PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 42 (12.674)
Trst, četrtek, 19. februarja 1987
o
%
c?
%
C-
P-	\j\
"S-	V*
	>
%.	j?-
M'- Z.	•p-
- PP 559 (4 linije)
o 1
85723
o
v
Vladna kriza je v teh dneh videti neizogibna
Nobenega dogovora o kakšni štafeti potrjuje Craxi pred TV kamerami
SANDOR TENCE
RIM Na obzorju italijanskega političnega življenja se pojavlja konkretna nevarnost vladne krize, ki bi v teh razmerah privedla do razpusta parlamenta ter seveda do predčasnih parlamentarnih volitev. Craxi je_ namreč sinoči pred televizijskimi kamerami med politično tribuno dejal, da se vprašanje tako imenovane štafete sploh ne postavlja in s tem potrdil, da socialisti ne nameravajo predati vladnega krmila demokristjanom, kot naj bi pisalo v domnevnem sporazumu, ki so ga podpisali ob izteku poletne vladne krize. Voditelj PSI je torej tudi v svojstvu ministrskega predsednika do podrobnosti ponovil to, kar je dan prej kategorično izjavil v oddaji »Mi-xer« medtem ko je med včerajšnjo parlamentarno razpravo povsem prezrl jabolko spora ter ni niti enkrat omenil štafete. Javno mnenje je tako več kot sedem mesecev po izteku vladne krize šele sedaj zvedelo iz’ ust vladnega predsednika in istočasno tudi tajnika PSI, da so besedo štafeta kratkomalo skovali časnikarji in da ni nikjer napisano, da bo po bližnjem socialističnem kongresu predsedstvo vlade pripadlo krščanski demokraciji. Ta ugotovitev-gotovo ne postavlja v najboljšo luč vo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Craxijev nastop izzval vrsto negativnih reakcij
RIM — Politično stanje se zapleta in ponovno se je pojavila čarobna besedica: razčiščenje, nekakšen »abra-kadabra« tega desetletja. Craxi je poslal vse strele proti Krščanski demokraciji, stranka relativne večine pa je, preko svojega načelnika poslanske skupine Martinazzolija v parlamentu odgovorila z zahtevo po razčiščenju. »Do razčiščenja in do vsega, kar mu bo sledilo, mora priti na primernem mestu, to je v parlamentu,« je ob tem dejal vsedržajni tajnik komunistične partije Alessandro Natta, ki je napovedal, da bo njegova skupina vložila resolucijo z zahtevo po nezaupnici Craxijevi vladi. Sledil je takojšen Craxijev umik, saj je predsednik vlade dejal, da je cenil posege načelnikov skupin vladne večine, z očitnim namigom na Martinazzolija.
Poseg demokristjanskega predstavnika je bil res odločen. »Potrebno je, je dejal, da pride do razčiščenja, da bodo tako končani ti dnevi negotovosti. Zato KD poziva, da pride takoj
do razčiščenja med strankami večine, da bo mogoče ponovno zagotoviti vse osnove solidarnosti znotraj večine ter s tem zajamčiti konec zakonodajne dobe na osnovi sprejetih obvez.« Tu je seveda mišljena »štafeta«.
Socialistični podtajnik Martelli je nemudoma odgovoril: »Mi smo in smo vedno bili v celoti razpoložljivi za vsakršno soočanje in za skupno obravnavo ter za vsako pobudo, da bi prišlo do razčiščenja o odnosih znotraj politične večine in o političnih perspektivah devete zakonodajne dobe.«
Skratka, demokristjani in socialisti se igračkajo s tem, da si med seboj podajajo prižgan'0 vžigalico in čakajo, kdo se bo prej opekel. Socialisti pravijo, naj KD sproži krizo, če jo pač hoče. Po drugi strani De Mita pravi: mi želimo razčiščenje zato, ker hočemo okrepiti večino. Če bi do razčiščenja ne prišlo, bi bilo jasno, kdo ga noče. Sanza, eden najtesnejših De Mi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odobrili
reformo
razporoke
RIM — Sinoči je senat sprejel reformo zakona o razvezi, tako imenovano »kratko razporoko«, ki jo bo morala sedaj sprejeti še poslanska zbornica. Senat se je za reformo izrazil soglasno, saj so zanjo volili tudi krščanski demokrati, ki so sicer izjavili, da so se odločili za »najmanjše zlo«.
»Kratka razporoka« uvaja dve leti krajšo dobo dejanske ločitve obeh zakoncev, obenem pa nudi večjo zaščito najšibkejši stranki in otrokom. Po treh letih ločitve bosta zakonca lahko dobila razporoko, to časovno obdobje pa bi se lahko skrajšalo še za leto dni v primeru soglasne ločitve in popolnega soglasja zakoncev glede družinskega gospodarstva in oskrbe otrok. Povsem odpadel pa je predlog liberalcev, da bi v primeru zakona brez otrok uvedli le enoletno ločitev.
Reforma zakona o razporoki predvideva tudi pomebne novosti glede zaščite šibkejšega zakonca in otrok. Ločenke bodo lahko ohranile možev priimek, v primeru kratkotrajnih porok pa bo šibkejši zakonec lahko zahteval in dobil »odpravnino«. »Kratka razporoka« vsebuje tudi nekaj alternativnih predpisov, kot je npr. skupno ali izmenično oskrbo otrok.
Polna udeležba članov zveznih sindikatov CGIL-CISL-UIL
Demonstracija zdravnikov v Rimu Stavkajo za obnovo delovne pogodbe
RIM Po rimskih ulicah se je včeraj ponovno vil sprevod stavkajočih zdravnikov. Po prvih podatkih, naj bi se demonstracije udeležilo 80 do 100 tisoč zdravnikov, bolničarjev in uradnikov, ki so sprejeli pobudo združenih sindikatov CGIL-CISL-UIL. Na čelu protestnega sprevoda so bili sindikalni predstavniki, od generalnega tajnika CISL Franca Marinija do vsedržavnega tajnika UIL za zdravstvo Carla Fiordalisa. Vsedržavni tajnik CGIL zdravnikov Norberto Cau je izjavil, da so zvezni sindikati pripravljeni »smotrno odgovoriti vladi, v primeru, da bi ta ostala pri svojih stališčih. Ni mogoče, da je preko 600 tisoč ljudi, po dveh letih, še vedno brez delovne pogodbe«.
Rimska demonstracija proti vladi, ki zavlačuje s podpisom delovne pogodbe zdravnikov, ni vzbudila velikega navdušenja v ostalih sindikalnih krogih, ki krijejo področje italijanskega zdravstva. Aristide Pači, glasnik enajstih avtonomnih sinikatov zdravnikov in živinozdravnikov, je izjavil, da so zvezni sindikati »zgrešili kraj demonstracije«. »V pustnem času,« je pikro dodal »bi morali svoj sprevod prirediti v Viareggiu, ne pa v Rimu.« Verjetno se je pri tem nanašal na koreografijo, ki je popestrila včerajšnjo demonstracijo, zelene in rdeče zastave na kipih na Trgu delLEsed-ra, »bolnika«, okoli katerega so se gnetli »ministri«. Pred enim tednom, ko so v Rimu demonstrirali člani avtonomnih sindikatov, se je v italijanskem glavnem mestu zbralo 20 tisoč ljudi, protest zveznih sindikatov pa je podprlo petkrat toliko demonstrantov. To pa je, po mnenju predstavnikov CGIL-CISL-UIL, viden dokaz trdne vloge zveznih sindikatov tudi na področju zdravstva.
Posnetek z včerajšnje stavke zdravnikov v Rimu (AP)
Kancler Vranitzky na obisku na Bledu
BLED Na povabilo predsednika ZIS Branka Mikuliča je včeraj opoldne prispel na dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzky. Na železniški postaji Bled-Lesce, so uglednemu gostu priredili slovesen sprejem z vojaškimi častmi.
Takoj po prihodu sta se kancler Vranitzky in Branko Mikulič odpeljala do Vile Bled, kjer sta popoldne že imela prve uradne pogovore. Državnika sta se pogovarjala o dosedanjem razvoju stikov in sodelovanju med Jugoslavijo in Avstrijo, o njuni dejavnosti na mednarodnem področju in o najbolj žgočih mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanjih.
Sinoči je predsednik IS gostu priredil slovesno večerjo, na kateri sta izmenjala zdravici.
Avstrijsko-jugoslovanski pogovori se danes dopoldne nadaljujejo, (dd)
Ustavno sodišče delno okrnilo vsebino južnotirolskega paketa
RIM Ustavno sodišče je včeraj delno omejilo pravice, ki so si jih južnoti-rolski Nemci priborili s svojim paketom. Sodniki so namreč razpravljali o ustavnosti določila, po katerem morajo priseljenci živeti v neki južnotirolski občini najmanj dve leti zaporedoma, da lahko volijo na krajevnih volitvah. To določilo so ustavni sodniki razveljavili, češ da je v nasprotju z ustavo. Pač pa je ustavno sodišče potrdilo določilo, po katerem mora volivec preživeti v isti občini v zadnjih štirih letih najmanj dve leti pa čeprav ne zaporedoma da lahko voli v tisti občini. Z včerajšnjo razsodbo, katere utemeljitev bodo objavili v prihodnjih dneh, je ustavno sodišče prvič načelo problematiko južnotirolskega paketa na škodo nemške manjšine.
SP »’ nordijskih disciplinah
Skandinavci doživeli še drugi poraz
□ □ □
Nogomet: kvalifikacije za Ol
Italija spet boljša od Portugalske
□ □ □
Košarka: evropski pokali
Uspeh Mobilgirgija Danes se Tracer in Zadar
Nastanek nove oborožene koalicije od druzov do sunitov in Palestincev
Začel se je boj za likvidacijo šiitov v Bejrutu
BEJRUT Zahodni Bejrut je zdrknil v najbolj temačne dni v svoji desetletni državljanski vojni, saj so se včeraj še stopnjevali spopadi med šiiti gibanja Amal in libanonskimi komunisti. Vsi poskusi za vzpostavitev premirja so se izjalovili, celo grožnja sunitskega premiera Rašida Karameja, da bo odstopil, če ne preneha krvoprelitje, je naletela na gluha ušesa. Prav tako so se izjalovile enake grožnje prosvetnega ministra sunita Hosa in predsednika parlamenta šiita Huseinija. V muslimanskem Bejrutu divja splošni spopad, z izjemo hezbolahov skušajo sedaj vsi z združenimi silami končno streti triletno hegemonijo Berijevih šiitov. Libanonskim komunistom so se namreč pridružili Džumblatovi druži, morabitu-novci, zmerni suniti, sunitski integralisti in celo palestinski borci.
Že predsinočnjim je Beri skušal rešiti svoj položaj z napovedjo, da končuje blokadb palestinskih taborišč Burž el Baražna in Šatile, a bilo je prepozno. Šiiti so se morali umakniti, da bi zavarovali strateško bolj pomembne položaje. V večmesečni vojni za palestinska taborišča so Berijevi šiiti zapravili ves svoj ugled, ki so si ga pridobili ob izraelskem napadu na Libanon. Sedaj se nahajajo v nezavidljivem
položaju, ko ena za drugo padajo šiitske postojanke v Bejrutu.
Spopadi so se včeraj iz središčne Hamre razširili na sunitsko četrt Dar el Fatva, še najbolj krvavo pa je bilo v četrti Aišeh Bakar in Talet el Kajat. Agencijske vesti so sinoči navajale, da se je začel napad na šiitski generalštab, kjer naj bi bilo na desetine libanonskih talcev, med njimi pa baje tudi kak zahodnjak. Vesti so kot vedno skrajno pomanjkljive, saj so z zahodnim Bejrutom prekinjene vse telefonske in teleks povezave. Po vsem sodeč je že pričel lov na osamljene šiitske skupine, kar daje sumiti, da bo končni obračun spopada strahoten. Že sedaj uradni viri navajajo na desetine in desetine mrtvih, neuradni pa že govorijo o več sto mrtvih.
Šiiti so si v teh letih brezvladja v Bejrutu nakopali toliko sovraštva, da je pomiritev skoraj nemogoča. Suniti ne morejo odpustiti, da jih je do nedavnega brezpravna verska manjšina izrinila z oblasti in zdesetkala njihove oborožene grupacije. Podobne odprte račune imajo druge nešiitske grupacije od naserjancev do sunitskih integralistov. Da pa bi bila mera polna, so tudi Džumblatovi druži dosledno na-
sprotovali šiitskemu strahovladju. Že pred dvema letoma so se v tako imenovani vojni za zastave spoprijeli druži in amalovci. Sedaj pa so se reševanja odprtih računov lotili temeljiteje. Ob strojničnih rafalih, osamljenih strelih ostrostrelcev, eksplozijah raket se je s Šufa oglasilo tudi Džumblatovo topništvo.
Sirija se je znašla v nepojmljivem precepu, saj se koljejo njeni zavezniki. Položaj pa je sedaj tak, da je bolj malo izgledov za spravo, kdor bi gasil verižno reakcijo sovraštva in krvne osvete, bi si lahko pošteno opekel prste. Tega se Damask dobro zaveda, a kot kaže mu ne preostane drugega, kot da s silo skuša vzpostaviti mir. Iz Libanona so včeraj že prihajale vesti o premikih sirske vojske s severa proti Bejrutu. V tej nepopisni zmešnjavi pa se veča nevarnost izraelskega vojaškega posega. Na zasedenih arabskih ozemljih se vrstijo demonstracije, stopnjujejo se napadi na tamponskem ozemlju, kapitulacija šiitov pa bi okrepila vlogo in težo Izraelu bolj nasprotnih sil kot so Berijevi šiiti. Tega pa si Tel Aviv ne more privoščiti. V Libanonu se sedaj sklepajo nova zavezništva in se podirajo stara, pri tem pa Izrael ne more biti odsoten, zato lahko v prihodnjih dneh pričakujemo nove zaplete, (voc)
• Craxi pred televizijskimi kamerami Nobenega dogovora o štafeti
NADALJEVANJE S 1. STRANI dilnega političnega razreda in še enkrat dokazuje, kako se v politiki poglablja razdor med besedami in dejanji.
Craxi je v sinočnjem razgovoru z novinarji poudaril, da štafeta kot politična pogodba ni nikoli obstajala in da je bila taka interpretacija izteka zadnje krize zgolj politična zloraba resničnih dogajanj. Socialisti niso načelno proti možnosti demokristjanskega predsednika vlade, pravijo pa, da je do tega treba priti s točnim sporazumom, ki pa trenutno ni na vidiku. Mandat sedanje vlade se počasi izteka, je dodal Craxi, ki je istočasno napovedal, da bo takoj po kongresu svoje stranke odstopil ter tako odprl pot prepotrebnemu razčiščenju, najverjetneje pa predčasnim volitvam. Ne razumem preplaha in ostrih polemik, saj sem samo odkrito in brgz dlak na jeziku razkril to, kar drugi mislijo, a nimajo poguma povedati. S tem je Craxi priznal, da niso bile izjave pred televizijskimi kamerami nikakor sad improviziranega javnega nastopa, ampak da sodijo le-te v spretno zrežirano politično akcijo, ki ima za cilj spraviti v težave KD in naprtiti De Miti morebitno odgovornost za razbitje pet-strankarskega zavezništva ter torej za razpust parlamenta. Predčasnim volitvam javno skoraj vsi odločno nasprotujejo, v resnici pa jih marsikdo na tihem želi in z raznimi manevri pritiska v to smer.
V povsem nasprotnem duhu pa je bil včerajšnji Craxijev poseg v poslanski zbornici. Pred televizijskimi kame-
rami je bil ministrski predsednik odkrit in v marsičem tudi agresiven, v parlamentu pa skrajno previden in umerjen. Verjetno je izbral to pot iz spoštovanja parlamenta in do samega predsednika republike, za katerega je pakt o štafeti samo dogovor med zasebniki in nič več. Morda pa se za tem zadržanjem skriva jasn'a politična izbira, neke vrste pritisk na krščansko demokracijo, ki bo morala sedaj hočeš nočeš odkrito odgovoriti na Craxijeve »provokacije«.
Craxijev govor pred nabito polno poslansko zbornico je bil torej dolgočasen in v bistvu nezanimiv. Govornik je dejansko samo obnovil vladno poslovanje v zadnjih mesecih ter golo naštel pomembnejše zakonske osnutke, ki so jih predložili ministri ali predstavniki večinskega zavezništva. Izogibal se je vsaki najmanjši polemični noti ter na koncu priznal le, da tudi vlada v zadnjih dneh čuti zaostrovanje odnosov znotraj koalicije. V posegu ni niti enkrat omenil štafete ter nekoliko evfemistično naglasil, da vlada vztraja na začrtani poti vse dokler bodo prisotni politični pogoji za njen obstoj.
Predsednik vlade očitno ni hotel tvegati ničesar in tudi ni mogel ponoviti tega, kar je povedal med televizijskima oddajama, saj bi verjetno De Mita v tem primeru takoj umaknil politično podporo KD. Tudi ni naključje, da so Craxiju včeraj v poslanski zbornici ploskali le parlamentarci PSI, poslanci ostalih večinskih sil pa polemično molčali.
• Reakcije
NADALJEVANJE S 1. STRANI tovih sodelavcev pravi, da bi bil za to odgovoren tisti, ki sedanjega stanja ni hotel razčistiti. »Mi, je dejal Sanza, si ne prevzemamo odgovornosti, da bi odprli krizo, ne moremo pa se delati kot da se ni nič zgodilo. Predsednik vlade ne more delati za vladno krizo ne da bi je sprožil«:
Sicer pa je v Krščanski demokraciji opaziti veliko nezadovoljstvo. Marsikdo očita De Miti, da je sam potisnil stranko v to stanje. Sedaj vsi zahtevajo krizo, baje celo Forlani in Andreotti, vendar nihče noče, da bi si KD prevzela odgovornost za ta korak: »Kadar nekdo izrazi neko mnenje, morax tudi povzeti logične zaključke. Craxi je izrazil mnenje o koaliciji: on je načelnik vlade in šef koalicije,« je včeraj dejal podtajnik KD Scotti. In Bod-rato je dejal: »Craxi je imel dolžnost, da pove v parlamentu to, kar je povedal izven njega«. Komunist Tortorella pa je k vsemu temu pripomnil: »Ta vlada mora oditi. Čas je za nove politične izkušnje.« Vlada in predsednik vlade morata, po mnenju komunističnega predstavnika, izvajati logične posledice vseh zadnjih dogajanj.
Politično stanje v Italiji je torej napeto, kot verjetno še ni bilo v zadnjih mesecih. Splošno mnenje je, da ostale stranke, še zlasti pa demokristjani, ne bodo mogli več čakati in da bo slej ko prej tega taktiziranja konec. Kot da bi napetosti ne bilo dovolj, pa je treba še dodati, da je na obzorju tudi nevarnost referendumov, ki se jim želijo nekateri za vsako ceno izogniti.
G. R.
Volitve na Irskem Zmagali konservativci
Novi direktor CIA razkril ozadje operacije za financiranje antisandinistične gverile
NEW YORK — Novi direktor CIA Robert Gates je pred senatnim odborom za obveščevalno dejavnost, ki ima zadnjo besedo pri njegovem imenovanju na to mesto, priznal »da si je CIA aktivno prizadevala, da ne bi navezala stikov z ljudmi, ki so bili vpleteni v tajno financiranje antisandiriističnih sil«.
Robert Gates, ki je bil doslej namestnik direktorja CIA, je med kongresnim zaslišanjem priznal, da je CIA v tajni akciji z Iranom storila več »težkih napak«, hkrati pa je obžaloval, da se ni uprl sklepu bivšega direktorja CIA Williama Caseya, da o tej tajni akciji ne obvesti kongresa. Po veljavnih zakonih mora namreč CIA »pravočasno« obvestiti kongres o vseh večjih podtalnih akcijah. Kongres je bil o tej akciji obveščen šele, ko jo je razkril neki bejrutski časopis, oziroma 9 mesecev po njenem začetku.
Med dosedanjo kongresno preiskavo je prišlo na dan, da je bila CIA v to tajno akcijo vpletena približno 9 mesecev predno jo je predsednik Reagan uradno pooblastil za to. Postopek dokončne potrditve novega direktorja CIA bo potekal približno dva tedna. Pričakujejo, da bo senatni odbor za obvešče-
valno dejavnost potrdil njegovo imenovanje, kljub temu da je Gates včeraj s trditvijo »da CIA ni bila dolžna poročati kongresu o protizakoniti dejavnosti Štaba sveta za nacionalno varnost«, zelo razjezil vodilne člane tega senatnega odbora.
Kot je pred dnevi odkril The New York Times je namreč bivši član Štaba sveta za nacionalno varnost, podpolkovnik Oliver North vodil tajni projekt »Demokracija«, katerega namen je bil zbirati pomoč an-tisandinističnim silam iz privatnih virov. Ta akcija je potekala v času, ko je kongres sprejel zakon, ki je administraciji prepovedal vsako pomoč antisandinis-tičnim silam. Sodijo, da je bilo na ta način zbranih približno 40 milijonov dolarjev. Omenjeni program je bil »tajni dvojček« javnega programa za pomoč antisandinistom, ki je z blagoslovom administracije potekal pod istim imenom.
Do teh odkritij je prišlo prav v času, ko si administracija prizadeva, da bi kongres prepričala naj sprosti zadnjo tranšo pomoči (40 milijonov dolarjev), ki jo je kongres odobril že lansko leto. Zato, da bi kongres prepričala v to, da bodo antisandinisti po-
slej »bolj urejena formacija«, ki ne bo znana le po ubijanju in divjanju nad civilnim prebivalstvom, je administracija pred dnevi prisilila voditelja vojaškega krila tako imenovane Združene nikaragovske opozicije, Adolfa Calera, da je odstopil. Calerove čete so bile znane po največji surovosti in kršenju človekovih pravic. S to spremembo, ki ji je botroval State Departement, naj bi se okrepilo tako imenovano civilno krilo antisandinističnega gibanja. Po mnenju nekaterih tukajšnjih komentatorjev pa je do najnovejših sprememb v vrhovih antisandinističnih sil prišlo zato, da bi preprečili njihovo popolno dezintegracijo. Tukajšnji vojaški strokovnjaki sodijo, da antisandinisti v primeru, če jim kongres ne bo odobril zadnje tranše pomoči, verjetno ne bodo preživeli letošnje pomladi. Zaradi tega je Reaganova administracija napela vse sile, da bi kongres prepričala naj ugodi njenim zahtevam. Kljub temu so iz-gledi za to, da bo kongres antisandinistom v prihodnjem letu odobril novo pomoč v višini 105 milijonov dolarjev, ki jih je nedavno terjala Reaganova administracija, zaenkrat »več kot megleni«.
UROŠ LIPUŠČEK
LONDON — Dokončni rezultati volitev na Irskem bodo znani šele danes, prve sinočnje projekcije pa beležijo visoko zmago koservativcev stranke Fianna Fail, ki so premagali stranko dosedanjega premiera Garreta Fitzgeralda, Fine Gael. Vodilnima strankama naj bi sledila stranka demokratičnih progresistov, medtem ko so laburisti padli na četrto mesto in zbrali izredno nizko število glasov.
Volitev, ki so bile v nedeljo, se je vsekakor udeležilo visoko število volivcev (76 odst., medtem ko jih je leta 1982 volilo le 73 odst.), za uspeh stranke Charlesa Haugheya pa je bil odločilen doprinos ■ volivcev iz delavskih krogov.
Kandidat stranke Fianna Fail -»duce« je njegov vzdevek - je star lisjak, s kalno preteklostjo (bil je v zaporu zaradi trgovanja z orožjem, večkrat pa se je znašel v središču škandalov), a z vodilno osebnostjo. Njemu je namreč uspelo prepričati volivce, da bo črtal javne stroške, odmeril večje fiskalne sprostitve in omogočil dvig irskega gospodarstva.
Njegovi nasprotniki so izjavili, da gre ta uspeh pripisati »slabemu spominu« Ircev, ki so že pozabili, da ima kriza irskega gospodarstva svoje korenine prav v Haugheyevi politiki zadolževanja.
Trofeje mudžahedinov iz afganistanske vojne
Afganistanski mudžahedini so pred dnevi uspešno izvedli napad na vladne položaje v Kagi blizu Dželalabada in uničili oklopni transporter (zgornja slika), v protinapadu pa so jo skupile tudi sovjetske desantske enote, da so lahko mudžahedini razkazovali uniforme in orožje padlih in zajetih sovjetskih vojakov	(Telefoto AP)
Tudi predsedstvo ZKJ zavrnilo civilno služenje vojaškega roka
BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je pregledalo aktualne idejnopolitične naloge CK ZKJ, predsedstva CK ZKJ in njunih delovnih teles v zvezi z dejavnostmi ob ustavnih spremembah. Podčrtalo je, da zahtevajo družbene, gospodarske in politične razmere, da poteka vse delo pri ustavnih spremembah intenzivno ob sočasnem zagotavljanju popolne demokratičnosti in široke osnove.
Predsedstvo se je seznanilo z vsebino razprave o pobudi za uvedbo tako imenovanega civilnega služenja vojaškega roka na seji komisije CK ZKJ za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Podprli so stališča komisije, ki jih je le-ta sprejela na podlagi stališč komisij centralnih komitejev republik in pokrajin za SLO in družbeno zaščito ter komiteja ZKJ v JLA in ugotovili, da je omenjena pobuda neutemeljena in nesprejemljiva, ker ni v skladu z ustavo, zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pa tudi ne s sklepi 13. kongresa ZKJ. Predsedstvo je v zvezi s tem sprejelo stališča, ki jih bodo poslali organom ZK po republikah in pokrajinah ter komiteju ZKJ v JLA.
Potem so člani predsedstva obravnavali tudi nekatere poskuse organiziranega delovanja s protisamoupravnih in protisocialističnih stališč. Posebej so opozorili na nesprejemljivost tako imenovanega sklada solidarnosti, ki naj bi domnevno dajal »moralno in gmotno pomoč ljudem, katerih obstoj je ogrožen zaradi njihovega kritičnega mišljenja in družbenega delovanja«.
