Poštnina plačana » gotovim Leto LVIH. V Ljubljani, v petek, dne 25. aprila 1930 Št, 94 2. izdaja 2 oi, Naročnina Dnevno izdaja H kraljevino Jugoilnljo mesečno 25 Din pollelno 130 Din celoletno 3UO Din za inozemstvo mesečno 4») Din nectellska letajo celoletno v Juge slavili 1ZO Din, za Inozemstvo HOD SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasom t stolp, pelll-vrsla tnali oolasl po 1-50 • n il),vcč|l oglasi nad 45 mm višine po Uln 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din D Pn veCiern □ naroenu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ir dneva po prazniku Uretlnlinvo /e v Kopllar/evl ulici *t. 6/II1 Rokopisi s«; ne vračalo, netranhlrana pisma siMin tpre/ema/o llretlnl&lva tnlelon hI. 2050, upravnlštva SI. 2328 Uprava /e vžLopllurjevi iil.il.O Čekovni račun: Ljubljana &lcv. lit.hSO in 10.34U xa tnserale, Sarajevo ii.7503, JLanrel* it. 3'J.0lt, Proflo ln Ttunat it. 24.797 Proces proti dr. Mačku in tov. Včeraj se je v Belgradu začela sodna razprava proti dr. Mačku, Bernardiču, Jelašiču, Begiču in teroristični mladinski organizaciji v Zagrebu - Dr. Trumbič zahteva odgoditev procesa - Zagovorniki skušajo razpravo zavleči — Belgrad, dne 2-1. aprila. V četrtek dne 24. t. ni. se je začelo pred Državnim sodiščem za zaščito države sodna obravnava proti Bernardiču Ivanu in tovarišem iz Zagreba zaradi teroristične akcije. Razprava proti dr. Mačku in soobtoženceni se vrši v starem poslopju finančnega ministrstva. Dvorana je sicer obsežna, vendar so vsa mcs,a zasedena. Poleg 24 obtožencev je 30 odvetnikov. Ostala mesta so zasedli časnikarji in svojci obtožencev. Vsa mesta so do zadnjega zasedena. Kliku izgleda raz prav na dvorana. Od časnikarjev so navzoči zastopniki domačih listov, tujih agencij, iu velikih listov: zastopnik Telegrafen Unlona, Ulsteina in glavni zastopnik »Timesac za Srednjo Evropo, ugledni časnikar Lamby. On sedi ravno za hrbtom dr. Mačka. Poleg njega jo Vaš dopisnik za obtoženim profesorjem Jelavičem. Mesto je s časnikarskega sta-lišča zelo ugodno, radi neposredne bližine obtožencev pa, ker se neprestano razgovarjajo, malo neugodno. Gosp. Lamby, ki je dalj časa bival v Belgradu in pozna naše 1 ljudi in razmere, se je pozdravil z dr. Mačkom, ki mu je radostno podal svojo roko. Sploh vlada v dvorani precej familija-ren ton. Tudi orožnikov jo zelo malo. Na desni strani ob klopi, kjer sedijo obtoženci, sla dva orožniška častnika, na levi strani v poslednji klopi pa je en narednik. Težek vtis obtožnice. Med čitanjeni obtožnice, ki obsega 01 s strojem pisanih strani, in ki so jo časnikarji dobili pravočasno na vpogled, se prisotni med seboj razgovarjajo. Na obtoženci je opazili, da čutijo težo položaja radi težkega dokazilnega materiala, ki ga ■jn zbral preiskovalni sodnik. Vsi pozorno poslušajo najbolj pa dr. Maček. Obtožnica dokazuje, da so obtoženci kot člani tajne organizacije v sporazumu s hrvatskimi emigranti skušali bodisi direktno bodisi indirektno zanetiti nemire in nered v državi ter zanetiti revolucijo. Poročevalec »Titncsa« gosp. Lamby. Gosp. Lamby pripoveduje med čitanjem obtožnice našemu uredniku svoje časnikarske doživ-ljaije. Med drugimi, da v svojem življenju prisostvuje šele drugemu procesu. Prvi proces je bil proti Caillaux, soprogi znanega francoskega državnika. Leta 1914. je pričel »Figaro« objavljati nekatere dokumente, ki so kompromitirali njenega soproga. Radi tega je prišla v uredništvo »Figaro-ja«. Od urednika Calmetta Gaslona je zahtevala, naj ji izroči le dokumente in naj jih ne priobču';e več. Ker je Calmett to odklonil, je madame Cail-laux potegnila revolver, streljala na Calmetta in ga ustrelila. Kakih 14 dni neposredno prej se je radi tega vršila razprava proti madame Caillaux, ki je bila oproščena. Obtoženci Obtoženci so večinoma mladi ljudje, obrtniki ali brez poklicu. Le trije ali štirje so starejši in sicer so intelektualci, ki so te mlade ljudi organizirali in jim dajali navodila in denar za njihovo akcijo. Vsi so prav lepo oblečeni, večinoma v temnili oblekah, »s svilnatimi robčki, elegani, kar se toliko