. lao ŽIVLJENJE # 8 letnik 9 9 številka l glasilo tovarne alpilia Uri LETC 1969 SMC ZAKLJUČILI - PROIZVODNJA - Spet je za na/ni poslovno leto, zaključili smo proizvodnjo v leta 1969 in z novim poletom začeli v leta 197o. Gotovo vsakega člana našega kclektiva, ki se je skozi.vse leto trudil za čim-"boljši uspeh našega podjetja , končne tudi upravičeno zanima uspeh njegovega, oziroma uspeh dela vsega kolektiva. Kakor že vrsto let nazaj, tudi letos lahko kolektiv ALPINE z zadovoljstvom ugotavlja uspehe proizvodnje, kar je tudi moralno zadoščenje za vložen trud v teku enega leta pri vsakemu pcsamezniKu. Proizvodni plan za leto 1969. je bil postavljen na 850.00: • ; rov razne obutve, oziroma finančni plan 56,485.58l,oo din. V letu 1969 je bilo proizvedeno 920.000 parov, finančni rezultat pa lahko obravnavamo še samo za 11 mesecev in znaša 62,146.437,15 din, torej je rea lizacija po količini in po fi -nančni plati zelo dobra. Moramo pa si porast proizvodnje pravilno tolmačiti. Proizvodnja • je porasla tudi na račun na novo zaposlene delavne sile, torej ni to vse uspeh storilno -sti delavcev. Če pogledamo sam uspeh storilnosti, je bil bolj kritičen, ker je bilo prav v letu 1969 sprejetih v naš kolek tiv večje število mlade nekva-" lificirane delovne sile, katera je dosegla v prvih mesecih priučitve in še potem določen čas nižjo storilnost, to pa s.nenj-ša povprečno produktivnost na zaposlenega delavca. Naj primerjamo še dosežene uspehe v letu 1969 v primerjavi z letom 1968: V letu 1969 je bilo proizvedenih 56.000 parov obutve več kot leta 1968, oziroma je proizvodnja porasla za 6,5$. Ta procent na oko res ni velik, moramo pa upoštevati, da smo po obsegu preccj povečali težko izdelavo, to pa je znižalo $ presega nasproti letu 1968, $ po presegu v vrednosti pa je bil precej višji. V letu 1969 smo proizvedli za 51$ več težke obutve kot leta i960, proizvedeno je bilo z?. 47$ več sandal in za 5,6$ manj ostale lahke obutve. Ker je zadnja, grupa obutve najmočnejše zastepa-na v naši proizvodnji, je skupen porast proizvodnje torej le za 6,5$. Poleg tega naj omenim še tc, da je število zaposlenih v proizvodnji naraslo med letom 1969 za 68 delavcev. Iz vseh navedenih po -da t kov je razvidno, da ALPI17A dosega iz leta v leto nove uspehe, da se kolektiv širi, da. pc-stajamo vse močnejše podjetje , vedno bolj pomembno doma in v i-nozemstvu. Nikakor pa nas ne smejo rezultati zaslepiti, nasprotno stremeti moramo še k boljšim uspehc.e, kajti borba na tržišču je iz dneva v dan hujša in če bomo hoteli uspešno konkurirati doma in v svetu, bomo morali biti šc ecl^j dosledni, posebno glede kvalitete in tudi višje storilnosti,kajti le s tem bomo konkurenčni na tr?.v;cu. Zavedati se moramo vsi 3 kap a ;i, da uspeh ALPINE ni odvisen od ene aliparih oseb,am-pak od vsakega člana našega kolektiva, vsak naj se po svoje trudi in naj čimveč doprinese k uspehu našega kolektiva, le tako bomo čez leto dni lahke zopet z zadovoljstvom ugotav -l.jali naše uspehe. Tone KLEMENGIC P L A N 1970 Ko smo se pripravljali za leto" 1970 , smo imeli pred očmi bližnje preteklo poslovno lete in poskušaj.i ugotoviti, kaj zmoremo v tekočem letu. Splošni gospodarski razvoj odseva stalno na pr iiovan je in če se postavimo ob ostala podjetja naše in drugih strok, potem moramo biti ko maj zadovoljni in poskusiti aktivirati vse notranje moče, da dosežemo še več. En sam optimizem mora biti.Okrog nas se dogajajo zelo čudne reči. Fanje mi kaj malo vplivamo. Vidimo takoj tudi to, da tisti, ki ne fco hitro napredoval nima kaj dela i. Ali bolje rečemo: vsakršno omejevanje ali splošno družbeni posegi lahko v vsakem trenutku manj prizadenejo tiste,ki so naprej in ki so že dose " ; višjo ali visoko stopnja ' vanja in poslovnosti. Za nas je torej v dani situaciji odločilno, da startamo z vsemi silami novim, višjim ciljem nasproti . V preteklem letu smo dosegli dobre rezultate. Določeni deli nagega poslovanja so bili prešib ki. Takojšnja naloga je, da slabosti odpravimo in da preprečujemo ozka grla kjer koli so po -javljajo. Fizični obseg proizvodnje ne bomo v tekočem letu mnogo presegli. To gre na račun strukture proizvodnje, ki se nagiba k težki izdelavi. Proizvedli bomo za 6/'- več obutve kot v preteklem letu.Vred nostno pa bo povečanje za 15$. Poprečni osebni dehodki se bodo, povečali za 6$. Celotni dohodek j pa bo"iq povečali v skladu s po -večanjem proizvodnje. Dobiček nameravamo povečati za 15$. Izvoz povečujemo za 2o$ in tc na račun zapadnega. Torej se bo vis o ko spremenilo razmerje med vzhodnim in zapalnim izvozom* Delež• izvoza v vrednosti proizvodnje mc ra ostati visok: preko 4o$,Za dosego teh ciljev bo potrebno okrepiti obratna sredstva, znatno via gati v prodajne in proizvodna zmogljivosti. Investicijski program je predviden v višini 12 milijonov dinarjev (NB). Če vse to strnemo v eno slike,potem je jasno, da se nimamo kaj obotavljati. Leto je kratko,vsak dan je enako važen. Postavili smo tudi nove temelje po metodi direktnih stroškov. Torej celo Alpina, ki je številno že preko l'2oo član ski kolektiv, stoji pred novo zahtevno obvezo do družbe i;: sem prepričan, da je lahko take za -stavljena pot samo v ponos v grškemu članu kolektiva. Izidor REJC V MESECU DECEMBRU JE UMRL ITA UPOKOJENEC JOŽE KCGCVŠEK IZ iilHCV ZDA - PRVI VTISI Na kratko je težko opisat, vtise s potovanja v ZDA. Navajeni -smo poslušati zelo različne pri povedi o Ameriki, vsakdo ima svojo predstavo, ponavadi pomislimo na dolar, bogastvo in še rasno diskriminacijo povrhu. Vsak ima svojo običajno visoke misel o Ameriki, kjer je široka demokracija in kot ji pravijo "svobodna dežela", Pridejo naši izseljenci v staro domovino, polni novih pogledov na svet; predvsem pa Amerikan-ci z zelenim denarjem, mislimo si. Amerika, to pa to. Ko bi se vsak izmed vas pripravljal na tako dolgo pot, bi bil nestrpen in radoveden. Konec koncev grem le v Ameriko. Visoke nad