želje tudi izpolnile?
Omenjamo, da za vino, ki je bilo po* rabljeno v dvomesečju maj * junij 1924, Velja še star davek po 20 L od hi, in da znižanje na 15 L od hi pride v poštev še le pri vinu, porabljenem ali prodanem po 1. julija 1924.
TOČA IN DAVKI.
Ob koncu prejšnjega meseca je nekatere na* še kraje v Vipavski dolini, v Brdih in tudi v gora* tem delu dežele toča hudo raztepla. Po nekod se vsled tega zniža pridelek do 90% in tudi več pri* čakovane letine. Naravno je torej, da mora drža* va, ki neznosno pritiska davčni vijak na poljcdel* stvo, pomagati ljudstvu, ki je prišlo ob vspehe svojega dela in ob vse vire dohodkov za vsakda* nji kruh.
Finančno ministrstvo je odredilo, da naj vi* domska finančna intendanca ugotovi škodo, ki jo je napravila zadnja toča pokrajini. In te dni že hodita po naših krajih dva gospoda tehničnega oddelka videmske intendance, ki zbirata podatke o napravljeni škodi. Svetujemo vsem prizadetim, da potom svojih županstev vložijo tudi vsak za se posebno naznanitev škode, ki naj bo po možnosti precenjena od domačih zapriseženih cenilcev, irr naj prosijo na tej podlagi za odpis ali znižanje zemljiškega davka kakor tudi davka na čisti zem* Ijiški dohodek in to do 15. julija 1924.
Pri hudo poškodovanih vinogradih in sadov* njakih bi se oprostitev morala odrediti za več let.
Dopisi.
Iz Vrtojbe. — Pri nas se je vršil v prostorih Občinskega doma občni zbor Zavarovalnice govejo živino ob obilni udeležbi živinorejcev iz Vrtojbe, Šempetra in Bilj. Zavarovalnica je sicer obstojala že pred vojno, a po' vojni se je obnovila še le lefca 1921. Spočetka ni bilo Pravega umevanja za tO' ustanovo niti •Pedi domačini, a zadnji občni zbor je Pokazal, da so sedaj pristopili k zavaro* jfalnici vsi pametni domači živinorejci 'razen petih _ zakrknjenih starokopit* Pežev). Iz Šempetra je zavarovalo | pri društvu do sedaj 36 posestni* | ^ov svojo živino, iz Bilj 31, iz Vrtojbe sta že 102 uda, tako da šteje zavaro* V;Unica sedaj skupno 169 članov. Vred* Ppst zavarovane živine je cenjena na °kroglo svoto 750.000 lir.
Kot zavarovalni prispevek so člani Posedaj plačevali 1% cenjene vrednosti Zavarovanega živinčeta. V preteklem le* P1. Pa je bilo neobičajno mnogo nesreč |^ri živini, tako da določeni 1% ni zado* .taval za kritje vseh potreb. Radi tega ,e občni zbor sklenil na predlog načel*
stva, da se za tekoče leto 1924 zviša za* varovalnina na 14%, ker se bodo s tem dohodkom predvidevno krili vsi izdatki. Iz poročila načelstva je sledilo, da je na* stalo največ nesreč radi tega, ker je ži* vina bodisi med senom ali na paši po* goltnila žico, staro železje, razne ostan* ke streliva, telefonski materijal itd., ta je — ostanke iz vojnih dni. Zavarovalnica je skušala s tem, da je ustanovila lastno mesnico, kolikor mogoče dobro vnovčiti meso v sili zaklanih živali. Res, da je na ta način izkupila za meso mno* go več, kakor so ponujali razni mesarji v posameznem slučaju in dosegla tako, da se je za precej (40%—70%) znižala izguba pri poravnavi škode, a po drugi strani so upravni stroški (najemnina, nabava klavniške oprave, delavci itd.) znašali toliko, da je zavarovalnica srna* trala za umestno zatvoriti mesnico. Sto* pila pa je v dogovor z domačimi mesarji glede prodaje mesa živali, ki bi jih morala v bodočnosti morebiti zaklati v sili. Da ni mesnica — misel je bila sama na sebi jako zdrava — uspela, je krivo tudi
to, da je nastala v letu 1923 velika brez; poselnost, vsled tega malo zaslužka, skr. ienje potreb in malo mesa v hišo. Tudi niso vsi člani izpolnili svoje dolžnosti napram mesnici, torej pomanjkanje za; družne zavednosti, kakor marsikje drugod.