bolj opazi, ker so povečini preprostega izraza. Glavni obtoženec Bcrnardič izdaja po svoji zunanjosti nesimpatičnega človeka, skoroda odurnega in predrznega, ki sc ves čas tako obnaša. Neprestano se nemirno premika s kljubovalnim izrazom in obrača na časnikarje, ob črtanju važnejših mest obtožnice pn skoro nekako ponosno na vso obtožence, posebno dr. Mačka, ki sedi v nrodzadnji klopi. Poleg dr. Mačka sedi upokojeni podpolkovnik; Begič, ki je bil nekak vojskovodja teroristov. Obenem je prvi izdal, da denar daje dr. Maček in je sploh izpovedal zanj nujbolj obremenilno. Najbolj nežen vtis med njuni napravi edini žid Krcnisir. Med obtoženci je Slovenec Anton štefunič iz Krškega. Ostali so iz raznih krajev države. Odvetniki. Zagovornikov jc 50. Radi njihovega števila seveda nimajo vsi prostoru na mestih, ki so zu nje določeni, zalo sedijo takoj za časnikarji, pred občinstvom. V sredi med odvetniki sedi dr. Anton Trumbič, ki jc vsekakor, po dosedanjem poteku sodeč, v celem procesu glavni zagovornik. On sicer zagovarja dr. Mačka, vendar pa so razven njega šc znani odvetniki Slavko Duknnac iz Belgrnda, bivši demokratski poslanec in dr. Milan Ko-Stic iz /emuna. bivši poslanec Pribičevičevc stranke. Ostali pa so iz raznih krajev iz Zagreba, llume, Banja lukc, ter dr. Žanič i/ Nove Grndiške. Med odvetniki je tu-rli Slovele, kj zagovarja e\ otficio, dr. Bole. Sodnijski kolegij Sodnijski kolegij sestavljajo stalni sodniki držuvnegu sodišča, ki so ju t isti iz vseh krajev naše države, med njimi Slovenec višji sodni svetnik dr. Kavčič. Kolegij jc sestavljen takole: Dr. Dušan Subotič, predsednik, dr. Dubokovič, Jankovič, Koščec, Petrovič, dr. Gu-šic in dr. Kavčič. Obtožbo pn zastopa državni tožilce dr. Ucovič. Slovenci so zastopani povsod po enem članu: med sodiiijskiin kolegijem po dr. Kavčiču, med obtoženci ]w> Antonu šte-faiiiču, med odvetniki po dr. Boletu, med časnikarji po Vašem uredniku. Razprava se je začela točno ob 8.20. Začetek razprave Incident med predsednikom in dr. Mačkom Predsednik sodišča dr. Subotie prosi navzoče, naj bodo mirni naj ne delajo nereda, sicer bodo čutili posledice zakona. Nato se je vršil pregled, ali so vsi zagovorniki, ki so dobili poziv, in ki so jih obtoženci angažirali tudi prišli. Glavni obtoženec Bcrnardič prosi, da bi se mu dodelila šc dva odvetnika. ker nekateri od pozvanih odvetnikov niso prišli, se odredijo obtožencem z ozirom na njihove prošnje drugi zagovorniki. Nato predsednik navede 7 odvetnikov, ki zagovarjajo dr. Mačka. Pri tem vpraša dr. Maček: »Kje je moj zagovornik dr. Sekula Drljevič?« Odvetnik dr. Dečuk: »Predlagam, da sc razprava odgodi, ker ni tir. Drljevič, ki ima vse dokaze, prisoten. Predsednik pozove dr. Drljeviča, ki pn ni navzoč. Radi tega predlaga dr. Dcčak, da se na njegovo mesto določi drugi. Posebno odvetnik dr. Gvozdic stavlju zelo glasno to zahtevo, radi česar gu predsednik opomni: »Mi nismo gluhi, nikar ne kričite!« Dr. Gvozdic: »Jaz imam pravico na temelju S 251 zakona, ker je vaša uredba derogiranal« Predsednik dr. Subotič: »To ni naša uredba, lo je državna uredba.-: Dr. Maček ponovno zahteva besedo radi svojega zagovornika. Dr. Subotič: »Sedaj ni več čas, zbirati zagovornika.« Dr. Maček: -Na mesto N. Drljeviča prosim, naj se pokliče bivši narodni poslanec Jovan Jovanovič.« Predsednik dr. Subotič: »Nema mesta.« Zagovornik dr. Dečak: »Predlagani, da naj pride na današnjo razpravo dr. Sekula Drljevič in 100 zagovornikov iz Zagreba in iz ostalih krajev, ki so se prijavili v obrambo dr. Mačka. Obtoženec ima po zakonu pravico, da si vzame toliko zagovornikov, kolikor jih hoče. Če je dvorana premajhna, naj se razprava preloži in naj se proces vrši v novi dvorani. Predsednik dr. Subotič: »Vprašam, ali stav-ljate formalen predlog?« In v tem smislu narekuje zapisnikarju, da dr. Drljevič ni prišel na razpravo in da se zahteva, da se na njegovo mesto pozove Jovan Jovanovič. Predsednik: »Ali je on odvet-nik?< Odvetniki: »Dal« Dr. Maček: 10n je vseuči-liški profesor.« Dr. Subotič: »Obveščam obtoženca, da Jovan Jovanovič ni odvetnik in da nima pravice do zagovorništva.