Atlantikom sem prav mirno urejeval misli za prvi stik 3 tc celino. Bližamo se, pojavijc se celinski oblaki, venec cuckov in dolg polotok. Pri.. :c nad predmestje New Yorka in geometrijsko urejene površine predmestja brez konca. Senčno popoldne je (pri nas je že ura 9 zvečer). ASfalt, hiše, vile letališča, reke avtomobilov,bazeni in še vedno ni središče mesta. Pristali smo na medna -rodnem letališču Kennedy. Po svoji razsežnosti ga je nemogoče primerjati. Iz njega poleti jo najmodifnejši avioni na vse st^ rani sveta. Zračni promet je za nas nesluteno razvit. Svet je postal majhen. Iz Zuricha smo prileteli v N. Jork v 9 urah. Ogromni promet, dolgi in široki avtomobili, ki so skoraj vsi enaki, dajejo videz enoličnosti, i-ro a cesta, številni nadvozi in podvozi, mostovi preko EAST III -VER pripeljejo do srca N. Yorka: MANHATTAN, ki je polotok. Poznan je iz filmov, televizije, poln nebotičnikov, velik, visok, razse-žen, utrudljiv. Mimogrede:palača Združenih narodov je nekako obrnjena od mesta, gleda v svet. Ni tako visoka kot si predstavi jamo, v gozdu višjih nebotičnikov bi bila sorazmerno skromna, vendar špcštljivo sameva. Pa recimo, da sem imel srečo, ko sem stancvr.l v Miltonu ob najvišjem nebotičniku na svetu: EMRIRE STATE BaPPIPG s preko 3oc metri višine. Razgled z njega na mesto je čudovit: velike grozeče postave brezštevilnih nebotičnikov dajejo vtis stalnega tekmovanja moči. Manhattan je popolnoma pravokotno prepre -den z avenijami in prečnimi ulicami, Torej se je zelo enostavno spoznati. Orientacij je dovolj, hoje pa razumljivo, zmeraj veliko. Mesto je en sam brezmejni kcntaet. Umazano, neočiščeno, polno odpadkov, papirja. Mil j oni in mil j oni ljudi hodijo po svojih opravkih vsak za sebe. Promet je lepe urejen, ne da se primerjati predstav iz raznih filmov, ki smo jih Gledali. Vidiš lahko dobesedne sko -raj vse, kar ti pade v glavo.Od ljudi raznih barv, ki so prišli sem iz vseh koncev sveta, do razkošnih trgovin in zapuščenih rle-lov mesta, za katere se n hoc ne zmani. Srečaš zadnji krik mode, srečaš tavajoče, ki jim ni . znan jutrišnji dan. Za vse je dcv:.lj prostora, nihče ni drugega na poti. če samo pogled pogled za naj9 višjega nebotičnika pove, da ce mesto izgubi na horizontu, petem se ni za čuditi, ko ugotovimo, da ima najmanj 14 mil jenov ljudi. Tu je zbrane toliko bank, svetovnega kapitala in svetovne"trgovine. Mesto živi za posel, pa naj bo to velikopotezni, ki duši posamezne narode in jim prizadeja gorje ali pa tisti, ki prinaša srečo, blagostanje, ali pa povsem mali, ki prinaša kruh in upanje za naslgdnji dan. Tako veliko mesto je to, da je postalo že brezosebno, svetovno pribeža -lišče in svetovni center trgovine. To je tisti del Amerike, ki je najbolj krut, neusmiljen, hladen, ki živi za denar j.-: kjer samo denar nekaj prmon: , Je drago in poceni, je grde in lepo. Nič to ne moti. Vsak po svojem žepu in položaju. Nič nenavadnega hi, če je sredi široke ulice kup odpadkov. Nobenega ne moti. Zakaj bi se razburjali. V starejših delih mes^ ta stare huše razpadajo. Samo lokali. Prodaja, prepade, se odseli, pride drugi, začne znova. Kiior uspe, uspe, sicer pa vsak le sebi odgovarja za uspeh ali neuspeh. Mesto se naglo razvija, nebotič niki se gradijo izredne hitro, tehnično preštudirano z visoke tehniko. Moč kapitalistov, se meri po blišču in višini stavb. Vrat boli, ko gledaš v nebo, skoraj nikjer zelenja, beton, marmor, umetni kamen in stekle.. Vse s pne v nebo in kot da bi hoteli prezirati svet.številni programi na televizij-' 3c točno preračunani svejer;. .3 --menu. Reklama. Kaj malo sem lahko zvedel kaj se dogaja po svetu. To jih ne briga. To so malenkosti. Kaj bi se sekirali z Evrope. Stari svet s starimi skrbmi. Nimamo časa za to, bi odgovorili. Pesel, točno preračunan dan in čas. Vse je točno odmerjeno in podrejeno samo peslu. Brez dvcm a je podeželje drugačne, je p*., tc -ogromna dežela. Ko bi me kdorkoli vprašal:" Povej na kratke,kakšen je prvi vtis?" Ne morem t^^a enotavno povedati, cdgcvoril pa bi:"Popolnoma drugačen, hladen, precej surov in predvsem pa ne verne, kako imamo tu lepo." Ni kaj, teh nekaj stavkov je samo del misli in spoznanja o Ameriki. Dolga bi bila pripoved o njej. Morda bi jo vsak po svoje ro.;;i -striral, vsakogar bi nekaj zanimalo. Mislim pa, da so vtisi o Ameriki tako številni in pestri, da predstavljajo mnogo več kot samo spoznanje prirode in površne zaznave popisa o Ameriki. I. REJC ZDA - RAZGOVORI ^aloga na peti ni bila spoznati, kake tam živijo. Morda bo najbolj točno reči: spoznati moramo Ameriko kot poslovni svet. Daleč od tega, da bi se lahko s tem pc -stavijal. Čeprav ni bil čas široko odmerjen, sem predvsem videl, da se bomo morali še dosti učiti in mnogo bolje poznati svet, s katerim delamo. Pozabiti borne :c-rali na čase, kc smo čakali na kupce in upali, da bo do časa prišel, dosti naročil in seveda bil z nami zadovoljen. Nihče cd naših kupcev ne dela z nami, ker bi nas imel rad. Delq zato, ker ima račun. Vedi-nc pa, da se veliko trudi in pripravlja, tvega ih premišljuje, pre dno k nam prispe naro -čilo. TJ. York je center trgovine v svetu. Imeli smo številne se -:stanke in poizvedbe, kaj se tre nutno dogaja v Ameriki, enostav. no: kam se svet obrača. Če se na kratke povrnemo domov v "Alpino", potem si postavimo predse naš izvoz. Tu mislim za-padni, predvsem smučarskih čevljev. Lansko sezono je bila recimo ugodna, ža nas pa utrudljiva. Veliko dela prekc rednega čas, proste sobote, ne -del je, noči. Napravili smo res kar smo mogli. Lahko rečem, da je bilo v tem prizadevanju dovolj zrelosti in delovne zavesti. Novi modeli, predvsem pa material je zelo uspel. Kupci so bili v glavnem zadovoljni. Znt.no napraviti dober čevelj, kar pa je bilo napak jih' pezna-no in nam niso v čast. Lanskoletne količine so največje odkar izvažamo v Ameriko. Vemo 'vsi, da mora biti naša pcslov-/na politika v izvozu še bolj