Razveseljivo in posnemanja vredno je posebno to dejstvo, da so v zavarovalnici včlanjeni živinorejci iz Šempetra, Bilj in Vrtojbe, torej iz treh sosednih
vasi, kar kaže, da je prodrl tudi v naše ljudi duh skupnosti za zaščito posamez; nika ne glede na več ali manj primerno začrtane meje naših občin. In tako je prav. To kaže, da prihaja uvidevnost tudi med naše okoličansko ljudstvo: na gospodarskem polju, v zaščito življem skih koristi posameznika, moramo vsi v eno fronto, v eno bojno črto. Tako se bomo še rešili, drugače pa moramo podleči.
Vprašanja in odgovor
St. 30. — Č. P. Sv. D. v I. — Vi piše; Je: Molim, da mi odgovorite u Gosp. vestniku na ovo pitanje. Imam gostilnu te sam kupio 10 hektolitera vina, koie ni j e pos verna čisto, kao drugo obično vino, i je jako slatko, skoro kako da bi pred par dana zmašeeno grozdje. Molim, da mi savjetujete, kako moram sa ovim vinom pustupati, da se učisti i da izgubi ■onu veliko slatkobu, ili ga mogu za dalje vrjemena držati, da se ne pokvari?
Mogu Vam svjedočiti, da je posve naravno vno od posve zdravog i zrelog grozdja najviše fine vrsti. Kuhano je kako kod nas običavaju pod drobom 12 dana, maščeno je sa nogama, pretečeno nije bilo, dok ga nišam ja pred par dana kupio. Dakle ne mpgu razumit zašto mo; že biti tako slatko i mutno?
Odgovor: AJco je vaše vino, kao svje; dočite, posve naravno, pa je još mnogo slatko, znači da ovo vino uslijed jednoga ili drugoga uzroka nije posvem prcvrie; lo. Ovo vino možete učistiti pomoču španske zemlje i dodati mu po 12 g kalijurmmetabisulfita na vsak hi vina. i ostalo bude slatko i neče se pokvariti. Ako pa želite, da bude vino zgubilo slatkobu, postavite zatvorjenu bačvu sa vinom u to plu konobu ili na ko j e drugo toplo miesto, gde bude sigurno povrielo i se. kasni j e učistilo. — U.
St. 31. — P. O. iz S. — Vaše vpra: sanje se glasi: Ali je priporočljivo po; kladati sviloprejkam murvino listje, ki je bilo slučajno poškropljeno z modro galico?
Odgovor: Ni priporočljivo, ie ško-V
Ijivo! Sviloprejke se zastrupijo in pogi; ncjo pri uživanju tudi najmanjše koli; čine modre galice. Radi tega je pokla; danje murvinega listja, oškropljenega z galično raztopino, za sviloprejke grozno nevarna stvar. V ostalem pa sc le redko kedaj pripeti, da. so veje murvinega listja popolnoma onesnažene z galico. Pri murvah, ki se nahajajo v trtnih vr; stah, pride navadno le nekaj listov v do; tiko z galico. Če potem tudi tako listje damo sviloprejkam, ga te ne žrejo, ker imajo dovolj čistega na razpolago.
St. 32. — S. J. iz K. — Vi pišete: Po dobljenih poročilih daje vlada nagrade pridnim kmetovalcem, ki zgradijo uzor; ne'hleve, svinjake, ali n. pr. izčistijo travnike, itd. Sam sem si postavil uzo* ren svinjak. Sedaj bi rad vedel: a) Ali res daje vlada nagrade? b) kam naj se vloži tozadevna prošnja? c) kake p rilo* ge mera imeti prošnja? in č) kako naj! se prošnja kolekuje?