« Dr. Maček: »Toda on je vendar vseučiliški profesor.« Predsednik dr. Subotič: »Toda poslušajte, kaj jaz govorim. Jovan Jovanovič ne more zagovarjati, sodišče pa bo o dr. Mačkovem predlogu sklepalo.« Zagovornik dr. Dečak se s protestom odstrani. Zagovornik dr. Dečak zahteva, da so proces takoj prekine. Predsednik smatra, da ni za to nobene podlage. Dr. Dečak izjavi, da se s protestom odstrani iz dvorane, češ, da je vsaka obramba brez prisotnosti dr. Drljeviča iluzorna. Predsednik diktira zapisnikarju: »Pišite, da dr. Dečak odhaja, ker se ni o mjegovem predlogu takoj sklepalo.« Po daljši razpravi ugotavlja predsednik, dn iinn vsak obtoženec svojega zagovornika: večinoma vsi tiste, ki so jili sami pozvali, vkolikor po tega niso storili, oziroma niso odvetniki sami prišli, je sodišče določilo zagovornike cx oliicio. Nato se je prišlo. 1111 čitanje obtožnice, ki jo je čital državni tožilec dr. Rudosluv Do-bričič. Obtožnica Prva skupina obtožencev. Državni tožilec toži 24 oseb. Obtožnica obsega 61 strani. V prvi skupini so obtožene sledeče osebe: Bcrnardič Ivan, privatni uradnik, star 24 let, Hocijo Cvetko, odvetniški pripravnik. star 52 let. Franekič Martin, trgovski pomočnik, star 19 let. Mntekovič Štefan, železni livar, star 21 let. Pover Filip, mizarski pomočnik, star 21 let. Ban Ivan, trgovski pomočnik, star 26 let. štrtak Ivan, mesarski obrtnik, star 27 let. Mocnnj Vel i mir. absolvirani filozof, star 2S let. Veselic Gjnro, diplomirani pravnik, star 26 let. Gošpnroc Albin, trgovski p-o-močnik. star 18 let. Prpič Ivan. jnrist, star 19 let, šte- fanec Anton, privatni uradnik, star 21 let, Margetič Pavle, mesarski pomočnik. 26 let, Arnšck Boža, mizarski pomočnik, 21 let, Glu-šac Štefan, krojaški pomočnik, star 21 let. Lev-najič Milan, strojni ključavničar, star 22 let, Štefanič Anton, kovač, star 25 lei in Dobunič Mirko, poljski delavec, 56 let. Eksplozija peklenskega stroja na Zrinjevcu — Poizkušen atentat na vlak z deputacijo zagrebškega mesta Gori omenjeni so obtoženi, da so v drugi l>olovici 1. 1929 postali člani društva, ki sta ga organizirala Bcrnardič in Hacija, ki je imelo namen, da se s teroristično akcijo v Zagrebu in atentati na vojaške in državne upravne osebe kakor tudi na razne objekte povzroči javni nemir in prepriča druge, da je treba politično obliko države spremeniti. V zasledovanju tega namena je nu primer Matekovie 7. novembra v lstrski ulici s strani streljal dvakrat na konjeniškega kapetana Knlcdina in ga lahko ranil. Za tem sta Bcrnardič in .št r tak še v septembru nabavila revolverje in jih delila med člane društva, da je Mocnnj napravil tri peklenske stroje, izmed katerih je bil eden v resnici položen in jc eksplodiral na Zrinjevcu v Zagrebu zvečer 50. novembra, drugi naj bi bil položen v zgradbi Jugoštampe, tretji ]>u v zgradbi Jugoslovanske akademske čitalnice. Veselic in Gašpuruc sta obtožena, ker jc prvi položil peklenski stroj nu Zrinjevcu, a drugi je jtoskušal enega toinperiranega pri Jugoštumpi. Bcrnnr-die, llacija, Štefanac, Franekič in Mocnaj so obtoženi, da so v začetku decembru v Zagrebu in v Jaški odločili, da porušijo 16. decembra s peklenskim strojem na električni kontakt most na Martinovki pri Zagrebu, in sicer v momentu, ko bi sc moral preko njega voziti posebni vlak z deputacijo mestnih zastopnikov inestn Zagreb, štefanac, Franekič, Prvič in Št r tak so nabavili eksplozivno snov in potrebno orodje za stroj. Štefanac je ]>o navodilih Mocnajevih napravil kositrno škatljo za peklenski stroj, n Hacija in Bernardu' sta prenesla stroj 15. decembra iz Karlovca v Zagreb. Kaj sta zakrivila Jelašie in podpolkovnik v p. Begič? V drugi skupini sta Jelašie Jakob, profesor učiteljišča, star 55 let, in Begič Vilko, vpokoje-ni podpolkovnik, star 56 let. Obtožena sta, da sta v septembru in sledečih mesecih pregovorila Bernardiču 111 Hacija, naj organizirata mladino za teroristične akcije, da sta pomagala in podpirala društvo v tem, ker sta pri-bavl jala denar za nagrade posameznim članom in nabavila orožje. Jelašie je koncem