ekspahzivna, temeljita, poznati moramo trg in potrebe. Odločili smo se za nakup novega stroja za brizganje PVC podplatov. Mnenja kupcev kažejo, da je mogoče izvoz širiti. Kc bc proizvodna zmogljivost instalirana, bomo morali delati. Za to so potrebne priprave in pravočasna naročila. Vsi ti,momenti in pa, da res čimprej prejmemo naročila v željeni količini ter da rešimo številne sporne točke v med sebojnih poslovnih odnosih, da pridobimo na času, spoznanju in si purr -'Sti, so narekovali pot v t > - r j » , '. - v-. • Različna predstavništva v N. Ycr~ ku, ki jih imajo naša podjetja,so bila dober in pošten vir informacij c kupcih, o situaciji in sedanjem našem uspehu in veljavi v ZDA in Kanadi. Iz N. Yorka smo seveda navezali vse stike in se točno dogovorili o času in kraju za razgovore . Prva zračna pot je bila v Lebanon in od tam v Hannover h kupcem Rieker in TSC. Primerno so nas sprejeli, spoznali smo kraj in IBM center. Večurni razgovori sc bili okrog reklamacij, dtločenih napak in o zakasnitvi rokov. Nehvaležna tema, na licu mesta smo dosti lažje ugotovili resnico. Mislim, da sc razgovori dobro uspeli. Naročil je številne vzorce in seveea v najkrajšem roku. Prodati znatno količine pomeni na široko spozna-ti želje potrošnikov v številnih centrih ZDA, kjer pa se srečujejo Šte":.Ini proizvajalci tovrstnega blaga predvsem iz Zap. Evrope. Izgledi so solidni. Sledila je pot z avionom v Boston. Mesto ima 1}. zelo znanih univerz, poleg tega pa še visoke glasbeno tradici jo. Kupcu smo (Meergans) lani komaj komaj delne ustregli. Pritoževal se je. Blago mu je bilo všeč in obetal je primerne količine. Zopet vzorci, kratki roki. Iz N. Yorka smo poleteli v Kanado v največje mesto Montreal (nekaj več kot 2 mil j ona prebival -cev). Kanada je že bolj umirjena, prijazna, domača. Razgovore smo imeli s kupcem Tyrol. Največ pripomb je bilo na kasne dobave^kar - 6 - Dom v se ne sme več ponoViti. Sezona obeta, seveda pa zavisi od V -ših prizadevanj za izdel .delov - vzorcev. Ogledal si tudi njihovovprC_izv0dndO . ■ smuč." čevlji,' čevlji pc smučanju, moški nizki Ni'" jim to -glav na dejavnost pac pa vzpc^rrdna. Roki za izdelavo vzorcev 'so ze lo kratki, kombinacije številne . Iz Montreala smo se preko' Amsterdama in Frankfurta vrnili domov. Morda je to prekratek dn hiter opis poslovne .vrednosti peti, pa' vseeno še povzemam; Spoznal in spoznali smo, kdo so naši kupci, kaj v Ameriki in Kanadi pomenijo, kam se giblje razvoj in kako kaže za tekoče leto. Pridobili smo. veliko na času, ker smo pospešili njihovo prizadevnost in pokazali lasten interes ter resnost dela z njimi. Smo že v. času,, ko moramo eden. drugega spoznavati in spoznati , Predvsem pa delati mo na čimbolj temeljitih pravah in analizah. Naša , .. cv-na moč sloni samo na čimprejšnjem znanju in, poznavanju situacije; predvsem pa trga, ra katerega delamo. Slučajne rešitve ne smejo biti izhcd.Mnogo pa tudi pomeni spoznati svetovni trgovski utrip Amerike, ki je en sam ogromni petrešni center. Mar ni prijetno zagle-dati v izložbi trgovine v N. Yorku naš proizvod in prav tako v Mcntrealu ali Bostonu in še marsikje. Na svetovni trg posegamo resno. Ko se pa človek znajd: sredi N. Yorka in občuti, kaj mi kot narod in dalje podjetje pomenimo v svetu ali kaj lahko pomenimo, petem se vsili, jasno spoznanje: samo naše ^:_an--jo, resnost, poslovnost je lahko .edina garancija, da bomo na-te •trge V&p' nadalje posegali in uspehe večali. Tc pa tudi pomeni, -da •bodc.^še sledi-1 i1 o bi ški kup c e v in I nova iskan ja mbžnos ti. ' rvvi Pripis pa še ta: Izdelava vzorcev in sploh sistematika dela je -oo- f kazala,; bomo kupce, takoj ra- „ _ zočarali, - in to prav gotovo ni T tisto, kar'-sem zgoraj v predzadr njemtstavku ugotovil. I. RJJ.C IZBOLJŠAVE PRI ORGANIZACIJI PCSLCVANJA Alpiha je podjetje, ki je poznano na jugoslovanskem tržišču in tudi v inozemstvu. Pri svojem poslovanju dosega dobre rezultate. To je groba slika. Kdor bolj po^~ drobno pczha razmere na trgu, lahko trdi sledeče: 1. možno je doživeti še boljše rezultate, 2. možno je doživeti poraz za porazom in skrahirati, no da bi trg pri tem občutil, da nekdo manjka na trgu. Omenili smo tudi, da dosega Alpi— na pri svojem poslovanju dobre rezultate. Tudi to je groba slika: Veliko akcij je uspešnih, a vmes so tudi druge, ki znižujejo uspeh pri poslovanju, Končni rezultat je lahke ugodnejši. Zelo pomembno vlogo pri vsem tem ima organizacija poslovanja.Znan primer, da štirje vlečejo en stol vsak v svojo stran. Ne premaknejo ga. Zakaj? Delovanje vseh sil ni usmerjeno k istemu cilju. Velikokrat je podobno pri delu v pedjet ju. Imamo velikeddela. V.gkladiti delovanje vseh sil, v skladi-t i .ga v času in prostoru, vskladiti ga po vsebini, to lahko veliko pomaga pri doseganju boljših rezultatov. Rezultat sodelovanja med Alpino in Zavodom za organizacije poslovanja iz Ljubljane so sistemske rešitve na področju planiranja in obračuna. Izdelani sc štirje elaborati: • Ivalkulirahje po metodi direktnih stroškov - Planiranje I del -- Planiranje II del - Obračun in merjenje uspehov "v1, so nakazane rešitve za prak% .