Odgovor: a) Res je, da se dajajo i pridnim kmetovalcem iz državnih sred* f štev omenjene nagrade. Kakor smo se! s poučili, so' pa za letos v naši deželi toza* a devni zalogi že izčrpani. Vendar je c upravičeno upanje, da se bodo slične f nagrade dobile tudi na dalje, b) Prošnje \ za priznanje nagrad naj se naslovi iP g nredloži na podravnateljstvo urada z0 g kmetijski potovalni pouk v Gorici (Sot d todirezionc della Cattedra ambulante ^1 Gorizia) Via Trieste št. 43. Ta urad imej 2 v načrtu svojega- delovanja tudi naka,! p zovanje sličnih nagrad. Ker ie urad m P novo ustanovljen, nima še odobrenih i d
'{ t>
Ali si poravnal naročnino za „GospodarsKi vestnik
to svrho potrebnih zalomov. Pričaka* vati pa je, da bodo krediti tudi za bivšo goriško deželo v kratkem priznani, c) Prošnji priložite stavbeni načrt in pa to* zadevni troškovnik, morebitne druge po* trebne listine bo podravnateljstvo po* tem že samo zahtevalo v izpopolnitev prošnje, č) Vlogo spišite na kolekova* nem papirju od 2 lir.
Št. 33. — V. J. iz A. — Vi prašate: Nameravam na svojem zemljišču v A. ustanoviti presičjerejo v večjem obse* gu. V ta namen zgradim najbrže nov svinjak dolg 20 m in širok 8 m. ki bi stal približno 15.000 do 17.000 lir. — Sli* šal sem, da daje Hranilnica v Vidmu amortizacijska posojila za gradnjo kmečkih poslopij po 3%, izplačljiva v 25 letih. Prosim, da bi mi blagovolili spo* ročiti, ali bi se zamoglo najeti navedeno Posojilo ža gradnjo svinjaka, ki bi se po* rablja! izključno za rejo prašičev, ter kako naj se tozadevna prošnja sestavi in opremi.
Odgovor: Videmska hranilnica res dovoljuje označena 3% na posojila za
gradnjo kmečkih (kolonskih) hiš. Toda. za sedaj nima v te namene več nikakih sredstev na razpolago, ker so vsi toza* devni zalogi za letos že izčrpani. Osta*= neta Vam pa kljub temu še dve možno* sti, da pridete do posojila, a) Za nakup živine, orodja, umetnih gnojil, in slične* ga dovoljuje označeni zavod 5% na po* sojila na menico za dobo enega leta, ki pa se lahko podaljša do treh let. To po* sojilo je lahko dobiti. Nimate drugih stroškov, kakor izdatek za menico, b) Za izboljšave v kmetijskem gospodar* stvu (novi vinogradi, razširjenje gospo* darskih prostorov, itd.) pa dovoljuje zavod posebna 4% na posojila pod ugod* nimi pogoji za dobo 15 let.
Nam se zdi, da bi lahko Vi zapro* sili posojila pod obema naslovoma. Pro* šnje Vam ni treba sestavljati doma. Oglasite se kar pri podružnici videmske hranilnice v Gorici, Corso Vittorio Emanuele III. št. 19 (pritličje), ki ima vse tozadevne tiskovine na razpolago in kjer dobite vsa nadaljna pojasnila v stvari. -
Drobiž.
Popravek: V zadnji številki ,e na strani 118. pod naslovom »Prijava vmo* gradov« nastal pogrešek. Mesto-: Zakon o »strupeni rosi« .... se mora pravilno gla* siti: Zakon) o trtni uši.... kar naj si bla*
! govolijo naročniki popraviti.
Iz prestolnega govora ob otvoritvi nove zbornice: »Moja vlada bo posve» čala vedno več skrbi poljedelstvu, po*
1 sebno pa ureditvi malih in srednjih po*
! sestev; pospeševala bo, da pride zemlja ’ v last delavskim družinam po eni strani, ■ da re§i tako po drugi strani tehnična in ’ finančna vprašanja, ki so združena z ’ večjim razmahom našega poljedelskega 1 gospodarstva, tega važnega činitelja v ? Gospodarskem in socijalnem življenju države.« •
1 Vnovčevanje žita v Avstraliji.— j ^ito je Avstraliji eden najvažnejših 1 Oridelkov. Vsled pomanjkanja ugodnih 'j prometnih sredstev je avstralski polje* > delec svoječasno le malo izkupil za svoj 1 Pridelek, tako da je državna uprava sa*
ma pričela misliti na odpomoč. S poseb* nim zakonom je ustanovila »žitno vnov* čevalnico«, le eno za celo državo. Vsi poljedelci morajo oddati svoj odvišnl pridelek le v zaloge vnovčevalnice, ki jim takoj ob prevzetju blaga nakaže krog 3/4 kupnine. Po- železnicah in dru* gih javnih prevoznih podjetjih se ne more prevažati niti en kilogram žita, ako ni za to izdano dovoljenje vnovče* valnice. Na ta način je skoro izključena vsaktera zasebna špekulacija. Vnovče* valnica se je s pomočjo državne banke, ki ji daj a redno na razpolago potrebne predujme, uredila že danes svoje pošlo* vanje tako, da dobijo avstralski polje* delci povprečno 20 stotink dolarja več za bušel žita kakor amerikanski. To do* sega vnovčevalnica v glavnem s tem, da ne zažene istočasno vsega žita na trg, ampak ga ima lepo shranjenega v svojih skladiščih, od koder ga izvaža, po potre* bi in v razmerju s sklenjenimi kupčija*
mi. V vodstvu zadruge je pet izvoljenih poljedelcev in le en ravnatelj, imeno* van od vlade. — Uspehi te organizacije so že sedaj, po par letih poslovanja, ta< ki, da zaslužijo splošno posnemanje tu? di v Evropi.
Zaščita pristnih umetnih gnojil. — Ponarejanje umetnih gnojil, ki je v dr? žavi jako razširjeno, škoduje ogromno poljedelstvu in p.a propagandi za uspeš? no rabo' umetnih gnojil. Merodajni krogi so to že davno izpoznali. V zadnjem času so strokovnjaki sestavili poseben zakonski načrt, ki naj bi ščitil dobre tovarne umetnih gnojil, a poskrbel tudi stroge kazni brezvestnim ponarejeval? eem. Kdor bi se začasil pri tem nečed? nem poslu, se mu zapleni vse blago, pla? čati bi moral velike globe in kaznovan bi bil še v zmislu kazenskega zakonika z ječo. Enakim kaznim zapade tudi oni, ki tako blago na drobno prodaja.
Sadjarska razstava se bo vršila pod kraljevim pokroviteljstvom v Tridentu v času od 20. do 30. septembra 1924. Istočasno se priredi tudi sadjarski kon? greš, ki bo razpravljal o raznih ukrepih, potrebnih za pospešepanje sadjereje, sadjarske obrti, vnovčevanja pridelkov itd.
Sirarska kriza se je letos pridružila v naši državi ostalim krizam, ki hudo prizadevajo kmečko prebivalstvo. V Milanu so strokovnjaki imeli več po? svetovanj, da bi našli pot, po kateri bi se mogli oddati mlečni izdelki, posebno -sir. ki ima danes le malo kupcev. — S tem, da je prenehalo bojevanje v strel?
skih jarkih, ni še končala vojna. Njene posledice čuti danes cel svet na vseh po? Ijih človeškega udejstvovanja.
Izseljevanje. — V letu 1923 se je izselilo iz naše države v tujino 395.742 ljudi, to je za 116.854 več kakor v letu 1922. Vrnilo se v istem letu v domovino 119.178 strank. Večina izseljencev je šla v druge evropske države, manjšina pa v Ameriko.