septembra Bernardiču dal 6.000 Din. u obtoženi Begič je 22. novembra po Prpiču izročil Ilaciji 5000. K), decembra pa 4.000 Din. Česa jc obdolžen dr. Maček? Da je dajal zarotnikom denar — Da jim je preskrbel orožje — Da je napisal protidržaven članek Na tretjem mestu jc obtožen dr. Vladimir Maček, da je v Zagrebu koncem septembra, dal Jelašiču 6000 Din, a Begiču 22. novembra 5000 Din, 10. decembra pa 4001» Din. dobro vc-doč. da jc tu denar namenjen za nakup orožja in drugega potrebnega materijah). za teroristično akcijo in podporo agilnim in potrebnim članom društva, ki jc imelo namen in nalogo, da s tem podpre delo hrvatskih emigrantov. Dalje se Maček dolži. da jc meseca septembra v Zagrebu po ustnem naročilu po jelašiču gostilničarju Kuntiču sporočil, da naj vzame in shrani nekaj revolverjev, namenjenih omenjenemu društvu, in da jih izroči os"i>: H se bo pri njem javila. Te revolverje je Kuntie izročil res Bernardiču, a ta jih je razdelil med člane društva. Slednjič sc dr. Maček obtožuje, da je za božično številko časopisa »Doni« v Zagrebu, ki ga on izdaja, sestavil in tiskal članek »Božič«, ki je imel tendenco proti današnjemu redu v državi. Zadnji obtoženec. Slednjič je obtožen dr. Ivan Lepovie. star 54 let, da ni pravočasno prijavil oblastem, da se pripravljajo atentati, dasi jc za to vedel. Inspirntorja cele akcije sta Jelašie in Begič. Kot inspirntorja teroristične omlndinske organizacije in njene akcije označuje obtožnica Jakoba Jelašiču in Vilka Begiča, ki sta nabavila tudi dennrno podporo. Dr. Vladimir Maček pride v obtožnici na predzadnje mesto kot oni, ki je Jelašiču in Begiču dal denar in je preko njiju sporočil Kuntiču. naj vzame in shrani neke revolverje. Priče Obtožnica zatem podrobno navoja krivdo vsakega jtosanicznega obtoženca in predlaga, da se zasliši šest prič. in sicer Djokiča Milana, šoferja, Kaleginn Gavriln, konjeniškega kapetana, Moslič Katarino, hišno, in Masliča Josipa, restnvrntcrja. Haciabdiča, policijskega agenta in Sncuku, policijskega komisarja, in da se pri razpravi preč.itajo izjave 56 prič. zapisniki 110-| katerih drugih oseb. grozilna' pismu, ki so jih oinladinci raznim osebam pisali, razni časopisi. ■ policijske prijave, zapisniki o preiskavi stn-l novimi, razna obvestila, razne izkaze obdol- žencev, svedočbe o njihovi imovini in njih obnašanju in en zapisnik z beležkami, ki je bil najden pri llaciju, skupno 69 aktov. Preiskava je potrdila obtožbo. — Kako so zaroto zasledili. Obrazložitev obtožnice obsega 44 strani. V n jej se ugotavlja, cla je šoler Djokie rine 15. decembra 1929 prijavil, da je do gostilne Ci-mie na Martinovki pripeljal dva sumljiva moža s precej težkim zabojem. Policija je aretirala tlačijo in štefanea in jima zaplenila peklenski stroj, ki je bil \ zaboju. Ta dva sta pred policijo priznala svoje namene in izdala tudi svoje sokrivce. Policija je preprečila po-skušeni beg na Madjarsko Bernardiču in Prpiču in je prišla kmalu |x>]>olnoma na jasno o vseh načrtih teroristične organizacije. Iz priznanja Hncijevega in tovarišev jo bilo jasno, da so se združili, da izvrše atentate in nemire, kakor smo že zgoraj omenili. Sodna preiskava je v glavnem potrdila rezultat policijske ovod be. Kako je društvo bilo organizirano Društvo jc imelo dve skupini. Ena je imela vršiti atentate 1U1 osebe, vodil jo je Bernardie, druga pa atentate na objekte, vodil jo je Hacija. Obtoženci so izrecno tudi pred sodiščem priznali, da so imeli sestanke, na njih govorili in pripravljali atentate. Bcrnardič ne priznava Samo Bernardie ni priznal svoje udeležbe na teli sestankih. Pozneje so to priznanje pred sodiščem preklicali Franekič, Krcmzir, Ban, Levnojič in Štefanič, drugi pa priznanja niso preklicali iu dolžijo največ Bernardiča iu Frn-lieikiča. Bernardie označuje tc sestanke za društvene zabave. Oinladinci so nameravali predvsem atentat nn župana Srkulja iu župnika Rittiga Obtoženec Tepasie jc priznal, da se je pripravljalo veliko atentatov, zlasti na zupuua Srkulja in na župnika Rittiga. Franekič, Krem-zir in Pa ver so priznali, dn so hodili z