-i eno delo na tem področju. Planiranje je organizirana dejavnost, ki ima za cilj čimbolj-ši finančni rezultat. Ne plan zaradi kakega predpisa, ampak plan zaradi doseganja Čim boljšega finančnega rezultata. Pra-v c(; :nc izločiti tisto delo,ki ni dovolj rentabilno in povečati tisto delo (in artikle), ki prinese več dohodka. ^cleg tega je potrebne sinhroni- ano delo vseh služb pri plani ianju. Na ta način drug drugega podpiramo. Dobri modeli lah-11 c pridejo do izraza, če tudi lstale službe dobro funkcionirajo. Kadar gre za roke (termine), takrat diskusije ni. Pre - ve" --lužb je odvisnih od pravo-■ . no opravljenega dela v eni o1užbi. Znan o je, da so po p o d j e-t jih kaznovani posamezniki, še si prisvojijo kako materialne vrednost. Če pa drugim zapravmmo čas, je to še večja vrednost, čas je zlato. Planiranje je postavljeno po metodi direktnih stroškov.Tudi kalkulacije in obračun (kontrola) so grajeni po metodi direktnih stroškov. To je zelo preprost način. Razumljiv bo prab tako tehničnim kadrom kot drugim,ki delajo na obračunu. Kalkulacije so nam včasih služile za to, da smo s pomočjo lastne cene utemeljili prodajno ceno. Zdaj pa bolj služIjo za poslovne odio -čitve (pri planiranju in pri merjenju uspešnosti poslevanja). Obračun je poenostavi jen in nam pomaga pri osvetlitvi uspešnosti ali neuspešnosti poslovanja. Ji., tem organizacijskem področju sc še velike možnosti. Ni zadosti, če samo kritično ocenjujemo delovanje drugih in iščemo njihove napake pri delu. Poskušajmo najti takšne rešitve,kjer bomo vsi lahke pokazali, kaj vse lahko naredimo, kako lahko s svojim delom prispevamo k boljšemu rezultatu ! Na začetku smo omenili, da je možno dosegati na trgu še boljše rezultate alx pa drseti proti dnu. Vsi se bolj ogrevamo za prvo varianto. Ta je težja, ctudirati bo treba in iskati rešitve za uspešnejše poslovanje. Vendar je to delo, ki je zanimivo. Anton Ivanič SODELOVANJE V ČEVLJARSKI INDUSTRIJI pa bi bil kateri od partnerjev na ■- ■ c i j bo sodelovanja hitro konec. Za sodobne poglede na gibanje v gospodarstvu je značilno, da tudi na tem področju prihaja v veljavo stari rek: "V slogi je moč. " Po vsem svetu in tudi pri nas se podjetja, ki imajo skupne' interese, med seboj povezuje jo.To povezovanje je včasih le na področju prodaje in programiranja proizvodnje, včasih le na področju reševanja tehnoloških problemov, pogosto pa se raztegne na združevanje finančnih sred stev (kapitala) ali pa se več pcdje-tij kar združi v eno. Torej so tudi oblike povezovanja podjetij zelo različne: od pogodb o poslovnem sodelovanju preko poslovnih združenj do zdru ženih podjetij, da ne omenimo spajanja podjetij ali pripaja -r;a enega podjetja k drugemu. Integracijski tokovi v Jugoslaviji začenjajo zajemati tudi že čevljarsko industrijo. Tako so se nekatere tovarne obutve že združile z uvozno-izvoznim podjetjem "Centrotextil,, v združeno podjetje "INKOTEKS". Tudi med predstavniki vodilnih slovenskih tovarn Peka, Planike in Alpine, je že prišlo do prvih informativnih stikov, da bi ugo% tovili, kje so skupni interesi, glede katerih bi bilo koristno sodelovati. Sodelovanje med podjetji ij.e nam--reč umestno le tedaj, če imajo od tega korist vsi partner ji.Če Dosedanji pogovori so pripeljali do sklepa, naj se izdelajo ustrezne študije o možnosti sodelovanja med omenjenimi tovarnami. Študije 'codo najprej predložene organom -upravljanja v podjetjih. 0 tem,če :v.j bi prišlo do združevanja podjetij, pa bodo končno odločale delovne skupnosti na referendumu. Stojan PERTiVT GRADITELJ NOVE HALE ODGOVARJA Izvajalcu del pri gradnji naše nove industrijske hale SGP TEHNIK škofja L0ka smo zastavili nekatera vprašanja, za katera menimo,da zanimajo tudi člane kolektiva: 1. daj bo dejansko hala vseljiva 2. Kaj je bil vzrok, da hala ni bi la vseljiva v pogodbenem roku 3o. septembra 1969 ? 3. Ali je bilo vse storjeno, da bo hala čimprej gotova? A. Kaj vi kot izvajalci menite o kontrukcijskih lastnostih objek ta ? ODGOVORI: 1. Po našem predvidevanju in možnostih, ki jim imamo, bo industrijska hala pripravljena za vselitev konca meseca marca 1970, končno dograjena z vsemi fasadami in zunanjo ureditvijo pa bo 1.5.1970. Objekt ni mogel biti dograjen v pogodbenih rokih iz različnih vzrokov predvsem pa zar:-di tega, ker nam proizvajalce Siporec plošč v Puli, ki smo jih rabili za pokrivanje industrijskega objekta, ni dobavil tega materiala takrat kot je bilo dogovorjeno, temveč s skoraj dvomesečno zamudo. Pripominjamo, da je to e-dini proizvajalec tega materiala v Jugoslaviji, uvoz pa ni možen. Pcleg tega nam je v jesenskih mesecih zaradi ve like zasedenosti, primanjkovalo delovne sile, naši kooperanti, to;je obrtniki, pa iz različnih razlogov niso opravili svojih del pravočasno, kar je povzročilo podaljša -nje roka. Delno sO vplivala na podaljšanje roka tudi dela, ki jih je investitor naročal naknadno kot n. pr. povezave nove hale z obstoječim objektom mehanične delavnice, dozidava oz. gradnja dvigal-nih jaškov ob obstoječi zgrad bi s stopniščem in druge.Pripominjamo, da za nekatera dela predvsem tista, ki so bila naknadno, naročena, še sedaj nimamo točnih podatkov in tehnične dokumentacije, ki je potrebna za dograditev teh del. Za dvig;,lni jašek ob obstoječi zgradbi in stopnišče "imamo le grobe gradbene načrte brez popisa del in detai-lev za finalna dela. Pcveza-va2med nevo halo in mehanično delavnico je tehnične slabo rešena, za dodatna pojasnila pa čakamo že precej časa. Prostor, ki je predviden za ener getski vozel, še ni dokončno obdelan niti rešen, v katerem pa bo pevsej verjetnosti precej obrtniških del, ki jih ni mogoče opraviti v zelo kratkem gasu. 3. Z naše strani smo uredili vse, kar nam je bilo možno, da so bodo tudi preko zime izvajala dela in pripravilo vse potrebno za vselitev objekta. Predlagamo, da se v najkrajšem času skliče sestanek z vsemi prizadetimi, na katerem naj bi se dokončno dogovorili in rešili še nerešene probleme, ki jih navajamo v drugi točki našega odgovora. 