Čeprav podpisniki te pobude, med katerimi so tudi posamezniki, ki so že dobro znani javnosti po svojem protisocialističnem delovanju, manipulirajo
s človekoljubnimi in demokratičnimi nameni, je iz njihovega sporočila in programskega načrta sklada razvidno, da gre za poskus legalizacije zbiranja in delovanja vseh nasprotnikov ustavnega sistema države in politike ZKJ,
od birokratsko dogmatskih nasprotnikov socialističnega samoupravljanja do pripadnikov meščanske desnice in ostankov sil, ki so bile poražene med NOV in socialistično revolucijo, meni predsedstvo CK ZKJ. (dd)
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma - Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeča:
	Kuponi izplačljivi 1.9.1987	Poviški kapitala	
POSOJILA		Polletje 1.3.1987 31.8.1987	Skupna vrednost 1.9.1987
1982-1989 ovrednoteno II. emisija (Becquere!)	8,—%	—3,269%	—5,149%
1985-1995 ovrednoteno 1. emisija (G. B. Beccaria)	4,75,%	0,475%	2,960%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
V teku priprave na graški velesejem
GRADEC —- V teh dneh se zaključujejo organizacijske priprave glede prisotnosti podjetij iz Furlanije-Ju-lijske Krajine na spomladanskem graškem velesejmu, ki bo v štajerskem glavnem mestu od 25. aprila do 3. maja. Na osnovi dosedanjih prijav se bodo na graškem velesejmu predstavila predvsem tista deželna podjetja, ki delujejo v sektorjih pohištva, keramik in tekstilnega blaga. Dežela F-JK se bo torej predstavila z vrsto tipičnih izdelkov za krajevno industrijo in obrt, prvič pa ji bodo letos graški prireditelji dali na razpolago poseben pavilijon v središču razstavnega prostora.
Da bi orisal glavne značilnosti letošnjega »Grazer Messe«, se bo konec meseca mudil v F-JK predsednik tamkajšnje velesejemske ustanove Alexander Goetz, ki bo imel vrsto tiskovnih konferenc v vseh štirih pokrajinah (v Trstu 24. t. m., na sedežu Trgovinske zbornice, istega dne pa tudi v Gorici).
Ob tej priložnosti se bodo torej nadaljevali pogovori med graškimi in deželnimi gospodarskimi operaterji, na katerih bodo poglobili možnosti za povečanje gospodarskih iz--menjav med obema državama, ki jim ta velesejem lahko nudi novega zagona.
Na zahtevo ministrstva za trgovinsko mornarico
Smernice Dežele za pristaniški sistem Severnega Jadrana
TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je na točno zahtevo ministrstva za trgovinsko mornarico posredoval osrednji vladi seznam deželnih pristanišč (z njihovimi specifičnimi vlogami), ki bi prišla v poštev za realizacijo integriranega pristaniškega sistema in ki v tem specifičnem primeru zadeva področje Severnega Jadrana.
Na osnovi poročila odbornika za promet in prevoze Di Benedetta je treba v ta pristaniški sistem vključiti tržaško in tržiško luko ter luko Porto Nogaro. Tem lukam je deželni odbor tudi določil specifične funkcije.
Osrednja vlada je namreč odobrila splošni načrt za prevoze, ki med drugim predvideva ustanovitev osmih pristaniških sistemov, poleg tega pa bo morala definirati območja delovanja teh sistemov: zato je morala deželna uprava določiti pristanišča, ki jih je treba vključiti v enega od teh sistemov (za Severni Jadran) in seveda tudi njihove funkcije.
Pri vsem tem je treba upoštevati še eno dejstvo: potem ko bo deželna skupščina odobrila zakonski osnutek o pristaniških dejavnostih in o notranjih navigacijskih zvezah, bo morala tudi sprejeti načrt za finalizirane posege v korist treh luk Trsta, Tržiča in Nogara.
Glede specifičnih vlog je deželni odbor FJK v svojem poročilu ministrstvu za trgovinsko mornarico ugotavljal, da bi tržaška luka morala med drugim služiti pretovarjanju blaga krajevnih in deželnih industrij ter industrij iz srednje-severne Italije; služiti bi morala kot naftni terminal, za specializirani kontejnerski promet, kot premogovni terminal, za specializirane tovore, kot so sadje, les, živina in kemijski izdelki; nadalje bi moral služiti kot terminal za potniške proge, predvsem pa bi morala postati tranzitna luka v službi srednjeevropskih in donavskih držav; da bi tržaška luka lahko opravljala to vlogo, bodo potrebni primerni ukrepi na področju infrastruktur, tarif in normativov.
Po mnenju deželnih upraviteljev pa so perspektive tržiške luke predvsem v tem, da bi postala važno energetsko središče, pristanišče Nogaro pa naj bi služilo predvsem industrijski coni Aussa—Corno in industrijam severne Italije.
Odbornik Di Benedetto je v zvezi s temi načrti pristavil, da je treba pristanišča iz naše Dežele vsekakor upoštevati kot sestavni del splošnega načrta in da bi te luke ne smele biti med seboj konkurenčne in morale delovati brez posebnih podpor.
Od četrtka do četrtka
Kam pes taco moli?
Stanislav Renko
Takoj po torkovi (10. t. m.) dopoldanski oddaji o »fojbah« državne RAI 2 smo v našem dnevniku ugotovili, da je šlo za izkrivljeno podobo tržaške preteklosti, namenjeno poslušalcem vse Italije. V našem zadnjem zapisu pa smo omenili, da tista radijska debata zasluži več kot en komentar, kar potrjuje, dan prej, tudi deformatorsko poročilo v italijanskem domačem dnevniku pod kričečim naslovom »Program RAI o fojbah - SEDAJ ITALIJA POZNA«.
Predvsem navaja deformator kot suho zlato podatke, ki jih je prebral ob spremljavi turobne pogrebne glasbe predsednik fojbarske organizacije (»Comitato delle onoranze ai Caduti delle foibe« se glasi njen pretresljivi uradni in humanitarni naslov), podatke, ki jih ponavlja že več kot 30 let in ki so ob pokritem rudniškem jašku pri Bazovici zapisani na posebni plošči z ustrezno izmišljeno vsebino »fojbe« vred: da v tem jašku leži 2.000 do 2.500 trupel, zaradi katerih se je med leti 1940 in 1945 globina »fojbe« znižala za 30 metrov. (Omenjeni predsednik je poleg tega podatka naštel tudi, čigava so trupla, in sicer: 500 karabinjerjev in financarjev, »mnogo vojakov formacij 'Repubblica Sociale"«, »mnogo nemških vojakov od Wehr-macht in tudi 23 novozelandskih vojakov, ki so bili prejeti (catturati) na Krasu med nekim rekognosciranjem in ki so bila nato zopet pobrana med prvim poskusom zaveznikov pobiranja trupel«. Zamolčal pa je poročevalec - očitno po navodilih najnovejšega direktorja - avtoritativno izjavo, ki jo je glede teh podatkov s posebnim poudarkom izrekel med oddajo predsednik Deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini dr. Galliano Fogar.
»Iz bazovske fojbe ni bilo nikoli pobrano neko truplo. Pobrani so bili fragmenti in ni razumljivo, oziroma bolje, popolnoma je razumljivo, od kje prihaja vest o 23 novozelandskih vojakih« - »dalla fojba di Basovizza non fu mai estratta una salma. Furono es-tratti i frammenti e non si capisce, o meglio, si capisce perfettamente, da dove viene la notizia di 23 soldati ne-ozelandesi. Viene, almeno per guanto risulta a me, viene da fonti da una pubblicazione neofascista di piu di venti anni fa.«
Kdor torej 10. t. m. ni poslušal tiste oddaje, ampak je bral samo izkrivljeno poročilo v tržaškem dnevniku, ne ve, da v tisti znameniti »bazovski fojbi« niso našli nikoli niti enega trupla, čeprav se vsako leto že skoraj 30 let zbirajo tam - z venci tudi oblastvenih organov - častilci padlih v prepričanju, da pod ogromnim betonskim pokrovom nad jaškom leži 2.500 človeških trupel, za katera je fašistični škof Santin poskrbel poseben natis na plošči poleg posebne molitve, ki jo je sestavil in ki jo je njegov veliki prijatelj in rovinjski rojak ter bivši tržaški župan Bartoli objavil v posebni knjigi, ki je bila v torkovi oddaji večkrat omenjena (»11 martirologio delle genti giuliane«, Trst 1961), o katere dokaza-
nih netočnostih smo v teh zapiskih že pisali. Lani se je komemoraciji spričo ponovnih pritiskov šovinistične sivo-zelene (grigio-verde) borčevske organizacije komemoraciji pridružil tudi vod vojakov. In tisti, ki jih je tja poslal, se bo ali se bi moral po ugotovitvi zgodovinskega zavoda, premisliti. Premisliti bi se moral tudi omenjeni odbor, saj mu odslej nihče več ne bo mogel verjeti, da so s čudežnimi močmi mogli v neraziskanem jašku ugotoviti tiste grozljive podatke. Nehati bodo morali tudi z očitki dolinskemu županu, češ da dela protiitalijanske birokratske ovire za spomenik kot v Rižarni ali Marzabottu. Nekaj diaboličnega mora biti v glavah in dušah teh manipulantov s trupli, da so za svoje protijugoslovansko in še posebej protislovensko manevriranje izbrali prav jašek v slovenski občini. Tudi tisti kažipoti za »fojbe« na vseh najbolj prometnih mestnih tržaških uličnih križiščih, ki opozarjajo turiste na bazovski »sacrario«, bi morali izginiti.
Omenjeni kronist ni poleg izjave o truplih omenil niti predsednikove izjave, da je bil direktor »Voce Libera«, dalje, da je služila takrat številka 2.500 samo kot hipoteza v političnem boju, itd.
Zlasti, da je italijanski dnevnik podčrtal v oddaji, da je prevladoval tisti zagrizeni protijugoslovanski publicist, ki je falzificiral za oddajo celo podatke o smrtnih obsodbah Slovencev pred fašističnim posebnim tribunalom, česar do letos ni storil niti najbolj pokvarjeni fašist. Zlasti iz poročila v italijanskem dnevniku sledi, da je v oddaji prevladoval tisti zagrizeni protijugoslovanski publicist, ki se imenuje Pitamitz Antonio.
Hkrati pa moramo ugotoviti, da gre pri torkovi oddaji za najnovejši primer - po lanski goriški plošči za deportirance, po razlaščanju za sinhrot-ron, po županovi Dalmaciji in hujskanju za novo leto v gledališču Rossetti, pa tudi po škofovem omejevanju slovenščine iz krščanske ljubezni - da gre torej za takorekoč predzadnji primer premikanja na desno, kar je sprožilo vprašanje: kam pes pravzaprav taco moli?
Odgovor je prišel čez dva dni v Trst povedat sam fašistični poglavar Al-mirante: njegova MS1-DN se bo namreč od 1. marca dalje imenovala ne samo »tržaška federacija«, ampak tudi »delTIstria, di Fiume e della Dalma-zia«. To ob 40-letnici pariške mirovne pogodbe. Za 50-letnico imajo v načrtu najbrž poimenovanje svoje vsedržavne organizacije tudi po Libiji, Etiopiji, Somaliji in Eritreji. »Kajti vsa Evropa gre na desno«, se je pohvalil njihov duče na tiskovni konferenci v četrtek v hotelu Excelsior.
Po vsem moramo, žal, vnovič ugotoviti, kako zelo točna je bila tista zaskrbljujoča presoja položaja Slovencev v Italiji, ki jo je izrekel predsednik predsedstva naše matične domovine na novoletnem sprejemu delegacije zamejskih Slovencev v Ljubljani.
Po uspešni razstavi na Opčinah
Razstava kluba Košir v Kopru
TRST — Po uspešni razstavi znamk in starih razglednic v Prosvetnem domu na Opčinah je tržaški filatelistični klub Košir pripravil novo razstavo svojih članov. V ponedeljek popoldne je bila namreč v prostorih Splošne banke Koper otvoritev filatelistične razstave štirih članov slovenskega tržaškega kluba. Svoje tematske zbirke so prikazali Ivan Ločniškar (favna), Ado Lapornik (Združeni narodi), Peter Suhadolc (gore) in Igor Tuta (skavti). Otvoritve so se poleg Bogomila Lilije, ki je sodeloval pri pripravah, udeležili tudi predsednik filatelističnega kluba iz Kopra Julij Cergol in namestnik predsednika Stevo Jankovič. Pozdrav filatelističnega kluba iz Pirana je prinesel predsednik Cividini. Vsi prisotni so pozdravili to prvo skupno filatelistično pobudo na Obali in prijateljske vezi med sorodnimi društvi z obeh strani meje. Prav zato, ker gre za prvo razstavo zamejskega kluba v Sloveniji, je poštna uprava ob tej priliki izdala poseben poštni žig, ki bo v veljavi ob koncu razstave, to je 25. februarja. Gotovo bo ta spominski žig zanimiva novost in prijetno presenečenje za vse filateliste, ki v svoje zbirke spravljajo tudi dokaze filatelističnega in poštnega sodelovanja med društvi in še posebno med društvi z obeh strani meje.
Razstava bo odprta do 26. 2. dopoldne vsak dan od 8. do 18. ure v pritličnih prostorih Splošne banke Koper, ki je finančno podprla to zanimivo pobudo.
250
razstavljavcev na sejmu strojev v Pordenonu
PORDENON — V tem mestu je že vse nared za dva prva sejma na tamkajšnjem gospodarskem razstavišču. V bogat program letošnjih sejmov sodita dva prva, ki bosta prihodnji teden in v prvi polovici marca. Od 25. februarja do 1. marca bo že šestič sejem SAMULEGNO. Od 12. do 16. marca pa bo na vrsti sejem Orto—Giardino.
Na sejmu SAMULEGNO bodo razstavljali vse stroje in pripomočke za obdelavo lesa. Namenjen je torej predvsem industrijcem ter obrtnikom tega sektorja. V poštev pridejo tudi gozdarji. Seveda bo razstavljenih tudi veliko majhnih strojev, saj je znano, da je izdelava lesenih predmetov tudi za potrebe lastnega doma postala lep in donosni konjiček.
Letos bodo poseben oddelek sejma namenili dopolnilnim izdelkom za lesno industrijo. S tem se ukvarja čedalje več podjetij, ki pri sosedu naročajo izdelavo tega ali onega kosa.
Na sejmu strojev in pripomočkov za lesno industrijo bo razstavljalo 140 tvrdk, ki bodo zastopale 250 podjetij. Razstavni prostor bo zajel 25.000 kvadratnih metrov sejmišča.
25. februarja in 1. marca bodo priredili sestanka industrijcev ter trgovcev. Sejem bodo odprli 25. februarja ob 11. uri ob prisotnosti podtajnika za industrijo Nicole Saneseja.
Dan pred otvoritvijo sejma, 24. februarja, bo redna skuščina članov AEFI, tj. Zveze italijanskih sejmov. Skupščine so redne, potekajoe vsako leto, običajno v Rimu oziroma v Bologni. Kdaj pa kdaj jih prirejajo v drugih krajih. Prvič bo taka skupščina v Pordenonu. Prisoten bo predsednik AEFI Lopez Pegna, prisotne bosta pozdravila predsednik porde-nonskega sejma Ros in tajnik Zulia-ni.
Sejem vrtnarstva z naslovom Orto—Giardino pa bo 12. marca odprl nekdanji predsednik evropskega parlamenta Pierre Pflimlin. Na tem sejmu, ki je namenjen predvsem široki publiki, bodo priredili tudi nekaj posvetov. Posebno pozornost bodo posvetili evropski zakonodaji o kmetijskih vprašanjih.
MARKO VVALTRITSCH
Furlanija
Julijska
krajina
\
DEŽELNA USTANOVA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA
Smučanje na CIMA CORSO Dl AMPEZZO
Žičnice obratujejo vsak dan od 9.00 do 16.00
SEDLO CHIANZUTAN VERZEGNIS
Tri vlečnice, 4 proge, smučarski teki, smučarska šola, organizacija tekmovanj in tečajev.
Bližina snega -prihranek pri bencinu
Valcellina
Claut
Cimolais
ZA SMUČANJE
Matajur
Zadruga za upravljanje žičnic 1320 n.v., 44 km iz Vidma Odprto od prvega snega do 31. marca vsako soboto, nedeljo in praznik.
Smučarski tedni od 8. 2. do 16. 3. Popusti za otroke do 12 let in skupine FISI.
Smučanje pred hišnimi vrati.
MZ n
^3xnX32teffil
PROSTA SMUKA V SONCU IN SNEGU
Uprava postaje Ravascletto - Tel. (0433) 66033 — 66035
za tvoje bele zimske dneve
orni
disopra
FORNI Dl SOTTO
Zgornja Karnija Valdaner Paularo in Timau
ZA SMUČARSKE TEKE
Karnijski Dolomiti
Sauris
. . tvoja smučišča . .
1250-1500 SAURIS Dl SOTTO Tel. (0433) 86000
VAL PESARINA
Pradibosco Prato Carnico
Za smučarske teke Izredna zimovanja za skupine.
Ovčja vas
Smučarske naprave delujejo od decembra do konca marca Odlične snežne razmere za tek in smuko Okrepčevalnice
NEVEJSKO SEDLO
120-210 cm snega
V JULIJSKIH ALPAH
Piancavallo
1300-2000
PREDPRODAJA SMUČARSKIH KART V DOLINI
DNEVNA V SOBOTO ................ 15.000-16.000 lir
DNEVNA OB PRAZNIKU ............ 19.000-20.000 lir
SMUČANJE NA URO
PONEDELJEK - PETEK ............ 3.500 lir na uro
SOBOTA ......................... 4.000 lir na uro
PRAZNIKI ..'................... 5.000 lir na uro
SKRAJŠANA DNEVNA 5 UR
PRODAJA NA PIANCAVALLU
OB NEDELJAH .................... 19.000-20.000 lir
SEZONSKA OD 1. JANUARJA ZNIŽANA ZA 30% ■ Informacije: SEDEŽNICA 0434/655126 - 655258
AVTONOMNA TURISTIČNA USTANOVA ZA TRBIŽ IN NEVEJSKO SEDLO
TRBIŽ
RABELJ
IMA FSBISTRA SUU' MIROM

Oklicala jo je sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL
Včerajšnja celodnevna stavka zdravnikov in pomožnega osebja po mnenju KZE le delno uspela
Včerajšnja celodnevna stavka zdravnikov in pomožnega zdravstvenega osebja, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL, je v tržaških bolnišnicah povzročila precej nevšečnosti, pa čeprav so oddelki za nujne posege redno delovali. Po ocenah sindikalnih organizacij je bila udeležba pri stavki zelo visoka, medtem ko je Krajevna zdravstvena enota dopoldne ocenila, da se je odzvalo stavki kakih 25 odstotkov pomožnega zdravstvenega in tehničnega osebja.
Sindikalna federacija je oklicala stavko, da bi protestirala proti zavlačevanju z obnovo delovne pogodbe zdravstvenega osebja. Pogodba je zapadla pred dvema letoma, že pet mesecev pa se pogajanja niso bistveno premaknila iz mrtve točke, v katero jo je, po mnenju sindikatov, pahnilo zelo togo zadržanje vlade.
Včerajšnje stavke so se udeležili zdravniki vpisani v sindikate CGIL, CISL, U1L, nadalje bolničarji, nosači, tehniki, čistilke in drugo pomožno osebje. Kljub stavki je bilo zagotovljeno delovanje oddelka hitre pomoči in oddelka za oživljanje. Radiološki od-
delek je tudi redno deloval: kdor se je bil že pred dnevi prijavil k pregledu, je lahko pregled tudi opravil. Po mnenju Krajevne zdravstvene enote je stavka sicer nekoliko ohromila delovanje v bolnišnicah, a brez hujših posledic.
Številni predstavniki zdravstvenega osebja s Tržaškega so se včeraj udeležili enotne protestne manifestacije v Rimu. V glavno mesto so z avtobusi odpotovali tudi mnogi stavkajoči iz drugih krajev naše dežele.
Vse kaže, da se bodo stavkovne akcije na zdravstvenem področju še nadaljevale. V ponedeljek bi morala steči stavka družinskih zdravnikov. Zdravniki bodo sicer nudili redno zdravstveno oskrbo, njihove usluge pa bo treba plačati. Stavka družinskih zdravnikov bo razčlenjena po posameznih deželah.
■ Odbor proti oborožitvi prireja jutri, 20. t. m., javno skupščino o apartheidu v Južni Afriki. Ob priliki bodo predvajali video »Azania«. Skupščina bo v Študentskem domu, Ul. Fabio Severe 158 (1. nadstropje), ob 20.30.
Na filozofski fakulteti se položaj ni premaknil z mrtve točke. Odgovori upravnega sveta univerze, ki se je sestal v ponedeljek, so po mnenju študentov nezadovoljivi. Upravni svet trdi namreč, da protest študentov ni utemeljen, saj je univerza v zadnjih letih odredila že 6,5 milijarde lir za sanacijo gradbenega položaja. Pogajanja za odkup stavbe Lloyda v Ul. Lazzare-to vecchio 8 so namreč že v teku in univerza je že zahtevala od ministrstva za šolstvo izredna sredstva za odkup pritličja stavbe v Ul. Economo, kjer bo sedež inštituta za zgodovino. Istočasno pa preučuje upravni svet tudi možnost nakupa dveh sosednih stavb v Ul. Lazzareto vecchio. Upravni svet univerze nadalje trdi, da so že v teku pogajanja za namestitev novega osebja in da trenutno preučuje možnost ustanovitve nove menze pri filozofski fakulteti. Edina zahteva študentov, ki jo je upravni svet sprejel, pa je sestanek gradbene komisije s študenti.
Študentje ugovarjajo, da vse to- ne predstavlja nekega organičnega načrta za reševanje problemov fakultete in da tržaška univerza računa le na do-
»Stalno gledališče FJK: položaj in perspektive« je bil naslov javnemu srečanju, ki ga je v torek priredila tržaška federacija KPI, da bi opozorila javnost na pereče probleme, ki tarejo sedanje delovanje in bodoči razvoj deželne kulturne ustanove. Po pričakovanju organizatorjev naj bi srečanje bilo tudi priložnost za izoblikovanje novih predlogov, kako premostiti sedanje težave. Na torkovem srečanju novih predlogov res ni bilo, predvsem pa ni bilo pravih sogovornikov italijanskih gledališčnikov: predstavnikov občinske in deželne uprave, se pravi predstavnikov tistih organov, ki bi trenutno vsaj delno pripomogli k izhodu iz krize. Občutek poslušalca je bil torej, da upravitelji, ki doslej niso znali pravočasno rešiti gledališča, še vedno nimajo jasno začrtanih načrtov, ki bi jih lahko predstavili javnosti.
Člana upravnega sveta prof. Silva Monti in dr. Aldo Minucci sta obnovila položaj gledališke ustanove. Prvi problem je revizija statuta gledališča, ki ima sedaj privatno obliko, a prejema državno podporo. Upravni svet, Občina in Pokrajina so še pred leti izoblikovali predlog za podržavljenje gledališča, kar bi zagotavljalo neprekinjeno finančno podporo in uradno priznanje vloge gledališča. Po sestavi posebne komisije pa se zadeva ni veliko premaknila in gledališče še vedno čaka na revizijo statuta. Revizija statuta je namreč velikega pomena, ker bi pripomogla tudi k rešitvi drugega problema, se pravi problema pomanjkanja stalnega sedeža.
Gledališče Rossetti, kjer se odvijajo vse predstave, ni last ustanove Stalno gledališče FJK. Dežela je že odredila
bro voljo ministrstva za šolstvo. Zaradi tega se je zbor študentov odločil za nadaljevanje blokade, njihov protest pa zavzema vedno bolj politične razsežnosti, saj so ustanovili več komisij za preučevanje univerzitetne reforme in pravice do študija. Na torkovem sestanku sveta fakultete so tudi docenti izrazili solidarnost do študentov in sklenili pripraviti dokument o situaciji fakultete, ki ga bodo predstavili akademskim oblastem in javnosti.
potrebne vsote za odkup hiše, vendar se pri Tržaški občini še vedno zavlačuje birokratski postopek. Denar dežele je zamrznjen, njegova vrednost medtem pada. Če bo treba še dolgo čakati, pa ne bo več zadoščal za ureditev prostorov, predvsem za prilagoditev dvorane^ in zakulisja varnostnim predpisom. Že pred leti se je Stalno gledališče moralo odreči Auditoriumu. Kot je znano, pa tudi gledališče Verdi životari brez boljših perspektiv za bodočnost. Prav zaradi preurejanja gledališča Verdi naj bi v Rossettiju v prihodnjih dveh sezonah potekale tudi operne in simfonične dejavnosti, kar je iz praktičnega vidika pravzaprav nemogoče. Oder in zakulisje Rossetti-ja namreč ne moreta sprejeti tako velikega ansambla. Če bo Občina odločila, da morata proza in lirika bivati pod isto streho, bosta dve sezoni, tako enega kot drugega gledališča, popolnoma ohromeli. Že sedaj so upravni uradi gledališča na tesnem, ker ima v isti stavbi sedež tudi zasebna televizijska postaja Tele4, poleg tega pa gledališka ustanova ne more razpolagati z majhno dvorano. Če do marca ne bo mogoče odkupiti gledališča, bo potekel tudi rok za prilagoditev prostorov varnostnim predpisom in bo odpadel festival operete. Če pa dovoljenje za odkup prispe še pozneje, bo skoraj gotovo odpadla prihodnja gledališka sezona.
Zelo hud problem je tudi kronično pomanjkanje finančnih sredstev. Denar ministrstva za šport in prireditve ne prispe nikoli pravočasno, tako da so blagajne vedno prazne. Ministrstvo je gledališču dolžno še 1.625 milijonov za sezoni 85/86 in 86/87. Denar pa mora prispeti tudi iz drugih blagajn: dežele, občine, Sklada za Trst in deželne gledališke ustanove.