revolverji |*> Zagrebu z namenom, da ustreli; gotove oficirje; pozneje sta Franekič. in Kremzir to preklicala, dočini so drugi izjavo potrdili. Slučajno jc prišel kapetan Knlegin, ki sta niti Matckovič in Pavcr sledila do Istrske ulice iu ga v mraku z dvema streloma lahko ranila, kar oba priznavata. Kako jc peklenski stroj prezgodaj eksplodiral V novembru 1929 jc teroristično društvo začelo pripravljati atentate na objekte. Okrog 20. novembra so imeli nekateri izmed njih sestanek v kavarni »Trilbi« v Zagrebu. Tu je bilo določeno polaganje peklenskih strojev na Zrinjevcu. pri Jugošinnipi in Jugoslovanski akademski čitalnici. Ti stroji naj bi bili eksplodirali zvečer 50. novembra pred narodnim praznikom. Mocnaj je prevzel dolžnost, tla pripravi vse potrebno in je izdelal tri stroje. Stroj na Zrinjevcu jo bil temperiran na čas. ko bi se bil vršil v paviljonu koncert godbe kraljeve garde, pa je eksplodiral precej prezgodaj in ni povzročil škode. Po izvedeniških izjavah jc bil stroj r/. železnega kositra, napolnjen s črnim smodnikom. Če bi bilo v bližini več oseb, bi bil mogel stroj pobiti vse osebe v neposredni in bližnji okolici. Peklenskega stroja v Jugoštampo sploh niso mogli postaviti. Franekič je priznal, da je prejel od Prpiča en stroj, da ga položi v zgradbi Jugoštampe, pa ga je izročil GašparCu. Ta jc skušal postavili stroj z dvoriščne strani, pn ker je bila zgradba pod policijskim nadzorstvom, tega ni mogel izvršiti in je odnesel stroj proti opekarni izven mesta, lega stroja ni bilo moči najti. Nameravani in izjalovljeni atentat na poklo-11 it veno deputacijo Po prvotnem priznanju llacija pred sodiščem je bilo nekaj sestankov v hotelu »FsdIii-nade«, kjer so določili, da si; z.i 17. decembra stroji bolje pripravijo, in zlasti, tlo se poruši železniški most lin Martinovki In se onemogoči vožnja poklonitvene deputacije iz Zagreba. Definitvna odločitev je padla v Jaški na stanovanju Hacija 8. decembra. Navzoči so bili llacija. Bcrnardič, Prvič, Mocnnj in štefanac. Stroj je izdelal štefanac. Franekič pa je imel dobaviti eksplozivno snov. Franekič. štefanac in Prpie so preskrbeli tudi kabelj 200 metrov. Glavni moralni krivce jc Jelašie. ki je akcijo tudi prvi finansirnl Začetek teroristične akcije datira po obtožnici od septembra preteklega leta. llacija označuje za inicijatorja Jelašiču in Begiča. sebe in Bernardiča pa samo /a vršilca' naredit. V mesecu novembru jo llacija. kakor jc sam izpovedal, obiskal Jelušiča in ga vprašal, kako stoji hrvatsko vprašanje v inozemstvu Jelašie mu je odgovoril, da sicer dobro, ali tla jc treba 7.n uspeh emigrantov dali izraza nezadovoljstvu Hrvatov s silnejšo akcijo oinlndlne. Pri kftnfrnnlncni •/ loln11..«-:,'. .* »!»•,-,;.,! -...-..,. .. .,. . ....... ,, ......j... pri svoji prvi izjav, da so ze v novembru o tem govorili, da bi bilo treba akcijo Hrvatov okrepiti in nabrati denar za atentate 1111 osebe »ti objekte. Obtožnica označil ic lelašiča za glu v nega hujskača mladine. On je prvi preskrbe! in izročit žc \ septembru nagrado l>000 dimirje\ Bornurdiču. I n je nekaj te v šote porabil /ase. neka j |*i dul Matekoviču in I uvor-ju, Frtitiekiču, Banu in Kremzim. Ko je lla-mu«, ki jc bil \ listu obdan s trnjevim \ onceni. Dr. Truinbič predlaga, da bi smel /• dr. Mačkom govoriti ua samem Po pretitani obtožnici naznanja predsednik. ldne v navzočnosti preiskovalnega šolniku. Trumbičev predlog pride na zai»isuik in so bo o njem sklepalo / ostalimi predlogi vred. Položaj Stalina začasno izboljšan Pripravljen je bil državni udar od levice — Pred velikimi strankarskimi boji —- Pospešena mednarodna propaganda Pariz, 24. aprila. Po poročilih iz Moskve se je položaj Stalina, ki je po izjalovitvi kolekti-vizacije vasi postal predmet najhujših napadov komunistično levice, izboljšal. Izve se, da je levica, ki ima največjo zaslomlio v komunistični mladini, oziroma v takozvanem Komsomolu< ter v Zvezi brezbožnikov, pred enim mesecem organizirala zaroto, da Stalina v Kremlju aretira in odstrani pa se sama polasti vlade. Za to je bil pridobljen že velik del vodivnih