4. Na četrto vprašanje, kaj menimo o konstrukcijskih lastnostih objekta, je težko Odgovoriti povsem konkretno, ker ima vsak ob -jekt cz. kontrukcija svojo dobre i.' slabe lastnosti. Po našem mnenju je omenjeni objekt kontrukcijsko nekoliko zastarel in je sorazmerno drag4 Sodobne dustijske hale se običajno gradijo na drugačnih principih, ven-dar ima ta rešitev to prednosttda je sorazmerno dobro razsvetljen in da ga je možno po potrebi širiti na vse strani« Smatramo, da ima objekt veliko ku-baturc in bo energetsko precej zahteven predvsem glede ogrevanja oz. vzdrževanja pravilne klime v teh delovnih prostorih^ Nekateri detajli predvsem v žlotah šedov so precej delikatni in bodo ver« jetno glede vzdrževanja precej zahtevni. Načeloma pa tem objektu iz konstrukcijskih razlogov ni očitati zelo velikih napak, Upame, da smo s tem odgovorom skušali pojasniti vsa vprašanja, ki sto nam jih postavili. Želimo pa, da bi pri dokončni obdelavi oz. dogradicvi več sodelovali z vod stvora .našega gradbišča predvsem ■v^š nadzorni organ, ki bi lahko marsikateri manjši problem-sku-paj rešili že preje in ne tako kot delamo sedaj, ko pričnemo probleme reševati takrat ko so že nastali. Smatramo, da je nujno takoj pristopiti in proučiti možnost, kako š'e V mesecu januarju izpeljati oz. dobiti toplotno energijo v novi objekt. To naj bi se dogovorili na predlaganem sestanku. * Direktor Jože ALBREHT NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA Ob Vsakem zaključku leta običajno pregledamo delo tega leta in. ugotovimo uspešnost s poslovnim poročilom, ali kot na kratke rečemo - bilanco. Tako navajam majhno bilanco o povečanem številu delavcev v preteklem letu. Da bi bila bilanca popolna bi morala navesti tudi uspeh,ki ga je podjetje doseglo z večjim ste vilem delavcev. Upam, da bodo ti podatki na razpolago v prispevku šefa proizvodnega sektorja. V letu .1969 smo zaposlili 181 de lav cev.. Delovno razmerje pa je .renehalo 89 delavcem. Število zaposlenih se je tako povečalo za 9.2 delavcev. V posameznih obratih se je število delavcev povečalo kot sledi: obrat Žiri za 29 delavcev, obrat Gorenja vas za 48 delavcev in v prodajni mreži za 15 delavcev. Število vseh zaposlenih ob koncu leta 1969 je 1233 delavcev. V decembru smo v obratu v Žireh zaposlili 5 delavcev: Kune Draga, Oblak Vinka in Trček Milana za stalno, Žakelj Mirana in Počclin Andreja za dobo 2 mesecev. Z delom sta prenehala dva delavca Mur Pavel in Grošelj Julij. Število zaposlenih je v obratu v Žireh bilo konec decembra 9cl delavec. V er a tu v Gorenji vasi ni bilo or; memb v številu zaposlenih in znaša 160 delavcev. V prodajni mreži smo v decembru zaposlili Bašič Ljerko v Slavonskem Brodu II in Kljajič Nevenko v Vink'ovcih. V delovno razmerje ::o bili sprejeti tudi naslednji: Koluškov Živko poslovodja v Stru-mici, Petkovič Pavao poslovodja v Slav. Brodu II in Antonovič Mi-lovan poslovodja v Zrenjaninu„Ta-ko imamo v prodajni mreži ob zaključku decembra zaposlenih 172 de— delavcev. * A. P. V preteklem mesecu sta bila upokojena naša delavca MUR PAVEL in GROŠELJ JULIJ. * . ' o jima prijeten počitek in trdno zdravje ! OBVESTIL Co izvedbi zakona o spremembi območij občin LOGATEC in ŠKOFJA LOKA Območje, ki ga zajema krajevna skupnost Žiri je po določbah zakona o spremembi območij občin Logatec in Škofja Loka (Ur.list .'.•:•'. L, št. 24-201/69) postalo 1.1.1970 sestavni del območja ob čine Lkofja Loka. S tem dnem so postali organi občine Skofja Loka na območju krajevne skupnosti Žiri krajevno pristojni za opravljanje vseh zadev iz pristojnosti občine. Odborniki skupščine- občine_Jloga,tecLi__ki'--«-o- bili izvoljeni na območju krajevne skupnosti Žiri, so postali s tem dnem odborniki skupščine občine cscfja Loka. Upravni .organi..občine- Skof ja Lo-ica so že prevzeli vse zadeve od ypravnih organov občine Logatec, ki se nanašajo na področje kraje ne skupnosti Žiri. Med prevzetimi zadevami je tudi nekaj nerešenih vlog občanov s področja gradbeništva, urbanizma, iz-mere zemljišč i.dr. To so predvsem vloge, ki so brez ustrezne dokumentacije. Občani, katerih vloge so še nerešene, so o tem večinoma že obveščeni in 300 jih prosili, da dajo izjavo glede nadaljevanja postopka, ali pa da vloge dopolnijo. Za opravljanje določenih zadev iz pristojnosti občine ima občina v Zireh svoj krajevni urad. Ta bo tudi v bodoče urejal občanom vse zadeve kot jih je urejal do priključitve. Seveda pa bodo upravni organi občine težili za tem, da bi prenesli na krajevni urad še druge zadeve, ki bi jih ta lahko opravljal v okviru pristcj -nosti in z namenom, da se delo uprave čim bolj približa občanom. Krajevni urad poleg reševanja zadev iz svoje pristojnosti (matič-rrv if. prijavno-odjavna služba i, , ) ..prejema in po potrebi sestav >ja vloge občanov za občinske upravne organe, pomaga občanom z raznimi nasveti, navodili in po -jasnili, posreduje jim rešitve upravnih organov občinske skupščine i. pd. Krajevni urad sprejema stranice vsak ponedel^ek^.. t-orek^--četrtek in petek od 7.do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure. Ob določenih dnevih uradujejo na sedežu krajevnega urada tudi naslednje službe: - za urbanizem, gradbeništvo, kataster in izmero zemljišč, vsak..,, torek od 9. ure, - občinske sodišče vsako drugo sredo v mesecu od 8. ure do 15. ure. Druge službe upravnih organov občine bodo uradovale na sedežu kra-jevr -j urada po potrebi. Pr o J 3 e dnik občinska—skupe-čijaa—sprre— je'ma stranke na sedežu občinske skupščine in ima v ta namen določen čas ob sredah od 7. do 13. ure. C zadevah, ki jih krajevni urad ne bt mogel rešiti sam neposredno ali' posredno, so občanom na razpolago \ upravni organi občinske skupščine, \ ki sprejemalo stranke na sedežu občinske skupščine vsak ponedeljek in petek od 7. ure do 12. ure,ob sredah pa od 7. ure do 17. ure. Sprejemna pisarna, prijavno od-javna služba, služba za potne liste, služba za prometna in vozniška dovoljenja ter prijavno od javna služba organa za narodno obrambo sprejemajo stranke vsak delovni dan od 7. ure do 15. ure, od sredah pa od. 7. ure do 17. ure. jb sobotah upravni organi ne' delajo« Dnevni polurni odmor koristijo delavci upravnih organov v dveh skupinah med 11.3o uro in 12.3o uro. Zakonske zveze se sklepajo na sedežu občinske skupščine in na krajevnem uradu-Žiri. Vsem občanom na območju krajevne s-.-.nosti Žiri želimo srečno novo I.: c I97o z željo, da bi bilo sodelovanje uspešno in plodno. Skupščina občine Škofja Loka NOVA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRA LA 7 ŽIREH * VeČini bralcev je že gotovo znano, da je bila šestega januarja letos v Žireh priključena nova avtomatska telefonska centrala. Kljub temu pa sodimo, da ne bi bilo napak, če tudi v našem listu, oemu za naše gospodarstvo tako važnemu dogodku, posvetimo nekaj vrstic. 