Vsi ti problemi pa nedvomno vplivajo na kakovost ponudbe Stalnega gledališča. Vsako sezono je mogoče postaviti le dve igri v lastni režiji, iz italijanske ponudbe pa je mogoče izbirati le cenejše predstave. Razen tega pa je zaradi pomanjkanja prostora in denarja sploh težko prirejati vzporedne pobude: srečanja z gledališčniki, seminarje, stike s šolami. Trenutno ima gledališče vlogo proizvajalca in prodajalca predstav, medtem ko bi moralo biti ena izmed osrednjih kulturnih ustanov, ki ne nudijo le začasnega kulturnega užitka, a dejansko ustvarjajo kulturno ozračje. Mogoče pa je nekaterim le prav tako. Upravitelji mesta zagotavljajo, da gledališče ne bo zamrlo. Kaj pa, ko bi včasih znali predvideti težave in jih pravočasno rešili? (bg)
V SSG spet Snežna kraljica
Slovenskega stalnega gledališča ne pestijo samo težave finančnega značaja, temveč tudi vrsta bolezni in nezgod, ki so močno vplivale na delovni program. Da bi kljub vsemu zadostilo zahtevam ministrske okrož-nice, je umetniško vodstvo sklenilo obnoviti otroško igro Snežna kraljica, ki jo je Miroslav Košuta priredil po Andersenovi pravljici. To uspešnico našega gledališča je režiral Mario Uršič, krstna izvedba je bila v marcu 1979, odtlej pa je doživela rekordno število ponovitev.
Najmlajši si jo bodo lahko ogledali prihodnji teden v Kulturnem domu v Trstu, pozneje pa jo bosta Miranda Caharija in Stojan Colja, oblikovalca vseh nastopajočih oseb in živali, ponesla tudi na šole, vse do Benečije.
Posebej je opremljeno za dolgotrajno skladiščenje sveže zelenjave in sadja
V Novem pristanišču izročili namenu največje skladišče v Sredozemlju
Ob Petem pomolu Novega pristanišča so včeraj ob prisotnosti številnih oblasti uradno izročili namenu skladišče št. 51, za katero njegovi lastniki zagotavljajo, da je največje mediteransko skladišče, posebej specializirano za dolgotrajno skladiščenje agrumov. Ta novi biser tržaškega pristanišča je v samih 3-4 mesecih preuredila iz običajnega skladišča za kavo v vrhunsko skladišče družba Transfruit, ki so jo ustanovili v Trstu julija lani, sestavljajo pa jo zasebno podjetje Billitz (njen lastnik, Franco Gropaitz, ima 60 odst.
glavnice), po 20 odst. pa pripada družbi Finporto in državnemu podjetju Iri-SPI. Družba Transfruit bo logično tudi upravljala novi objekt.
Skladišče zaenkrat obsega šest hladilnih celic s skladiščno zmogljivostjo 6 tisoč ton agrumov. Površina in zmogljivost se bosta v teku leta podvojili, kajti v isti namen bo Transfruit preuredila še skladišče 53, kiima iste razsežnosti kot skladišče, ki so ga včeraj izročili namenu. Torej še v teku leta bo tržaško pristanišče razpolagalo s skupno 20.000 kv. metrov odlično
klimatiziranega skladišča. Stroški bodo znašali 5 milijard lir. Od teh je že v precejšnji meri prispeval Deželni rotacijski sklad, zelo verjetno pa bodo črpali finančne prispevke tudi iz paketa za Trst.
Toda poglejmo še nekatere tehnične značilnosti skladišča, ki ga je preuredilo specializirano podjetje Technofri-go iz Bologne. Znati je namreč treba, da so agrumi izredno občutljivo blago: za njegovo daljše skladiščenje je potrebno, da se temperatura konstantno suka med +5 in +12 stopinj C, da je v zraku od 85 do 95 odst. vlage in da je prostor stalno prezračen. Naprave so namreč tako uravnane, da vsaj trikrat na uro prezračijo prostor, enkrat na uro pa popolnoma obnovijo sestavo zraka, tako da je kisik vedno svež.
Novi objekt bo bistveno prispeval k okrepitvi prometa tržaškega pristanišča, ki je doslej lahko skladiščilo svežo zelenjavo in sadje le od septembra-oktobra do marca. Izraelsko podjetje Citrus, največji porabnik te tržaške storitve, ki se je v poletnih mesecih doslej posluževalo pristanišč v Hamburgu in Marseillu, je že napovedalo svojo razpoložljivost. Kaže pa, da se bodo nove ponudbe poslužili še drugi izvozniki: izraelsko podjetje Agrexo (posluje predvsem s svežo zelenjavo) in južnoafriški, brazilski ter argentinski trg.
Dv. Dušan Biber v Slovenskem klubu
Ugotovitve zgodovinarjev o obdobju po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji
Decembra lani je bilo v Brdu pri Kranju četrto zasedanje jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev, ki so predstavili svoje referate o časovnem razdobju po koncu druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Ob štiridesetletnici dogajanj so sedeli za isto mizo zgodovinarji, vojni veterani pa tudi mlajši strokovnjaki, rojeni po vojni. Vsebino vseh referatov in posegov udeležencev je v celoti objavila založba »Borec«.
To publikacijo je na torkovem večeru v Slovenskem klubu predstavil njen urednik dr. Dušan Biber. Predavatelj je prisotne seznanil s potekom lanskega srečanja zgodovinarjev. »Sir VVilliam Deakin, predsednik Britanskega nacionalnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne, je že leta 1972 dal pobudo za takšna posvetovanja takratnemu predsedniku jugoslovanskega komiteja dr. Jovanu Marjanoviču. Prvo takšno srečanje zgodovinarjev iz obeh držav je bilo leta 1976 v Londonu,« je povedal dr. Biber. Nato je občinstvu predstavil najpomembnejše predavatelje, ki so sodelovali na tej okrogli mizi. Sedaj že pokojna zgodovinarka Elisabeth Becker je predstavila referat o mednarodnem položaju Jugoslavije ob koncu druge svetovne vojne, v katerem se je posvetila tudi vprašanju krize v Trstu in na Koroškem. Dr. Branko Petrano-vič je spregovoril o sestavi in pomenu začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije, sir David Hunt pa se je zaustavil pri vprašanju Trsta in Julijske krajine spomladi leta 1954. Prvi dan te okrogle mize jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev se je
zaključil z referatom: »Trst, Triest ali Trieste - geneza in dileme o tržaški krizi«. Zasedanja se je udeležil tudi prof. Jože Pirjevec, ki je v svojem posegu predstavil odnos britanskega tiska do Jugoslavije leta 1945.
»To pot je bilo prvič mogoče objaviti ne le referate, marveč tudi celotno avtorizirano razpravo,«' piše dr. Biber v predgovoru publikacije z naslovom: Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji. »Ob koncu druge svetovne vojne se je v Sloveniji iz vseh vetrov nabralo več kot pol milijona vojakov. O zapletih, pritiskih, upih in grenkem pelinu v čašah zmagovalcev govori iz raznih zornih kotov gradivo posvetovanja na Brdu. Prav je, da besede
znanstvenikov ne ostanejo le v arhivu.« Zanimiva zgodovinska knjiga je opremljena z zgodovinskimi fotografijami, ki jih hranita Muzej ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane in Imperialni vojni muzej iz Londona.
Prijateljskega srečanja v Gregorčičevi dvorani sta se udeležila tudi prof. Jože Pirjevec in mladi angleški zgodovinar Robert Knight, ki je letos prvič sodeloval na zasedanju v Brdu. Po kratkem uvodu dr. Bibra se je med gosti in udeleženci razvila daljša razprava. V debati so prišli predvsem do izraza problemi, povezani s tržaško specifiko povojnega obdobja.
Z javne razprave na pobudo KPI
Čedalje večje težave Stalnega gledališča FJK
pismo uredništvu
Kriminalizirati mladino nasploh in prizanesti določenim skupinam?
Oglašam se v zvezi s kritičnim posegom openskih mladincev na račun sklopa člankov o nasilju med mladimi. Vzradostila me je javna pritožba članov Tabora mladih izpred nekaj tednov, kajti sklenili so se opredeliti za žrtev, ki se ji vsaka skupina, oziroma društvo, ni venomer pripravljeno podvreči, saj so se openski mladinci zavestno odpovedali edinemu viru dohodkov - plesom. Upal pa bi se postaviti po robu nekaterim nedoslednostim in protislovjem, ki sem jih izsledil v njihovem najnovejšem »umotvoru«. Obstal sem namreč pred trditvijo (sicer zapisano med vrsticami), da se časnikar ne sme »dotikati« strogo določenih skupin, razredov ipd.Toda denimo, da njihova trditev o splošni nasilnosti okolja, ki mlade obdaja, drži. Pomislek se navzlic temu kar sam od sebe vsiljuje: ali je opravičljivo prizanesti nekaterim ožjim skupinam mladih in v isti sapi kriminalizirati mladino nasploh, ko pa sami pisci iz lastne izkušnje vedo, pred kom morajo braniti društveno imovino in često celo lastno kožo in kdo je povsem nenevaren,- in glej: pri-
reditelji plesov imajo vselej opraviti z istimi obrazi, z mladimi (naj bo zadoščeno zahtevi po brezbarvnem izrazoslovju), ki si privoščijo »merico«, blago rečeno, svojevrstnega veseljačenja.
Kar vzrojil bi, toliko me je presunila poslednja izjava pripadnikov Tabora mladih, češ da je tolikšno nasilje zgolj posledica nezadovoljstva nad inštitucijami, nad družbenim ustrojem nasploh. Menim, da gre v tem primeru za neumestno besedičenje, kajti žal so leta mladinskih nemirov že zdaleč mimo; tile mladi nasilneži pa svojih dejanj ne morejo opredeljevati opirajoč se na katerokoli ideologijo, ne gre jim za spremembo družbe,- izrazi, kakršna sta »proletarska razlastitev« oz. »samoredukcija cen«, ne sodijo v njihov besednjak. Ne protivijo se previsokim cenam vstopnic iz načelnih vzrokov. Gre jim zgolj za uveljavljanje lastne telesne moči. Ko bi bil postavljen pred izbiro, koga zagovarjati: naše mlade ali avtonomiste, bi se brez pomislekov opredelil za slednje.
PAVEL VOLK
Upravni svet zavrnil zahteve študentov
Na filozofski fakulteti se nadaljuje protest
Po odmevih, ki so jih imeli genovski dogodki
Soglasje o predlogih za preosnovo dejavnosti v tržaškem pristanišču
Italijanska pristanišča se že dalj časa nahajajo v težkem položaju, ki mu botruje zlasti neorganiziranost pri načrtovanju dela in njegovem izvajanju. V preteklih tednih je izbruhnila na dan afera genovskega pristanišča, ki se ni kdove kako slavno končala. V Trstu ni položaj veliko boljši, vendar se pristaniški delavci, sindikati in napredne politične stranke trudijo, da ne bi tudi tu prišlo do imenovanja vladnega komisarja, ki bi koordiniral delo pristaniške ustanove in Enotne pristaniške družbe.
Znano je, da tržaško pristanišče potrebuje temeljito preosnovo, tako v strukturah kot v organizaciji notranjega dela. Urediti pa bi bilo treba tudi sistem cestnih in železniških povezav z zaledjem in tarife, ki so velikokrat v nasprotju z logiko. Investicijski načrti, ki sicer vsebujejo tudi tehnološko posodobitev pristanišča, se uresničujejo z nepojmljivo počasnostjo in nedoslednostjo, ki ju pogojujejo tudi nekatere politične stranke. Vse to seveda povzroča nezadovoljstvo delavcev in uporabnikov pristanišča. Obstajajo pa tudi predsodki glede sposobnosti pristaniških delavcev in njihove resne dovzetnosti za delo. Toda učinkovitost nekega pristanišča, in torej tudi uspešnost pomorskega gospodarstva, je odvisna od številnih faktorjev: v prvi vrsti od pristaniških struktur, od oblik upravljanja, od ladjevja in njegovega vzdrževanja, od povezave z zaledjem, od državne gospodarske in zunanje politike. Če vsi ti dejavniki operirajo v določeni skladnosti, je tudi delo v pristanišču lažje in tekoče, zlasti pa je v tem pogledu moč računati na kompetitivnost, ki prav tako ni zanemarljivega pomena.
Pristaniške družbe, katerih ustanovitev sega že v zgodovino, vse bolj izgubljajo na verodostojnosti. Prevladuje namreč mnenje, da so v zadnjih desetletjih postopoma postale zaprte in konservativne strukture, ki ovirajo normalen potek dela v celotnem pristaniškem sistemu. To dejansko ni res, saj se pristaniške družbe sproti obnav-
-j-j~	---	----j- —j — ^ i ; t _	_ u i: i. „
dela. Res pa je, da je za današnje, sodobnejše pojme preveč delavcev, tako v pristaniških družbah kot v pristaniških ustanovah. Sindikat je zato izbral pot predčasnih upokojitev, ki je verjetno edina ugodna rešitev, da se izogne raznim oblikam dopolnilne blagajne. V pristaniških strukturah je namreč režim dopolnilne blagajne nesprejemljiv, razen če slednja ne poteka na podlagi rotacije. To pa delavci pristaniške družbe tudi hočejo, kajti le-ta lahko obstaja in deluje le v primeru, da se spremeni v samoupraven, kompetitiven in sposoben organizem.
Nekaj pozitivnega pa se je vendar izcimilo, tudi na podlagi genovske izkušnje. Predsedstvo in direkcija Tržaške pristaniške ustanove sta te dni sestavila predlog o reorganizaciji dela v pristanišču na podlagi državnega zakona o resanaciji. S predlogi so se to pot strinjali tudi pristaniška družba in sindikalne organizacije, saj se nanašajo v prvi vrsti na operativne terminale in delo skupin. V teku pogajanj je bila iznesena tudi zahteva, da pristaniška
družba in Avtonomna pristaniška ustanova tudi za prihodnje leto ohranita nespremenjeno število delavcev, saj bodo le na tak način možni večja produktivnost in boljši dosežki. Načrt vodstva predvideva tudi strokovno us-
posabljanje delavcev obeh pristaniških organov. Glavni direktor Pristaniške ustanove je pozitivno ocenil dosežene dogovore in dosedanji potek pogajanj, ki kažejo na možnost pozitivnega izida, brez konfliktov.
Lani porast pristaniškega prometa
Iz letnega obračuna Avtonomne pristaniške ustanove je mogoče razbrati, da se je v lanskem letu pristaniški promet znatno povečal, zlasti kar zadeva pretovarjanje blaga v zabojih, ki je tudi najustreznejša oblika blagovnega prometa za tukajšnje pristaniške ražmere. Ta oblika prometa se je namreč povečala za dobrih 150 tisoč ton z ozirom na leto 1985. Pretovorili so tudi 70 tisoč ton lesa, prav toliko bombaža, zabeležili pa so nadalje za 18% več tovorov železnih odpadkov, namenjenih furlanskim železarnam. Južno sadje je v lanskem letu preseglo 133 tisoč ton, od teh pa je kar 128 tisoč ton izraelskega. Tovori kave, ki je še do nedavnega pomenila levji delež v tržaškem gospodarstvu, pa so se v lanskem letu zmanjšali za 28 tisoč ton. To je treba pripisati v glavnem pomanjkanju primernih pristaniških struktur in pomanjkljivosti pomorskih služb, ki so privedle do raztovarjanja kave v livornskem in genovskem pristanišču in celo v tujih pristaniščih, od koder so nato kavo pošiljali v Trst po železnici.
Poročilo o pristaniškem prometu v lanskem letu nadalje navaja, da se je v Trstu zasidralo 4.556 ladij, od teh 2.716 tujih in 1.840 italijanskih. To pa obenem pomeni, da se italijanski pomorski blagovni promet vse manj poslužuje tržaškega pristanišča, saj so leto prej zabeležili 2.827 prisotnosti italijanskih plovil. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je v lanskem delu znatno povečalo delo v Starem pristanišču, kjer so. pretovorili 141 tisoč ton raznega blaga. Pomorske proge s postankom v Trstu se v glavnem vežejo z Bližnjim in Daljnim vzhodom, vse pestrejši pa je promet na stalnih progah z Grčijo in Turčijo, ki so jih vzpostavili pred kratkim.
Jutri drugi simpozij ACLI o solidarnosti in spravi
V sklopu prireditev ob štiridesetletnici delovanja združenj ACLI v Trstu bo jutri, 20. februarja, ob 16.30 v župnijski dvorani "Don Bosco", v Ul. Is-tria 53, drugi simpozij na temo »Solidarnost in sprava«.
Tematiko so izbrali zaradi izredno aktualnega pomena tega vprašanja. V času, ko so najvišje vrednote učinkovitost, tekmovalnost in produktivnost, postaja pomanjkanje solidarnosti do najbolj izpostavljenih družbenih slojev — starih, nezaposlenih, prizadetih vedno hujši problem, s katerim se morajo soočati politiki, gospodarstveniki in delodajalci.
Na simpoziju bodo obravnavali različne vidike in probleme solidarnosti v okviru civilne skupnosti in Cerkve. Osrednje poročilo, s katerim bodo otvorili simpozij, bo imel vsedržavni podpredsednik ACLI Giovanni Bian-
Tečaj Skupine 85
Jutri se bo začel izpopolnjevalni tečaj z naslovom "Prisotnost in prispevek slovenske kulture v Trstu", ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z deželnim zavodom IRRSAE. Prvo lekcijo bo imel proi. Giuseppe Petronio s predavanjem »Trst v italijanski družbi: znaki tržaške kulture v 20. stoletju«. Predavanje bo v dvorani Ferrero, Ul. Universitž 7, s pričetkom ob 16.30.
Od 21. februarja do 1. marca na pobudo »Unioncamere« v Rimu
Devinsko-nabrežinska občina izbrana za razstavo
Občina Devin-Nabrežina bo zastopana za razstavi z naslovom »100 občin velike-male Italije«, ki bo v Rimu od 21. februarja do 1. marca. Razstava, ki jo prireja »Unioncamere«, sodi v okvir slovesnosti ob 40-letnici ustanovitve republike in bo potekala pod pokroviteljstvom samega ministrskega predsednika. Posl. Craxi bo namreč v soboto otvoril razstavo, ki bo v starem
samostanu sv. Mihaela na Nabrežju Tevere.
Za razstavo je bilo izbranih 100 občin srednje velikosti (od 5 do 30 tisoč prebivalcev), ki so se v povojnem razdobju izkazale v posebnih gospodarskih dejavnostih. Iz Furlanije-Julijske krajine bodo sodelovale tudi občine Gradež, Humin in Osoppo.
Občino Devin-Nabrežina je predla-
Tudi v Trstu so po zgledu drugih mest ustanovili Kulturno združenje Voltaire
V Trstu so pred kratkim ustanovili novo kulturno združenje Voltaire, ki sicer že deluje v drugih večjih mestih. To združenje se od ostalih tovrstnih organizacij razlikuje zlasti v tem, da prireja med drugim zanimiva in neobičajna potovanja, namenjena članom. Potovanja organizira v sodelovanju z raznimi turističnimi agencijami.
Kulturno združenje Voltaire je odprto vsem, ki jih zanimajo kultura, umetnost, gledališče in, kot rečeno, potovanja. Posebno pozornost posveča tudi raznim stikom mednarodnega značaja in spodbuja odprtost pogledov na najrazličnejša etnična vprašanja. Program njegovih potovanj je pester in raznolik, namenjen posameznikom in skupinam, vsekakor daleč od običajnega turizma. Odlikuje pa se tudi po cenah, ki so primerne zlasti za mladino in študente.
Kulturno združenje Voltaire se bo tržaški javnosti predstavilo z razstavo avstrijskega slikarja Huga Wultza. Ljubitelji umetnosti ga sicer že poznajo, saj se je v tržaških umetnostnih galerijah že večkrat predstavil, med drugim tudi lanskega decembra na skupinski razstavi, ki so jo priredile sindikalne organizacije. Wulz bo prikazal kakih deset platen izdelanih z mešano tehniko.
Ob odprtju razstave, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 18. uri na sedežu združenja Voltaire, Trg S. Giovanni 3, bodo ustanovitelji orisali tudi pomen in delovanje združenja samega.
gal predsednik tržaške Trgovinske zbornice posl. Tombesi zaradi njene bogate kamnarske dejavnosti. Ta pobuda bo pripomogla k spoznavanju nabrežinskega kamna v Italiji in se uokvirja v proslavljanje 2000-letnice kamnolomov. Že leto dni se namfeč vrstijo konference, razstave in predavanja za valorizacijo nabrežinskega kamna.
Devinsko-nabrežinska občina bo na razstavi prikazana iz treh vidikov: iz zgodovinskega vidika, pri čemer si bodo obiskovalci razstave lahko ogledali relief boga Mitre, ki so ga odkrili v jami pri izlivu Timave, primer rimske umetnosti, poleg tega pa bodo razstavljeni tudi jamski kapniki ter razni antični obrtniški izdelki. Drugi del razstave bo obravnaval specifično kamnarski aspekt s prikazom različnih vrst marmorja, pa tudi nekaterih stavb, pri gradnji katerih so uporabili nabrežinski marmor, kot so npr. poslopje tržaške Trgovinske zbornice in nabrežinski železniški viadukt. Tretji del razstave pa bo prikaz sedanje obrtniške dejavnosti. V ta namen bodo razstavljene razne fotografije. Izbor gradiva ni zelo obsežen, je pa zato zanimiv in bo prav gotovo pripomogel, da se bo rimska publika pobliže seznanila s to dejavnostjo.
Naravoslovno in zgodovinsko stvarnost devinsko-nabrežinske občine bodo prikazali s posebnim filmom, ki je bil pripravljen prav za to priložnost.
chi na temo »Solidarnost in sprava: naMartini strani«, ki bo poglobil teološke in biblijske osnove vprašanja. Simpozij se bo nadaljeval v soboto zjutraj.
V	luki srečanje
o vprašanju Totala
Predstavniki sindikalnih organizacij so se včeraj sestali s predsednikom Pristaniške ustanove dr. Zanettijem in ravnateljem Urada za delo v pristanišču, kapitanom Cuomom. Razpravljali so o predlogu za rešitev vprašanja, ki zadeva družbo Total. O tem bi moral namreč v kratkem odločati občinski upravni svet. Udeleženci sestanka so izjavili, da bo to vprašanje mogoče rešiti le tedaj, ko bo prišlo do dokončnega sporazuma med Ministrstvom, Deželo, Totalom in njegovimi novimi kupci ter sindikalnimi organizacijami.
Pobude zamejske skavtske organizacije
Slovenska zamejska skavtska organizacija si je za februar omislila tri pobude. V torek, 10. februarja, je bilo na sporedu 2. versko poglobitveno srečanje za starejše člane (roverje in popotnice), ki ga je organizacija priredila v sodelovanju s Skupnostjo krščanskega življenja in ki je bilo namenjeno vsej 'slovenski tržaški mladini. Presenetljiva je bila prisotnost (skoraj 40 udeležencev, po večini mladih), ki zgovorno priča o vedno večji potrebi po iskanju nečesa, kar je vsakdanjemu življenju in pehanju prikrito: iskanju smisla življenja in naših dejanj. Predavatelj Pep Marketz, župnik iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem, je na začetku postavil nekaj temeljnih bivanjskih vprašanj — kakšen smisel ima življenje? Kdo sem? Kam grem? Ali sme človek vse, kar more? — na katera je skušal odgovoriti v luči sv. pisma. Ob koncu večera pa sta se tvorili še dve tematski skupini, ki sta se dotaknili problema odnosov človeka do Boga, odnosno do sočloveka.
V	tem mesecu je bilo poskrbljeno tudi za telesno krepitev članov SZSO. Veja izvidnikov ia vodnic je v nedeljo, 15. februarja priredila smučarski izlet na Zoncolan in udeležilo se ga je okrog 100 izvidnikov, vodnic, popotnic in roverjev.
Za prihodnjo soboto, 21. februarja, pa je v načrtu velika pobuda, v organizaciji italijanske CNGEI, ob praznovanju dneva spomina, ki naj bi pričal o vesoljnosti skavtskega gibanja. 22. februarja se namreč vsi skavti širom sveta spomnijo Baden-Powellovega rojstnega dne. Letošnja praznovanja pa bodo tembolj slovesna, ker poteka 130-letnica rojstva očeta skavtizma. Prav zato se bodo v soboto ob 17.30 zbrale pri Sv. Justu vse skavtske organizacije, ki delajo v Trstu: poleg SZSO še CNGEI, AGESCI, Scout dEuropa, AMIS in ASSORAIDER. Skupina bo nato krenila v sprevodu z baklami do Trga Unita. Po poti se bo ustavila pri škofu in pri tržaškem županu, da jima izroči priložnostno spomenico. Člani SZSO—Trst pa se bodo pred tem zbrali že ob 16.30 v dvorani v Ul. Risorta 3, kjer si bodo lahko ogledali vrsto ozvočenih diapozitivov o Baden-Powellovem življenju.
Dne 18. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi
Tomislav Hmeljak obiskuje znanstveni licej Prešeren
Slovenskemu dijaku 1. mesto na natečaju UNESCO o miru
Do nasilja je prišlo na Štefanovo v bližini Melare
Mlada napadalca šoferja ACT padla te dni v policijske roke
Slovenska šola je dobila v začetku tedna novo priznanje: dijak 3. A razreda znanstvenega liceja Prešeren Tomislav Hmeljak je osvojil prvo mesto na natečaju tržaške sekcije Kluba UNESCO.
Klub je pred meseci razpisal natečaj za dijake nižjih in višjih srednjih šol na temo miru. Natečaja so se udeležili številni nižješolci in višje-šolci, med katerimi je bilo tudi več dijakov liceja Prešeren.
V ponedeljek so na sedežu pokrajinske uprave ob prisotnosti številnih predstavnikov šolskih in političnih oblasti razglasili izide natečaja
in podelili nagrade. Kot rečeno je Tomislav Hmeljak dobil prvo nagrado natečaja za višješolce, njegov šolski kolega Paolo Di Marcantonio pa je prejel za svoj prispevek priznanje. Prav tako je dobil priznanje tudi licej Prešeren, in sicer za številno udeležbo njegovih dijakov na natečaju.
Pri organizaciji natečaja na temo miru je poleg tržaške sekcije Kluba UNESCO sodelovalo tržaško Šolsko skrbništvo, pokroviteljstvo nad pobudo pa so prevzele Dežela Furlanija-Julijska krajina, Tržaška pokrajina in Tržaška občina.
Agenti policijskega komisariata od Sv. Sobote so te dni odkrili mladeniča, ki sta 26. decembra ponoči napadla in pretepla šoferja medobčinskega podjetja ACT. To sta 21-letni Alessandro Montirani in 17-letni Y. A. Oba so včeraj prijavili sodišču pod obtožbami napada na javnega funkcionarja, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve materialne škode.