Prasičjereja v Jugoslaviji. — Leta 1920 je bilo v državi — na podlagi pre? cej zanesljive statistike — 4,849.000 prašičev, 1. 1921 jih je bilo 3,233.185, leta
1922	je število padlo na 2,902.399, a leta
1923	na 2,577.704 glave. Od leta 1920 do leta 1924 se je torej število znižalo sko? ro za 95%, in to kljub temu, da se pra? sički primeroma bolj hitro množijo, ka? kor druge domače živali.
Prodaja alkohola bo najbrže zopet dovoljena v Ameriki. Senat njujorške države je sklenil predlagati kongresu, da razveljavi zakon glede prepovedi to? čenja alkoholnih pijač. Smelo bi se prodajati zopet pivo in lahko vino. — V Turčiji, kjer je bilo prodajanje alkohola tudi prepovedano, je že izšel odlok, ki razveljavlja to prepoved. Turčija pa na? merava uvesti monopol na prodajo alkohola.
Izvoz iz Jugoslavije. — Med letom 1923 je Jugoslavija izvozila 3500 vago? nov sliv in 60 vagonov slivine marmelade. Ta množina je šla po* večini na Čeho? slovaško, v Avstrijo in Nemčijo. Manj? še množine so se izvozile na Holandsko in na Poljsko.
f IVA IV B C I< !■ £
30. maja 1924 je zatisnil oči mož, ki mu je dolžan slovenski kmet večno hvaležnost. Ta dan je zaspal v Gospodu kmetijski svetnik g. IVAN BELLE, eden naših najboljših, praktično in književno najbolj delavnih kmetijskih strokovnjakov. Kot ravnatelj kmetijske •šole v Št. Jurju ob južni železnici v Sloveniji in kot strokovni pisatelj si je pokojnik nabral neminbivih zaslug za napredek kmetijstva Izdal je važno strokovno knjigo: .SADJARSTVO" ki je izdatno pripomogla k razvoju in naoredku umne sadjereje med našim narodom. Tudi naše ljudstvo se bode spominjalo s hvaležnostjo tega moža, ki je v predvojnem »Primorskem gospodarju" napisal zanj celo vrsto krasnih kmetijsko-stro-kovnih člankov.
Naj bo velezaslužnemu blagopokojniku časten spomin med nami!
Ušaj Just:
POLETNA OMEJITEV ZALEGE IN JESENSKO ŠPEKULATIVNO PITANJE.
V Brdih, v gcriški okolici in v Vis pavski dolini poneha popolnoma vsaka čcbelna paša, čim odcvete kostanj in še pokosijo travniki. Od 15. julija naprej v teh krajih ni več paše. Spomladanska paša je v teh krajih razmeroma dobra. Za časa te paše pa se čebele v panjih silno razmnožijo. Ko doseže število če* bel vrhunec, pa paša preneha. Čebel je tedaj v panju veliko, ali dela nimajo. Ob vročih popoldnevih pa visijo v grozdih pred žrelom in lenarijo. Če ka; tera zloti, gre samo po vode; po nektar gotovo ne, ker ga ni. Tedaj opaža čebe* kr, d-a so panji dan za dnevom lažji. Čebele potrosijo, v tem času svojo zalo« go medu in v jeseni jim more gospodar priskrbeti hrano za zimo' in prihodnjo pomlad. Umen čebelar si lahko pomaga iz te zagate na več načinov.
Oni čebelarji, ki imajo več panjev in se pečajo s čebelarstvom v dosego matcrijelnih koristi, naložijo panje na voz in jih popeljejo v kraje, kjer je pa-ša. Oni čebelarji pa, ki imajo le par panjev in oni, ki se pečajo s čebelar« stvom samo v veselje in zabavo, pa ra« di obdržijo svoje ljubljenke doma, da jih nemoteno opazujejo, ali pa se jim vslcd malega števila panjev prevoz na Pašo ne izplača. Kaj naj storijo1 taki če« belarji, da jim čebele v tem času ne po« jedo vsega medu? Načinov za odpo« rnoč, kakor sem rekel, je več. Vsi pa imajo le en cilj in sicer omejitev zalege. Zalego, kakor je znano, leže matica. Njo moramo torej odstraniti iz panja, ■ali na vzeti ji svobodo in zapreti jo1 v matično kletko, ali pa zmanjšati z ločil« no desko vališče samo na par okvirjev, popolnoma odstraniti je matico tedaj, če ie stara in maloplodovita. Taki panji si bodo sami nadomestili manjkajočo
matico iz svoje zalege. V slučaju pa, da je bila odstranjena matica mlada, pa kljub temu malo plodovita, ali drugače slaba, ne smemo puščati, da si čebele izgejijo iz svoje zalege novo matico, ampak ji moramo dodati mlado in še ne pokrito zalego iz drugega panja, ki ima dobro matico. Seveda moramo odstra« niti še prej iz panja vso še nepokrito zalego in izrezati vse morebitne matič« n jake, da jim s tem vzgojitev matice iz lastne zalege preprečimo. Dokler si po« tem čebele nove matice ne vzgojijo in dokler se potem nova matica ne oplodi, kar traja gotovo več kakor 3 tedne, pre« neha vsako polaganje jajc v panju. V tem času se izvali, ali oziroma razvije le ostala zalega, drugače pa traja v panju 3 tedenska pavza. Mnogo starih če« bel medtem pomrje in panj oslabi, osta« ne pa med v njem, ker je potrošnja me« du, zlasti vsled pomanjkanja zalege, le majhna.
Če je matica mlada in dobra, jo lahko začasno zapremo1 v matično klet« ko. To postopanje je pa barbarsko in ieča ne sme trajati več, kakor 10 dni. Veliki čebelar Dirdzon je nekdaj to zapiranje matice v kletko priporočal in je še celo ta svoj nauk imenoval »dija« mantno pravilo čebelarstva.« V novejši dobi pa je večina čebelarjev proti temu mučenju matice. Zato nas se zapiranje matice v kletko opusti.
Mnogo boljše v vsakem oziru je zmanjšanje gnezda z ločilno desko, s katero so oni panji, ki smo jih dobili na račun vojne odškodnine iz Nemčije tu« di opremljeni. Če te deske nimamo, si pa lahko pomagamo na ta način, da prevesimo nekaj okvirjev z zalego iz va« lišča v medišče in da na njih mesto vlo« ž'’mo okvirje, popolnoma polne s pokri« tim medom. Matici potem pustimo sa« mo dva do tri okvirje s prostorom za zalego.	'
Kdor bi pa hotel omejiti število če«
bel s tem, da bi pokrito zalego uničeval, bi pa zelo nespametno postopal, ker po? krita zalega že tako in tako nič hrane ne trosi.
Zelo važno je pa znati, kdaj je naj* prikladnejši čas za izvršitev gorinave* denih del za omejitev števila čebel. Ce vemo, da je potrebno za popolni razvi> tek delavke in do dobe prvega poleta na pašo 30—36 dni in če vemo kdaj po* neha paša, prav lahko določimo prime* ren čas za izvršitev teh del. Toraj me* sec dni pred ponehanjem paše.
Proti jeseni in sicer v začetku sep* tembra pa je potrebno odstraniti ločil* no desko in pripustiti matici celo vali* šče. Nadalje je pa v tem času zelo pri* porcčljivo špekulativno pitanje in sicer previdno po noči, in v zelo majhnih od* merkih, da ne povzročimo ropanja. Za pitanje uporabljamo razredčen med, ki matico najbolj draži in spodbuja k po* laganju jajc. Na ta način ojačamo zopet čebelne družine in sicer z mladimi čebc lami, ki bodo izvrstno prezimile.