15/5 '1969 je referendum v Žireh odločil, da se področje krajev- ne skupnosti Žiri odcepi od Logaške občine in priključi k občini . .cof j a Loka. V zvezi s tem je bi--. •i s l/l 197o tudi pošta Žiri priključena k PTT podjetju Kranj. Tem podjetju je uspelo že leta 1967 avtomatizirati telefonski promet za celotno področje Gorenjske, Zato je tudi v Žireh poskrbelo za zamenjavo stare telefon -ske centrale z novo, ki je bila 6/l 197o priključena na javno avtomatsko telefonsko omrežje. Tako so Ziri zdaj povezane s Šk. Loko z osmimi visoko frekvenčnimi kanali, ki omogočajo neprimerno hitrejše in kvalitetnejše telefoniranje. Tovarna Alpina je s hišno centralo vezana na poštno avtomatiko centralo s štirimi vodi, ki r.rl ;gočajo hkrati štiri medJjra-.'•..; nč zveze. Poprej pa je imela pošta Žiri prav tako štiri zunanj linije, po katerih je morala povezovati telefonske zveze 60 ži-rovskim naročnikom. Medkrajevno pa se je lahko telefoniralo le v delovnem času pošte, dočim se -'■.;daj lahko telefonira ob katerem koli času, kateremu koli naročniku v državi, ki je priključen na avtomatsko omrežje. Iz vsega tega je razvidno, da so Žiri s priključitvijo nove telefonske centrale dobile tesnejšo povezavo s svetom, kar je za današnji čas nujno potrebno. Hitre in kvalitetne telefonske zveze so pomemben dejavnik v sodobnem gospodarstvu. Tone ŽAKELJ SVOBODA JE SPOŠTOVANJE ZAKONOV, KI -TIH SAMI SPREJELI Roussean OBRATOVANJE VLEČNICE Smučarska sezona bo letos zelo dolga in pestra. Čim je za- • 11 o dovolj snega smo na Žige-hovem griču montirali vlečnico. Kakšna jo ta nova pridobitev in kaj pomeni ne bomo ponavljali. Ugotovimo lahko, da število smučarjev stalno narašča, naj si bo mladih ali pa tudi starejših nad 30 let. Vlečnica je obratovala 4 krat tedensko, seveda je bila najbolj zasedena ob nedeljah in praznikih. Cena prevozov je do sodaj._£s±ala. nespremenjena. otroški obratovanja so precej visoki in predstavljajo 1/3 celotnega dohodka, ostali 2/3 pa predstavlja amortizacija.Zaradi zvišanja rentabilnosti obratovanja in po primerjavi cen drugih vlečnic v Sloveniji,je UO Smučarskega kluba odločil, da se povišajo cene vlekov in sicer: med tednom za otroke o,3o din - za odrasle - ob nedeljah za vse o,5c " Zaradi poslabšanja snežnih razm mer smo prisiljeni prestaviti vlečnice na ugodnejši teren. Sklenili smo. da postavimo vleč nice.na Goropeke. Na goropekah se bo pričel naslednji teden smučarski tečaj katerega organi žira ŠŠD TABOR Žiri. V tem času bodo imeli tečaj tudi dijaki gimnazije Šentvid. C lokaciji same vlečnice je bilo pre- cej polemike, vendar se zave damo, da vsem željam ni mogoče ustreči. Predsednik ..... - SK Alpine Marijan BOGATAJ OBJAVA Objavljamo prosta delovna mesta: 1) Kurjač 2) Pi.sarnižka-delavka— delu..na. teleprinterju Pogoji: pod 1) izprašan kurjač za ni-zko— tlačne stabilne kotle, pod 2) znanje strojepisja in nemščine Pri j vo sprejema kadrovska služba 6 d':ii pc objavi. IZVOZ OBUTVE V ITALIJI V prvih 8 mesecih 1969 je dosegel italijanski izvoz obutve 128,3 milfl. parov, čevljev proti 94,C mili j. parom v istem razdobju leta 1968. Vrednost izvoza je bila 234, mlrd. lir. Med uvozniki itali jan. obutve so na prvem mestu ZDA,sledi jo ZRN, Francija, Benelux j Nizozemska, Švedska, Švica itd. /:.ik/ o,4o » SPREMEMBE V GASILSKEM DRUŠTVU ŽIRI-DOBRAČEVA Gasilske društvo Žiri-Dobračeva jg imelo 14. decembra 1969 redni le tni občni zborT" Sklican je bil nekoliko prej kot pre -tekla leta. To pa je bilo po -trebno zato, ker je bila na dnevnem redu tudi posebna točka - razdružitev. Udeležba je bila zadovoljiva. Predsednik upravnega odbora je podal izčrpne poročilo in navzoči so se dobro pogovorili o dosedanjem in bodočem delu. Najbolj zanimiva je bila razprava o razdružitvi društva v dve samostojni društvi. Že na upravnem odboru so se pojavile pripombe, da je med aktivnim članstvom čutiti željo, da bi organizirali zopet dve samo -stojni društvi in sicer v Ži -reh in na Dobračevi kot je že bile pred določenim časom.Ker je bila ta želja čedalje, jas -nejša, je upravni odbor skle -nil, naj o tem razpravlja in odloča občni zbor. Na občnem zboru je bilo po razpravi določeno tajno glasova -nje. Izid glasovanja je bil : 87$ glasovalcev je bilo za,13$ pa proti razdružitvi. Tako imamo od 1.1.1970 leta zopet dve samostojni društvi -gasilsko društvo ŽIRI,ki vklju čuje gas. vod BREKOVICE, -gasilsko društvo DOBRAČEVA,ki vključuje gas.vod RAČEVA. Večina članov se je za razdružitev odločila zaradi tega, ker pričakujejo, da se bo s tem aktivnost društev povečala. Konkurenca tudi tu ni brez pomena. Društvi bosta imeli svoj upravni odbor in tehnični kader. Povezoval ju bo sektorski poveljnik. Društvi z vodoma imata veliko potreb. Na Dobračevi nujno rabijo prevozno sredstvo in imajo v planu nabavo gasilskega avtomobila-kembija, ker ni mogoče misliti,da bi ob požaru prevažali gasilsko brizgalno s konjsko vprego. V Žireh je potrebna gasilska črpalka, - sc bna Rosenbaverca, taka kot " f':. v začetku prejšnjega leta kurili na D0bračevi. V Brekovieah čaka dograditve gasilski dom in tudi v Račevi sc večje potrebe po opremi. Vse to in še druga oprema bo potrebna za uspešno delovanje društva. Upamo na razumevanje in pomoč vseh žirovskih podjetij kakor tudi občinske gasilske zveze in občinske skupščine Škofja Loka. Za že prejeto pomoč v zadnjih letih pa se društvo ob tej priliki vsem najlepše zahvaljuje, posebej še Alpini, ki je razumela naše potrebe . Naj pripomnim še to: Večkrat opazim, kako nekateri s posmehom gledajo na gasilsko organizacijo in njene člane. Češ, poglej, kako je ta še primitiven, da je član ga -silskega društva. Vendar, kdor le malo pomisli, vidi, da je za se -danj o požarno varnost, ko še nimamo poklicnih gasilskih brigad,ta-kc druitvo potrebne. Člani morajo bi-"i prizadevni in požrtvovalni, da se izurijo za reševanje in pomoč, kadar je to potrebno in smo jim lahko kvečjemu hvaležni. -.....:................v Jv M;- - KSAVER MEŠKO IZBRANO DELO ODLOMEK IZ IV. KNJIGE Partozanov je bilo -tedaj na Tre— belnem in v okolici menda kakih tisoč tri sto. Jaz jih niser. štel. Pač pa g, Serajnik i.': kaplan, ki sta bila večja j:■.