politikov, ki so se pa v zadnjem hipu premislili. Sicer je na seji ljudskih komisarjev prišlo do divjih izbruhov proti Stalinu, vendar pa do aretacijo ali uboja ni prišlo. Vodiviii nicžje stranke so se namreč zbali velike zmede, ki bi bila takemu državnemu udarcu neizogibno sledila. Desnica bi namreč brez dvoma v takem slučaju dobila premoč z ozirem ua to, da je velika večina uiu-žikov stranki, posebno njeni levici, skrajno sovražita. Levica pa danes nima moža, ki bi položaj obvladal. Vsi mali kmetje, ki so bili svojčas vsopili v kolhoze , kolektivna gospodarstva, upajoč, da si s tem izboljšajo svoj položaj, so danes po izjalovljenju socializacije globoko razočarani in so se v precejšnjem dolu vrnili k prvotnemu gospodarstvu; ti so danes na jI »reakcijonarji«, Na drugi strani so ostali sovje-tom neizprosni sovražniki bodisi oni kulaki, ki so k kolhozom« pristopili, bodisi oni, ki so bili razlaščeni in zdaj stranstvujejo«, to je beračijo in pridno lutjskajo proti sovjetom. Izve se tudi za poglavitni vzrok, zakaj sc socializacija ni posrečila: traktorjev in semen, ki jih jc vlada obljubila, ni bilo, oziroma so se, »kolhozom* poslala v daleč nezadoščajoči količini. Stalin, ki obeta, da bo te težave s pametnim odnehanjein kmetskim instinktom premagal, se zato zaenkrat še drži, oziroma ima še trdnejšo pozicijo, ker bi anarhija za njegovim padcem bila neizogibna. Vendar sc v bližnji bodočnosti napoveduje zopetni, še hujši izbruh notranjih bojev, ker levičarji nc morejo preboleti, da so zmagali privatnoposestniški instinkti mužikov.« Da se boljševizmu vrne vsled poloma socializacije vasi močno omajani prestiž, je Kremlj organiziral naravnost mrzlično komunistično in revolucionarno propagando v Evropi in Aziji, zlasti v Indiji, Egiptu, Iraku, Palestini, Afganistanu, pa tudi v francoskem Indokitaju ter na otočju, ki je v posesti Anglije in Nizozemske. Krvava revolta na anglo-afgansko-ruski meji v Pešavarju na primer so dokazano moskovskega izvora. Boljše viška pričakovanja Svetovna revolucija 1932 — Čičerin ujetnik sovjetov se proces odloži Trumbič. ki takoj Dr. Tiumbic zahteva, da Nato dobi besedo dr. preide na formalno stran procesa. Predvsem jiodaja slik.> razvoja, podobnega zakonodaj-stva glede državnega sodišča in postopka pri državnem sodišču, kritizira tozadevne uredbe in zahteva 1. Odložitev procesu češ. du ni bilo odvetnikom dano dovolj časa na razpolago, da sc seznanijo z obtožbenim materi jalont. 2. Protestira proti temu, da se je zagovornikom onemogočilo občevanje z obtoženci med štirimi očmi, marveč samo \ navzočnosti preiskovalnega sodnika. On jo mnenja, du bi ne smol razgovora mod obtoženci in zagovornikom nihče |Ki>liišiiii. Obširno razpravlja p t»'in vprašanju iu na podlagi prakse trdi. tla je tako stališče nepravilno. 3. Ponovno smatra, da je bil čas od I. 4. do včeraj prekratek, da bi so odvetniki mogli seznaniti z ogromnim obtožilnim materijalom. Poleg toga s« predpisi tuko strogi, da je obtoženi nuitcrijal dobil samo on odvetnik, drugi jxi Io n« poseben način. 4. Obširno so bavi z \jnušunjeiii števila zagovornikov. Obtoženec dr. Maček jo pooblasti! Itn odvetnikov, naj ga /ivstoj>ajo na tej razpravi. Predsednik sodišču pa smatra, da jo to število uoko vrste demonstracija in jo zato njegov tozadeven predlog odklonil. Predsednik dr. Subotio: Vi imate uu razpolago mojo tozadevne naredbe.« Trumbič: Zelo težko čitain cirilico.« Predsednik tir. Subotio dujo radi tega nu-1og zapisnikarju. do prečita tozadevni njegov odgovor, iz katerega jo razvidno, du je v dvorani vsega skupaj prostoru za I H) ljudi, što-\i!o Ko odvetnikov pa je absolutno nepotrebno tudi radi tega. ker so dr. Maček obtožuje samo treh dejanj. To število jK>polnouia zadostuje, kakor gu inta sedaj, namreč T odvetnikov. Dr. Trumbič jc mnenja, du jo to stališče popolnoma neutemeljeno in nepravilno. In no gre za demonstracijo, marveč zu manifestacijo. Dokazuje, kako tolik ugled liživu dr. Maček. Končno dr. Truinbič smatra, glasovom. Proti zakonu so »bi-sovali samo komunisti, ki so zahtevali državno zavarovanje