Na Štefanovo je tržaška črna kronika zabeležila enega od številnih primerov mladoletniškega nasilja, ki postajajo vse pogdštejši in vse bolj zaskrbljujoč pojav. O njem je tudi poročal tisk. Pripetil pa se je na območju Melare, kjer je mladoletniška delinkvenca najbolj razvita in kjer si človek v večernih in nočnih urah, po zgledu nekaterih predelov velikih metropol, skorajda ne upa več na cesto. Tridesetletni šofer Nourredine Chergiu, po rodu iz Tunizije in stanujoč v Trstu, Trg Europa 4, pa je moral tistega večera službeno z avtobusom v omenjeni mestni predel, kar ga je precej drago stalo. V avtobus je namreč stopila skupina najstnikov, ki je očitno iskala kakršenkoli povod za sprostitev svoje nakopičene agresivnosti. Tako so se razboriti najstniki znesli nad edinim človekom, ki jim je bil v tistem trenutku na dosego. Očitali smo mu, da se ni hotel ustaviti na nekem vmesnem postajališču, vsak njegov odgovor pa jim je bil kot nalašč, da so se še nasilneje znesli nad njim in nad javno imovino, ki jo je imel v oskrbi. Po hudem zmer-
janju so razbili šipo avtobusa, nato pa hrupno odšli. Vendar niso še odnehali. Ko se je šofer vračal, so njegov avtobus spet obkolili in po njem razbijali, in ko mu je vendarle uspelo, da je odpeljal iz nevarnega kraja, mu je nekaj pobalinov še vedno sledilo z motornimi vozili, ne da bi se tega zavedel. Zavedel se je šele, ko se je z avtobusom ustavil pri Lovcu. V avtobus sta planila dva mladeniča in ga začela zmerjati ter obdelovati s pestmi in brcami. Ko sta se tega divjega opravila naveličala, ni ubogemu Chergiuju preostalo drugega, kot da pokliče agente javne varnosti ter da se zateče po pomoč v bližnjo katinarsko bolnišnico. Tu so mu ugotovili udarce in rane po glavi, obrazu, nogah in rokah ter ga sprejeli na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v petnajstih dneh.
Včeraj sta, kot rečeno, prišli na dan imeni teh dveh mladih nasilnežev. Takšnih primerov pa je bilo v zadnjih mesecih kar precej, kar pomeni, da se bo morala tržaška javnost res odločneje spoprijeti s tem pojavom.
■ V dvorani krožka Rinaldi, Ul. Ma-
donnina 19/1, bodo danes ob 18. uri predvajali tretji film iz ciklusa »Ruska družba na začetku 19. stoletja v sovjetskem filmu«, ki ga prirejata Inštitut za slovansko filologijo na Tržaški univerzi in tržaška sekcija Združenja Italija-ZSSR. Na sporedu bo film »Evgenij Onjegin« R. Tihomirova.
Antonio Cosma
Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v Ricma-nje.
Žalujoči: žena Cecilia, sin Mario, snaha Xenia, vnukinja Livia z Brunom in Jessico, sestra Stanislava ter družine Dobrilia, Faidiga, Berga-masco, Roi, Lupine in Perak
.Dolina, 19. februarja 1987
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Uslužbenci in uprava občine Dolina izrekajo iskreno sožalje Mariu Cosmi in družini ob izgubi dragega očeta.
Dne 18. t. m. je preminila
Ciara Sancin vd. Vidovich
Pogreb bo v soboto, 21. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v škedenjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: Ladi in Irma ter teta Antonia, nečaki, svakinje, sestrične in drugo sorodstvo.
Prisrčna zahvala zdravniku dr. Liciu Spangaru.
Trst, 19. februarja 1987
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Prešernova proslava v Gropadi
Med številnimi proslavami Dneva slovenske kulture, ki potekajo v teh dneh v naših društvih, naj zapišemo nekaj besed tudi o proslavi, ki jo je v soboto pripravilo v svojem novem Kulturnem domu društvo Skala iz Gropade.
Ze udeležba je pokazala, da so domačini zadovoljni s svojim novim domom; prireditev, na kateri so nastopili mešani pevski zbor pod vodstvom Anastazije Purič in člani pred kratkim ustanovljenega Mladinskega krožka, je to zadovoljstvo in željo po poživitvi kulturne dejavnosti v vasi še podkrepilo
Lep večer je povezoval tajnik kulturnega društva Skala Aleksander Muži-na, govornik na proslavi pa je bil novinar tržaške radijske postaje Saša Martelanc, ki je poudaril pomen Prešernovih proslav, ki so tudi letos, je dejal, duhovno povezovale vse Slovence, doma in na tujem.
Na proslavi je nastopil mešani pevski zbor, ki je začel s Prelovčevo »Pozdrav« in nato lepo zapel še štiri pesmi. Prireditev je zaključil nastop Mladinskega krožka Skala, ki je na svojstven način prikazal Prešernovo pesnitev Povodni mož, v zborni deklamaciji pa še Zdravljico. Požrtvovalne mladince je za naslon pripravil igralec Joško Lukeš.
stran 6 □ tržaški dnevnik
Hvalevredna pobuda vodstva gledališča Verdi
Učenci iz Rojana in Barkovelj ocenjujejo koncerte za šole
Vodstvo gledališča Verdi že nekaj časa organizira koncerte za učence osnovnih šol z namenom, da približa tako imenovani "resni" glasbi že šoloobvezno mladino. Da je hvalevredna pobuda tudi odmevna, priča tudi dejstvo, da smo o dveh koncertih prejeli kar dve pismi slovenskih šolarjev iz Barkovelj in Rojana, ki ju rade volje -pa čeprav z majhno zamudo - objavljamo.
V	tem šolskem letu je naša šola priredila dva koncerta. Prvi je bil 30. januarja letos, drugi pa 12. februarja. Za oba smo imeli na razpolago prostore SKD Barkovlje.
V	prvem koncertu je nastopil godalni oktet gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Izvajali so za nas eno skladbo Boccherinija in eno Mendelssohna.
Najbolj všeč nam je bil Boccherini-jev kvintet v C-duru za dve violini, violo, violončelo in kontrabas. Manj nam je ugajal Mendelssohn, čeprav smo ga poslušali z zanimanjem, saj je v oktetu nastopal tudi Črtomir Šiško-vič.
Učitelj Zannerini nam je lepo razložil obe skladbi. Slišali smo razliko med obema skladateljema.
Na prvem koncertu je bilo prisotnih 120 otrok in učiteljev naše šole in treh italijanskih šol iz Barkovelj.
Kot smo že povedali, je bil drugi koncert 12. februarja t. 1. Nastopilo je 15 oseb: pihala gledališča G. Verdi iz Trsta pod vodstvom Sergia Siccardija.
Najprej so nam zaigrali uverturo iz Šiviljskega brivca skladatelja Rossinija v Sedlakovi priredbi. Ta skladba nam je zelo ugajala.
Sledil je oktet, ki ga je Stravinski napisal leta 1950. Stravinski nam ni bil všeč. Imeli smo vtis, da v njem ni melodije, da so se pihala znašla sredi križišča, kjer so v zmedi silila na vse strani. Glasba Stravinskega je čudna. Ena sama zmešnjava je v njej.
Haydna smo poslušali raje kot Stravinskega, a tudi njegov oktet v F-duru nam ni bil preveč na volji, čeprav Haydna poznamo in ga v šoli poslušamo.
Pq+koncertih je sledila v razredu razprava. Vsak je povedal svoje mnenje. Lahko trdimo, da nam je bil prvi res všeč. Poslušali smo ga zbrano, v dvorani je vladala tišina, ob glasbi smo sedeli mirno.
Drugi koncert nas ni zadovoljil. Nismo bili zbrani, v dvorani ni bilo stroge tišine. Morda so nas trobila in
pihala razburila, morda je za nas glasba narobe učinkovala. Nismo bili zadovoljni. Morda nas je bilo tudi preveč, saj je bilo prisotnih 175 otrok in šolnikov.
Mi ne kritiziramo izvajalcev, saj ni njihova krivda, če so otroci nemirni. Najbrž ni bila glasba za nas primerna.
Čeprav nam ni bil drugi koncert všeč, si želimo tretjega. Radi bi poslušali Mozarta. Ta skladatelj nam res ugaja.
Irina, Igor, Max, Marko, Katja, in Alessandra učenci V. raz. osn. šole Finžgar iz Barkovelj
* * *
V četrtek, 12. februarja, dopoldne smo se rojanski učenci odpeljali z mestnim avtobusom v Barkovlje, da bi v tamkajšnjem društvu prisostvovali koncertu glasbene skupine gledališča Verdi.
Na koncertu je bilo prisotnih mnogo učencev iz italijanskih in slovenskih šol. Učiteljica Vera je vse prisotne pozdravila in nam predstavila ansambel pihal in trobil, ki ga sestavlja štirinajst glasbenikov. Nastopili so z oboami, flavto, klarineti, fagoti, kontrafa-goti, rogi in trobentami. Nekateri učenci- so prvič opazovali nekatere štrumente kot fagot in rog.
Skladbe so izvajali pod vodstvom Sergija Siccardija. Vsakokrat, preden so nam zaigrali, nam je dirigent povedal nekaj zgodovine o skladbah, štrumentih in ustvarjalcih. Zvedeli smo tudi, da so nekatere skladbe stare več kot 150 let.
Program je vseboval dela Rossinija, Stravinskega in Haydna. Predvsem nam je ugajala uvertura opere Seviljski brivec. Všeč nam je bila, ker je znana, živahna in melodična. Ko smo jo poslušali, smo se za trenutek vrnili v preteklost.
Naslednji stavki modernih skladb skladateljev Stravinskega in Haydna nam niso preveč ugajali. Ritmične variante so nam bile nekoliko predolge in nerazumljive.
S prisrčnim ploskanjem smo vsi nagradili izvajanje ansambla Verdi, ki nam je dal možnost prisluhniti tudi taki glasbi, ki je nismo navajeni poslušati.
Obogateni z novim znanjem in prijetnimi občutki, smo se vrnili v šolo.
Učenci osnovne šole Bazoviški junaki v Rojanu
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist E. ISTOMIN.
Glasbena matica - Trst, sezona 1986/87, 6. abonmajski koncert. V torek, 24. t. m„ ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE: Žarko Hrvatič - violina, Aleksandra Pertot - violina, Marko Bitežnik -viola, Peter Filipčič - violončelo. Na sporedu: Haydn, Lipovšek, Mendelssohn. Prodaja vstopnic v uradu UTAT, Pasaža Protti.
V Krožku RAS MUSIČA - Ul. S. Cate-rina 2 bo v soboto, 21. t. m., ob 18. uri KONCERT DUA - Marta VALETIČ (kontralt) in Anna LUCI SANVITALE (klavir). Na sporedu skladbe Čajkovskega, Rahmaninova, Rimskega Korsakova, Chopina in Dvoržaka.
razna obvestila
Zadruga Naš Kras vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v prostorih restavracije Furlan na Repentabru.
ŠD Polet vabi na PUSTNI PLES, ki bo v torek, 3. marca, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije miz pri odbornikih ali v baru Prosvetnega doma.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca odprt rok za sprejem prijav za 10-dnevne oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah.
KRUT obvešča, da se začne 5. marca tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B, tel. 631084.	,.
ZŽI - Dolina vabi na sestanek za pripravo proslave žena, ki bo danes, 19. t. m., ob 20.30 v Zadružni gostilni v Dolini.
Občina Zgonik vabi zainteresirane občane na pripravljalni sestanek za ustanovitev prostovoljne gasilske enote, ki bo danes, 19. t. m., ob 20. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 28, prireja danes, 19. t. m., ob 20.30 turnir briškole - trešeta v dvojicah. Vpisovanje pred začetkom turnirja.
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
__________gledališča_______________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališče iz Genove ponovilo delo Marguerite Duras SU-ZANNA ANDLER. Režiser Marco Sciac-caluga. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Danes ob 17. uri: BERTOLT BRECHT, MLADI: DANES. Brechtove recitacije in razprava. Recitatorja: Andrea Jonasson-Strehler in Susanna Marcomeni. Vstop prost.
Od 24. t. m. do 8. marca bo Teatro Slabile iz Bočna uprizorilo delo D. Wasser-manna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Man-noni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Preprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Jutri ob 20. uri (red C/A) na sporedu Puccini: LE VILLI in GIANNI SCHIC-CHI. Dirigent T. Severini in režiser F. Crivelli.
razstave
V	galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanske-gaslikarja MIODRAGA DJURIČA -DADA.
V	galeriji Cartesius bo od 21. t. m. do 5. marca na ogled skupinska razstava številnih grafikov naše dežele.
V	Ljubljani - Bežigrajska galerija -je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
ZSKD obvešča, da sta na ogled v Kulturnem domu v Trstu vsako jutro likovni razstavi GOVORICA NAŠIH BARV ter dokumentarna razstava SLOVENCI TAM ZA GORO, ki prikazujeta kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava risb in grafik MIHE MALEŠA in TONA ZANCANARA.
V	občinski galeriji bo jutri, 20. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja NINA GERGOLETA. Razstava bo odprta do 4. marca po običajnem urniku.
šolske vesti
V liceju F. Prešeren bodo v soboto, 21. t. m., počastili PREŠERNOV DAN s slovesnostjo, ki se bo začela ob 10.30.
izleti
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 22. t. m., smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusnega izleta 12.000 lir. Odhod ob 6.30 iz Zgonika. Informacije in vpisovanje na tel.: 229121 in 229432.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA SLOVENSKI JEZIK INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO
vabita na predavanje
Prikaz raziskovanja dvojezičnosti v slovenskem in jugoslovanskem prostoru
dr. ALBINA NEČAK LUK
Filozofska fakulteta v Trstu, Ul. Universita 7
Inštitut za slovansko filologijo danes, 19. februarja 1987, ob 16. uri
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu
Ciklus koncertov
Mladi mladim
Danes, 19. t. m., ob 18. uri v Avditoriju RAI v Trstu, Ul. F. Severo 7
KVARTET VIOLONČELOV
Matija Lorenz, Ivan Šoštarič, Tanja Babnik, Klemen Hvala.
Vabljeni!
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi v soboto, 21. t. m., ob 19. uri PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER v Hotelu Maes-toso v Lipici. Zabavali bodo Veseli godci iz Boljunca. Vpisovanje v posameznih vaških sekcijah. Odbor.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja predavanje na temo: »POGLEDI ZNANOSTI NA GIBANJE OD GALILEA DO DANES«. Govoril bo dr. prof. Peter Petek. Predavanje bo jutri, 20. t. m., ob 20. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
SKD Vigred vabi na predavanje Stanka Flega »Arheološki sprehod do Krasu«, ki bo jutri, 20. t. m., ob 20. uri v sempo-lajski osnovni šoli.
SKD Barkovlje vabi na srečanje z alpinistom Duškom Jelinčičem, ki bo ob spremljavi diapozitivov predaval o svojem rekordnem vzponu na osemtisočak v Himalaji. Predavanje bo v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri v Ul. Cerreto 12. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, v sodelovanju s SSG vabi v soboto, 21. t. m., ob 20. uri na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE. Na sporedu ŠIROKA USTA — izvaja Stane Starešinič.
KD I. Grbec - Škedenj priredijutri, 20. t. m., ob 20. uri GLASBENI VEČER. Sodelujejo: gojenci škedenjske podružnice GM, instrumentalni kvartet GM in ŽPZ I. Grbec.
Dom J. Ukmarja, KD I. Grbec in PD Kolonkovec - Ženjan priredijo v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v Domu J. Ukmar SKUPNO PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Vabljeni!
SKD I. Gruden in SK Devin priredita jutri, 20. t. m., ob 20.30 predavanje Duška Jelinčiča KARAKORUM '86 v dvorani I. Gruden v Nabrežini.
KD F. Venturini priredi KULTURNI VEČER PD Slovenec iz Boršta in Zabrež-ca. Nastopata: mešani pevski zbor Slovenec in dramska skupina z veseloigro »Življenje, veselje, trpljenje« jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar pri Domju.
PD Mačkolje vabi na ogled Finžgarje-ve igre VERIGA v izvedbi dramske skupine SKPD Sedej iz Števerjana. Predstava bo v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD Primorec - Trebče vabi na kulturni večer z MPZ Primorec - Tabor in s harmonikaškim ansamblom Synthesis 4 ob praznovanju dneva slovenske kulture v soboto, 21. t. m„ ob 20.30.
KD Prosek-Kontovel vabi na proslavo OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo jutri, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
Godba na pihala Ricmanje vabi na DAN SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 22. t. m„ ob 17.30 v KuRurnem domu v Ricmanjih. Nastopata skupina Glas harmonike - KD F. Venturini Domjo in godba.
Sklad M. Čuk priredi v torek, 24. t. m., ob 20. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah predavanje prof. Darka Bratine na temo: Vedenjske težave prizadetega otroka. Vabljeni vsi, ki bi radi pomagali otrokom premostiti teža-
Taborniki RMV Trst - Gorica vabijo na družabni predpustni večer s plesom, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu.
Krožek mladih komunistov Dolina
priredi v soboto, 21. t. m„ ob 20.30 ples z ansamblom Cik Cak. Vabljeni so mladi vseh starosti.
Glasbena matica - Trst v sodelovanju s KD Slovenec iz Boršta priredi v sredo, 25. t. m., ob 20.30_ v srenjski hiši v Borštu KLAVIRSKI VEČER. Nastopajo Tatjana Jercog, Tamara Ražem in Marko Ozbič.
Vabljeni!
* SLOVENSKO P,STALNO ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Kulturni dom
"VVolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer
Riba za štiri
Režija:	JOŽE BABIČ
Jutri, 20. t. m., ob J20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
C/iSSA KUI?ALIE lUJ AltTIGIAMA OI*ICIMA-TISIIi:STIi:
HitAMILMICA IH l•□S□3ILMICA OI»ČIMIl-THST
y>!ii
SLOVENSKO
-1'GLEDAUŠČE W V TRSTU
Kulturni dom
Miha Mate
Široka usta
Izvaja STANE STAREŠINIČ
V soboto, 21. t. m., ob 20. uri v Kulturnem društvu Rovte - Kolonkovec.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 19. februarja 1987
KONRAD
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.36 — Dolžina dneva 10.35 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 9.12.
Jutri, PETEK, 20. februarja
MODEST
PLIMOVANJE DANES: ob 00.16 najvišja 44 cm, ob 6.54 najnižja —28 cm, ob 12.27 najvišja 10 cm, ob 18.00 najnižja —25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1007,4 mb narašča, veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 77-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Samantha Nero, Martina Fabbri, Matteo Verazzi, Chiara To-desco.
UMRLI SO: 84-letna Maria Lanovitz, 81-letna Anna Dolceamore, 88-letna Maria Budicin, 72-letni Giovanni Cini, 87-letna Maria Valent, 78-letni Giovanni
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. februarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Predraga ANDRI danes je tvoj rojstni dan. Mnogo zdravja in sreče ti želijo Aleksander, Srečko ter kmalu še nekdo.
Na Proseku slavi danes naša draga nona
NADA
75. rojstni dan. Še obilo zdravih in srečnih let ji želijo in ji pošiljajo koš poljubčkov vnuki
Laura, Danja, Nataša, Vasilij in mali Blaž.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana. EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano
EXČELSIOR II - 17.00, 21.45 Gothic, dram., ZDA 1986, 90'; r. Ken Russel; i. Gabryel Byrne, John Sands, □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Critters gli extra roditori, fant., ZDA 1986, 102'; r. Stephen Herek; i. Dee Wallace Stone, Billy Green Bush.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica, er., □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Sexual Odyssey, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Bestialita carnale,
porn., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100’; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.30, 22.10 II grande fred-do, dram., ZDA 1983, 105‘; r. Lawrence Kasdan; i. Tom Berengen, Meg Tilly, John Bailey.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Velluto blu, dram., ZDA 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle Mac-Lachlan.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
RADIO - 15.30, 21.30 Odissea del piace-re, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
__________mali oglasi
TAJNICO, sposobno in dinamično, išče pisarna v Gorici. Plača po dogovoru. Tel. na št. 0481/85048 med 17. in 19. uro.
DNE 31. JANUARJA je bil ukraden avto fiat 126 plave barve z evidenčno tablico TS 285584. Če ga kdo vidi, je napro-šen, da telefonira na št. 228318.
AKACIJEVE KOLE prodam po 18.000 lir stot ter drva za kurjavo po 15.000 Ur stot. Tel. na 421508 po 21. uri.
IŠČEM v najem malo ali veliko stanovanje, tudi hišo. Tel. 228390.
KUPIM majhen traktor s priključki za obdelavo vinograda in kletarske pripomočke. Tel. 299442.
r»T» /-vrv a * «_■	-	--- »-----
85, v izredno dobrem stanju. Tel. med 8. in 16. uro na št. 772151 — Paolo.
NAJBOLJŠEMU KUPCU prodam odličen motokultivator bertolini 100 S, 16 k. s., komaj 100/150 delovnih ur, s fre-zo in raznimi priključki. Tel. 0481/78267.
PUSTNE OBLEKE oddajamo v najem. Tel. 232265 od 20. do 22. ure.
NUJNO IŠČEM univerzitetnega/o študenta/ko za lekcije matematike višje-šolcu. Tel. na 578042 ob uri kosila.
PRODAM dyane 6, letnik 1976, po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 228958.
PRODAM novo peč na drva in premog z možnostjo kuhanja. Tel. 200865.
PRODAM BMW 320, M 60, letnik '80, v odličnem stanju. Tel. 745613.
OSMICO ima odprto Ostrouška — Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
DAJEM v najem stanovanje, 100 kv. m, delno opremljeno za nebivajoče v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM 1.400 kv. m zemljišča za obdelovanje s cesto v Dolini. Tel. 228390.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Gostom nudijo pristno kraško vino ter svež prigrizek lastne proizvodnje.
PRODAM nekaj stotov koruze. Tel. 0481/882048.
PRODAM po polovični ceni celotno količino 1.100 vrečk raznovrstnega cvetja in zelenjave. Tel. 226272.
PRODAM autobianchi primula po ugodni ceni. Tel. 822103.
15-LETNO pomočnico sprejmemo v službo - trgovina čevljev Mara, Ul. G. Va-sari 10, tel. 763129.
IŠČEM inštruktorja za matematiko (I. letnik strokovne šole). Tel. 228218 od 12. do 14. ure ali po 20. uri.
menjalnica
17. 2. 1987
Ameriški dolar			 1278,—	Japonski jen		8,—
Nemška marka 				709.25	Švicarski frank 		838.50
Francoski frank				211.50	Avstrijski šiling		100.40
Holandski florint 				627,—	Norveška krona 		182,—
Belgijski frank			 33.30	Švedska krona		196.—
Funt šterling			 1950,—	Portugalski eskudo		8,—
Irski šterling			 1873,—	Španska peseta		9.50
Danska krona			 185.50	Avstralski dolar 		800,—
Grška drahma 			 9.10	Debeli dinar		2.10
Kanadski dolar 			 935.-	Drobni dinar		' 2 —
n^||/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DL*ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
tm/iotiv
TRST - Ul. S. Mounzip 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
	
avtomobil in človek	ivan fischer
Končno sierra z repom	Padec prodaj v Evropi
Nobena skrivnost ni, da sierra v Italiji ni bila nikoli deležna tistega uspeha (izdelali so že skoraj poldrugi milijon tovrstnih avtov), ki ga je imela drugod po Evropi. Proti pričakovanju izvedencev so se Italijani izkazali kot veliki tradicionalisti in jim zaobljena oblika sierre nikakor ni bila všeč. Temu je seveda botrovalo tudi dejstvo, da je bila sierra doslej v bistvu kombi bolj kot limuzina.
Seveda neuspeh sierre v Italiji ni bil zadosten razlog, da so se pri Fordu odločili, da predstavijo še en model sierre, tokrat z izdatnim in zelo vidnim prtljažnikom. Vendar pa italijanskega tržišča ni mogoče prezreti, saj so v Italiji lani prodali krepko več kot milijon osemsto tisoč avtomobilov in vse kaže, da bo tržišče v Italiji konec leta zabeležilo podoben obračun, medtem ko v drugih razvitih državah avtomobilska industrija beleži dokajšen zastoj.
Kakorkoli že, sierra s prtljažnikom in štirimi vrati je tu in njena zunanjost , je še kar čedna. Spredaj je nekoliko bolj podobna večjemu in uglednejšemu članu Fordove družine scorpiu, od katerega je podedovala tudi udobne sedeže, ki jih je (odvisno seveda od različice) moč nastaviti. Pri tem je seveda treba reči, da ostane prejšnji model sierre še vedno v proizvodnji, tako da lahko izbirate med reci in piši 23 različnimi modeli, od katerih je šest z motorjem na plinsko olje. Ne gre pozabiti, da je pahljača raznih različic sierre ena najširših: na voljo so sierre kombi, sierre s štirikolesnim pogonom, s tremi, štirimi ali petimi vrati, z repom ali brez ter z najrazličnejšimi stopnjami dodelanosti in z bolj ali manj številno in koristno dodatno opremo.
O novi sierri sicer ni kaj prida reči: razen oblike je ohranila vse vrline in napake, ki jih je že imela. Pohvaliti je treba petstopenjski menjalnik, nekoliko problematična pa je lega na cesti, vendar v skrajnih razmerah, na primer v ozkih gorskih zavojih, kjer je treba na moč paziti previdno ravnati s pedalom za plin, sicer boste imeli neprijetno presenečenje.
Cena se suče od 14 milijonov do 28
milijonov, kola. -	•	'	" " o'- ■ -
Avtomobilsko tržišče je zabeležilo januarja v Evropi padec, ki daje slutiti nič dobrega za obračun konec letošnjega leta. Nasplošno je popraševanje po noivih avtomobilih v Evropi padlo za 4,7 odst. Lani so januarja prodali 963.202 avtov, v istem mesecu letos pa 918.384. Največji padec so zabeležili v ZR Nemčiji (23,8 odst,) ter v Avstriji, kjer je bilo skrčenje približno enakovredno.
Zanimivo je, da se je prodaja povečala v manj razvitih državah Evropske gospodarske skupnosti. Tako so v Španiji na primer prodali kar 85,4 odst. več kot lani, v Portugalski 12,3, v Italiji pa 3,1 odst.
Po podatkih, ki jih je posredoval turinski Fiat je samo ta industrija povečala svoj delež na trgu, tako da ima sedaj Fiat 12,5 odst. celotnih prodaj na evrtop-skem trgu. Pri tem je treba reči, da statistika še ne upošteva deleža, ki ga ima Alfa Romeo in ki znaša približno 1,6 odst.
Sovražnik vinjenih šoferjev
V ZDA (in kje, če ne tam) so izumili posebno napravo, ki ne dovoljuje vinjenim voznikom, da prižgejo motor. Napravo so imenovali »interlock« in beleži odstotek alkohola v krvi šoferja: če slednji presega dovoljeno stopnjo, interlock samodejno onesposobi električno napeljavo. Isto se zgodi, če se šofer skuša izogniti testu ali če ne zadiha dovolj globoko v napravo. Skratka, izumitelj je predvidel celo vrsto možnosti in interlock v vsakem primeru ne dovoli ljubiteljem alkohola, da prižgejo motor.
Ženska in njena stvarnost_____________________breda pahor
Razporoka je vse bolj ženskega spola
Po tolikem odlašanju je italijanski senat le začel razpravo o spremembah, ki naj bi jih vnesli v obstoječe zakonske predpise o razporoki. Kot smo tudi v tej rubriki večkrat poudarili sta dva bistvena sklopa vprašanj, okoli katerih se bo predvsem razvnela diskusija: skrajšanje roka, po katerem se lahko zakonca oziroma bivša zakonca razporočita, in pa boljša ureditev odnosov med ločenima zakoncema, predvsem kar zadeva dolžnosti- pravice do otrok.
Vendar pa tokrat ne bi govorili o zakonu o razporoki, ker bi iz previdnosti raje počakali, da se razprava v senatu razvije in nato tudi razplete. Kot se vsakič zgodi, ko parlament razpravlja o kakem vprašanju, ki kljub dolgoletnemu stažu še vedno buri duhove, je pojav razporoke oziroma ločitve spet prišel v ospredje splošne pozornosti. Tokrat so sicer za to poskrbela slavna imena, ki so milijonski nič hudega sluteči televizijski publiki zaupala, da zapuščajo svojega dolgoletnega zakonskega druga.
Namig je več kot očiten in se seveda nanaša na znano italijansko gledališko igralko Franco Rame, ki je osupli Raffaelli Carra in praznično razpoloženemu občinstvu povedala, da se misli ločiti od svojega prav tako slavnega moža, igralca in dramatika Daria
1_' — j — * > T w C	L C*^*.**	^ i «. »•. j c «,-i. jsl-o cjl	O -r> I
bila samo v izbiri sredstva množičnega obveščanja
in v načinu, saj je izjava šla "v živo", temveč predvsem, ker je bila druga prizadeta stranka popolnoma neobveščena.
Kljub odmevnosti, ki jo je tako razglašena informacija o tako znanih osebnostih požela med prebivalstvom ( po televiziji so jo namreč povzeli še vsi ostali mediji), pa so " operaterji razporoke" izjavili, da afera Franca Rame - Dario F6 ni niti tako izjemna.
Ne dogaja se sicer, da bi žene svoje ločitvene namene razglašale po televiziji, vendar pa je v Italiji zelo pogost pojav, da se žene odločijo za takšen korak in to v popolni nevednosti svojega zakonskega partnerja. "Ženske so z vsem, kar je v zvezi s poroko, veliko odločnejše od moških", skoraj enoglasno ugotavljajo advokati, ki se prvenstveno ukvarjajo z ločitvami in razporokami, " v začetni fazi se veliko bolj angažirajo, da bi komaj sklenjena zveza uspela: toda, ko ugotovijo, da je zveza zavožena, se z isto vnemo prizadevajo, da bi zveza tudi s pravnega vidika ne bila več veljavna".
Pri obravnavi pojava razporoke govorijo poznavalci o treh generacijah oziroma fazah: v prvih letih irol j atrnr»ctl tzalrona, GO pravi od leta 1971 dO letd
1978, so se pravno razporočili predvsem pari, ki so
že dolgo let živeli ločeno in ki so bili v glavnem, zakonci seveda, stari nad 45 let. V drugi fazi, ki jo psihologi in sociologi uvrščajo v obdobje 1978 85, pa je povprečna starost zakoncev, ki so se želeli razporočiti, občutno padla. Zakonci šestih na deset parov so namreč'stari od 30 do 44 let, razlogi za ločitev so predvsem nasilje moža v družini, ljubezenska razmerja izven zakonske zveze in začasna ali trajnejša odsotnost moža. V kar 70 % primerov je postopek sprožila žena.
Trenutno smo v treji fazi, ki ima spet čisto drugačne značilnosti: znatno je naraslo število razporok med zelo mladimi zakonci, ki nimajo otrok, in pa med starejšimi, ki so otroke praviloma že "preskrbeli". Razporoke med šestdesetletniki in starejšimi postajajo zelo zaznaven pojav, saj je takih razvez že 10 % na celotno število. In tudi v tej starostni skupini so ženske aktivnejše, saj v 7 8 primerih na 10 prevzamejo iniciativo.
Ob upoštevanju vseh teh podatkov in njihove interpretacije bi torej morali pritrditi tezi strokovnih ocenjevalcev razporočnega fenomena v Italiji, ki afero Rame-F6 uvrščajo v normo. Neobičajna in veliko glasnejša kot navadno je bila samo oznanitev odločitve, ki pa sama po sebi ne bi bila nič nenavadnega.

■ • •
današnji televizijski in radijski sporedi
■iiiillii
r< rai i_____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Inf. odd.: Italijanska kronika
15.30	Informativna oddaja: Litografija
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanke: Braccio di Ferro
17.25	Rubrika o knjižnih novostih
17.50	Danes v parlamentu
18.05	Informativna oddaja: Odprti prostor - Ne ubijaj
18.25	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.45	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Proffimamente...
21.55 Dokumentarec: Ouark economia
22.20	Dnevnik
22.30	Poklon Carlu Leviju (pripravil Glauco Pellegrini)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
C RAI 2	|
11.15	Informativna oddaja: Monografije - Arhitekti moderne Italije
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja: Dogodki in zgodovina
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Lhspettore Derrick -Un caso per Harry
19.40	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Un siciliano in Sicilia (r. Pino Passalacgua, 2. del)
21.30	Aktualna oddaja: Moda in vse kar ustvarja navade
22.30	Dnevnik
22.45	Športna rubrika (košarka Tracer - Maccabi)
23.45	Film: Doppio gioco a Scotland Yard (krim., 1963, r. Ken Anna-kin, i. Nigel Patrick, Margaret VVhiting, Colin Blakeldy)
RAI 3
13.00	Nadaljevanka: Delitto Notarbar-tolo (G. D'Avino, A. Bertini, i. A. Di Grazia, P. Falace, I. Garrania, 2. del)
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Tečaj angleškega jezika
15.00	Koncert: H. Berlioz - Reguiem opus št. 5 Grande Messe des Morts, dir. Gary Bertini
16.30	Dokumentarna oddaja: Zgodovinski dogodki - Daljno leto 1946
16.35	Izobraževalna oddaja: Človekov vesolju - Lunina noč
17.30	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Dokumentarec: Vpliv sredozemske kulture v Italiji
20.30	Dnevnik in tednik
21.30	Dnevnik
22.05	Film: II tormento e 1'estasi (biog., VB 1965, r. Carol Reed, i. Charl-ton Heston, Rex Harrison, Thomas Milian)
| Tfr RTV Ljubljana________________
9.00	TV mozaik: Filmska vzgoja, Kaj je film - O fenomenu in tehničnih osnovah filma
9.30	Jugoslovanski kratki film
16.30	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Z besedo in sliko - Repica (pravljica), Uganke, Bela Mačica
17.45	Bilo je...
18.15	Informativna oddaja: Čas, ki živi - Ive
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, r. Rafael Moreno Alba, i. Amparo Rivelles, Euse-bio Poncela, Charo Lopez, Carlos Larranaga, 1. del)
22.20	Dnevnik
22.35	Dokumentarna serija: Mir in razorožitev - Krepitev zaupanja (pripravila OZN)
			i	■		■n		■1
				i	■				
n*!*) TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim
BENETKE — Almiranteja oprostili glede atentata v Petovijah
TRST — V pristanišču novo klimatizirano skladišče
TRST — V Slovenskem klubu o zborniku Borec
TRST — V gledališču Rossetti drama Marguerite Duras
TRST — Predstavitev Univerzijade Zagreb '87
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV novice
20.30	Košarka: Zalgiris-Zadar
22.00	TVD Vse danes
22.10	Košarka
23.00	Nadaljevanka: Valentino (r. Ma-urizio Ponzi, 1. del)
m CANALE S
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: duel certo non so che (kom., ZDA 1963, r. Norman Jewi-son, i. Doris Day, James Garney)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	'Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
[J^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45	Variete: II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Detective's story (krim., ZDA 1965, r. Jack Smight, i. Paul Newman, Lauren Ba-call)
22.45	Film: Giordano Bruno (dram., It. 1973, r. Giu-liano Montaldo, i. Gian Maria Volonte, Charlotte Ramplingj
1.50 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA1	~
8.35 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 9.00 Fantasi-landia
9.45 Film: I viaggiatori del tempo (pust., ZDA 1976, r. Alexander Singer, i. Sam Groom, Tom Hallick)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, Deejay Tele vision
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Sapore di mare (kom., It. 1982, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Cala, Marina Suma)
22.20	Filmska rubrika
23.20	Film: Aliče non abita piu qui (kom., ZDA 1974, r. Martin Scorse-se, i. Ellen Burtsyn, Kris Kristofferson)
1.30	Nan.: Magnum P.I.
Ejl TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
'15.00 Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: The Eddie Chap-man Story (krim., ZDA 1967, r. Terence Yo-ung, i. Romy Schnei-der)
22.30	Šport: Catch
23.30	Šport: Basket'’
[ ^ TELEFRIULI
13.00	Rubrika o medicini
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.00	Dražba: II tappeto ori-entale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Dram-ma d'amore
19.00	Dnevnik
20.00	Tednik o poljedelstvu
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Drive in
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
[ 3E TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Diskorama, Na goriškem valu; 17.10 Akademski zbor Univerze v Bialystoku na Poljskem; 18.00 Četrtkova srečanja: Iz snežniških gozdov na balkanski jug - spomini Alojza Zidarja; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Od vasi do vasi; 13.30 Glasba;
14.05	Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV Ljubljana;
18.15	Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Bojana Drobeža; 20.00 Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.30	Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper;
13.40	Glasbeni utrinki iz zamejstva: zamejski zbori izvajajo Ubalda Vrabca; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Popoldanski koncert: G.F. Mandel; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Otroška oddaja: L'aquilone; 10.35 Vstop prost; 11.00 Su e zo per le con-trade; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 L'aquilone (pon.); 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zbori: Tržaški oktet; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 15.30 Oddaja o filateliji; 17.00 Skavtska oddaja - Jambury; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; oddaje povezuje glasba.
Parlament dokončno odobril zakon
Omejeno zadovoljstvo v Gorici
V soboto operni koncert
V nedeljo nastopi v avditoriju 9-letni violinist S. Milenkovič
ob enoletnem podaljšanju proste cone
V goriških političnih in gospodarskih krogih je seveda pozitivno včeraj odjeknila vest, da je rimski parlament v torek dokončno odobril enoletno podaljšanje zakona o prosti coni. Zadovoljstvo pa je seveda omejeno, kajti od enoletnega podaljšanja si ni kaj obetati za gospodarski razvoj. Noben podjetnik se ne bo namreč odločil investirati v tovarno, če nima zagotovila, da bo režim proste cone podaljšan za najmanj deset let, kot je to zahtevala Goriška trgovinska zbornica.
Od zakonodajalcev je seveda odvisno ali bodo izdelali in odobrili tak zakon, ki bo zagotovil večletno nemoteno delovanje podjetnikom. Le tako se bodo pri nas, v Gorici in Sovodnjah, ohranile sedanje tovarne, ter bodo lahko zgrajene druge, kar bi seveda koristilo zaposlenosti pri nas.
Kot naši bralci dobro vedo se je zapletlo pri predlaganih kontingentih bencina in dragih goriv, ker je bilo predlagano, da bi bili teh deležni tudi Tržačani. Furlanski parlamentarci so se temu uprli.
Na Goriškem v teh dneh nadaljujejo z razdeljevanjem prvega kontingenta bencinskih bonov za letošnje leto. Te bodo delili še do prvih marčnih dni, zaradi tega je prav, da kdor ni bonov še dvignil, s tem pohiti. Bone delijo v pisarni Atomobilskega kluba v Gorici ter v drugih poverjenih pisarnah v Kr-minu, Gradišču, Ronkah, Tržiču in Gradežu. Kot je znano dobijo lastniki avtomobilov v občinah Gorica in So-vodnje polno dotacijo, tisti v drugih
občinah pa takšno, ki je polovična. To pa zaradi tega, ker je območje proste cone pravzaprav omejeno samo na Gorico in Sovodnje, točneje na območje med državno mejo, Sočo in Vipavo. Bone je moč dobiti le za en avtomobil v družini, potem ko nekdo v njej dokaže, da je davkoplačevalec. Kontingenti bonov so različni, saj upoštevajo konjske sile posameznega avtomobila. Drugi kontingent bonov bodo delili na pomlad. Kot je znano je cena bencina proste cone prosta vseh državnih dajatev. Bremeni pa jo 200-lirski prelevman v korist Goriškega sklada, ki ga je treba plačati za vsak liter. Zaradi nihanja cene tekočih go-
riv niha tudi cena bencina goriške proste cone. V teh dneh ga plačujemo po 519 lir.
Ker je večina goriških avtomobilistov v teh dneh že dvignila bone in z njimi tudi kupila bencin je v teh dneh manj prehajanja državne meje. Na jugoslovanskih bencinskih črpalkah je cena bencina nekoliko višja od tiste, ki jo pri nas plačamo za bencin proste cone. Seveda pa je tam moč kupiti toliko bencina kot hočeš, brez kakršnihkoli bonov. Čez mejne prehode na Goriškem je že več mesecev veliko prometa vozil z videmsko registracijo. Tudi Furlanom se izplača po bencin čez mejo, saj je razlika s ceno bencina v prosti prodaji v Italiji precejšnja.
Konec tedna bo za ljubitelje klasične glasbe izredno zanimiv, saj ponujata v soboto in nedeljo koncertni sezoni Občine in društva Lipizer dve zanimivi koncertni prireditvi.
V nedeljo dopoldne, s pričetkom ob 11. uri bo v deželnem avditoriju glasbena matineja, na kateri bo nastopil Štetan Milenkovič, komaj devetletni a že svetovno znani violinist. Koncert prireja Občina v sodelovanju z Združenjem glasbenikov naše dežele v okviru ciklusa Glasba in čas. Milenkovičev nastop je izven abonmajskega sporeda. Vstopnice so v prodaji v razstavnih prostorih avditorija. Cena je 12 tisoč lir, za mladino 7 tisoč.
Stefan Milenkovič je izreden violinski talent, pravi enfant prodige, ki si je kljub še otroškim letom pridobil mednarodni ugled izredno nadarjenega violinskega virtuoza. Zaradi tega obeta nedeljski koncert nenavadno kakovost in glasbeni užitek.
Prav tako zanimiv bo operni koncert, ki ga društvo Lipizer prireja v soboto, s pričetkom ob 20.30 v dvorani avditorija. V prvem delu koncerta bodo predstavili Pergolesijevo šaljivo opero »La serva padrona«. Nastopajo bas Alfreda Mariotti, sopranistka Sonia Dorigo in mimik Piero Pittaro ob spremljavi komornega orkestra iz Vidma pod vodstvom dirigenta Walterja Themla.
V drugem delu koncerta bo pevca spremljal slovenski pianist Hilarij Lavrenčič. Izvedli bodo tri arije iz Fi-garove ženitve W. A. Mozarta in arijo iz »L'elisir d'amore« G. Donizzettija. Koncert bo v avditoriju tudi v sredo,
Sestanek med občinama Gorica in Nora Gorica
V okviru obnovljenih stikov med Novo Gorico in Gorico bo danes, 19. februarja, v občinskem poslopju v Novi Gorici sestanek predsednikov treh mešanih komisij, ki usmerjajo sodelovanje na raznih področjih med obema sosednima in obmejnima mestoma oziroma občinama. Pričakujejo, da se ga bo udeležil tudi predsednik novogoriške občine Danilo Bašin in goriški župan Antonio Scarano. Na sestanku bodo sprejeli program nadaljnjih stikov in sodelovanja med Novo Gorico in Gorico, ki ga bodo dokončno potrdili na srečanju delegacij obeh mest, ki bo 26. februarja v Gorici.
Naj poudarimo, da se mešane komisije-za omenjeno sodelovanje že dalj časa niso sestale in med tem se je nabralo precej problemov: gospodarskih, urbanističnih, prometnih in drugih, ki bi jih morali čimprej obravnavati in rešiti. Nova Gorica in Gorica zdaj sodelujeta pri pripravljanju Srečanja gledališč z območja delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki bo od 13. do 21. marca. To manifestacijo mednarodnega pomena namreč skupaj organizirata obe mesti ob naši meji. (m. d.)
■ V okviru tečajev, ki jih prireja Univerza za ostarele v večnamenskem socialnem centru v Ul. Baia-monti, bo danes prvo predavanje pravnega tečaja, ki ga vodi notar dr. Bruno Stafuzza. Pravni tečaj, ki ga vodi odv. Zucalli, se bo nadaljeval 26. t. m. in 5. marca.
23. marca proces pred poroto v Benetkah
Almiranteja in Pascolija amnestirali v zvezi s preiskavo o Petovljah
23. marca se bo pred porotnim sodiščem v Benetkah nričel nroces proti devetnajstim obtožencem atentata na karabinjerje pri Petovljah 31. maja 1972. Gre za cisto nov proces po prvem, s čisto dragimi obtoženci, ki je bil pred desetimi leti v Trstu. Takrat so bili vsi obtoženci oproščeni.
Do procesa v Benetkah prihaja po večletnih vztrajnih preiskavah sodnika v Benetkah Feliceja Cassona. Ta je zaslišal vse, ki so bili vpleteni v prvo preiskavo, in je obtožil številne državne funkcionarje, karabinjerske častnike ter sodnike, da so zakrili vrsto dokazov in da so preiskavo usmerili v napačno smer.
Sodnik Casson je, tudi po zaslišanju nekaterih priprtih skrajno desničarskih teroristov, ugotovil, da je atentat
pri Petovljah treba pripisati fašističnim skrajnežem. S tem v zvezi je prijavil 19 ljudi. Med temi radi taslsta Carla Cicuttinija, iz San Giovanni ob Nadiži. Tam je Cicuttini pred peto-veljskim dogodkom bil tajnik sekcije MSI.
Kasneje je prišlo do ugrabitve letala, ki je vzletelo z ronškega letališča. V spopadu s policisti je bil ubit ugrabitelj Ivano Boccaccio, Cicuttinijev prijatelj in somišljenik. Cicuttini je takrat zbežal iz Italije v Španijo. Tam je dobil zavetje. Zdi se, da si je Cicuttini dal operirati glasilke. To najbrž zaradi tega ker je bil on tista oseba, ki je 31. maja 1972 telefonirala karabinjerjem, da je pri Petovljah zapuščen sumljiv
avto.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
STOLETNICA
TELOVADNEGA DRUŠTVA GORIŠKI SOKOL
Kulturni dom Gorica, jutri, 20. t. m., ob 20.30:
SLAVNOSTNA TELOVADNA AKADEMIJA IN ODPRTJE RAZSTAVE O DELOVANJU SOKOLA _
IN DANAŠNJIH GORIŠKIH SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV
Mala dvorana Kulturnega doma, v četrtek, 26. t. m., ob 20.30:
PREDVAJANJE KRATKOMETRAŽNIH FILMOV S ŠPORTNO TEMATIKO
Med obtoženci na procesu pred po-otnim sodiščem v Benetkah ne bo
7bt;aiz,avucya Lajmrva ivioi vji\jiyiu r-vi-
niranteja in niti takratnega goriškega ajnika MSI odvetnika Ena Pascolija. Obtožena sta bila, da sta Cicuttiniju v Španijo dobavila 35.000 dolarjev, naj-jrž zato, da bi se tam preživljal in tudi lal operirati glasilke. Denar naj bi Dila Cicuttiniju dobavila potom več Dank: Societe de Bangue Suisse iz Lu-jana, Chase Manhattan Bank iz New 7orka in Banco de Bilbao v Madridu.
Almiranteja in Pascolija ne bo pred sodniki, ker je vmes prišla amnestija. L njo sta se rešila ker sta starejša od Detinšestdesetih let. Almirante ima
Prepoved ob pustu
Tako kakor že lani in prejšnja leta, je goriški župan te dni izdal ukaz, ki prepoveduje obmetavanje oseb s smukcem in drugimi snovmi. Prepoved velja bodisi ob priložnosti dovoljenih pustnih sprevodov, kot ob spontanih manifestacijah. Proti kršilcem bodo postopali v smislu členov št. 650 in 660 kazenskega zakonika, poleg tega pa bodo morali plačati tudi denarno kazen.
■ Goriška sekcija Rdečega križa prireja v soboto, 21. t. m., od 15.30 do
18.30	pustno rajanje za otroke v prostorih razstavišča Espomego. Prijave do zasedbe mest na sedežu RK v Ul. Codelli 9.
______pisma uredništvu - pisma uredništvu_
Še polemika v slovenskih vrstah
Uspešen poseg mejne policije pri Rdeči hiši
25. t. m. Nastopil bo novoustanovljeni orkester »Citta di Gorizia«, ki ga sestavljajo profesorji, gojenci in nekateri bivši gojenci goriške glasbene šole Istituto di Musiča ter nekaj zunanjih glasbenikov. Orkester vodi profesor Giorgio Magnarin. Na koncertu, ki bo brezplačen, s pričetkom ob 20.30, bodo izvajali skladbe Vivaldija, Haydna, Glucka in Mozarta.
Podaljšan rok za natečaj
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da je bil podaljšan do 28. februarja 1987 rok za predložitev prošenj za sodelovanje na javnem natečaju na podlagi izpitov, za eno mesto (poskusno mesto) funkcionarja v administraciji - računovodski sektor, 8. stopnje na funkcionalni lestvici.
Za podrobnejša navodila je na razpolago urad za osebje pri Trgovinski zbornici v Gorici, Ul. Crispi 10.
V Tržiču gradnja petrolejske ladje
Danes bodo v bazenu tržiške ladjedelnice pričeli graditi petrolejsko ladjo po naročilu italijanske državne družbe SNAM. Gre za ladjo, podobno dvema drugima, AGIP Lombardia in AGIP Liguria, ki so ju tu splavili pred tremi leti. V ladjedelnici so pravzaprav vse kose za to tretjo petrolejsko ladjo s 100.000 bruto registrskimi tonami že izdelali. Ker je bil bazen zaseden z ladjo Micoperi, so morali z gradnjo petrolejske ladje počakati. Splavili jo bodo na začetku poletja, naročniku izročili še pred koncem leta.
V tržiški ladjedelnici imajo sedaj dela na treh ladjah. Na tej petrolejski, napil^iščadi Mimnpri in na podmorni-
__________prispevki______________
Namesto cvetja na grob Štefanije Peric darujejo za Sekcijo VZPI-ANPI Dol-Jamlje Boris in Sonja Košuta 20 tisoč lir ter Oskar in Marija Košuta 15 tisoč lir.
Za sekcijo VZPI-ANPI Dol-Poljane darujejo Mila Pernarčič 15 tisoč lir, S. O. 10 tisoč lir in S. E. 5 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Jožefa Figlja daruje družina Silvana Bensa 50.000 lir za cerkev v Pevmi. V isti namen Marica in Zdravka z družinama darujeta 50.000 lir.
Za Zeleni križ v Gorici so v razne namene darovali: žena in vnuki Ouirina Mullona 150 tisoč lir, Alfredo Sussi 30 tisoč, NN 10 tisoč, NN 10 tisoč, Luigia Buzzi 300 tisoč, Nerina Scubla 70 tisoč, družine Cipriani, Algadeni, Zanini, Samuele, Burelli in Vittori 60 tisoč, Lidia Germek 10 tisoč, M. Luisa Cellie 10 tisoč, Doro in Lidia 50 tisoč, družini Migli-accio in Sirk 20 tisoč, Luisa Bernardis 30 tisoč, Jolanda Marušič, Liliana Cherbas-si, Ladislava Medvešček, Verena Kovic, Stana Lutman, Carmela Busianc, M. Luigia Ozbot in Emilia Prizzon 42 tisoč, Ma-uro in Franca Massi 100 tisoč, NN 50 tisoč, druž. Bevilacgua 50 tisoč, draž. Tomani 50 tisoč, Maria Petarin 30 tisoč, Giuseppe Mirarchi 50 tisoč, Giovanni in Olimpia Schelle 20 tisoč, Rosmunda Milo 50 tisoč, Maria in Rosi Cociancic 200 tisoč.
_________kino
Gorica
S prošnjo za objavo vam dostavljam odgovor spoštovanim gospodom županom iz Sovodenj, Doberdoba in Števerjana.
Na pismo, ki ste ga objavili v sredo, 11. t. m., bi vam le povedal:
1.	Na Tržaškem ni list občinskih enotnosti. V Zgoniku in na Repentabru so napredne liste. Liste občinske enotnosti so le v Doberdobu, Števerjanu in Sovodnjah. V vseh ostalih občinah na Tržaškem in Goriškem sta ti dve listi odsotni, da ne govorimo o pokrajinah ali deželi. Ni že to samo po sebi zmešnjava, samo po sebi nesreča naše zamejske politične stvarnosti? Slovenska skupnost pri vsej svoji skromnosti nastopa v vseh občinah, kjer živijo Slovenci na Goriškem in Tržaškem pod edinim znakom, za politične in deželne volitve pa nastopa pod istim nazivom tudi v videmski pokrajini.
2.	Sam volilni konsenz še ne pomeni, da je vse zlato in prav. Mar ni Lista za Trst dobila skoro absolutne večine, pa jo vsi ocenjujemo za nesrečo Tržaške? (Da se razumemo. Nočem primerjati občinske enotnosti Listi za Trst).
3.	V Števerjanu. je dobila občinska enotnost večino v sodelovanju z nekaterimi, ki so pri naši stranki veljali za skrajne konservativce, saj so se na primer vedno strupeno upirali, kadar
je Slovenska skupnost navezovala stike z matično Slovenijo in Jugoslavijo. Vem, zmaga je zmaga in pokrije vse. Resnica pa je še vedno le — resnica.
Končno mislim, da je sam odgovor treh županov dokaz, kako revna in nesrečna je naša slovenska zamejska politika, ko namesto političnih odgovorov iztisnejo iz sebe le osebne napade, ki pa mi ne škodijo, saj nimam nobenih volilnih ambicij, všeč mi je le politika, in to izključno samostojna slovenska zamejska politika.
Z odličnim spoštovanjem in hvala za prostor.
V Gorici, 11. 2. 1987
Marjan Terpin pokrajinski tajnik SSk
Danes objavljeno pismo Marjana Terpina je še en vložek v polemiko, ki je nastala ob vprašanju različnih gledanj glede razširitve Benettonove tekstilne tovarne v Sovodnjah, kar terja omejeno spremembo regulacijskega načrta v občini Sovodnje, ter v zvezi s tem tudi z vprašanjem goriškega upe-peljevalnika, ki stoji v neposredni bližini Sovodenj.
O vsem tem je bilo že precej vročih polemik v nekaterih izvoljenih organih, v sredstvih množičnega obveščanja, na raznih ravneh. Vsakdo ima pač
pravico misliti in odločati po svoje, vsako mnenje je spoštovanja vredno, pa čeprav gre za velikokrat zelo različna gledanja.
V našem dnevniku smo pozorno spremljali in seveda bomo še spremljali to vprašanje kot tudi vsa draga, ki pobliže zanimajo naše prebivalstvo. Vendar pa se nam zdi prav, kot so naredila tudi v tem primeru druga sredstva množičnega obveščanja, da razlik v našem dnevniku ne podpihujemo. Ostre polemike sodijo v glasila političnih strank ali skupin, pa naj bodo to listi ali letaki ali lepaki. O stvari bo seveda še veliko govora v demokratično izvoljenih svetih, katerih seje ser javne, vsakomur, tudi novinarjem dostopne. Zaradi tega bomo vnaprej vestno poročali o dogajanju v izvoljenih organih, drugačne polemike pa prepuščamo tistim, ki so zanje najbolj zainteresirani. Ni naša želja in niti naš interes, prav tako ni to interes vse naše zamejske skupnosti, da bi se kjerkoli ustvarjalo vzdušje, ki je pred kakim letom zagrenilo življenje ter odnose v neki slovenski občini v našem goriškem zamejstvu. Med našimi ljudmi imamo demokratične in strpne odnose, ki se kažejo v sodelovanju in prisotnosti na raznih prireditvah in manifestacijah, politično pa na volitvah in njih rezultatih.
Jisoka poklicna usposobljenost in ušenost osebja goriške obmejne polje je te dni preprečila skupini ju-slovanskih državljanov, da bi se pri-Ijala v Italijo s furgonom in prikoli-sumljivega izvora. Skupina se je na :jni prehod pri Rdeči hiši pripeljala ročnih urah s furgonom ford transit )D s francosko evidenčno tablico. K zilu je bila priklopljena bivalna pri-lica znamke dethieffs, prav tako s ncosko tablico.
Že ob prvem bežnem pregledu so enti posumili, da z voziloma nekaj v redu. Ob natančnejšem pregledu ugotovili, da so bili tako dokumenti t evidenčni tablici-vozil ponarejeni, sodelovanju s francosko policijo so trdili to okoliščino, ki daje domne-ti, da sta vozili tatinskega izvora. Šoferja furgona, 51-letnega Alijo ililoviča iz Prijedora in 49-letno do-revno kupko obeh vozil Hajrijo Še-rovič so skupaj s spremljevalci Zavrli kot nezaželene.
V teku je preiskava v sodelovanju z terpolom, da bi ugotovili kje in imu sta bili vozili ukradeni in dolo-li točne kazenske odgovornosti Hali-viča in Šeferovičeve. Zaenkrat so izili in spremne listine zaplenili in r predali na razpolago državnemu avdništvu v Gorici, ki koordinira eiskavo.
VERDI 17.30-22.00 »I pirati«.
CORSO 18.00-22.00 »La mosca«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Llniziazione«. Serena Grandi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwy \S * v
Trzic
COMUNALE 18.00-22.00 »Salvador«. EKCELSIOR Zaprto.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00-21.00 »II cavaliere pallido«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Surova Odiseja«. DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Sant'Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri Ezio Massari iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.45 Albert Mačus iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Števerjan.
Stoletna pratika in njena zgodovina
IUTERRFM FRRTIKR
ZR-iaH.LETD
LZRLD2llR'IG.P'-KLEinfTlRyRXFED.SRn8ERBV-OUSDmi.
SLAVKO GABERC
Zanimanje za Stoletno pratiko ni v današnjem času nič manjše, kot je bilo na primer še v 19. stoletju, a je spretno prikrito, da ne bi zbudilo pri kom videza nazad-njaštva in iskanja skrivnostnega. Delo, ki je pred nami, je nenavadno in privlačno, hkrati pa tudi potrebno za naš čas, saj razkriva nekatere nepotrebne in zmotne poglede na razvoj slovenskega koledarstva. Skratka, predmet tega dela je, da nas pouči o zadevi, ki ni danes nič manj živa, kot je bila pred tristo leti ob pisanju Knauer-jevega izvirnika, prikrojenega in zmaličenega pozneje za Stoletni koledar, za Večne in Stoletne pratike.
Avtor Jože Stabej st., stalni strokovni sodelavec inštituta za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, višji strokovni sodelavec v komisiji za historične slovarje slovenskega jezika, je bil vodilni strokovnjak za vprašanja starejše slovenske leksikografije. Njegovo ime je neločljivo povezano z nastajanjem slovenskega zgodovinskega slovarja. Na akademiji je za njim ostalo obsežno kartotečno gradivo o slovenskih besednjakih do 18. stoletja. S svojimi številnimi razpravami in članki je Jože Stabej st. (1896-1980) bistveno popravljal in dopolnjeval mnenja naših kulturnih zgodovinarjev. Ze od mladih nog je bilo zanj značilno izredno zanimanje za slavistiko in slovenske kulturne starine. Že v mladih letih je zbiral in zapisoval ljudske pesmi in pravljice v domačem kraju pod Konjiško goro. Raziskoval je zgodovino krompirja na Slovenskem (knjiga: Kruh ubogih), veliko je pisal o čebelarstvu, slovenskem kozolcu, božje-potništvu in drugih etnografskih zanimivostih. Temeljito je raziskal nastanek in razvoj slovenskega koledarstva -svoja dognanja pa strnil v strokovno neoporečno razpravo v prvem (uvodnem) delu knjige.
V prvem delu obravnava predzgodovinske in zgodovinske začetke zvezdarstva. Od samega začetka so človeka privlačila, poleg vidnih in oprijemljivih stvari na zemlji, zlasti skrivnostna nebesna telesa.
Posebno pozornost med zvezdami pa je zbujalo pet zvezd, ki stalno spreminjajo svoj položaj in se ločijo od drugih po svojem siju in poti, to so Saturn, Mars, Jupiter, Venera in Merkur. Tem petim planetom je začel pripisovati človek posebne lastnosti. Svojo srečno ali nesrečno usodo, dogajanja v naravi, npr. vreme, rodovitnost zemlje int., je povezoval z vplivom tega ali onega planeta, h katerim je v začetku prišteval tudi Sonce in Luno, tako da jih je bilo skupaj sedem. Prve zgodovinske -tako znanstvene zvezdoslovne (astronomske), kakor praznoverne zvezdarske (astrološke) zapise, so nam ohranili predvsem Kitajci, Egipčani in Babilonci. Iz srednjega veka se je ohranilo pričevanje Marka Pola, ki je v letih 1271-1295 potoval po Kitajski, da je bilo v Pekingu kakih pet tisoč astrologov in vedežev. Pri tem velja omeniti, da je bil približno v letih 1746-1774 na cesarskem dvoru v Pekingu tudi slovenski misijonar, matematik in astronom Avguštin Hallerstein, rojen leta 1703 v Mengešu. Na Kitajskem je bil tako pribljubljen, da je bil imenovan za mandarina (t.j. državnega uradnika ali svetovalca z velikimi pooblastili). Egipčani so prvi začeli šteti z letom, ki je imelo 365 dni, in sicer na podlagi predzgodovinskih kmečkih opazovanj; to egipčansko leto je bilo pozneje podlaga Cezarjevemu julijanskemu koledarju in s tem tudi današnjemu gregorijanskemu iz leta 1582. Med najbolj znane in sloveče zvezdoglede srednjega veka se prišteva Slovenec Martin Pegius, ki je napisal astrološko delo Geburtsstundenbuch (po slov.: Knjiga o rojstnih urah), ki je bila natisnjena prvič leta 1570 v Baslu. Leta 1557 je napisal Primož Trubar prvi »Ta Slovenski kolendar kir vselei terpi«, kjer je v slovenščini povedal tudi stare rime, ki pravijo, kdaj se dobro vreme, zima, spomlad, leto, jesen in kvatre začenjajo ter še več tega.
Stoletna pratika temelji na zvezdarskem izročilu, kakor tudi na resničnih opazovanjih vremena in drugih naravnih razmer, ki jih je v sedemletju 1652/53 do 1658/59 v knjigi Calendarium Oeconomicum zabeležil doktor bogoslovja Mauritius Knauer. Ranzovijev Calendarium iz leta 1593 je bil Knauerju kažipot, kako naj piše o sedmih planetih in o vsem drugem, kar je z njimi v odvisnosti.
Knauer je napisal svoj koledar s čisto določenim namenom; kakršnakoli špekulacija ali zavajanje ljudi v
vražjeverje in podobno mu niso niti prišli na pamet. Vsa poznejša zmaličenja in slabe dodatne izmišljije so Knau-erjevemu izvirniku pritaknili šele prepisovalci in pona-tiskovalci, predvsem pa prireditelj in izdajatelj prvega knjižnega natisa Krištof Helhvig. Knauerjev izvirnik je kot rečeno prvi zmaličil Hellwig in botroval dejstvu, da se je omenjeni koledar kasneje preimenoval v Stoletni koledar, Večno pratiko ali Stoletno pratiko. V raznih priredbah je bil Stoletni koledar v 18. stoletju in še dolgo potem tja v 20. stoletje na ozemlju nemškega jezika najbolj kupovana in brana knjiga, saj je bila samo v nemščini natisnjena do leta 1875 najmanj 220 krat. Razen še številnejših izdaj Svetega pisma bi težko našli primerjavo še s kakšno drugo knjigo. Slovencem in južnim Slovanom najbližji kraj, kjer je bil Stoletni koledar posebno v 19. stoletju zelo priljubljen in osemkrat natisnjen, je bil Gradec. Razen pri Nemčih je izšel Stoletni koledar po vseh dosedanjih ugotovitvah še pri Slovencih, in sicer 15 ali 16 krat. Prvi slovenski prevod Stoletnega koledarja je napisal leta 1787 Anton Breznik. Imenoval pa je Stoletni koledar s Slovencem bolj domačim in umevnim naslovom - »Večna pratika od gospodarstva«, da bi s tem kar najbolj približal svoje delo tedanji splošno znani in v 20.000 izvodih razširjeni slovenski kmečki Pratiki. Ime pratika za koledar je bilo pri Slovencih udomačeno že od Trubarja dalje (prvič zapisano v Hišni postili), izvira pa od grško-latinsko-nemških pratik. Pratika pravijo predvsem kmečkemu koledarju še tudi nekateri drugi narodi, na primer Lužiški Srbi in Retoromani.
Prva izdaja »Stoletne Pratike devetnajstega stoletja od 1801-1901« je bila natisnjena v Gradcu leta 1840 v slovenskem jeziku. Tretje obdobje slovenske Večne in Stoletne pratike se je začelo in tudi končalo že v 20. stoletju. Prvo, predelano Stoletno pratiko dvajsetega stoletja 1901-2000, je spisal dr. Gregorij Pečjak. Založilo jo je Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani, kjer je bila tudi natisnjena leta 1901.
Drugi natis Pečjakove Stoletne pratike je izšel pri isti založbi že leta 1902, tretji natis pa še leta 1910. Obe izdaji sta bili takoj razprodani. Jože Stabej je poudaril, da je izmed vseh slovenskih Večnih in Stoletnih pratik Pečjakova najboljša in vredna posebnega priznanja, tako da bi, prilagojena današnjim razmeram tudi danes imela širok krog bralcev. Poleg druge izdaje Pečjakove Stoletne pratike je izšla leta 1902 še manj znana pratika dvajsetega stoletja, ki jo je za Slovence priredil neznani B. Brezimenovič. Po preteku šestdesetih let, leta 1970, pa je natisnilo in izdalo ČGP Delo v Ljubljani v večji nakladi sodobno urejeno in z novimi izvirnimi sestavki napisano Slovensko Stoletno pratiko, ki so jo zasnovali in uredili uslužbenci podružnice Dela v Celju.
novost na knjižni polici
Struktura seraja
IGOR ŠKAMPERLE
Izdajanje knjig pri zbirki Studia humanitatis se je nekoliko zavleklo. Glavni vzrok temu so bile, kot je bilo pričakovati, predvsem birokratske težave. Kakor koli že, izšla je sedma knjiga prvega letnika, Struktura seraja francoskega avtorja Alaina Grosricharda. Tej bo v kratkem sledilo novejše Levi-Strausso-vo delo Oddaljeni pogled, pred izidom pa naj bi bil že tudi prvi paket drugega letnika — Georges Dumezil, Moses I. Finley in Alberto Tenenti. Z naročilom oziroma nabavo posameznih del velja pohiteti, saj so dozdajšnje knjige iz zbirke skoraj v celoti razprodane.
Grosrichardova Struktura seraja (prvič je izšla leta 1979 pri založbi Seuil v Parizu) v strogem pomenu ni novost na slovenskem književnem trgu. Njena tematika je namreč že bila obravnavana, kljub temu pa delo, ki se ukvarja, kot pravi avtor v podnaslovu, s »fikcijo azijskega despotizma v klasičnem zahodu«, prinaša poleg prijetne osvežitve tudi izredno pronicljivo in zabavno branje. Avtor se ukvarja s fikcijo vsemočnih azijskih, muslimanskih sultanov in despotov, oziroma s fantazmo, z verovanjem v čudežni (čudaški) azijski svet, kot se je izoblikovalo v zahodni Evropi v času razsvetljenstva, to je v 17. in 18. stoletju. Grosrichardov postopek analize pa je ravno nasproten, kot je sicer v navadi pri interpretacijah in analizah. Namesto, da bi za potopisi in včasih že kar fantaz-matskimi spisi iz takratnega časa iskal simbolni pomen, ločeval kaj je resnično in kaj izmišljeno, obravnava avtor besedila in spise takratnih francoskih razsvetljencev (Montesguieu, Voltaire itd.) povsem resno. Posreduje nam v čisti obliki fantazijo Evropejcev in podobo tistega, v kar so verovali: vsemogočno vladavino azijskega despota, popolnega vladarja, kateremu se brez najmanjšega ugovora podreja ljudstvo in celotna dežela. Toda z ustreznim razvrščanjem teh spisov in fantazmatskih verovanj, avtor prepričljivo pokaže, kako je problem azijskega despotizma predvsem problem same Evrope, ki si mora tam daleč nekje, v Aziji, poiskati svoje lastno »Drugo«, izrojeno in fanatično despotsko oblast, da bi lahko legalizirala lastno obličje. To je namreč obenem tudi čas absolutne monarhije v Evropi, zato si mora ta dokazati, denimo, kako je naš kulturni izraz veliko bolj dejaven od umazanih lenuhov na vzhodu in kako je krščanstvo plemenito v primerjavi s krutimi in agresivnimi mohamedanci.
Toda kaj je jedro, osrednje fascinantno mesto despotove oblasti? Kaj drugega kot seraj, sultanov dvorec s haremom, kjer se vsemogočni gospodar predaja^ ženskam. Zato se avtor, s pomočjo evropskih razsvetljenskih popisovalcev poda tja, v skrivnostne prostore seraja, kjer vlada popolna tišina, čistoča in brezdušni mir. En sam pravi moški živi tam notri, obkrožen z evnuhi, množico kastriran-cev, ki svojega gospodarja ljubijo in ga varujejo, ter na stotine žensk. Toda seraj je kot zapor, v njem so vsi sužnji, saj skopljenci čuvajo tudi ženske, da se te ne bi med seboj predajale razuzdanosti. Disciplina in strogi red življenja v seraju, ločitev prostorov, nenehno nadzorovanje enih nad drugimi, vse to nima drugega razloga in smotra, kot da omogoči stekanje užitka na eno samo središčno mesto, kjer lahko postane absoluten. Vse je usmerjeno k tej slepi točki, temu imaginarnemu žarišču, k užitku despota. Sultan svojim otrokom, ki se množično rojevajo, ukaže izpuliti oči, ali jih kako drugače pohabiti, da bi jim onemogočil nasledstvo in ohranil svojo oblast. Dovolj je namig, in ukaz bo izvršen. Od kod tolikšna neomajnost krute oblasti? Kako to, da se gospodarju nihče ne upa oporekati? (Analogija z današnjim Homeinijem je vsekakor več kot zgolj slučajna). Res je, da že sama islamska vera svoje privržence postavlja v neko nemogočo pozicijo, pred nemožno izbiro: .»Ali umreti (za boga), ali biti nevreden življenja«. Kdor pa ni vreden življenja, ni več človek, ampak pes. Ključ despotske azijske oblasti pa mora vseeno biti drugje, to so s fantazmat-skimi opisi seraja bržkone zaslutili že Evropejci 17. stoletja. Bistvo harema je, kot smo videli, stekanje celotne strukture in energije v en sam, absolutni užitek. Sužnji, evnuhi, ženske, pohabljenci, vsi se morajo nečemu odpovedati, da bi neko Drugo, despotovo telo, uživalo. Odrekajo se svojemu užitku, svobodi, v imenu ljubezni, verujoč, da veliki Drugi, gospodar, res uživa. Toda prav na tak način, z odpovedjo, je v resnici šele zadoščen nek drugačen, lastni, narcisistični užitek, ki pa ni nič drugega kot fantazma, lastna imaginarna predstava polnega, neskaljenega užitka oziroma spolnega razmerja. Prav ta fantazma, ki je na delu pri vsakemu posamezniku, prekriva v končni istanci resnico, tisto realno jedro, da je vrhovni gospodar v bistvu idiot, nesposobnež, da tudi on »ne more« itd.
Od tod pa je že vidna paralela z našim okoljem, kar je navsezadnje namen avtorja, saj je očitno, da zavzema fantazma isto strukturno mesto pri sleherni obliki oblasti. Oziroma, problem oblasti je pač vedno, kako prikriti svojo lastno nemoč. Zakriti, »da je Cesar nag«. Sočnost Grosrichardovega dela, ki ga lahko beremo tudi kot alegorično zgodbo ali celo roman, je treba v precejšnji meri pripisati teoretskemu okviru, saj prihaja avtor iz Lacanove šole psihoanalize. Da se ji ni izneveril, se lahko sami prepričamo, saj proti koncu knjige avtor prepričljivo izpelje drzno ugotovitev, da je v seraju najvrednejši in najdragocenejši pravzaprav popolni kastriranec. On uteleša tisto nemožno, razmejitveno pozicijo, ki izhaja iz »simbolnega« reda, podvaja realnost in sega prek nje. Šele kdor izgubi, zares nekaj pridobi.
Povzemajoč izsledke filozofije in psihoanalitčne teorije, kot se v zadnjh letih živahno razvija v Ljubljani, je spremno študijo napisal Mladen Dolar, ki je knjigo skupaj z Evo Bahovec tudi prevedel. Opozoriti še velja, da so knjige pri zbirki, kljub strahotni inflaciji, po sorazmerno nizki ceni.
Pogovor z nagrajencem Prešernovega sklada Alešem Bergerjem
Slovensko prevajalstvo je na zavidljivi kakovostni ravni
Med dobitniki nagrad iz Prešernovega sklada za letošnje leto je tokrat po nekaj letih tudi predstavnik prevajalcev, in sicer Aleš Berger iz Ljubljane. Berger, po poklicu urednik Mladiln-ske knjige, je omenjeno nagrado prejel za prevod Lautreamontovih Maldororjevih spevov, povedati pa gre, da je doslej prevedel skupno ducat knjižnih del (prvo je izšlo leta 1974, vsa dela pa je prevedel iz francoščine) za zbirko Kondor, poleg tega pa še približno 15 dramskih del. Z njim smo pred kratkim imeli intervju, ki ga na tem mestu objavljamo.
Znani prevajalec Janez Gradišnik je v nekem intervjuju za Delo pred nedavnim izjavil, da je še vedno razširjeno mnenje, po katerem naj bi bili prevodi v kulturno zakladnico kakega naroda premalo cenjeni. Mar ne pomeni nagrada, ki ste jo prejeli, priznanje za ta poklic?
Ta nagrada pomeni brez dvoma priznanje za prevajalstvo. Pri tem bi povedal, da odkar obstajajo nagrade Prešernovega sklada, je to šele peti primer, ko nekemu prevajalcu podelijo tovrstno nagrado. Obenem pa lahko rečem, da je nagrada iz Prešernovega sklada posredno tudi priznanje za literaturo, s katero sem se ukvarjal kot prevajalec. Tu mislim na dela, ki so malce obrobna in subverzivna na neko literarno normo, skratka na dela, ki niso vedno namenjena najširšemu krogu bralcev, ampak so delno že za literarne sladokusce, torej za specializiran krog bralcev. Povedal bi tudi, da sem prevajal dela, ki sem jih sam predlagal založnikom, to se pravi po neki lastni afiniteti.
Pri nas v zamejstvu se pogosto dogaja, da v publicistiki in novinarskem jeziku slovensko besedo prikrojimo italijanski sintaksi. Skratka: s slovenskimi besedami povemo nekaj, kar na svoj način zveni po italijansko. Kako bi se po vašem dalo to odpraviti?
Mislim, da je v nečem razumljiv pojav. Podobno se dogaja z našimi zdomci, ki prav tako v zelo ozkem stiku s kakim tujim jezikom, če se npr. pogovarjamo z izobraženimi zdomci opazimo, da se jim je v pogovorni jezik prikradla ravno ta značilnost: ne tuje besede, ampak prav tuja
sintaksa. Vsekakor pa je že dobro, če se tega problema zavedate. Mislim, da bi se ga dalo odpraviti z branjem in seveda s skrbnim poukom slovenščine ali bolje, z opozarjanjem na to značilnost, ki najbrž ni najbolj zaželena.
Mnogi trdijo, da je slovenščina, v primerjavi z drugimi evropskimi jeziki, še zmeraj premalo »nižji« jezik, kar naj bi pomenilo, da se v njej zrcali neke vrste stiska, ki je značilna ravno za t.i. male narode...
Osebno tega ne čutim. Mnenja sem, da je slovenščina, razen mogoče specialne leksike, ki je kot jezik pač nima (npr. govorice urbanih okolij oz. velemest ipd.), besedno in slogovno tako razvejana in bogata, kot drugi jeziki. Kar se tiče vsebinsko-izpovedne plati pa mislim, da je res mogoče govoriti o neki povezanosti z narodnim značajem in, če hočemo, z njeno stisko. Pri tem pa je treba ločiti eno od drugega, namreč jezik kot sredstvo oblikovanja od tega, kar je vsebina literature. Če torej primerjamo naš jezik z drugimi jeziki, bi dejal, da ni razlik. Značilen dokaz tega je bogato prevajalsko delo: kljub temu da mnogokrat tarnamo nad zamudništvom, ki je seveda še navzoče, mislim, da je bilo na tem področju veliko narejenega. Klasika XX. stoletja, razen redkih izjem, je skoraj v celoti prevedena in to, po mojem občutku, dovolj adekvatno.
Že ker smo pri tem, smatrate, da je nivo slovenskega prevajalstva zadovoljiv?
Zdi se mi, da je relativno visok. Tu imamo generacijo starejših prevajalcev, kot so ravno Janez Gradišnik, Radojka Vrančič in drugi, nato pa je, ne da bi koga preskočil, generacija, kateri pripadam, ki je na tem področju precej aktivna. Omenil bi npr. kolega Branka in Bogdana Gradišnika, Draga Bajta, Srečka Fischerja, Branka Madžarevica in še vrsto drugih. Mlajša generacija, kot opažam, pa se v tolikšni meri ne odloča za prevajanje. Ti, ki sem jih imenoval, pa še zdaleč
niso edini, ki se ukvarjajo s prevajalstvom. Domala vsi slovenski pesniki so npr. tudi prevajalci in to zelo dobri prevajalci.
To bi pomenilo, da slovenska kultura čuti potrebo, da bi prišla v stik s tujimi književnostmi. Ali je to njena značilnost, je to nuja?
Seveda je nuja. Nikakor pa ne bi rekel, da je to značilnost, ki je skupna za male narode. Precej namreč spremljam francoski književni trg in opažam, da je bilo v francoščino, npr. v zadnjih petih letih, veliko prevedenega. In to kljub temu da so bili Francozi v preteklosti izrazito samozadostni na področju književnosti in so precej malo prevajali.
Pri Slovencih je prevajanje dokaj poudarjeno, to pa zaradi tega, ker je izvirne literature manj in ker imamo hkrati pri tem dolgo tradicijo.
Kje pa se največ kažejo pomanjkljivosti na slovenskem prevajalskem področju?
Veliko težav je na področju filozofije, to pa je treba pripisati poslovni politiki založb, ki se -kot vemo - raje odločajo za izdajo tekstov, za katere vnaprej vedo, da bodo malo šli v prodajo. Na srečo pa ni to le edino merilo, saj se tudi upošteva kulturno poslanstvo. Kar pogrešam, in to naj bi bila ena izmed nalog Društva slovenskih prevajalcev, je pomanjkanje t.i. nacionalnega prevodnega programa. Koristno bi bilo, da bi se založbe med sabo povezale in izdelale načrt o tem, kar je treba čimprej nerediti na prevajalskem področju.
Za zaključek nam bi mogoče povedali, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Pravkar sem oddal izbor del iz Maupassanto-ve proze, ki ni bila še prevedena v slovenščino, sicer pa se ukvarjam z antologijo francoske erotične poezije od začetkov srednjega veka do XX. stoletja.
Pogovor zapisal IVAN VOGRIČ
Na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Oberstdorfu
Skandinavci so doživeli že drugi poraz
Kolesarstvo: dirka po Sredozemlju
Moserju tretje mesto
OBERSTDORF — Včerajšnji dan SP je dokazal, da točnih opredelitev pri določanju svetovne premoči klasičnega smučanja ni. Skandinavski tekaški šport, ki je dokazal v prvih dneh skoraj neizmerno premoč, je po zmagi Italijana Albarella včeraj utrpel še drugi poraz. V ženski štafeti 4x5 km je sicer zmagala četverka Sovjetske zveze, ki je v prvih preizkušnjah tega SP dosegala slabše rezultate, prava senzacija pa je komaj šesto mesto Finske, katero je prehitela presenetljiva postava Italije.
Potek štafete je bil izredno dramatičen in po prvi predaji je za SZ na drugem mestu tekla celo Italija. Zaključek je bil najzanimivejši. Vodeča Sov-jetinja Pticina je pred predajo padla in izgubila kakih 30 m, zamudo pa je z
veliko borbenostjo nadoknadila 20-let-na Recova, ki je v zaključnem kilometru pustila norveško tekačico dokončno za seboj.
Junakinje dneva so bile Italijanke, ki so dosegle naj večji uspeh ženskega italijanskega tekaškega smučanja. Med tekom so "azzurre" zabeležile tudi manjšo prasko s Švedinjami. Po koncu svojega odseka naj bi se Švedi-nja Karin Lamberg vrnila k progi in s palico udarila italijansko predstavnico v »zameno« za to, ker naj bi jo prejšnja italijanska smučarka ovirala.
Vrstni red štafete 4x5 km:
1. Sovjetska zveza (Ordina, Gavri-Ijuk, Pticina, Recova) 58'08"8; 2. Norveška po 38"7: 3. Švedska po 1'33"2; 4. NDR po 1’38"5; 5. Italija (Vanzetta, Pozzoni, Desideri, Dal Sasso) po 1'52"9.
Po skokih kombinatorcev za ekipno konkurenco vodi ZRN pred Norveško in NDR. Danes se bodo kombinatorci pomerili v teku, na sporedu pa bodo tudiposkusni skoki na 70-metrski skakalnici.
KOLAJNE
Z	S	B
Norveška	2	3	3
Finska	220
Švedska	2	1	2
SZ	12	1
Avstrija	10	2
ZRN	1	0	1
Italija	10	0
ZDA	010
NDR	0	1	0
Švica	0	0	1
smučarske varnostne vezi
TVROLIA®
PROIZVODNJA: (|) TITA^ prodaja: SB6 Slovenijašport
PARIZ — V zadnji poletapi (Port Barcales - Argeles Sur Mer, 31 km na kronometer posamezno) je prepričljivo zmagal Nizozemec Gerrid Solleveld, ki si je s tem uspehom zagotovil tudi končno prvo mesto na kolesarski dirki po Sredozemlju. Solleveld je bil kar za 40" hitrejši od Francesca Moserja, ki je upal, da bo ponovil nastop s prede-tape, vendar se je tokrat moral zadovoljiti z 2. mestom. Tretji je bil dotlej vodilni na skupni lestvici, Belgijec Van Lancker, ki je zgubil 47 sekund. Na prvi poletapi (Beziers - Port Barca-res, 77 km) se je uveljavil Belgijec Franck Verleyen.
Končni vrstni red: 1. Solleveld (Niz.) 17.49’00; 2. Van Lancker (Bel.) po 5"; 3. Moser (It.) 1'05"; 4. Sergeant (Bel.) 112"; 5. Rominger (Švi.) 1T3"; 6. Millar (Škotska) 1'30".
Calcaterri Nica - Alassio
ALASSIO (Savona) — Tudi kolesarska dirka od Nice do Alassia se je za-
ključila s sprintom, podobno kot predvčerajšnja uvodna preizkušnja za profesionalce, veljavna za trofejo Lai-gueglia. Tokrat pa se je uveljavil Italijan Giuseppe Calcaterra, ki je bil najhitrejši v zaključnem naletu, v katerem je prehitel večjo skupino kolesarjev. Na dirki je skupno startalo 220 tekmovalcev.
Vrstni red: 1. Calcaterra (It.), ki je 175 km prevozil v 4.20' s poprečno hitrostjo 40,385 km na uro; 2. Serra (Švi.) ; 3. Brabant (Bel.); 4. Moroni (It.); 5. Cavazzi (It.); 6. Saligari (It.); 7.. Garcia (Šp.); 8. Ballerini (It.); 9. Daamas (Bel.); 10. De Mol (Bel.), vsi v istem času.
Jurka ne bo v Italijo
MILAN — Športno društvo Super-mercati Brianzoli si je na vse kriplje prizadevalo, da bi najelo češkoslovaškega kolesarja Milana Jurka. Češkoslovaške oblasti, tako športne kot politične, pa Jurku niso dovolile odhoda med profesionalce.
Nogomet: v uvodni kvalifikacijski tekmi za olimpiado
Italija boljša od Portugalske
Italija - Portugalska 1:0 (0:0)
STRELEC: Galia v 72. min.
ITALIJA: Tacconi, Tassotti, De Agostini, lachini, Brio, Cravero, Mau-ro, Galia, Carnevale (od 89. min. Salsa-no), Magrin, Virdis.
PORTUGALSKA: Lucio, Costeado (od 74. min. Parente), Cerguiero, Valeno, Miguel, Juanico, Ouinito, Oceano, Jorge Silva, Carvalho, Jorge Placido (od 56. min. Rocadas).
SODNIK: Petrovič (Jug.)
LECCE Od treh portugalskih ekip, ki so merile moči z italijanskim nogometom, je bila olimpijska vrsta edina, ki je pokazala enakovredno igro in bila vsaj v prvem polčasu blizu vodstva. Ob koncu pa so le zmagali Italijani in tako s popolnim uspehom zaključili spopad s Portugalci.
Olimpijska reprezentanca trenerja Zoffa je bila v bistvu druga vrsta Itali-je, ki je med drugimi imeni ponujala v napadu Milanovega "bomberja" Virdi-sa, ki naj bi bil enakovreden Altobelli-ju. Italijani so med prvim polčasom
precej trpeli zaradi pressinga Portugalcev in so le s težavo prihajali do roba kazenskega prostora. Gosti so tudi uspešno uveljavljali past "offsida" in v 11. min. je Jorge Silva prodrl v kazenski prostor in se sam predstavil pred Tacconijem. Njegov strel je končal v vratnico.
Italijo je prestala nevarnost nekoliko predramila in napad je ustvaril nekaj lepih priložnosti, počakati pa je bilo treba drugi polčas, ko je prišla na dan utrujenost Portugalcev, ki so tudi v Lecceju na precej razmočenem igrišču pokazali slabo telesno pripravljenost. V tem delu igre sta se posebno odlikovala Mauro in Virdis. Slednji je v 51. min. prisilil portugalskega vratarja k zelo težkemu posegu, malo kasneje pa je utrpel odločen obrambni poseg Juanica.
Italijanski gol gre pripisati podvigu lachinija, ki je Galii spretno podal uporabno žogo, ki je Verončan ni zapravil.
			kratke	vesti -	kratke ,	'CSti -	krat	m	vesti				
Tokrat brez hujših izključitev
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi vzela v poštev srečanja z dne 8. 2. in za eno kolo izključila Ferronija (Avellino), Beccalossija (Brescia), Gianninija (Roma), Massara (Milan) in Paganina (Sampdoria. V zvezi s prijateljsko tekmo Fiorentina - Spor-tul je do 25. t.m. izključila Galbiatija.
V B ligi bosta po eno kolo počivala Enzo (Lecce) in Torroni (Modena).
Nogomet: mladinski turnir v Viareggiu
VIAREGGIO — V uvodni tekmi mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu je Inter z 2:1 (0:1) premagal zagrebški Dinamo. Strelca sta bila Prosinecki v 39. min. ter Civeriati v 83. in 89. min.
Današnji spored: Torino - Bologna, Roma - Dukla, Napeli - Vicenza, Milan - Sampdoria, Atalanta - Bayern Miin-chen, Fiorentina - Avellino, Genoa - Platense.
V prihodnji sezoni Palermo v C-2 ligi
PALERMO - Palermski ljubitelji nogometa so se oddahnili: v prihodnji sezoni bodo spet imeli svojo ekipo, ki bo nastopala v C-2 ligi. Vest so sporočili na včerajšnjem sestanku, katerega sta se med drugimi udeležila palermski župan in minister za dežele Vizzini. Vpis ekipe bo možen zaradi izrednega posega italijanske nogometne zveze. Kot znano, je Palermo izginil z italijanskega nogometnega sveta zaradi težkega finančnega položaja, v katerem se je znašel.
Tenis: Italijan Paolo Cane izločen
INDIANA VVELLS (ZDA) — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Indiani Wellsu, veljavnega za Grand prix, je Italijan Paolo Cane izgubil proti Čehoslova-ku Mečirju (3:6, 6:3, 6:4). Nekaj drugih rezultatov: Noah (fr.) - Pate (ZDA) 3:6, 6:2, 6:3; Leconte (Fr.) - Canter (ZDA) 6:7, 6:1, 6:4; Pernfors (Šve.) - Stelund (Šve.) 4:6, 7:6, 6:2; Jelen (ZRN) -Česnokov (SZ) 3:6, 6:3, 6:3; Hlasek (Švi.) - Jaite (Arg.) 6:7, 6:2, 6:4; Davis (ZDA) - Brickstein (ZDA) 4:6, 6:4, 7:6.
Na ženskem turnirju v kraju Boca Raton (ZDA) je Italijanka Raffaella Reggi v 1. kolu s 7:6, 4:6, 6:1 premagala Tarabinijevo (Arg.), Američanka Magersova pa je s 3:6, 6:2, 6:4 izločila Garronejevo.
Švedski pilot Johansson prestopil k McLarenu
STOCKHOLM -- Švedski pilot v formuli ena, Stefan Johansson, ki je v lanski sezoni branil barve Ferrarija, se bo v prihodnji sezoni pridružil Alainu Proštu pri McLarenu. Vest so uradno sporočili na včerajšnji tiskovni konferenci v Stockholmu. Johansson bo svoj prvi nastop opravil 12. aprila, na dirki za Veliko nagrado Brazilije.
Ferarri delavno dopolnil svojo 89. leto
MARANELLO — Enzo Ferrari je včeraj dopolnil 89 let. Častitiljivi starec pa je dan preživel kot običajno, za svojo delovno mizo, brez posebnih slovesnosti. Morda edino, kar je spominjalo na to obletnico, so bile čestitke, ki so mu prihajale z vsega sveta.
Košarka: sinoči v Koračevem pokalu, danes v pokalu prvakov
Pomemben uspeh Mobilgirgija, danes še Tracer in Zadar
KORAČEV POKAL
Mobiigirgi - Barcelona 96:87 (47:52)
MOBILGIRGI: Gentile 3, Esposito, DelTAgnello 10, Oscar 45, Generali 15, Donadoni 6, Gloučkov 17, Palmieri.
BARCELONA: Imenez 10, Sibilio 15, Solozabal 6, Trumbo 4, Martinez 5, Bryant 21, San Epifanio 26.
PM: Mobiigirgi 15:19, Barcelona 18:22; 3 TOČKE: Gentile 0:2, Oscar 6:10, Donadoni 1:4, Sibilio 3:6, Solozabal 2:5, San Epifanio 4:7; PON: Donadoni v 37. min.; SODNIKA: gerrard (Anlg.) in Virownick (Izr.); GLEDALCEV: 7 tisoč
CASERTA — V prvi polfinalni tekmi Koračevega pokala je Mobiigirgi dosegel pomembno zmago, vendar je končna razlika devetih točk le preskromna, da bi lahko mirno čakal na
povtratno srečanje, ki bo 25. t.m. v Barceloni.
V drugem polfinalnem srečanju pa je francoski Limoges naredil verjetno odločilni korak na proti proti finalu, saj je kar v gosteh s 85:76 odpravil špansko Zaragozo.
POKAL PRVAKOV
V pokalu prvakov so že sinoči odigrali srečanje 2. povratnega kola med francoskim Orthezom in španskim Real Madridom. Tesno so zmagali Francozi s 84:82. Španci so se s tem porazom verjetno poslovili od finala, medtem ko so v precej ugodnem položaju Francozi.
Danes bosta na vrsti še tekmi med milanskim Tracerjem in Makabijem iz Tel Aviva ter med Žaljgirisom in Zadrom. Po teh dveh tekmah bo verjetno položaj že povsem jasen. Trenutna les-
tvica je namreč naslednja: Tracer in Orthez 10, Makabi 8, Žaljgiris, Real Madrid in Zadar 4 (Orthez in Real Madrid imata tekmo več).
POKAL LILIANE RONCHETTI
V prvih polfinalnih tekmah pokala Liliane Ronchetti so takole igrali: Da-ugawa Riga (SZ) - Iskra Delta Ježica (Jug.) 73:54 (30:33); Deborah Milan (It.) - Vysoke Praga (ČSSR) 96:65 (43:37). Povratni tekmi bosta 25. t.m.
Danes bodo odigrali tudi prvi polfinalni srečanji v pokalu prvakinj. Spored: Primigi (It.) - Agon (ZRN); Dinamo (SZ) - Levski (Bol.).
Blohin na Madžarskem?
BUDIMPEŠTA — Vse kaže, da bo eden najpopularnejših sovjetskih nogometašev, napadalec kijevskega Dinama in državne reprezentance Oleg Blohin, v prihodnji sezoni igral na
Madžarskem. Tako je izjavil glasnik madžarskega ministrstva za šport, ki je spomnil, da so lani s Sovjetsko zvezo podpisali dolgoročni sporazum o sodelovanju na športnem področju. V sporauzumu je med drugim predvidena izmenjava tekmovalcev in trenerjev, ki imajo več kot 30 let. V prvi fazi sporazum predvideva prihod nekaterih strokovnjakov v hokeju na ledu. na Madžarskem je trenutno 30 tujih profesionalcev, večinoma v košarkarskih ekipah, Madžarov, ki igrajo na tujem, pa je več kot 100.
Anglija boljša od Španije
MADRID — V prijateljski nogometni tekmi je Anglija sinoči v gosteh nepričakovano s 4:2 premagala Španijo. Veliki protagonist je bil Lineker, strelec vseh štirih zadetkov za Anglijo, za domače pa sta bila uspešna Butrague-no in Ramon.
Namizni tenis: SP v Indiji
Včeraj prva srečanja
NEW DELHI — Čeprav bo uradna otvoritev 39. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu samo danes, so včeraj že odigrali vrsto ekipnih srečanj, ki so imele za cilj predčasno odslovitev ekip, ki so na SP prišle le zaradi nabiranja izkušenj.
Moška vrsta Jugoslavije je imela nalogo, da "preveri" namiznoteniško znanje predstavnikov otokov Man v Rokavskem prelivu. Srečanje ni bilo niti trening in se je seveda končalo z jasnim 5:0 v korist Jugoslavije. Zvezni trener Dušan Osmanagič je igralce razporedil tako, da je izkušeni Kalinič odigral eno samo srečanje v korist mlajših tovarišev.
Prvenstvo se bo odvijalo v ogromni hali stadiona "Indira Gandhi", ki lahko sprejme 25 tisoč gledalcev. Kljub naporom organizatorjev, ki so na razne načine propagirali SP, predvidevajo, da bo odziv občinstva izredno skromen. Škripati je začel tudi organizacijski aparat, ki je z napačnimi letalskimi rezervacijami zakrivil zakasneli prihod nekaterih ekip v indijsko prestolnico.
V priredbi goriške Pokrajinske uprave
Ciklus predavanj o športni medicini
					šport	na	primorskem -	šport na primorsk	11				
Konec tedna Koper v znamenju nogometa
V goriški pokrajinski sejni dvorani se je v torek zvečer začel ciklus predavanj o športni medicini, ki ga prireja goriška Pokrajinska uprava ob sodelovanju Tržaške univerze, Šole za športno medicino, Občine Tržič in pokrajinskega odbora Coni.
Pred zadovoljivim številom slušateljev je uvodoma spregovoril pokrajinski odbornik za šport Mirko Špacapan, za njim pa sta o telesnih osnovah gibalne dejavnosti imela besedo prof. Paolo Fusaroli in Lucio Ercolessi. Oba sta podrobno analizirala spremembe, ki ob različnih dejavnostih nastajajo v telesu.
Drugo predavanje iz tega ciklusa bo 24. februarja, ko bosta dr. Antonio Nu-ciari in Auro Gombacci govorila o metodologiji gibalne in športne dejavnosti. Prof. Francesco Saverio Feruglio bo 10. marca govoril o prehrani športnika, prof. Luisa De Angelis Zonta pa o dopingu. O poškodbah pri športnikih bo tekla beseda 17. marca ob prisotnosti prof. Francesca Marottija. Ciklus predavanj bodo sklenili 28. marca z okroglo mizo na temo Šport v različnih starostnih dobah.
Pobudo Pokrajinske uprave gre vsekakor pohvaliti, saj je v današnjem
času nujno potrebno, da se telesno kulturo spozna tudi s tega zornega kota.
Priprave na atletsko SP
RIM Na ministrstvu za šport in turizem bo danes sestanek ministrov, katerih službe bodo zainteresirane pri organizaciji svetovnega atletskega prvenstva, ki se bo začelo 29. avgusta v Rimu. V poštev bodo prišla ministrstva za zunanje in notranje zadeve, obrambo in pošto. Prisotni bodo tudi predsednik italijanske in mednarodne atletske zveze Nebiolo ter mestne in deželne oblasti. V Francijo je medtem odpotovala italijanska atletska ekipa, ki bo v soboto in nedeljo nastopila v Lievinu na dvoranskem EP. Italija je v dosedanjih EP osvojila skupno 17 prvih, 11 drugih in 15 tretjih mest. V Lievinu imajo Italijani stvarne možnosti za uspeh v hitri hoji in v moškem sprintu. S tehničnega vidika največ zanimanja vida za skakalca v daljino Evangelistija, ker bo v tej panogi nastopil tudi evropski prvak in rekorder Emmijan. Na papirju bi morala biti velika kandidata za zlato tudi šprinterja Tilli in Pavoni, ki pa sta na velikih tekmovanjih precej nezanesljiva.
Konec tedna bo v središču pozornosti nogomet. V petek in soboto bo v Kopru mednarodni turnir, na katerem poleg domače enajsterice sodelujejo še češkoslovaški prvoligaš Plastika, avstrijsko drugoligaško moštvo Spittal iz Beljaka in član hrvaške lige Zagreb. V polfinalu se bosta v petek ob 13. uri pomerila Plastika in Spittal, ob 15.00 pa Koper in Zagreb. Tekma za 3. mesto bo v soboto ob 13. uri, a za prvo ob 15.00.
Osrednji dogodek pa bo nedeljska tekma med mladima reprezentancama Italije in Jugoslavije (selekciji igralcev »under 21« italijanske B lige in 2. zvezne jugoslovanske lige). Srečanje na koprskem stadionu se bo pričelo ob 15. uri, ogledal pa si ga bo tudi jugoslovanski zvezni selektor Miljan Milja-nič.
Odbojkarji kanalskega Salonita so izvrstno začeli drugi del prvenstva v
2. zvezni ligi. V Banjaluki so premagali tamkajšnje moštvo s 3:2 in se uvrstili na 4. mestu prvenstvene lestvice. Slabše so se odrezala dekleta. V Gra-daču je Nova Gorica nepričakovano gladko klonila, Koprčanke pa so na domačem igrišču uspele odščipniti Blejkam le set. Slabo se godi republiškemu ligašu Izoli, ki je doma doživel nov poraz.
Košarkarji Kopra, ki nastopajo v slovenski ligi, so bili žrtve razpoloženih Mariborčanov. Njihov poraz proti Braniku je bil katastrofalen: 80:162. Primorski derbi so po pričakovanju dobili Postojnčani, ki so premagali Kraškega zidarja. S tekmovanjem nadaljujejo tudi dekleta in Cimos je že doživel prvi poraz na domačem igrišču (proti Mensu).
Primorski smučarji so na državnem prvenstvu za pionirje dosegli 6 uvrstitev med deseterico. To je sicer lep uspeh, toda po najvišjih mestih še ne posegajo. Na tekmovanjih primorske tekmovalne skupnosti, ki se neprestano vrstijo, je imel doslej daleč največ uspeha tolminski Matajur. (DK)
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
STOLETNICA TELOVADNEGA DRUŠTVA GORIŠKI SOKOL
Kulturni dom Gorica, petek, 20. februarja, ob 20.30:
SLAVNOSTNA TELOVADNA AKADEMIJA IN ODPRTJE RAZSTAVE O DELOVANJU SOKOLA IN DANAŠNJIH GORIŠKIH SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV
Mala dvorana Kulturnega doma, četrtek, 26. februarja, ob 20.30:
PREDVAJANJE KRATKOMETRAŽNIH FILMOV S ŠPORTNO TEMATIKO
Predstavitev na sedežu CONI v Trstu
Univerziada v Zagrebu
•		komentar jadra,wvega trenerja	petra brumna		
Kaj smo se zmenili med odmorom?
Pri vodenju letošnje ekipe sem si večkrat želel, da bi tekme trajale samo en polčas, in to prvi. Predvsem z gostovanj bi z rezultati samo prvih polčasov prinesli domov lep kupček točk. Vselej se je dogodilo tako, da smo v srednjem delu drugega polčasa prepustili iniciativo domačinom in bili na koncu prisiljeni nemočno spremljati njihovo poigravanje z demoraliziranim nasprotnikom, katerega vlogo smo vse prevečkrat igrali mi.
Vendar, da ne bi postalo preveč enolično in da bi Jadranovemu trenerju ne bil dolgčas, od časa do časa zamenjamo ustaljeni scenarij. Ni potrebno biti ne vem kakšen strokovnjak, že na podlagi rezultatov, doseženih na domačem igrišču, se da začrtati osnovni taktični načrt. Po taki analizi smo ugotovili, da ne smemo prejeti več kot 90 točk, mi pa jih moramo dati 80, če se želimo kosati za zmago. Če pogledate rezultat vidite, da je ta do potankosti v mejah želenega. Zakaj torej nismo slavili mi?
Odgovor je enostaven. V prvem polčasu smo dovolili, da je domačin dosegel 53 točk. Če bi bili v realizaciji 100-odstotni, bi to pomenilo 25 napadov, ker pa vemo, da se povprečna uspešnost giba okrog 50 odstotkov, si lahko enostavno izračunate, koliko napadov so imeli na razpolago. In s čim daš nasprotniku ta višek napadov? Odločno premalo ujetifi odbitih žog pod obema košema, za razliko od srečanja izpred osmih dni, ko smo prav v tem elementu več kot zadovoljili.
Mogoče bo kdo od očividcev komu od bralcev omenil, kakšen dogovor smo sprejeli med odmorom. Da nihče ne bi dobil napačne predstave, bom razlago dal jaz. Čeprav sem res z dvignjenim glasom in zabeljenimi izrazi zahteval za nekoga morda pretirano nizko število prejetih košev, ki jih še toleriram, bi to sigurno ne pomagalo, če Jadranovi igralci tega ne bi imeli v glavi in nogah. Na podlagi tega znanja, smo z izredno učinkovito agresivno obrambo vsilili svoj način igre, ki nas je pripeljala celo do vodstva. Za dokončen uspeh pa nam je zmanjkalo nekaj tiste moči, ki smo jo morali razdajati, da smo se vrnili v igro.
Potek te tekme me je v spominih popeljal par let nazaj, do srečanja s takrat Jadranu standardno neugodnim S. Boniiaciom. Tisto sezono sem vskočil za štiri tekme na mesto odsotnega Jožeta Splihala. V omenjeni tekmi smo na začetku drugega polčasa zaostajali 31 točk in s podobnim, spremenjenim 'odnosom do igre, v nadaljevanju uspeli izničiti vso nasprotnikovo prednost. Izgubili smo za eno točko, podobno kot to nedeljo. Na koncu plačaš davek za nekaj, kar v katerem koli obdobju tekme ne smeš storiti.
Po nekaterih pokazateljih sklepam, ne samo jaz, tudi igralci, da smo v vzponu. Večji del tekme smo v stanju odigrati stabilno, tako je- bilo s Costo kot tudi sedaj v Ferarri in to od približno 5 minut pred koncem prvega polčasa do zaključnega žvižga.
In ostali? Razen vodilnega dvojca in odpisane Caveje, so rezultati ostalih ekip tako nepredvidljivi, da je vsaka napoved nemogoča. Tudi slučajno ne smemo pričakovati, da bi nam kaj pomagali neposrečeni rezultati tekmecev. Pred nami je 10 kol borbe na nož.
Včeraj so na sedežu italijanskega olimpijskega odbora CONI v Trstu predstavili javnosti univerziado '87, ki bo v Zagrebu od 8. do 19. jujija letos. To bo izredno važna manifestacija, kot je poudaril predsednik pokrajinskega odbora CONI Emilio Felluga, saj se bo letos poleti v Zagrebu zbralo kakih 10.000 športnikov z vsega sveta ter več desettisočev gostov.
Mednarodna federacija za univerzitetni šport je dodelila Zagrebu to čast 12. maja 1984, od takrat pa se je vsa zagrebška javnost angažirala, da bo te igre izpeljala kar najboljše. Kot znano, se lahko iger udeležujejo univerzitetni študenti med 17. in 28. letom starosti in bodo torej prava generalka za nekatere atlete pred olimpiado v Seulu.
Pobudo za take igre so sprožili že leta 1923, prve pa so bile šele leta 1959.
Po uvodnem govoru predsednika pokrajinskega odbora CONI Felluge sta spregovorila predstavnika tiskovnih uradov zagrebške manifestacije Jurij Tomaševič in Miroslav Šafer, ki sta prisotnim orisala in opisala mesto Zagreb, njegove zanimivosti in športne strukture. Za Tržaško letoviščar-sko ustanovo je pozdravil predsednik Al vise Barison, za turistično agencijo Bora Viaggi (kjer bo tržaški sedež uni-verziade) Lucio Milner, po filmu o Zagrebu in okolici ter o njegovih športnih strukturah pa je Romano Isler predstavil italijansko reprezentanco in njene možnosti na teh igrah.
Na sliki: Emilio Felluga med svojim posegom
trener	franka drasie	a meblorih	tekmah	n
Moderna odbojka se spreminja
Težko je s tehničnega vidika komentirati sobotno tekmo, saj so se nasprotnice predstavile na Proseku kot zelo demotivirana ekipa, ki je že obsojena na izpad. Zaradi tega je bila igra za gledalce precej neprivlačna, čeprav so občasno, predvsem naše igralke, pokazale nekaj akrobatskih posegov. Tekma se je zaključila v pičlih 45 minutah, kar dokazuje izredno nizko tehnično znanje in skromen agonističen pristop naših nasprotnic.
Zanimivejša je ugotovitev, kako se današnja odbojka spreminja in kako se tudi spreminja metoda treniranja. Do pred kratkim je slonela odbojkarska igra izključno na močnem napadu z visokimi podajami predvsem na krilih in na centru. V letošnjem prvenstvu pa je prišla do izraza večja veljavnost obrambne igre. Predvsem se je povečala hitrost premikanja po igrišču in akrobatski posegi pri reševanju kratkih žog. Istočasno se je povečala tudi hitrost izvajanja v napadalni liniji ob mreži z občasnimi udarci iz druge linije. Zaradi tega zasedajo ekipe kot Fiesso in Ferrara, ki imajo izključno zelo nizke igralke, višje mesto na lestvici kot Cervignano in Torriana, ki imata sicer višje in telesno močnejše igralke, ki pa pokažejo svojo moč le na začetnem ogrevanju pred tekmo. Današnje ekipe so predvsem povečale volumen treningov. Vse trenirajo štirikrat tedensko, nekatere celo več. Večji del vadbenega časa posvečajo obrambnim vajam in akrobatiki.
Odbojkarska igra vedno več zahteva popolnega igralca, vedno manj je specializiranih mest. Minili so časi, ko je bil podajač samo za to, da podaja, tolkač, samo da udari žogo čez mrežo, obrambni igralec dober v zadnji liniji, visoki igralec pa za dober blok. Vsi atleti morajo popolnoma obvladati vse odbojkarske prvine. Edina izjema je podajač ali režiser igre, ki mora obvladati tudi posebne podaje. Na tak način raste atraktivnost odbojkarske igre, ki privablja vedno več publike, kar privede do večjega zanimanja za igro in angažiranja mladine. Danes je odbojka drugi šport v Italiji po številu registriranih igralcev. Vse kaže pa, da se bo to število še povečalo.
		im	o tekmah	rala k	mečka	banka
Ponovili stare napake
V začetku prvenstva, ko sem sprejel nalogo komentiranja Valovih prvenstvenih tekem, si nisem še najmanj mislil, da bodo goriški odbojkarji spravljali v težave sebe in mene. Menim, da vsakdo razume kako je težko komentirati vzpone in padce te čudne ekipe.
Moram ponoviti, kar sem napisal pred tednom dni, da odbojkarski klub Val Kmečka banka odloča sam o svoji usodi in če se namerava poigravati z lastno usodo bomo še priča podobnim razočaranjem. Očitno se je tokrat uštel tudi sam trener Markič. Računal je verjetno, da so. se igralci pač že »spekli« pred mesecem dni na domačih tleh, proti SREM iz Faenze, zato je nemogoče, da v tako kratkem času ponovijo isto napako.
Zaradi tega je ekipo med tednom pripravljal že za naslednje gostovanje proti ekipi ASFJR iz Čedada. To je tudi vplivalo na sobotni razplet in verjetno si sedaj Markič misli (kar sam večkrat poudarjal), da se človek v življenju nikoli ne neha učiti. Ne glede na ta razmišljanja je eno dejstvo sigurno, da je postala odbojka prav zaradi takih situacij, ena najlepših in najatraktivnejših športnih panog na svetu.
Prav v sobotnem kolu A-l lige je Bellunga iz Belluna v tekmi, ki je praktično odločala o izpadu, doma klonila proti ekipi Giomo Fontanafredda z rezultatom 2:3, potem ko je že vodila 2:0 v nizih. Na najvišjem nivoju se je tak primer dogodil leta 1968 na svetovnem prvenstvu v Bolgariji, na finalni tekmi za svetovni odbojkarski naslov med domačo Bolgarijo in reprezentanco NDR. Bolgari so vodili že z 2:0 v setih in 13:8 v tretjem setu pred navdušeno dvajsettisočglavo množico. Dve točki so ločili Bolgare od naslova svetovnih prvakov.
Vzhodni Nemci so naredili pravi čudež. Spreobrnili so potek tekme v svojo korist ter osvojili ostale tri sete. Torej, podobni spodrsljaji se dogajajo na vseh nivojih, zato ne gre dramatizirati sobotnega dogodka, ampak mogoče samo ponoviti valovcem že oguljeni refren: trenirati, trdo trenirati in samo še trenirati.
MOSSA - SOVODNJE AGOREST	1:3 (11:15, 13:15, 15:4, 12:15)
SOVODNJE: Lovisutti, Tomšič, Kršček, Florenin, Pavšič, Pavlin, Rinelli, Černe.
V soboto so varovanke trenerja Pavšiča pripravile prijetno presenečenje, saj so na gostujočem igrišču premagale tamkajšnjo bolj izkušeno ekipo iz Muše, ki je tako doživela svoj prvi poraz. Naj povemo še, da je ekipa Agoresta v celoti vzeta iz prvenstva under 14, ki pravkar zaključuje prvenstvo. (M. K.)
PREVENIRE - BREG AGRAR	3:2 (15:6, 10:15, 11:15, 15:5, 15:6)
BREG: Giorgi, Kralj, Mauri, Gaburro, Pertot, Seganti, Rossetti, Sossi. Brežanke so se v prvih treh setih izkazale, čeprav so prvi set gladko osvojile nasprotnice. Nič zato; naše igralke so stisnile zobe in z dobro igro zmagale v drugem in tretjem delu igre. V zadnjih dveh setih pa je bil boljši Prevenire. Poudariti je treba, da so imele nasprotnice dosti več izkušenj od Brežank. (T. S.)
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
V Ravasdettu v organizaciji SPDT
zimske športne igre
Kmalu 21.
Tradicionalne, že 21. po vrsti, Zimske športne igre, ki jih od daljnega leta 1967 prireja Slovensko planinsko društvo v Trstu, bodo letos v nedeljo, 1. marca, ob 10. uri v Ravasdettu na progi Pascut. To je že devetič zaporedoma, da so ZŠI v Ravasdettu oz. na Zoncolanu, saj so delovni odnosi med SPDT in smučarsko šolo in organizacijo v Ravasdettu odlični.
Tekmovanje se bo odvijalo na isti progi za moške in ženske ter za kategorijo baby sprint (slednja bo nekoliko krajša). Tekmovanje predvideva samo en spust. Tekme se lahko udeležijo vsi zamejski Slovenci, člani slovenskih društev, kategorije pa so sledeče: baby sprint (letniki 1978 in mlajši); miški -ke (1976-77); dečki - deklice (1974-75); naraščajniki -ce (1972-73); mladinci -ke 1969-71: člani -ce 1955-68;
dame (1954 in starejše); amaterji (1945-54); veterani (1944 in starejši).
Točkovanje bo uradno po tabeli FISI.
Vpisovanje bo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) do četrtka, 26. t. m., od 10. do 12. ure. Tekmovalce lahko vpišejo le predstavniki društev, vpisovanje pa bo tudi v četrtek, 26. t. m., od 19. do 20. ure. Pri vpisu je treba priložiti seznam tekmovalcev razdeljenih po kategorijah z letnico rojstva in predvsem izpoljene startne kartončke. Slednji so na razpolago na sedežu ZSŠDI od 16. t. m. dalje. Člani SPDT se lahko vpišejo tudi telefonsko pri Devanu Cesarju (tel. 911433) in Pavlu Fachinu (742488).
Za vsakega tekmovalca znaša startnina 5 tisoč lir. Žrebanje bo v četrtek,
26. t. m., na sedežu SPDT po zaključku vpisovanja, na njem pa je zaželena prisotnost predstavnikov društev. Ob dvigu startnih številk bodo morali predstavniki društev plačati kavcijo, ki znaša 20 tisoč lir.
Nagrajevanje bo na ciljnem prostoru pol ure po razglasitvi uradnih rezultatov, predstavniki društev pa lahko nabavijo dnevne karte za svoje tekmovalce pri organizatorju za 15 tisoč lir.
Za tekmovanje velja pravilnik RTF-FISI, organizator pa si ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe tekmovalcev pred, med in po tekmovanju.
SPDT prireja ob tej priložnosti avtobusni izlet za svoje člane in izletnike. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI ob uradnih urah.
Boris Rismondo: »Danes so derbiji bolj mirni kot nekoč«
Nedeljski derbi med Bregom in Gajo, ki je bil 12. prvenstveni po vrsti, je vzbudjl pozornost, ker sta se prvič v zgodovini tega derbija ekipi razšli brez gola. V dosedanjih derbijih je namreč padlo 32 golov, od katerih jih je Gaja dala 18, Breg pa 14. Pet zmag je šlo Gaji, trikrat so bili uspešni Brežani, z nedeljskim pa so se štirje derbiji končali z remijem.
Za ljubitelje statistik bi morda omenili, da so morali prvi prvenstveni derbi med Bregom in Gajo celo odigrati na Opčinah zaradi prepovedi igranja na domačem dolinskem igrišču. To je bilo 21. 12. 75 v prvenstvu 3. amaterske lige. Ekipi sta takrat igrali v sledečih postavah: BREG: Taurian, Crevatin, Dussi, Melon, Sovič, Kavški, Bržan, Klun, Krmec, Mikuš, Strnad. GAJA: Kante, Milkovič, Sosič, Križmančič, Dobrila, Rismondo, Žužič (Ražem), Grgič, Bolčič, Kalc, Savarin. Strelec edinega gola je bil Kavški v 90. min. igre. Če pogledamo postave ekip ugotovimo, da pri vsaki ekipi igrata še po dva nogometaša, Klun in Strnad (Breg) ter Grgič in B. Rismonndo (Gaja). Zato smo se odločili za razgovor z Borisom Ris-
mondom, ki je pravi zastavonoša padriško-gro-pajske enajsterice. Poleg tega, da je bil v sezoni 74-75 med ustanovitelji nogometnega kluba, že od takrat dalje igra nepretrgoma 13 sezon zaporedoma v članski ekipi Gaje. Boris seveda dobro pozna ambient Gaje, kot tudi zgodovino naših derbijev in s tem v zvezi smo mu postavili prvo vprašanje: »Kakšna je razlika med nekdanjimi in današnjimi derbiji?«
»Čeprav v nogometu oz. v vsaki športni panogi atleti vedno tekmujejo za zmago, moram priznati, da v derbijih med našimi ekipami ni več takega agonizma kot nekdaj. Igra je bolj umirjena, ker ni več toliko zagrizenosti, kot tudi tistega vaškega kampanilizma, ki je precej botroval, da so bili derbiji vroči in napeti.
Tudi kar se tiče navijačev, poleg tega, da so se precej umirili, jih ne vidim več toliko niti na derbijih. Časi se torej spreminjajo tudi v nogometu. Sicer pa med nami in Brežani ne pomnim zagrizenih in vročih derbijev. V nedeljo se je derbi z Bregom prvič končal pri belem izidu.
Rezultat se mi zdi popolnoma pravičen. Obe ekipi sta bili pomanjkljivi oziroma neučinkoviti v napadu. Nevarnejših strelov proti vratom ni bilo in zato je razumljivo, da ni moglo priti do gola.«
»Derbi je sodil vaš bivši nogometaš (sezona 77/78) Bruno Bolti. Kako je opravil svojo nalogo? Se ni znašel v zadregi?«
»To sicer ni prvič, da Botti sodi tekme Gaje. Priznati pa moram, da če sem ga doslej videl v zadregi, to gotovo ni šlo v korist Gaje, temveč popolnoma obratno. Tokrat me je sojenje povsem zadovoljilo. Tudi navijači niso imeli velikih pripomb, kar pomeni, da je Botti v nedeljo dobro opravil svojo nalogo.«
»Kako ocenjuješ letošnje prvenstvo Gaje?«
»Čeprav so nas mnogi v začetku prištevali med favorite, smo se dobro zavedali, da ne spadamo v ta krog. Zato lahko mirne duše rečem, da doslej nismo razočarali. Morda nam manjka kakšna točka, vendar, kot sem že omenil, je naša letošnja hiba napad. Nimamo spretnega strelca, ki bi znal izkoristiti ugodne priložnosti in zato,
če bomo ohranili 4. mesto na lestvici, bo to za nas solidna uvrstitev.«
»Pri Gaji igraš že 13 sezon zaporedoma. Koliko let misliš še igrati?«
»Igranje mi zaenkrat ne dela problemov, predvsem ker smo pri Gaji ustvarili lepo_skupino, oziroma prijetno družbo v kateri se dobro počutim. Zato še ne mislim nehati z igranjem, seveda če me bo ekipa potrebovala. Ko pa se bom umaknil, mislim, da bom vedno ostal v am-bientu Gaje. Pomagal bom domačemu društvu, v katerem sem zrasel kot nogometaš, imel lepa zadoščenja ter preživel v lepi družbi prijetne večere po treningih in lepe nedeljske popoldneve.«
BRUNO RUPEL
DISCIPLINSKI UKREPI
V 2. AL sta bili opomnjeni ekipi Primorja in Vesne, za eno kolo pa so bili izključeni Stefano Martini (Kras), Roberto Verbich (Vesna) in Adriano Borelli (Zarja). Trener Vesne Francesco Petag-na je bil diskvalificiran do 2. marca letos.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za orga: nizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
19. februarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 . Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Dotrajane brazilske predmestne železniške proge
Pri iskanju absolutne varnosti v JE
Več kot 50 mrtvih in 150 ranjenih v trčenju dveh vlakov v Sao Paulu
SAO PAULO Več kot 50 mrtvih in 150 ranjenih je začasni obračun predvčerajšnjega bočnega trčenja dveh krajevnih vlakov v predmestju Sao Paula Itagueri. Vzroki nesreče niso še razčiščeni. Znano je le, da je eden od obeh krajevnih vlakov prehajal na drugi tir prav v trenutku, ko je po njem vozil drugi vlak. V bočnem trčenju obeh kompozicij so se štirje vagoni iztirili,nekaj pa jih je razpolovilo.
Reševalno akcijo je do skrajnosti oviral naliv in na stotine radovednežev. Gasilcem, policiji in bolničarjem pa je vseeno uspelo, da so ranjence odpeljali v bolnišnice.
Nesreča je ponovno opozorila na dotrajanost predmestnih brazilskih železniških prog, na katerih skoraj ne mine mesec, da ne bi prišlo do kake nesreče. Ta pa je po vsem sodeč najhujša, saj so do sedaj zabeležili le ranjene.
V bočnem trčenju je nekaj vagonov dobesedno razpolovilo	(Telefoto AP)
Samodejnovaren reaktor bo nared le čez 15 let
RIM — Izgradnja samodejnovarnih reaktorjev, ki se avtomatično izklopijo brez človekovega posega, bo zahtevala še najmanj 15 let. To je mnenje rimskega univerzitetnega profesorja Maurizia Cuma, ki proučuje projekt MARS (sodoben, večnamenski in najvarnejši reaktor). Dolgemu roku botruje povsem nova tehnologija za take reaktorje, ki bi imeli le petino moči sodobnih jedrskih reaktorjev. »Super-varnost« bi zagotovili z naravno prekinitvijo verižne reakcije. Ko bi v reaktorju temperatura presegla dovoljeno stopnjo, bi termično stikalo samodejno izklopilo magnetno polje, da bi se zaradi težnosti kontrolne palice spustile v jedro reaktorja in s tem prekinile verižno reakcijo.
To pa ni vse. V vseh dosedanjih nesrečah z izjemo černobilske je kontaminacijo povzročil »beg« hladilne vode ali pare. V samodejnovarnih reaktorjih bo hladilna voda krožila po betonskih ceveh, ki jih bo obdajala še
ena cev s še hladnejšo vodo pod istim, ali celo večjim pritiskom.
Ti reaktorji bodo kot rečeno večnamenski. Služili bodo lahko za proizvodnjo električne energije za večje industrijske obrate in manjša mesta, kot toplarne ali pa za proizvodnjo sladke vode iz morske.
Prednosti so lahko vsakomur na dlani. Reaktor bo namreč zahteval le občasno vzdrževanje, tehnično osebje bo zreducirano na minimum. Varnost v sodobnih jedrskih elektrarnah lahko zadostijo za ceno zapletenih in skrajno občutljivih naprav, ki zahtevajo številne strokovnjake. Prvi prototip samodejnovarnega reaktorja bo gotov čez kakih osem let, da bodo lahko te reaktorje prodajali šele čez kakih 15 do 20 let. Zanimanje je seveda že sedaj precejšnje, saj je to pravo Kolumbovo jajce kot nalašč za države v razvoju.
Vojna v Zalivu med Iranom in Irakom traja že debelih šest let
»Vojna mest«: ogromno mrtvih v Iranu
TEHERAN — Smrt, ki že šest let in pol preži na vojake na iransko—iraški fronti, se je sedaj preselila v zaledje in sedaj pobira svoje žrtve 300 do celo 500 km proč od nje. Več kot štiri tedne je nad 30 iranskih mest cilj napadov iraških lovcev bombnikov.
Ker se v Teheranu skušajo izogniti kvarnih psiholoških učinkov teh napadov, v uradnih poročilih navajajo samo imena bombardiranih mest, ob njih pa dodajajo običajno frazo, da je pri napadih »umrlo tudi določeno število prebivalcev«. Edini podatek je sporočil iranski predsednik, po katerem je med bombnimi napadi v prvih 15 dneh umrlo 1.706 oseb, ranjenih pa je bilo 6.136. Od takrat sta minila dva tedna in iraški zračni napadi so postali še srditejši. Iz tega je mogoče sklepati, da je bilo v »vojni mest« ubitih in ranjenih več kot 16.000 oseb.
V	maratonski zalivski vojni je bilo dvakrat več žrtev kot v 30 dni trajajoči vojni mest. Ta primerjava potrjuje jakost bombnih napadov na obljudena središča. Iraška letala so v tem doslej naj večjem valu letalskih napadov izvedla 180 poletov na desetine mest.
Pokrajinska središča Isfahan, Kom in Tabriz so bila njihova naj večja žrtev. Samo Isfahan so 36-krat napadli, Kom pa 10-krat. Vidne posledice sistematičnega bombardiranja so šotori v okolici Koma in veliko pribežni-kov iz Isfahana v Teheran.
V	mestu Urumija Tepih so iraški bombniki pred desetimi dnevi porušili na stotine hiš in ubili 500 oseb. V mestu Miane so bombe ubile 68 oseb, ranile pa 150 učenk dveh ženskih šol.
Iraško vojno letalstvo se tudi poprej ni omejevalo samo na fronto, vendar je do pred
tremi meseci imelo za cilje gospodarske objekte: rafinerije, elektrarne, jeklarne, naftne vrtalne ploščadi, prometnice in podobno. Učinki so se kmalu poznali v vsakdanjem življenju: če ne po drugem, po tem, da so uvedli prodajo bencina na bone in da je pogosto zmanjkala elektrika, včasih tudi za deset ur hkrati.
Novembrsko rušenje gospodarskih poslopij so po enem mesecu prekinili in začeli z napadi na mesta, vendar so srditejši kot pred enim letom, ko so iraška letala samo Teheran 43-krat napadla. Psihološkega efekta pa ni, vsaj toliko ne, da bi se pri Irancih zmanjšalo razpoloženje za vojno.
Zato lahko pričakujemo, da se Bagdad pripravlja na še hujše napade. V Iranu hitijo z gradnjo zaklonišč. Hamadan in Tabriz sta postala pravo "mravljišče", zaklonišča pa gradijo tudi drugje, vštevši Teheran.
Iranski vojaki so žrtvovali tri ovce, preden so odšli na bojišča, od koder se le malo vojakov vrača (Telefoto AP)
ZDA črpa lepotice iz Teksasa
Miss ZDA je že tretje zaporedno leto doma iz Teksasa. Tokrat je 21-letni lepotici ime Michelle Renee Royer, ki pa bo prva med lepoticami, ki bo oblekla ekološko neoporečni sintetični krzneni plašč	(Telefoto AP)
Forte navdušen nad skorajšnjo uvedbo »težke lire« v Italiji
RIM ■ Pot do uvedbe »težke lire« je le postopno kronanje gospodarske sanacije, ki jo uspešno izvaja Craxije-va vlada v teh letih in vključuje Italijo, tudi po vrednosti denarne enote, v sklop industrializiranih držav. To je včeraj izjavil minister za trgovino s tujino Mino Martinazzoli na predstavitvi knjige prof. Francesca Forteja z naslovom »Težki liri naproti«. Pri razpravi, ki se je ob tej priložnosti razvila, so sodelovali tudi bivši guverner državne banke Guido Carli, svetnik pri študijskem centru Zveze industrijcev Luigi Abete in drugi.
Minister Formica je ob tej priložnosti napovedal, da bo v prihodnjih dneh izdal »belo knjigo« o trgovini s tujino, v kateri bodo načeta tudi sicer težko rešljiva vprašanja valutnih ome-
jitev. Sicer pa je glavna beseda pripadala prav Forteju, znanemu ekonomistu, ki je med drugim že nekaj časa v svojstvu podtajnika v zunanjem ministrstvu zadolžen za boj proti lakoti v svetu, ki je uvodoma dejal, da je bila vest o uvedbi »težke lire« objavljena malo po uvedbi šestmesečnega obračunavanja draginjske doklade. V istem času je začela borza znatno naraščati in inflacija je krepko padla. Gre torej za sklop gospodarskih dejstev, ki pa ne smejo zavajati. Še zlasti ni mogoče trditi — je dejal Forte — da bi uvedba »težke lire« sama po sebi zadostovala za gospodarsko in monetarno utrditev. Treba je torej nadaljevati z dosedanjimi prizadevanji. Vsekakor pa sprememba denarne enote ni samo psihološka in računovodska poteza,
ampak je tudi vidna zunanja podoba dalekosežne ekonomsko-finančne operacije za obnovo italijanskega gospodarstva in za njegovo večjo vključitev na mednarodno tržišče. Pogoj, da bo do tega prišlo pa je uvedba nekaterih drugih ukrepov, kot na primer izpopolnitev svobodnega kroženja valute, zmanjšanje možnosti nihanja vrednosti lire v evropskem denarnem sistemu in odprava tajnega glasovanja pri proračunu, s čimer bi onemogočili lahkotno odobritev zakonov z nenadzorovanim primanjkljajem.
Ostali udeleženci v razpravi pa niso bili prepričani o tolikih ugodnostih novega ukrepa. Tako je Carli dejal, da ne verjame v te ugodnosti, predstavnik Confindustrie Abete pa je dejal, da gre samo za računovodski ukrep.
Moje sanje, lepo stanovanje
LONDON Tudi v angleški prestolnici je stiska s stanovanji velika. Edino v literaturi (npr. v Therouxovih novelah ali v njegovem romanu Hall Moon Street) najdemo še koga, ki si lahko privošči stanovanje v središču Londona, drugi pa se morajo »izseliti« v oddaljene in nove mestne četrti, in se vsako jutro z vlakom peljati v City na delo.
Si lahko torej predstavljate, kakšen odmev je imel kratek komercialni oglas: »Prodajamo stanovanje nasproti Harrods'. Opremljeno je z novim pohištvom, s centralno kurjavo, kopalnico in prho, primeren za vse, ki radi zahajajo v restavracijo.« Na desetine interesentov je telefoniralo agenciji, ki je prodajala stanovanje in se krepko začudilo, ko so jih prijazno vprašali, ali so debeli ali suhi.
Telesna razsežnost je bila namreč bistvenega pomena, saj je stanovanje vse prej kot veliko. Lahko celo trdimo, da gre za prvi primer enoomarnega stanovanja, saj so ga pridobili iz večje niše, v katero so spravljali metle in drugo ropotijo. To večjo stensko omaro (meri 3 metre za 1 meter in pol) so nato opremili z najmodernejšimi triki: posteljo, nočno omarico, prho in mini kopalnico, na tla so položili elegantni topli pod, stene pa so prekrili s tapiserijo Laure Ashley. Kuhinje sicer nima (zato svetujejo restavracijo), ima pa sijajen razgled na veletrgovino Harrods' in je temu primerno drag: 73 milijonov lir.
New York raj za nekadilce
NEW YORK — Nekadilci, pripravite kovčke! New York bo v kratkem postala prava obljubljena dežela, prvi kraj na svetu, kjer bodo res upoštevane pravice vseh, ki ne kadijo. Napis »No smoking« - prepovedano kaditi - se bo pojavil na delovnih mestih, v trgovinah, galerijah, hotelih (v spalnicah sicer ne), v kinematografih, gledališčih, muzejih, športnih palačah, bankah, univerzah in šolah, skratka v vseh tistih krajih, kjer se lahko v javnosti srečata kadilec in nekadilec. Kdor si bo kljub prepovedi drznil prižgati cigareto, bo moral plačati 250 dolarjev globe.
Kadilci, ki so leta in leta brezbrižno puhali kolobarje dima v obraz nekadilcev, bodo seveda deležni posebne pozornosti. V večjih restavracijah jim bodo morali nuditi posebne kotičke, kjer bodo lahko kadili in se zastrupljali po mili volji, sicer pa bodo ustanovili v obiskanih javnih prostorih prave kadilnice.
Newyorški kadilci, ki bodo zaradi predpisov nedvomno prižgali marsikatero dodatno cigareto, pa še niso tako na slabem kot uslužbenci nekega podjetja v Chicagu. Tem je vodstvo podjetja zagrozilo z odpustom, če se ne odrečejo kajenju in to ne le v podjetju samem, pač pa tudi pod domačo streho. Taki ukrepi so sicer prehudi, kadilcem ne smemo odreči pravice do »blagodejne« cigarete, pravice nekadilcev pa so prav tako nedotakljive.