■;■■ :a kakor jaz. Ta sta jih štela, ko so v vojaških vrstah odhajali v petek pred belo nedeljo en odde-lek proti Mirni peči in Št. Ru -pertu, drugi proti Mokronogu.Bili sta Gubčeva in Cankarjeva brigada, menda po štiri sto petdeset mož, Gorenjski odred, kakih dve sto mož in sto dvajset Hrvatov. Ti so bili vsi v vojaški obleki, so vedno povsem po vojaško nasto pali, imeli tudi svoj top, primanjkovalo pa jim je menda stre^-liva. Prišli so na Slovensko,sem pozneje slišal, menda najbolj zaradi usnja. Ko jim v Mokronogu ni uspelo priti v Kalinovo to'---, varno usnja, ker so Ialijani prav pred njo zgradili svoj bunker, in jim je pri Št. Rupertu' Italijanska granata še top raz -nesla. So se baje hudo jezili;. "Ne bomo več v Slovenijo hodili po čevlje1.1 To mi je potrdil c. kar mi je leta 1941 priznal : v- ljar v Jarajevu: "Prej smo l^,:;. dobivali iz Slovenije, Zdaj ga ne dobivamo in ga nič nimamo." Mnogo jih je vsak dan prihajalo v župnišče. Kuharica jim je morala kuhati, dajati jim kruha, kolikor ga je pač imela. Saj tudi drugače ni bilo mogo-če, kot da smo si bili drug z drugim prijazni in dobri. Le da so imeli vedno puške na rami,mi je močno dražilo živce. So vendar nevarne take igrače! Ko sem šel zjutraj v cerkev, so navadno vstajali, se umivali, hodili s skodelicami po zajtrk. Podnevi jih jo bilo seveda vedno polno naokrog. Skoraj vsi pa so lepo pozdravljali, tudi poveljniki. Z nekaterimi, zlasti z vseučuliščni ki, smo se tudi bolj seznanili, g. kaplan jih je že tako večinoma poznal. Prinesli so mi v župnišče tudi tri številke svojega leposlovnega mesečnika; opozorili so me pa, naj ga rajši ne jemljem s seboj v Stično, • da ga na poti morda le ne bi dobili v roke Italijani. Je bil prav čeden, lepo ilustriran;le hu-fio krvav se mi je zdel - nežnih rožic kajpada tedaj niso sadili po ti stih nepreglednih gozdovih okrog Trebelnega, na Gorjancih in v Jelenovem grabnu. V eni številki so imelu za geslo Cankarjeve besede: "Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar."Dvomim pa, da je to povsem resničjjo. Vedel sem prej, videl tu, kako hudo življenje imajo partizani, zlasti mladi fantje. Kake slabo oblečeni, strgani so bili nekateri! In vendar je bilo še hladno, noči kar mrzle. Več dni je celo deževalo. Pa sem gledal iz župnišča,kako je šla kaka četa dol po cesti ali' od kod prihajala. Nekateri sc ros imeli plaše, vojaškega ali Jcakršne ga že; drugi so imeli ogrnjon kak koc ali kake staro plahto; a mnogi so bili v sami tenki suknjicii^pač do kože premočeni. Pa mora morda po noči še stati na straži, v taki obleki! Ali ležati pod milim nebom v gozdu, na mokri, mrzli zemlji, z neba pa lije, veter tuli in brije, da v kosti reže. Ne, dobre-ga res nic nimajo.! Na vrh prehrana! Saj redna niti biti ne more! Res rekvirirajo," pri taki množici vse naglo poide. Zlasti ker so včasih čisto izgla-dovani, če po več dni nič toplega ne jedo, nikdar redne ne: je hude trpljenje J Videl sera, kako so rala di fantje pač.tembolj potrebni, ker se še razvijajo in rac1 j", prihajali v župnišče in sc take lepo prosili kruha. In če ga je kuharica imela in jim je rezala velike kose, s kako slastjo se ga je vsak lotil! Vojska, vojska! Ti tu doma, drugi v tujini, v taboriščih, tretji brez doma v tujih hišah, za tujimi mizami,pravzaprav berači. Trpljenje vsepovsod. Trpijo,kateri so še ostali doma, trpijo, ki se potikajo po svetu, trpijo, ki hodijo s puško po teh gozdovih. Mnčgi so šli iz idealizma, drugi so morali iti. Mnoge je zapeljala zmota, da bo vse to trajalo * le kratko, kak mesec, nekaj mese cev. Vprašal me je nekega dne fant kakih dvajsetih let, lep kakor iz kake slike slavnih slikarjev izrezan: " Kaj mislite, ali bo v kratkem konec? V kakem mesecu menda vendar bo? " - "Če le v kakem letu," sem mu moral odgovoriti, kakor.sem pač čutil, č. rav bi bil prav tako srečer. -kor on, če bi bil mogel upati, da bo res v kakem mesecu vse nesreče konec. Pa sem videl, kako ga je moj odgovor zadel. Da že od novega leta nima nikakega poročila od staršev iz Ljubljane, mi je težil ves potrt. Menda nisem bil jaz manj potrt: vsi trpimo! (Nadaljevanje na str. 17) DELOVNI CAS SPLOSNE AMBULANT.., ŽIRI izdravnik: Dr. Bernik Dr. Mesec ____ .P one del,j. 6 - 12_____________ iTorek_13 - 19_§_z ..L?:______ ISreda__6-12 13 - 19L ______ Četrtek 6-12_____ _________j ■Petek__13 - 19_6-12 i -*----—— iS obeta 8 - 12 vsako " -ago i men j. z dr. sobote r.cnja j_Mesecem_je z dr.Bornj IOTROŠKA POSVETOVALNICA .ob torkih ob 13. uri FILMSKI SPORED V KINU SVOBODA ŽIRI* za čas od 15.1. do 15.11 / 17.-18. REVORVERAŠ KLEJ I. italijanski vestern 21.1. NAIVČINA francoska komedija 24.-25. EL DORADO I. ameriški vestem 28.1 SMEŠNE STVARI SO SE ZC-0 ■ DILE NA POTI V FORUM 31.1. F KOD FLINT I. II. ameriški kriminalni 4. II. DEMARKACIONA LINIJA francoski vojni 7.-8.11. LAVRENCI ARABSKI angl.spektakel izred dolž II. II. Izlet na TAHITI francoska komedija 14.-15. NASVIDENJE BAEY II. ameriška komedija Predstave so: v sredo ob 19-3o uri v soboto ob 2o uri, v nedeljo- ob 17. in 19.3o uri. ' V mestfču januarju leta 1878 je bil v1-Vinici rojen na j pri znane j ši L pesnik slovenske "moderne" OTON ŽUPANČIČ-1.-12-njegove knjige STO PESMI objavi jamo1 pesem STAREC MISLI Težko, brate, je Življenje, in ni vredno, da ga nosiš, j trdi njega so darovi, ■ he velja, da zanje prosiš. i V-,." . ; ' . . •UI-&X. iz.J;.aš..s.em pr.erazličnih, >/. od premnogih rok nalitih, . nihče ni še pil za mano - nisem puščal polizpitih. Najskrivnostnejša med vsemi je- ljubezen; in resnica 1 je med vsemi najsvetlejša, - a povsod - na dnu grenčica. --Pa da" že je vse končano, pa da grob je name legel, pa da Bog veli mi: "Hočeš?" hlastno po obeh bi segel. 