brez prispekov, ter nekateri ločeni nacionalisti skrajne desnice. S tem .je postala zakon socialna reliornm, ki jc že nad 10 let dala mnogo opravka parlamentu. razlogov, kakor tudi iz rodbinskih razlogov, kot' jo oče dvoh otrok. Zagovorniki zavlačujejo razpravo Enak predlog stuvljujo advokati dr. Gle-bov io. dr. IVrtič. tom zavlačevali iuxpruvo. Obtoženci s<> bili oči v idilo že utrujeni in so jih prosili, nuj no govorijo. Zato ji' končno v Imenu 'vseli odvetnikov preti I tigri) zagrebški odvetnik dr. Vndios preložitev razprave. Zaključek današnjo in/.prave Državni tožitolj dr. I tovio smatra du jo predlog neutemeljen. \ prašn predsednika, ali jc kateri odvetnikov stavil formalen predlog, koliko časa bi mu bilo potreba za pregled aktov. Predsednik ugotavlja, du tukegn predlogu ni slavil noben odvetnik. Dr. Fcoviič predlaga, da »e ocenijo vsi predlogi. Predsednik jo ob - popoldne zaključil iu odredil nadaljevanje za jutri. rii/oi uvn Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno. Na zapadli morda lahke padavine. Temoeraturn malo spremenjena. Mohamedanci proti Gandiju Predsednik zakonodajnega zbora odstopil. London, 21. apr. n. Predsednik indijskega zakonodajnega zboj#...Pfltj?J je pismeno sporočil indijski vladi, da odstopa od svojega mesta kot predsednik. Njegov odstop je posledica sporov med njim in indijsko vlado radi postopanja s političnimi ujetniki. Prejšnji mesec je bil njegov brat, prvi Gandijev poročnik, obsojen na tri mesece ječe. Voditelj indijskih mohamedancev Mohamed Ali, ki je Gandija v prejšnjih pokretih večkrat podpiral, se je sedaj popolnoma oddaljil od njega. Na nekem velikem sliodu mn-hamedancev v Bombayu je izjavil, da je Gan-dijeva kampanja pasivnega odpora samo obupni poskus stabilizirati gospodstvo Hiu-dov nad mohamedanci. London, 24. apr. n. I/. Bombaya sc poroča, da je v zlatem rudniku Oorgaum, v katerem k ul i ji stavkajo že dalj časa, prišlo do spopada s policijo in domačimi četami države Mvsore, v katerem je bilo 20 oseb ranjenih. Ker se je bilo bati plenjenja, so rudnik zaprli. Times-poročajo iz Indije, da so v Pohatu iti Char-saddi na severozapadni meji izbruhnili nemiri, tako da je bilo v vsej naglici treba poslati čete na pomoč. Avstrija se notranje razoroži? Dunaj, 24. aprila, n. Vladi v Londonu in Parizu sc bavita z notranjo razorožitvijo v Avstriji. Gotovo je, da se bo o tem govorilo tudi sedaj, ko bo zvezni kancler dr. Schobcr posetil Pariz in London. Avstrijska vlada je sedaj z ofi-ciozno objavo razgrnila del zastora, ki jc v zadnjem času še prikrival gotove diplgmatične dogodke. Ta objava su glasi: L. i928 je v Avstriji prenehala vojaška kontrola. Takratni iikvidujoči opazovalni organ jc poslal veleposlaniški konferenci podrobno poročilo o izvršitvi razorožitve po določbah mirovne pogodbe v St. Ger-mainu. Veleposlaniška konferenca je poslala poročilo Svetu Društva narodov, kateremu se je dovolila observacijska pravica, tako zvana pravica investigacije nasproti Nemčiji, Avstriji, Madjarski in Bolgarski. Zato jc Avstrija od časa do časa o tem vprašanju pošiljala Svetu Društva narodov poročila. Tako poročilo je bilo poslano tudi v prvi polovici meseca marca. Poročilo govori o splošnem stanju razorožitve v Avstriji.« — Svrha te objave postane razumljiva, če je resnična vest, da je Svet Društva narodov pred kratkim polom svoje vojaške komisije ali svojejja tajništva pokazal zanimanje za sedanje stanje razorožitve v Avstriji, pri čemer se pač ne misli toliko ua razorožitev legalne vojske, temveč na neregularne formacije. AH ste že ftomvnalt naročnino? Katoliška katedrala v Belgradu Belgrad, 24. aprila, r. Včeraj popoldne sc jc sestala žirija, ki jc pregledala natečaj načrtov belgrajske katoliške katedrale. Prvo nagrado je podelila arhitektu Vempzlerju Josipu iz Dortmundu, ki dobi 35.000 Din, drugo nagrado je dobil Jardel iz Pariza, ki dobi 25 tisoč Din, tretjo nagrado dobi arhitekt Steile iz Miinchena 15.000 Din. Z vsoto po 5000 Din se odkupijo dela arhitekta Klumpa iz Dorl-munda, arhitekta Menkesa iz Pariza, arhitekta Heinrich* Adama iz Magdcburga, arhitekta Gogoisa iz Pariza, arhitekta Oscarja iz Zolingena in arhitekta Hansa Iiulzbaurerja iz Berlina. Proslava sv. Avguština Vatikan, .24. aprila. AA. Včeraj je papeZ na svečan način otvoril proslavo sv. Avguština, ki bo trajala teden dtji. Sv. oče je pri tej priliki prečital encikliko o odlikah, vrlinah in nauku slavnega svetnika. Slovesnosti so prisostvovali kardinali in prelati. Nov most preko Donave Belgrad, 24. aprila.. A A. V ministrstvu prometa je bila danes dopoldne konferenca delegacij kraljevine Romunije in Jugoslavije. Na konferenci je šlo za določitev mesta, kjer naj se zgradi most pri Prahovi. Most l>o vezal našo kraljevino in Romunijo in Ihj zgrajen na podlagi konvencije od 14. maja 1914 med kraljevino Romunijo in bivšo kraljevino Srbijo. Belgrajske vesti Belgrad, 24. aprila. AA. Po informacijah. Id jih imajo gospodarske organizacije, je bila v ministrstvu prometa postavljena stalna komisija iz že-leznlfarskih strokovnjakov, ki se bo izključno pečala z izenačenjem železniške terminologije. Belgrad, 24. aprila. AA. Z odlokom ministra za poljedelstvo so prevedeni vsi direktorji državnih žrebčarn v fin višjih poljedelskih svetnikov. Belgrad. 24. aprila. AA. Uradne ure v ministrstvu za poljedelstvo bodo od 1. maja dalje od 7.30 do 12,30 in od 14 do 18, v sobotah pa od 7.30 do 13.30. Belgrad. 24. aprila. A A. Z ukazom Nj. Vel, kralj:' je na predlog ministra prometa in v glas-nosti s predsednikom ministrskega sveta postavljen za predsedniku strokovnega sveta pri ministru prometa na mesto upokojenega načelnika Borivoja Gjuriča g. Leonid Franič. Belgrad, 24. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel, kralja je na predlog ministra financ, v soglasju s predsednikom ministrskega sveta upokojen viSii svetnik ministrstva financ Radomir Klajič 8/L 3 miljone ljudi umira za lakoto London, 24. aprila, n. Ameriški komite za olajšanje lakote na Kitajskem poroča, da bo v provincah Šensi in Šansi, kjer je meseca januarja umrlo od lakote dva milijona ljudi, umrlo meseca julija še nadaljnjih tri milijone ljudi, če ne pride nobena pomoč. Sedaj se nujno pošiljajo vlaki z žitom in živili ter jc vrhovni poveljnik severne kitajske armade dovolil svobodni prehod za te vlake. Sovjetske smrtne obsodbe Riga, 24. aprila. AA. V Zitomirju sc je končal proces proti 127 uradniLom ukrajinske lesne industrije, ki so bili obtoženi, da sabotirajo sovjetski petletni gospodarski načrt. Pet obtožencev je bilo obsojenih ria smrt, dru^i na večje ali manjše zaporne kazni. Drobne vesti Ritu, 24. aprila. Italijanski ministrski sve! ,l<« sklenil, da oni civilni uradniki, bodisi državni, občinski ali provincijalni, kakor tudi njihove vdove in sirote, izgubijo vsako pravico do jienzije, kakor hitro »o izgubili italijansko državljanstvo. Trst, 24. aprila. V nedeljo dne 27. t. m. se vrši tu kongres amerikanske filantropične organizacije :.ltotarv«. ki je bila ustanovljena leta 1005. in je danes razširjena po vsem svetu. Ta organizacija jako sliči prostozidarski in je katoličanom članstvo v njej od svete Stoliee prepovedano, i ■ . * Beležka Kmelski lisi , bivše glasilo samostojne kniet-ske stranke, in .Domovina , ki (io izdaja konzorcij iz Knailove ulice, bosta, kakor nam naznanjata, odslej pod •skupnim vodstvom, vendar bosta izhajala slejkoprej vsak samostojno. Oglasa, s katerima to javnosti naznanjala, sta nekoliko različna. V oglasu, objavljenem v : Kmet-skem listu*,' je med drugim glede programa rečeno, dn bosta oba lista stoječ v delti za orgaiiič-no narodno edinstvo nn tradicionalnih tleh slovenske kulture in slovenskega jezika kot živo in pozitivne komponente v Jugoslovanski sintezi (podčrtano v izvirniku), jačala med ljudstvom narodno In državno jugoslovansko zavest.-, Glede vere jnuvi . Kmelski Ust , da bostf obli lista priznavajoč verstvo, predvsem krščanstvo kot pozitivno silo v življenji) našega luirodP, slejkoprej" stala na stališču, naj vse javno življenj« temelji na pozitivnih normah etike . ^Domovina le kratko pr imava -krščanstvo kot tvorno silo v življemju našega ljudstvu«,