Pravočasna omejitev zalege in je* sensko špekulativno pitanje sta dve neobhodno potrebni deli, ki bi ju mo* ral vsak čebelar izvršiti, ki drži svoje čebele doma, kljub pomanjkanju kasne poletne in jesenske paše.
Konečno omenjam, da mora vsak čebelar, čim poneha rojenje, pobiti tro* te in uničiti trotovsko zalego.
ZA ČEBELARJE ZAČETNIKE.
Neki izkušen čebelar objavlja sledeče opomine na naslov čebelarjev začet* nikov, ki jih tudi mi podpisujemo.
Mnogi mladi čebelarji, ki mislijo, da so se s knjigami popolnoma izobrazili v čebelarstvu, grešijo veliko v tem, da zač* ne jo takoj uvajati novotarije, ki so v na* čelnem nasprotstvu z vsemi predpogoji pametne čebeloreje. Večkrat meni čebe* lar začetnik, da se njegovi panji topijo v izobilju, dočim so v resnici čebele na tem, da poginejo lakote. Nekateri delajo posebno to napako, da si hitro množijo število družin. Izkušen čebelar pa ve, da
ni mogoče istočasno dobiti od panja mnogo medu in širiti ga. Če je mlad če* belar v kakem izredno ugodnem letu imel lep uspeh z dvema ali tremi panji, misli, da je poklican takoj pričeti s čebe* lorejo kot obrtjo. Ne upošteva pa, da se z večanjem čebelnjaka množijo tudi tež* koče in da more slaba letina 'naravnost uničevalno vplivati na mladega čebelarja. Kakor povsod, velja tudi pri čebelar* stvu pregovor: »Naglica ni nikjer prida.«
Od nekod nam poročajo, da si je neki začetnik končal v letošnji zimi dvanajst kranjičev. Izguba je zanj naravno huda. Hujše pa je še to, da takšni slu* čaji prav slabo vplivajo tudi na druge začetnike, da obupajo in prenehajo s če* belarjenjem. Torej Čebelarji začetniki: previdnost, ker polagoma se daleč pride.
OBVESTILA.
Kupčija z medom. — Ne preveč vesele iz> kušnje, ki jih je zadruga imela s prodajo lan* skega pridelka, so prisilile načelništvo, da je sklenilo, letos se ne pečati s tem poslom. Vzroki za ta ukrep so jako tehtne narave in ležijo iz* ven odgovornosti zadruge. Pri tako šipki zadruž* ni solidarnosti, ki so jo pokazali čebelarji ravno pri početku orgahi/jacije kupčije potom zadruge, mora, to izrecno pov dar jamo, izpodleteti vsak poizkus v tej smeri, pa naj ga skuša izvesti v okvirju zadruge kdorkoli hoče. Več ne maramo
0	tem pisati.
Satnice. — Če bi še kdo rabil kaj umetnih medsten, mu lahko še postrežemo, ker je še ne* kaj blaga na razpolago.
Orodja — raznovrstnega — imamo tudi še nekaj v zalogi. Prosili bi pa, -da se pri malih množinah dvigne orodje osebno, ker se nam je pri pošiljanju po poštnem povzetju pripetilo več* krat, da so skupni poštni in ovojni stroški zna* šali več kakor račun vsega blaga. Tudi si vsi uradniki na pošti ne tolmačijo predpisov v ko* rist stranke, temveč so nekateri, ki so nam s svojim dlakocepstvom povzročili veliko škode in zamud. In to prav posebno pri razpošiljanju satnic.
Kozarci. — Imamo v zalogi par stotin ko* zarcev za med s pokrovčki v velikosti od K do
1	litra. Cene nižje kot v vsaki trgovini.
Pravila in pristopnice. — Svoječasno sme nekaterim čebelarjem razposlali več izvodov pravil in pristopnic za nabiranje članov. Kdor ni vseh pravil oddal, naj nam jih blagovoli vr* niti, ker jih nujno rabimo.
Tiska odlikovana Narodna tiskarna. — (30,—VI. — 1924.) — Odgov. urednik: Dominko Viljem.