0 na p c j t,-1 • L: 6-g or j upi, trpka ne'.;..est življenja ! Bitja našega vsa cena v tebi se spočenja, menja rra rrc-aa im uesue^u '■DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo ALPINE tovarne obutve Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Silva Klemenčič, Jože Peternelj, Albine: Možina, Vladimir Pivk, Alfonz Zajec, Anton Žakelj, A nton Hribar, Ivan Capuder - cdgovorni urednik, Majda Jesenko - glavni urednik. Žiri, dne 15. januarja 1970 _____._______- 17 - i " " ~~ j '0 J '■ .'■' • 'I K '■' ' If; | Nekega dne je šel iz kuhinje fant.' . kakor roža, praV ko sein jaz pri-šel noter. Pa mi je kuharica rek-.* I ■ < -»If ) la: """ Od božiču so bili 'tri je, v,:. V ~ kaktor.. ta; zda j je .sam;, ona dva' at; .' /mrtva------------------—-— 'Mnogi so pribežali iz Gorenjskega, s Štajerskega,iz Primorja, iz Pfekmurjtr, doma živeč p^ej v miru, morda v bogastvu", zdaj v težavah in pomanjkanju. Poslušal ser. nekega dne, kako se je pogcV:i -v kuhihji tik pisarne s tremi možmi.- In sem slišal kako se ji je eden ves ganjen skoraj fVI--.;.;'' OVOV, V :'y C L ..-;.:'! "j r .'j j -i • •• ; ,- i ■ i ' * 0 * ° '■<* '■ ' < - ' ; jojc^jš;; zahvaljeval: ^Bog ha' ti' špčkrat' povrne ,' če ne ha' tem,pa na 'chšmt svetu. " Ko so odšli',' '£ii? je ' ppve'dala', 'da so bili njeni rojaki ; rž; Žirbv na Gorenjskem, Šil 'so'po L'opraykIh v Idri jo,'na'pb't'l bb: 'jih srečali partizani, morali so "ž" ' njimi. Ta, ki•se je tako toplo zah valjeval je največji posestnik v Vasi-. Zdaj brez lire! Posodili?, mu je dvesto lir. Naredili so. pis... o, 'da ji izplača njegov brat, če se *dn ne vrne. - Vojska, vojska! Obupne! KRIŽANKA Sestavil: VLADIMIR PIVK ,1 Tz i 3 4 ; 5 i:6 17 i 8 ,9 jlo ; 11 i I ; ! i i j j i ! J ;' ; |f2~| p-■) j f^ij I j I j j_; ' ' ' 'A. 14 ......."t V/;//. .15"1^"i6~i V7Mt\ ■ W/\ »m__1. __ 18 //// 19 12 o '////, v/A ___ L J „ ! ~l22 !23T ~ j ' 24 25-726 ■ 27 W/\ W7 25~j 1*29 30 ! 3*17 "32 i _ i j j 33 I 34 " f 35 V-'/'/- 36 : _____(-__i------f---___4___________!_1\ 37 j I 1 . ■;• ' 38 ! I I_ i 39-i—r-------...... —t".....! 1 s i ........ _i___i s s VODORAVNO: 1. priimek našega arhi tekta (dipl.ing.arh.Franc), 7.okrogla cvetna gredica, 12. sloven-s-ki-skladatelj in dirigent (Bo jan ), 13. zvezda Danica, najsvetl planet v sončnem sistemu,! t: krvni potomec priseljencev . Sred nji in Južni Ameriki,rojen v Ameriki. 16. kem.simbol za bari j,17. šesta in štiriindvajseta črka,l8. oslovski glas, 19«precej začinjena obara ali juha iz mesa in zelenj., 21. originalna kratica za ZDA,22. kdor poučuje angleški jezik ali književnost, 25. kratica za Smučarski klub ALPINA, 28. Tone Nag-lič, 29. ind.mesto v SZ pod Uralom, 33. služabnica boga Odina, 36.pristaniško mesto v Italiji, blizu Na polija, 37. obokana sobica brez oken, ki dobiva svetlobo iz drugih prostorov, 38. posvetovanje, 39. avstralski medved vrečar, 4o.taj- na. državna policija v nacistični Nemčiji, NAVPIČNO: 1. partizansko ime narodnega heroja Staneta Semiča, 2.Poljska reka, 3. soglasnik in prvi in drugi samoglasnik. 4.mest o v I-cal. v bližini Bologne,znano po k e .c ami c« ploščicah. 5. afriški veleotok,6. Anten Čermelj, 7.slikovna uganka,8.. zaimek, 9« nikalnica,lo.športna obleka,11.zelen, rodoviten kraj v puščavi, 15. otok v Sredozem.motju,15 dva soglasnika,2o.irski brinovec,2} obdelan kos zemlje, 24. zdravica,na pitnica, 25.sestrin mož,26,odstevni na,odbitek za izgubo,27.viteška igra v Sinju, 3o.sirotat31«plesni korak, 32.•rimski konzul,(234914? 1), odločen nasprotnik Kartagino , 3v • pri, ostren les, opornik, 35 .egipč.sonetni bog, 36. pernata žical,38.A-vto-mobilska oznaka Peči. REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIZ.';,'P:C: ■ Vodoravne:1.Krf,5.Lar,8.moj,le.šibak, 12.Rem,14.perut, .Samaritan,19.Maribor, 2o.nosorog,21.Vidin,23.miza,24.KN, 25 .Dolomiti, 27.Arno, f'9 .pire, 3o.en, 31. šal,34.paša,36.jeti,38.Iris,39.beat,42. trans,43.si,44.GJ,45.Čargo,£6,teti,47. uta,48.OAS,49.rman. IZ ZREBANI RE S3VAL CI 1. IVI POLJANŠEK I.nagr. 2. ZORAN KOPAČ .Il.nagr. 3. MILAN MOČNIK III,;: ALPINA tovarna obutve Ž I-H I DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1970 i f[ ;tr ~~It. . ' j j t ! t IT ~ ]Tt •j.I JANUAR i| FEBRUAR S 'MAREC I APRIL 'I MAJ ! I I JUNIJ *e le; ;e , e i :e • e I n; n , n , n | , n j I j - . : <■ i I 1 ____J J__• : • - •; ! . ! _ S 1 c; 1 wj : i N; j! i~s^68 ! i p;x;| j i pliii" i 1 2 ^..x- .....i 2 P, 22 r : 2 Pj 45; i . 2 čl 69 i 2 S b - lo t! 22d 5o| le Č 241 11 sj j| lil T 152, j 11 Pj 177 j , 11 Ni 11 S! 223 1 11 PJ 244 — ±LE_. i h 2 S 153( [121] I 12 PT99I 46 12 Č 224 12 T 13 Pj 142> ,Jil3 C 154] 1 13 N; 1 13 T 2oo j 13 P 225 13 N 14 T! 143(1 jI4 P 1551 I 14 P! 178 j 14 S 2ol 14 S, 226 15 ?! 1441 : 15. s1156; j 15 tj 179 |4 2j 1'5 č 2o2 15 n| 15 t 24č 29 }6 C 14^ j |16 N, : i 16 S! I80 j : 16 P 2o3 16V227 16 S 24' IV pyi 17 p m j38j 17 čl 181 i 17-si 2o4» 17 T 228 51 17 Č 24Ž 18 S /\| 18 T 158j i 18 P; 132 ' 18 N 18 sj 229 h G ~ 24< -J.2U.__S 159| ,T9~Šj ; 19 P 2o5 47.19 č 23o ~19 3 1 20 P\/ J ;2o Č 16cj j 2o N| i 2o T 2o6 2o P, 231 2o F 21 T A • 121 P 161 21 P 163 j 21 S 2o7 ITt1 22 5j><| [22 S 162j ! 22 T'184 143 22 Č 2o8l ! 22 N 22 T 25! 30 23 C V / 123 N__: 23 3 185 ! i 23 P 2o9| ! ^23 P 2321 23 3 25. 24 P \ |24 P 16^ 39! 24 Č 186 j j 24' S j 24 T 233 52 24 C 25 25_S/A i25 T 164 j 25 P 187 i 25 N__! ! 25 S 234 25 T 25- • 26 Nj ] 126 S 165 j 26 S 188| ŽTJllol (48 26 Č 235 IV 27 P V-/ ;27 Č 166| ! 27 N 27 T 211 .27 P 236 _J 27 II 28 Tr\/ ' ;28 P1167[ j ; 28 P1189 28 S 212 \28~V \WJ~25 29 Si Y j29 Š J 1 29 T j 19o |44 29 č 213 29 N 29 T 25 . 31 13o C /\ , 3o N i |4o 3o S1191 ! 3 c Pi 214] 49 3o r'vH 53 3o s ; f 131 p/ -.] iTf^ j__________j : j ; Lfdb: