iisf " * .. \r i Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4) List SloVenskih delavcev v cAmerikL TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 20. — ŠTEV. 20. M ImoiI-OIM ; flkptamb ti, 1903, at the' Post Offico si Wow York, H. T, the Act of Goncreoo of March S, 1871 NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 24, 1907. — V ČETRTEK, 24. PROSINCA, 1907. i? The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. 4> TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. VOLUME XV. - LETNIK XV, ------- Iz delavskih krogov. Razni štrajki. VSLUŽBENCI CUMBERLAND TELEPHONE A TELEGRAPH COMPANY PRIČNO S ŠTRAJKOM. Pred.ilci in tkalci Maraton Worsted Co. v Skowheganu, Me., štrajkajo. POVIŠANJE PLAČE. Mem pis, Tenn., 24. jan. E. E. Hos-kinson, predsednik tukajšnje organizacije E.ectrical Workers, naznanja, da je dobil od osrednje organizacije nalog za uprizoritev splošnega štraj-ka na vsem sistemu Cumberland Te lephone & Telegraph Company, ako bi ta korporacija ne poravnala diference med seboj in tukajšnjimi štrajkujočimi njenimi vslužbenci. Skowhegan, Me., 24. jan. V predilnici Marston Worsted Company so danes morali prenehati z delom, iker je pričelo 250 delavcev štrajkati, ker je tovarna radi pomanjkanja dela od slovila 27 de avcev. llazleton, Pa.. 24. jan. Leliigh Valley železnica je svojim delovodjem pri delih na progi povišala plačo za mesečnih $10. POMANJKANJE PREMOGA IN MOKE NA SEVEROZAPADU. Zastopniki tamošnjih držav zahtevajo po množitev vagonov. Washington, 23. jan. Pomanjkanje premoga in lesa na severozapadu je sedaj večje, nego je bilo, odkar je na tamošnjih železnicah nastalo pomanjkanje vagonov. Meddržavna trgovinska komisija dobila je danes več brzojavnih prošenj za pomoč. Senator Hamsb rough iz North Dakote je prinesel komisiji jednake brzojavke, ka-tere je on dobil. Iz Hastingsa. N". D., prišla je naslednja brzojavka: '1 Ne premoga, ne moke; ljudje mnogo trpe. Od 26. decembra naprej semkaj ni prišel ni je-den tovorni vlak. Položaj obupen Premo«; naročen v Minneapolis, toda še ni dospel." Komisija je odgovorila, da stori vse, kar je v njenej moči, da prisili železnice poslati potrebščine na se-verozapad. Snežni viharji so sedaj na severozapadu na dnevnem redu. Walker, Minn., 2. jan. Tukaj je vsa zaloga premoga pošla in v mestnej elektrarni so morali prenehati z delom. Posledica temu je bila, da so ljudje pokupili v mestu vse petrolje, kar ga je bilo. Ko so petrolje porabili, so pričeli žgati sveče, ktere so pa tudi že pošle. V mestu vlada po noči popolna tema. Portland. Ore., 23. jan. Pomanjka nje premoga se je prenehalo, kajti iz British Columbije je dospelo mnogo premoga. Sedaj prihajajo pošiljatve vsaki dan v Huntington. Lakota na Kitajskem. Washington, 24. jan. Ameriški nzul poroča iz Shansrhaija, da polja položaj v pokrajinah, kjer vla-lakota, vedno hujši. Kitajski u-dniki pošiljajo begune domov in i tem se morajo posluževati si e. ed nesrečniki so se pričete koze epidemično razširjati. Družba rude-čega križa je že poslala mnogo moke na Kitajsko. Sedaj bodo pos ali še za seme potrebno pšenico, tako da bodo ljudje spomladi lahko obdelali pr u Poslovanje kongresa. govori. KOLEDAR za leto 1907 pričeli imo razpošiljati vtem oaln. rojakom, kteri so naročili. Otim 128 strani, ima aanimlve ipiM, it t, použne in hmnoristL&na stvari ftei krati obilo »lik. Oena i pošto mi ?C oantor. J&IKERNO DARILO ZA BO&* IN NOTO LBTO SVOJCEM V Wf BOK! . V ZASTOPNIŠKEJ ZBORNICI SE BAVIJO S POKOJNINSKIMI PREDLOGI IN ŠOLSKO AFERO V FRISCU. V senata je prišlo na vrsto vprašanje glede dela otrok. DOVOLITVE. -o- Washington, 24. jan. V zastopni-škej zbornici vršila se je včeraj generalna debata o predlogik glede pokoj nine. To priliko so razni zastopniki porabili za daljše govore, kteri so se nanašali tudi na carino in šolsko vprašanje v San Franciseu. Glede tega vprašanja je govoril Hayes (Cal.) ki izjavil, da želi California ostati ameriška, radi česar naj bode protikitajski zakon veljaven tudi za Japonce. Crumpaeher (Ind.) in Taylor (O.) sta govorila o pokojninah. Grosvenor (O.) je govoril poldrugo uro o carinske taiifum. » V senatu so rešili vprašanje glede povišanja plače, nakar so se bavili z de om otrok. Senator Beveridge je natančno govoril o delu otroik in priporočal svoj predlog, ki določa, naj blago . izdelano po otrocih, ne pride v meddržavni promet ali na domača trgovišča. O tem bode še danes nadaljeval. Senator Hale je govoril o raznih naknadnih dovolitvah, o kterih se vr|i danes posvetovanje. -^-o- NOV BUSINESS. Stare device dobe proti nagradi spremljevalce za obisk gledališč. Mr. Worm v NevVYorku, ki je star agent za gledališča, je opazil, da je v New Yorku vse polno starih devic in par mladih vdov, ktere bi bile redne obiskovalke gledišč, ako bi imele koga, la Uj jih spremil v gledišča in potem iz gledišč domov. Tudi je opazil, da je v hotelih na stotine tujih žensk, ktere bi bile vesele, ako bi našle za obisk gledišč spremljevalce. Radi tega je včeraj zvečer v gledišču Lyric najel šest lepih mladeničev, kteri opravljajo službo "pilotov za stare device". Mladeniči so oblečeni v temnomoire uniforme, bele roko-vice in modre kape z zlatim napisom '•Sothem and Marlowe Escort". Tacega mladeniča bode lahko najeti za $2, kar je zelo nizka cena, ako pomislimo, kako boječe so stare device. Mladeniči še niso na jasnem, naj li v razgovoru z devicami odgovarjajo z "yes, Miss" ali pa z "no, Mam". Posebne prisege za zvesto službovanje jim baje ne bode treba polagati, kajti gledišče jamči varno eskorto devicam. Mr. Wormu se je dosedaj ponudilo 400 takih spremljevalcev, kteri vsi so inteligentni in imajo svedočbe o dobrem značaju. Požar v Huntingtonu, W. Va. V Huntingtonu, W. Va., zgorelo je stališče vozov ulične železnice Camden Interstate St. R. R. Škoda znaša $120.000 in se pokrije z zavarovalnino. ..........-■-■-■-■-■■H"u-»r*yi.n-r .n -i.n.n.rM-i_rxn Denarje v staro domovino pošiljamo: m f 20.50 ............ 100 kron, za | 40.90 ............ 200 kr»n za $ 204.00 ............ 1000 kron, u $1020.00 ............ 6000 kroit Pcstarina jo všteto pri tok vso tak. Dom* m nakazane iroto popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nato denarne pošiljata izplačuje c. kr. poštni hranilni ua* v 11. do 12. took. * Doaarjo aam poslati Jo aajprflit naje do 92S.00 T gotovini ▼ pilpoiofe n aH recietrovanem plota, v*£j' Mka p« DoKMtfe Footol Menoj Ordor aH pa Now York Bank. Draft FRANK AArntm% m M >nr Toxfc 61*4 HClair Aw. II tlmh■(! O Katastrofa v rudniku. Dvajset delavcev ubitih. V RUDNIKU OD COLORADO FUEL & IRON COMPANY V PRIMERO, COLO., PRIPETILA SE JE RAZSTRELIL A. Rudnik se je vsled raestrelbe podrl in dosedaj ni bilo mogočo priti do nesrečnikov. PODROBNOSTI NISO ZNANE. Trinidad, Colo., 24. jan. Včeraj zjutraj pripetila se je vsled neprevidnega razstreljavanja v rudniku od Colorado Fuel & Iron Co. v Priimeiro, razstrelba plinov, ob kterej priliki je bilo najmanj 20 delavcev ubitih. Rudnik se je podrl in dosedaj ni bilo mogoče priti do zasutih delavcev. Razstrelba se je pripetila zjutraj ob 3. uri, ko gredo nočni delavci običajno domov in radi tega ni mogoče natančno dognati, koliko delavcev je bilo ubitih. Rudnik se je podrl in do sedaj ni bilo mogoče natančno dognati, koliko delavcev je bilo ubitih. Iz bližnjih rudnikov so sedaj prišla pomožna moštva in žene ter otroci nestrpno pričakujejo izida rešilnih del. Primero se nahaja 20 milj zapadno od tukaj in tamošnji rovi so jedni največjih v Goloradu. Družba je tudi lastnica jedine brzojavne zveze s Primerom ter neče nikacih podrobnosti o katastrofi naznaniti. KINGSTONSKA AFERA. Jamaiški governer je končno poslal v London svoja poročila. i London, 23. jan. Angleška vlada je konečno vendarle dobila od jamai-škega governerja poročilo, čemu je ameriške vojne ladije pregnal iz razdejanega Kingstona. V kolonijalnem ministerstvu pa o governerjevem poročilu neče jo povedati niti besedice. Zvedelo se je le toliko, da je governer iz Kingstona tekom noči poslal vse polno brzojavov glede tega dogodka. Kolonijalno ministerstvo za sedaj teh brzojavk še neče objaviti. Uradniki so mnenja, da se gre pri tem za protislovje ki vlada med ministerstvom inostranih del in kolonijalnim ministerstvom in da je to glavni vzrok, da governerjeva poročila ne izroče javnosti. Washington, 24. jan. Tukajšnja vlada je naznanila londonskej vladi, da se ne bode več ozirala na afero Swettenhama in admirala Qavisa. Naš konzul Wm. Orett poroča iz Kingstona, da je bilo tamkaj pri potresu ubitih 2000 osob. Kingston, Jamaica, 24. jan. Razmere v tukajšnjih bolnicah so radi pomanjkanja zdravil uprav grozne. Zdravniki,morajo, ker nimajo narkoze, operirati neomamljene ljudi in bolečine nesrečnikov so grozne. Mnogim nesrečnikom so se rane prisadile. Prebivalstvo je do skrajnosti nezadovoljno radi nezmožnosti governerja Swettenhama, zlasti pa radi tega, ker ni hotel vzeti pomoči Zjed. dr- Včeraj je odplul iz New Torka par-nik Finance v Kingston, da nakrca Grozen umor. Roparji v Michiganu. BLIZO MUD LAKE, MICH., SO ROPARJI NAPADLI NEKEGA BOGATEGA SAMOTARJA. Nerečnika so do smrti mučili; njegovo truplo je groano razmesarjeno. ODNESLI SO VES DENAR. Eau Claire, Mich., 23. jan. Danes so našli bogatega samotarja Daniel He as tona, ki je stanoval v svojej samotne j hiši pri Mud Lake, umorjene-nega. Trup.© priletnega moža je grozno razmesarjeno in morilei so svojo žrtev brezdvomno mučili, da so tako od Heastona zvedeli, kje ima spravljen svoj denar Po tleh so ležali odrezani prsti rok in nog in na bližnjem tramu je .visela vrv, s ktero so lopovi moža obesili in potem, ko bi se imel zadušiti, zopet odvezali. Na vratu se poznajo sledovi vrvi, iz kterih je razvideti, da -je bil Heaston napol zadavljen. Muike svoje žrtve so morilci končali s tem, da so možu s sekiro razbili vrata. Roparji so svoj namen brezdvomno dosegli^ kajti v hiši ni sedaj najti niti jednega centa denarja, dasirav-no je bilo splošno znano, da je imel stari samotar pri sebi večje svote denarja. Heaston je pred več leti podedoval veliko premoženje. V novejšem času je izdal mnogo denarja in tem povodom pokazal cele zavitke denarja. Šerifovo možtvo sedaj zasleduje morilce s krvnimi psi. POŽAR V RICHMONDU, VA. V trgovinskem delu mesta je napravil za $300,000 škode. Richmond, Va., 24. jan. V trgovinskem delu mesta nastal je včeraj velik požar, ki je napravil za $300,000 materijelne škode. Goreti je pričelo v poslopju Williams na Cary St., kjer so nastanjene Adams Express Co., orožarna Richmond Blues in tovarna Surbung Tobacce Co. Poslopje je popolnoma zgorelo. Ušel je z mlado vdovo. Pittsburg, Pa., 23. jan. Nettie Stuchel iz Mount Pleasanta v gorovju Allegheny je bila znana kot najlepša ženska v vsem kraju. Pred tremi Leti je, stara jedva 16 let, postala vdova. Tedaj je imela jedva tri mesece staro dete. Njen mož je utonil, ko je reševal tri otroke, iki so padli v vodo. Carnegie jej je vsled tega podaril $1000 in sedaj bi dobila zaslugo čina njenega moža še Carne-giejevo medaljo. Sedaj je pa Nettie pustila svoje dete v varstvu prijateljev ter ušla z davkarjem Elmer E. Hecklerjem, kateri je ostavil ženo in dva otroka. Vendar pa ubegli parček ni daleč prišel, kajti sorodniki so ju dohiteli v countyju Fayette ter odvedli Heck-lerja domov. Nettie sedaj ne dobi medalje. TRETINJA MESTA BOLNA. Z začudenjem smo brali, da je tre- Avstrijski princ prodajalec ženskih klobukov. 'PRINC AUERSPERG, SIN NEKDANJEGA AVSTRIJSKEGA MINISTERSKE G "A PREDSEDNIKA. V Ameriki je njegov tast poplačal njegove dolgove. '•MILLENERV.'* zene in otroke onih zamorcev, ki de- tinja prebivalstva mesta Chicago bol- lajo pri panamskem prekopu. Radi potresa so ti ljudje zigubili vse, kar so imeli in so brez vsaeih sredstev. Oče umrl, ko so sina pokopali Fairmont, W. Va., 23. jan. Ko so se bratje in sestre za jetiko umrlega Nuz$m Wilson a vrnile domov od pogreba svojega brata, našli so v postelji mrtvega očeta, kteri je umrl za isto boleznijo. Oče je umrl dvanajst ur za svojim sinom. QKo si Damenjen Zll% Unto all i»iM< ter Mf{oM» t Ameriko piit ta pojasnila m voine cene na: SAJCSES. M9 Gracawfcfc St, H*r Ysafc, " ■ ' - - : na za influenco in drugimi sličnimi bolezni. Ako se spominjamo na grozno trpljenje provzročeno po influenci pred par leti, si lahko domišljamo, kako razburjenje vlada v vsakej rodbini. Radi tega je zelo važno, da se ve, kako se prežene napad influence. .Ne pustite, da vaša telesna moč propada; jejte redilna jedila, ki pa morajo biti lahko prebavljiva; rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. To naravno sredstvo, izdelano iz čistega ^vioa in grenkih pogorskih zelišč deluje pred vsem na prebavalne organe, ktere ojači in podeli vtčji tek. Kakor hitro se slabo počutite, ali da VaS tek ni popolen, da slabo spite in ste zrnatem, Vas bode Trinerjevo grenko vino kma}u ozdravilo, tako, da bodete lahko kljubovali vskn napadom. V lekarnah. Joa. Triner, 799 80. BL V New Yorku imamo zopet obilo smeha, kajti sedaj se zopet vse norčuje iz avstrijskega 11 princa" Auers-perga, ktera rodbina je tudi na Slovenskem na glasu, dasiravno ne vemo, ' * na kakem' 1'Princ" je prišel v Ameriko pred osmimi leti, nakar je blizo brooklyn-skega mostu v dobro znanej gostilni pomival krožnike, nakar je kmalo avanziral za natakarja s številko 4. Ko je potem poskušal še razne druge knežje poklice, postal je srečno zet milijonarja in izdelovalca kon-serv ter na,mak C. C- Hazarda iz Shrewsburyja, N- J., nakar se je na Long Islandu učil za zdravnika. Pri poroki je srečen tast plačal vse velikanske dolgove za novega člana svoje rodbine. Knežji pomivač se je potem z na-daljno pomočjo svojega tasta nastanil pri nas v New Yorku kot 4 4 Dr. von Auersperg". Med ljudmi, ki so svoje zdravje zaupali "princu", je bil tudi premožni George Miller van Haften. Ta je srečno umrl. Njegova vdova, bivša nizozemska 11 dvorna" dama, se je s "princom" seznanila in spoprijateljila. Kmalo nato se je "princ" naveličal biti zdravnik, kajti čutil je, da je rojen za ikaj višjega in je sklenil postati — izdelovalec ženskih klobukov*. Koliko je tast plačal za ta "business**, ni znano, toda gospa van Haeften je plačala $25,000 za ustanovitev tovarne ženskih klobukov na 5. Avenue št. 592, blizo 48. ulice. Novi lokal so opremili taiko razkošno, da so časniki na dolgo < tem poročali. Kljub temu pa od je malci niso prihajali in čez dva mese ca je prišlo do bankerota. "Princ" je sedaj naravno zbolel in je odšel v — Mexico, dočim je "princezinja" pri svojej materi, iz-delovateljici paradajzarskih zosov t New Jerseyu. Auersperga najbrže ne bode več nazaj in radi tega je sedaj v New Yorku zopet prostor za kakega avstrijskega "prinea". Razne novosti iz inozemstva. IZVANREDNA ZIMA V EVROPI. V FRANCIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI JE MNOGO LJUDI ZMRZNILO. Zasledovanje marokanskega roparja Raisulija. NARODNA CERKEV V FRANCIJI. Ra.znoterostL Proti inozemcem. Dolenja zbornica pennsylvanske postaje je sprejela zakonski predlog, •kteri prepoveduje inozemcem nositi orožje in streljivo. KRTTANJE PAŠNIKOV. Dospeli so: Kaiser Wilhelm der Grosse 22. jan. iz Bremena (že poročano) z 880 potniki. Bluecher 22. januarja iz Hamburga s 1352 potniki. York 22. januarja iz Bremena s 782 potniki. Dospeti imajo: Ethiopia iz Glasgowa. Armenian iz Liverpool a. Erny iz Trsta. Deutschland iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Arabic iz Liverpoola. Bosnia iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. / Kroonland iz Antwerpena. Alberta iz Trsta. Furnessia iz Glasgowa. Potsdam iz Rotterdam a. Odpluli oo: La Gaseogne 24. jan. v Havre. Rhein 24. jan. v Bremen. , Odpluli bodo: Philadelphia 26. jan. 'v Southampton Campania 26. jan. v Liverpool. Kaiserin Auguste Victoria 26. jan v Hamburg. Kaiser Wilhekn dor Grosoe 26. jan Pariz, 24. jan. Mraz postaja po vsej Evropi čedalje hujši. V Nemčiji kaže toplomer 9 st. pod ničlo (Fahrenheit), tako, da je na prostem vsako delo nemogoče. Na Poljskem je najhujši mraz in- tam je mnogo ljudi zmrznilo. Tacega mraza Evropa še ne pomni. Tudi v Švici je zima uprav grozna. Promet je povsodi oviran. Tanger, Maroko, 24. jan. Marokan-ski vojni minister, kteri zbira vojaštvo in prijateljske rodove pri Zina-tu, naznanja, da bode skušal vse, samo da vjame roparja Raisulija še predno odpluje francosko vojno bro-dovje. Pariz, 24. jan. Vlada je privolila v ustanovitev nove cerkve, ktera se naziva ''francoska katoliška narodna cerkev". Glavar nove cerkve je Henry de Houx. Ustavo nove cerkve bodo danes objavili vsi časopisi. K tej cerkvi se je javilo vse polno duhovnov in škofov. Paris, 23. jani. Izreden mraz, ki je zadnje dni vladal v iztočnej Evropi, dosegel je sedaj tudi zapadno Evropo. V Franciji kaže danes toplomer od 10 do 17 stopinj pod ničlo in vse polno ljudi je zmrznilo. Reka Seine in jezera v parkih so zamrznjena. London, 23. jan. Že 50 let ni bilo v Evropi tacega mraza kakor letos. V južnej Rusiji in nad Črnim morjem divja snežni vihar in luika v Odesi je zamrznjena. Promet v Trstu je popolnoma ustavljen. Mraz Še vedno narašča. V Carigradu so imeli včeraj snežni vihar in mraz še ni prenehal. V Berolinu je danes najmizlej-ši dan tega stoletja. Ljudje morajo vsled mraza mnogo prestati in mnogo jiih je zmrzni.o. Paris, 23. jan. Radi izgona leme-natarjev iz katoliškega semenišča v Beaupreau pri Angersu, kjer je na begu par lemenatarjev obviselo na plankah, tako da so jih lahko vjeli, prišlo je včeraj do senzacijonalnega govora v senatu. Konservativec De-lahave, doma iz Angersa, je izjavil, da so katoličani pripravljeni za svojo vero — umreti. Ako bodo oblasti sikušale zapreti tudi znano cerkev v Lourdesu, ktera nosi vsled prodajanja vode obilo dobička, bodo skuša.i katoličani to z orožjem preprečiti. Poslanci in senatorji so se potem iz fanatičnega Delahaye norčevali, nakar je moral molčati. Berolin, 23. jan. Dne 25. t. m. se vrše v Nemčiji volitve v državni zbor in že sedaj je znano, da bodo v Berolinu v vseh okrajih zmagali socijalni demokratje, in sicer tudi v prvem okraju tkjer biva cesar. Vlada ve, da bode pri volitvah poražena in se radi tega poslužuje skrajno neumnih sredstev, da bi ljudstvo tiranizova a. Včeraj je razpustila 12 socialističnih zborovanj in zaplenila več rudečih zastav. Nad 500 ljudi je bilo areto-vanih, ker so bili okrašeni z rudečimi znaki. Aretovali so tudi neko gospo, ktere pes je imel krog vratu rudečo ovratnico. Tudi zborovanja Poljaikov so razpuščena. Nadalje je vlada obtožila 62 osob radi žalitve "veličanstva". Madrid, 23. jan. Tukajšnji peki so •kruh do skrajnosti podraži.i. Po ulicah patrudirajo vojaki in mestne oblasti dele med ljudstvo kruh, ki prihaja iz dežele. Mesto namerava ustanoviti svoje lastne pekarne, d* tako regulira cene. Tudi v Saragosi se je kruh podražil, ker je vlada povišala carino na pšenico. V raznih krajih so se že pripetili vsled tega nemiri. Madrid, 24. jan. Med vodji liberalnih skupin prišlo je ponovno do nesporazuma.N Vodja napredne stranke Canalajes obdolžil je bivšega mi-nisterskega predsednika Moreta in Montero Riosa, da sta skušala preprečiti asocijacijski zakon in naznanja, da ne hode vež podpiral kabi- neta. Pričakovati je ministerske krize. Belgrad, 24. jan. Pri dvornem plesu prišlo je včeraj do malega škandala. Hčer nemškega poslanika kneza Ratibora je plesala s princom Aleksandrom, drugim sinom kralja Petra, ko ga je sredi plesa ostavila in zbežala k svojej materi, kterej je potožila, da jo je prine razžalil. Poslanik zahteva sedaj zadoščenja za razžalitev. Petrograd, 24. jan. Vlada bode, še predno sev snide nova duma, najela domače posojilo v znesku 25 milijonov dolarjev za nabavo nekterih potrebščin za pokrajine ob Volgi, kjer je bila lani slaba letina. — Na mesto odstopivšega mornaričnega ministra admirala Birileva je imenovan admiral Dikov kot glavni poveljnik mornarice. Iz Avstro-Ogrske. Kriza končana. POLONYIJEVA TOŽBA PROTI BIVŠEMU BUDIMPEŠTAN-SKEMU ŽUPANU HAL-M O Š U. Senzacijonelna pravda na Češkem. Avstrijski častniki zaslužili linčanj e. IZGREDI V LVOVU NA POLJSKEM. Budimpešta, 24. jun. Kabinetna kriza je proti pričakovanju končana, oziroma preprečena. Pravosodni minister Polony i se je u.lal političnemu pritisku koalicije ter vložil tožbo proti bivšemu tukajšnjemu županu Hal-mosu. Slednji mora sedaj pred sodiščem izjaviti, da je Polonyi zlorabil svoje uradno dostojanstvo. Razburjenje vsled te ofere postajalo je vedno večje in le malo je Še manjkalo, da bi bila ministerska kriza popolna. Dr. Wekerle, ministerski predsednik je bil v svrho ustanovitve novega kabineta že pozvan na Dunaj, toda Polonvi ni hotel biti član novega kabineta. Da je sedaj prišlo do tožbe, zahvaliti se je Andrassyju, ki je odločno zahteval, da pride vsa afera na dan, ali -pa da se kabinet razpusti. Polonyi je razun Halmosa tožil tudi razne druge ljudi, kteri so v zvezi s Halmosovimi trditvami. Z odkritji o Polonvijevih ogleduhih na dvoru se nadaljuje in baronica Schoenberger, ki je ločena, bode proti plairtlu 50,000 kron mnogo tajnosti cesarskega dvora izročila javnosti. Pragfk, 24. jan. V Brandisu ob Labi prišlo je do velikega škandala, ktere-ga so zakrivili avstrijski dragonski * 'častniki". Tam se mora neka ženskar zagovarjati radi sovodstva. Ona je častnikom 7. dragonskega polka izročala mlada dekleta, ktera so častniki v slučaju protivljenja, pretepali. Lvov, avstr. Poljska, 24. jan. Na tukajšnjem vseučilišču je prišlo do izgredov, vsled kterih so zaprli sto dijakov*. Slednji so pričeli z izgredi, ker se imatrikulacija ni vršila tudi v maloruskem jeziku. Oblasti so se pri tem posluževale le poljskega jezika. Dijaki so na to razbili pohištvo v konferenenej dvorani, kakor tudi v drugih sobah. Tajnik vseučilišča dr. Winiarz, je bil nevarno ranjen. Sele potem je nastopila policija. Dunaj, 24. jan. Angleški časnikar W. T. Stead se je včeraj razgovarjal z avstrijskim ministrom inostranih del Ahrenthalom glede mirovne konference. Slednji mu je naznanil, da Avstrija ne more privoliti v razorožitev. V Avstriji namreč ne vedo, kam bi potem dejali velikansko število častnikov, kterih nijeden ne zna delati, da bi si zamogel na pošten način služiti svoj vsakdanji kruh. $10,000 za pasji napad. Newport, R. I., 23. jan. Miss Hilda Rika Obergova toži Mrs. Francis O. Frenchevo, lastnico letovišča Harbor-view, na plačilo $10,000 odškodnine. Miss Oberg trdi, da sta jo dva Fren-ehova psa napadla, ko je šla mimo imenovane vile, da je bila nevarno ra-nj. na, in da je od onega Časa nadalje nervozna. Tozadevna sodna otiPHvna-va se vrši dne 9. februarja. rs- "3LAS NARODA" Uct ttevcMklk delavcev ▼ AmerikL slovensko tiskovno druitvo FRANK SAK^Ei; predsednik VIKTOS? VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11, julija 1906. £a leto velja list ia Ameriko ... $3.00 " pol leta............. 1.50 Za EvTopj, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.r,o ** " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice of the People") (ssued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 rentov. Donisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money < »»der. FM spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč • nazn KM. da hitreje najdemo • aslov-rrika. Dopisom in pošiljatvam nare ite naslov: "GIhs Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1*279 Rector. Tako daleč je pritirala stvari, da je en daj stopila v bolj poljska duhovščino, kar je sa vlado najhujši udarec. Bajni blagi nadškof Stablewski je izpočetka, ko vlada že sedaj umestnim storiti vsei^ W! še vladi priljubljen in pra-^^^^^^^^ 1 eko nasilsfcvo še mi delalo tako očito surovo kot sedaj, in tudi še pozneje Okupacija Cube. Že dolgo časa, krožijo po Z j edin jenih državah vesti, da smatra naša Jamaiški governer. Ooverner augležke kolonije Jamai-ke do-edaj .-e ni pojasnil, Čemu je pisal svoje skrajno nediplomatieno pismo na>emu admiralu Davisu in radi tega se bavi ameriško easo-pisje z njim kot s kakim dvorairu norcem. — Niti na um nam ne pride, da bi mi terra go verne rja zagovarjali, toda za-jedno se nam dozdeva, da tudi Američani dospevši na Jaraaieo niso postopali s pravilnim taktom napram ariglezkim oblastim. Najprej« moramo vpožtevati, da je predsednik Roosevelt povodom katastrofe v San Franciseu izrecno prepovedal, da bi prišla iz inozemstva kaka pomoč prebivalstvu v San Franciseu. Jamaiški governer se torej laiiko skdenje na predsednika Zjedi-njenih držav in navaja to vzrokom, da je inozemsko polnoč odklonil. Toda na to se ni treba mnogo ozirati. — Ko je admiral Davis v Kingstonu jxtslal na ikopno naše mornarje, da bi prebivalstvu pomagali, moral bi vedeti da se oboroženih mornarjev na tujem, in to celo na ozemlju prijateljske vlasti. ne izkrcuje. Ako smemo vrjeti brzojavkam, ki so prišle takoj (ni katastrofi, so naši mornarji na .jetnike zaporov v Kingstonu streljali. iker -> jetniki v strahu za svoje živjenje postali nekoliko nemirni. Streljanje jetnikov — tudi, ako so 4tnemimi" — ni pomoe, ktero bi morali naši mornarji podeliti tujemu ljudstvu. — In ako so se končno izkrcali "v varstvo lastnine",, je te vrste varstvo zelo čudno, ako se je ameriške mornarje rabilo v to, da so trgovcem njihove prostore očistili razvalin. To se gotovo ni mudilo in bi se prav lahko prepustilo domačim delaveem. Ako hi se na Jamaiki izkrcani mornarji zadovoljili s tem, da hI poma-ga i ranjencem in da bi prebivalstvu pomagali na drug način, potem bi gotovo ne prišlo do znanega neljubega dogodka. Admiral Davis je najbrže pozabil na takt. kar pa naravno ne opravičuje brezta; ;tnosti jamaiskega guvernerja. Senzačni dvoboj. Pri Versaillesu na Francoskem sta se dvobojevala 3. t. m. dva častnika francoske armade. Vzrok dvoboju seveda je bila ženska. V dvoboju je bil ranjen kirasirski poročnik Spitzer v kolki in mu je i^ožkodovala krogija tudi čreva. Nenavadno pozornost so povzročili težki pogoji dvoboja. Na daljavo 30 metrov sta smela duelanta iz armadnih revolverjev toliko časa stre jati, dokler je s 25 streli kedo obležal. SLOVENCEM V POGLED. DK K. C. COLLINS, M. L, New York Velecenjeni gospod:— Presrčna Vam hvala za Vašo skrb in trud, kterega imate z menoj radi moje bolezni. Vam v judno naznanjam, da sem ozdravil, za kar se Vam lepo zahvalim ter Vas vsakemu priporočam, ostajajoč Vaš hvaležni prijatelj Josip Zore, 714 Market St., Waukegan, 111. potrebne korake v svrho ustanovitve permanentne vlade Zj edin j enih državna Cubi. Z o žirom na to bode sedaj — tako se zatrjuje — naš državni tajnik sedanjega začasnega govemer-ja Magoona, kteri naj bi odšel na Filipine, nadomestil z William J. Buchananom, ki je bil svoječasno naš poslanik v Argentini in lani ameriški delegat pri pan ameriškem kongresu v Rio de Janeiro. Novemu governer ju bodo tudi piidejali polkovnika Clarence Edwardsa* ikrteri je zvedenec kolonijalne administracije. Vojni tajnik Taft pa sedaj odločno izjavlja , da se v mejah našega pruskega državljanstva ne stav-ljajo ovire našemu naravnemu narodnemu razvoju. Ker ramo t ako kot vsi drugi izpolnjujemo vse dolžnosti in nosimo ista bremena, ki nam jih nalaga država, imamo pravico zahtevati, da se nas spoštuje in priznava kot posebno narodno enoto. Poljski volilci! Parlament je razpuščen; sedaj imate priliko, da govorite in uveljavite svojo voljo!" V zgornješ ezijskih listih pa 13 poljskih župnikov objavlja oklic, kjer poživljajo vso duhovščino, naj se udeleži volilnega boja. Zadnji odstavek slove takole: " Poljski narod v gornji Sleziji ima pravico, podeljeno mu od Boga, da ohrani svojo narodnosti Narodnost ohraniti in gojiti je njegova dolžnost. Čustva in interesi ljudstva morajo '}iti tudi čitstva in interesi poslancev. Duhovniki so dolžni sprejeti mandate. ktere jim bode ljudstvo poverilo. Kakor hitro se to zgodi, ne bode nihče več mogel duhovščini očitati, da ne čuti z ljudstvom. S tem je zopet pridobljeno zaupanje ljudstva, ne samo za kandidata, aonpak za vso duhovščino. S te mzaupanjem do duhovščine se poveča tudi ljubezen do cerkve. Povrnil se bode mir. Kakor hitro se vsa duhovščina priklopi poljskemu gibanju, je dam porok, da bode tudi nadaljni razvoj katoliškega značaja in bode ostal v pravih mejah; da je duhovščina sprejela mandate, to ne pomenja nasprotstva proti nemškemu centru. Nasprotno, ta korak bode pripomogel|. da se bosta združili dve že zdavna prijateljski stranki, tembolj, ker sedanji položaj centra nujno zahteva za/vezni-kov katoliškega mišljenja.'' Oklic so podpisali sledeči župniki: Brandys, Dembonczyk, Jankowgki, Kapica, Mainfea, Pancherz, Pendzia-lek, Pogrzeba, Bobota, K-ogowski, Škowronaki, Wajda in Saner. miril duhovščino, da ni stopila t javno življenje; tudi oeobnd prijatelj Viljemom, kardinal Kopp, je storil vse, da je zadrževal politično narodno akcijo poljske duhovščine, sedaj pa je valovje podrlo jezove. Vprvič kandidirajo štirje župniki v poljskih zgornješ.ezijskih okrajih. To je prvo znamenje mogočnega preporoda. Rumeno in bela pleme. Japonski prijatelji Angleži niso nič več zadovoljni s svojimi japonskimi zavezniki. Celo listi, ki so najbolj zagovarjali japonsko - angležko zvezo, zdaj svare pred japonskim zaveznikom. Značilno piše Japoncem prej prijazni "Standard" iz Toikija: Nekega dne in morebiti kmalu postanejo sedanji prijatelji Japonske njeni sovražniki. Japonci se niso borili z Rusi za "odprta vrata na daljnem Iztoku". "Šlo se jim je marveč, da postanejo sami neodvisni in da si pribore nadoblast. In ko prične Japonska nastopatf tudi tako, kar namerava izvesti, zgine prijateljstvo liki se jih več ne spominjamo. Japonska vlada vztrajno deluje, da na vse strani zgladi pot do samostojnosti Japonske. Pred vsem delujejo Japonci na to, da napredujejo sami brez tujčeve pomoči. Japonci so že zdaj nastavljeni po takih službah, ki so jih imeli prej tujci. Nadalje so tudi pregovorili Kitajee, da nastavljajo namesto Evropejcev in Američanov Japonce. Oni tujci, ki so se naselili na Japonskem, dobro čutijo, da domačinom njihova navzočnost ni prav nie všeč. Japonei so si znali dobro izkoristiti svoje uspehe v zadnji rusko-japonski vojni. Trgovina v Koreji in Mandžu-riji je prešla v japonske roke. Nadzorujejo tudi mandžurske železnice. Jaj>oncem tujci vedno manj zaupajo. Delavni so pa Japonci osobito tudi na industrijskem polju. Japonska domača industrija tako hitro napreduje, da se že zdaj lahko preračuni, kdaj postane Japonska gospodarsko neodvisna od inozemstva. Nenavadno velik vpliv so si pridobili Japonci na KitAjskem. V To-kiju študira nič manj kaikor 12,000 kitajskih dijakov, to število se pa še pomnoži v najkrajšem času na 100 tisoč, kakor je nedavno izjavil juan-šajikajski podkralj. To veliko šte-vi o kitajskih dijakov na Japonskem seveda pojapončuje Kitajce. Japonci na vso moč podpirajo kitajske dijake. Nastavljajo jih po uradih in po šolah za kitajske uradnike. Že zdaj se boje mnogi Kitajei za neodvisnost Kitajske in pravijo, da ni največji sovražnik Kitajske Rusija, marveč Ja]>onska. Pričakovati je bilo, da posebno dolgo ne bode trajalo prijateljstvo med ngleži in Japonci. Precej hitro so pa vseeno Angleži pričeli po svojem časopisju nastopati proti japonskim načrtom, ki niso aiič drtuzega, ikakor da se dvigne rumeno pleme. Napredovanje in samooblastno nastopanje Japonske ima še drug pomen. Že rusko-japonska vojna je bila. začetek boja med zdaj svetu gospodujo-j-im belim in nekoliko zaostalim rumenim plemenom. Tisoč etja že gospodari svetu belo pleme. Niso pa ravno redki oni, ki trdijo, da si nadgospodarstva ne obdrži več dolgoi. Narodi in plemena se dvigujejo in padajo. Kjer sta včasih cveteli pros veta in omika, so zdaj peščene puščave. In kjer biva belo pleme, se poslabšuje zemlja, kažejo se tudi drugi znaki njegove de-gene racije. ... laJa je je odklonil fc "Ne, Ana, hvala!" je počasi, da H odšel. "Tudi iti že misliš! Že sedajf Zakaj pat O, saj ne greš, net Ostani vendar, France I" "Jutri navsezgodaj moram iti kosit", odgovoril je čisto navadno in odrinil nalahko deklico, ki je vstopila k vratim in mu tako izaprla pot in odšel počasi iz sobe. Ana je gledala trenotek presenečeno za njim. Ni se ji še pripetilo, da 'bi kdo odkUonil na tak način njeno prošnjo, kakor jo je tat Toda samo trenotek se je polastila osuplost — nato pa se je zasvetilo v njenih črnih, lepili očeh sovražtvo in jeza. "O^ le počakaj!" siknila je tiho med belimi zobmi in šla iz sobe. Že se je večerilo in v kremi so prižgali luči, ko se je napotil France po cesti proti domu. Vendar je še postal nekaj časa in dvomil, ali bi šel1 naprej domin ali nazaj v gostilno. Tedaj je zaslišal klic od krčme doli. "France!" Bil je mehki glas kremarjeve hčere. France se je malo pomišljal, nato pa je šel proti krčmi nazaj. Par korakov od hiše je stala Ana in ga čakalla. Francp", rekla je in ga ljubez-njivo pogledala, "zakaj ne zahajaš več tako pogosto k nam, kakor si doslej?" "Zakaj vprašaš? To moraš vendar sama vedeti!" Jaz, Franee?" Nasmejala se je »kratko. "Mislim, da te zadržuje doma ona Marija, ki jo je vzela tvoja mati k sebi." Franceta je oblila rdečica in čeprav je ni v mraku Ana opazila, vendar je njegov tresoč glas naznanjal, kaj se godi v njegovej duši. Skušal se je opravičiti. "Sam svoj gospodar sem, Ana, in grem, kamor jaz hočem, toda..." Ali je zagledal v tem trenotku; v duhu oči skrbne Marije, ki so ga svarile? Hotel je iti. "Kako pa ponoči, France?" Deklica je stopila bližje k njemu. "Ponoči? Ne grem, Ana. to noč ne in sploh nikdar več. Povedal sem tvojemu očetu, da mu ne bodem več prenašal tobaka čez mejot." "France", njen glas je postajal vedno mehkeji, vLovila je njegovo roko, ktero ji oni ni odtegnil, privila se je ik njemu in mu strastno rekla: "Samo to noč še, France, saj veš, da Uma oče še veliko tobaka prenesti čez mejo. Sam veš, da ne more. In nobeden ne pozna bolje potov od tebe. Ali hočeš, Franee? To pot zadnjikrat. In ko prideš nazaj, potem... potem... " "Kaj potem, Ana?" vprašal je mladenič vznemirjeno, potem pa so bile pozabljene vse obljube materi in šepetal je deklici: "■Potem bodeš moja, Ana, moja že- ^ , .., J* t*?«* * \HOIja \ NAJVEC.JJ l> NAJCENEJŠI DNEVNIK! Pozor, rojaki! 5000 dolarjev ee jamči, da si toak-do ozdravi pota« noge, kurje očesa in ozeblino samo edino od MAJPOVEGA PRAŠKA! Zavitek praška stoji fl.00. Traja za jedno oaobo eelo leto! bližal to poš^ po m v KOGA MI ŽELIMO. Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jih, ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti! In veste zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruh večinoma 8 prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo.' Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSKI SVET. TOR A J PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! , Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naši zdravniki! Naši Ždravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja da so te oolezui naj bolje za ozdraviti s zdravili kateri so pripravljeni po predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od celega sveta. Ali veste di j 3 mnogokrat vzelo mnogo i a mnogo let in tudi celo živi j eni i od eugx človeka da je iznajdil eaino za eno bjleze:i z Iravil > po kater-m ve jo tista bolezen goto-vo ali prt vs ij najbolj j ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik z aaj do zdravilo za bolezen, katero nikdo ni mogel poprej za gotovo ozdraviti, potem postane 011 poznan in slaven po celem svetu kjer On je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. "Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistema OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zeleniav, korenin in vce drugih tvarin ter se rabijo po vsih državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri ralv'jo CROSJ zdravila morajo ve v N'cv.- Vnrfra. ^Mi ne da eaio v časopiso 1 .iidvo pisma s pod; icom od ljudi katerili že i;i. Vi kateri s^annjete v l~,cx,~ Y< vku poznate gotovo gospod TTudira, ramo piiite na njega ali ga pa vprašajte osebno. Berite Lalcšno pismo nam je dal. Velecenjeni zdravniki od c/MERICA-EUROPE COMXANIJ2 v New Ycrku. Vele tiče 11 i gospod ! Prav navdušen sem od VaSega uspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera lue je trpinčila celih pet let in od kati-re ine niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vaia gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti VuSa zdravila, katera ste iui Vi dali proti moli bolezni katero s<-!u imel na prsih, izgnbil sem bolečine in ne da bi bs samo bolj Sega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vhs prosim tla oglasite to pismo, c!a bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vus ia Va3u zTravila in t..- pustili od Vas zdraviti kakor sem se jesl pustil in da se nebodo ;v;i -v. Jožefa »t. 45 v Indianapolisu, Ind., 20. dec.: Gosten i I.iza 1SS1 cert. 2^07. Društvo šteje 2S članic. K dru»tvii sv. A'>jzija št. 31 v Braddoeku, Pa.. 20. dec.: Marija mar iss4 cert. 2009, Marija Vranka 1SS0 cert. 54(59, Ana Pernat 1SS1 l 4275. Društvo šteje 110 članic, K društvu sv. Jožefa št. 0 cert. 4S23, Katarina K društvu sv. liarbar 21 v Denveru, Colcx, 20. dee.: Maria Lakner Fekec 1875 cert. 5037. Društvo šteje 44 Čl. št. 33 v Trestle. Pa.. 16. dec.: Frančiška Pri- Sti žir cert. 1ŠS1. Frančiška Kosmač 1882 eert. 494S, Marija Oberč M) cert. 5S43. Društvo šteje 45 čl. K društvu sv. Martina št. 44 vBarbertonu, Ohio, 16. dec.: Frančiška mirer lc81 cert. 6131. Neža Kranc 1SS3 cert. 6132, Ana Lauiko 1SS0 t-tyt. 6135. Društvo šteje 27 članic. K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash.. 12. dec. Frančiška Brisk 1872 cert. 2961, Josipina Čop 1SS9 cert. 5744, Antonija Brozovič 1SS4 cert. 5742, Eliea Brozovič 1886 cert. 5180. Društvo šte^e 60 članic. K društvu sv. Roka št. 55 v Union town u, Pa., 6. dec.: Marija Gol-čar 1S86 cert. 4957. K društvu sv. Florjana št. 64 v South Range. Mich., 23. dec.: Mar-geta Ožanič 1883 cert,. 54S6. Društvo šteje 5 članic. K društvu Marija Danica št. 2S v Cumber.andu, Wyo., 23. dec.: Jera Dobrovnik I860 cert. 521*5. Društvo šteje 14 Članic. K društvu v. Barbare št. 3 v La Salle, IU., 30. dec.: Terezija Bratko-vič 1888 cert. 6192. Društvo šteje 41 člania K. društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond^. Wash., 23. dec.: Alojzija Burkeljca 1866 cert. 5302, Frančiška Ivomas 18S0 eert. št. 2106. Društvo šteje 24 članic. K društvu Alojzija št. 50 v Sup^rirju, Pa., 23. dec.: Marija Miše 1874 cert. 5417. Društvo šteje 10 ŽL K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstovmu. Pa., 30. dec.: Terezija Urejati 1879 cert. 3991, Antonija Skuk 18S5 cert. 6143. Društvo šteje 52 članic. K di-.i-tvu sv. Mihaela št. 40 v Claridge. Pa., 30. dee.: Katarina 1st i Ilir cert. 6251, Frančiška St,ini£. i,s— cert. 2558. Društvo šteje OROaajSi! KRANJSKE Ameriko. Dne lo z južnega NOVICE. jan. se je od-kolodvora v Ljub-v Ameriko 25 Hrvatov in 9 Slo- J URI J L. BROŽIČ, glavni tajnik. lečena lopova. Segel je v žep in lopova sta mislila, da seže po samokres in zbežala. Menda je ravno leto, ko so blizo tam našli nekega mrtvega trgovca, ki je bil gotovo tudi žrtev teh gorjanskih tolovajev. Da je ta pot čez Gorjance zlasti ob nočnem | času tujcem zelo oprezna, o tem ni dvoma. Zato so postavili orožniško V pelji Ijan. vencev. % Svojo ženo zapustil. 601etni upoko- . jeni papirniški delovodja in posestnik tu sem,kaJ- Je <>- Jernej Kovači iz Rakovnika pri ' rozmstvo povelje, ob sejmovih straff . ' , , • i i 0 x„nn cnri žiti nevarni del te cestne proge. V Medvodah se je bil s svojo zeno spri ^ « zadnjem čaeu pa lahko proge, prevoziš ob 1 vsaki uri to cesto, ne dobiš nobenega in to ga je tako jezilo, da je sklenil, da jo zapusti in odpotuje v Ameriko. v _ Dne 3. januarja je prišel Kovačie res 0T07n^& n® ^ Postajevodja je baje v Ljubljano in izposloval pri neki po- I ^ doticnemn trgovcu, ki je bil sojilnici 2000 K na svoje posestvo. Prcd kratkira vpaden, da bo najbrže Žena sedaj doma tarna in premišljuje, J v k™tkem ta P^tojanka odpravlje- i i u- ___•________„__„• na. Ta je pa lepa! Ako pot čez Gor- kako bi spravila svojega moza nazaj. » , . . , 1 Tolovajstvo na Gorjancih ob vsa- Jance *e kostno vama, ko kem letnem, najrajši pa ob zimskem Je v bll2ini orozniska postaja, v , . . x- ruw«r ! kaj bo sele potem, 'ko se odstram. času, se vedno bujno cvete. .Na Uerov- ] J 1 ' cu na Gorjancih je sicer nalašč kot strašilo za take tiče že nekaj let sem | orožniška jH^taja, ampak po bridkih j izkušnjah soditi je s tem strašilom ' nekako takisto, kot s slamnatim mo- žem sredi koruze. Vso čast dotični postaji. ampak dejstvo je, da so zlasti novomeški sejmarji, ki vozijo tod skozi na belokranjske sejmo ve, ope-tovano neljubim potom seznanjajo z gorjanskimi postopači. Tako n. pr. sta 'bila nedavno napadena dva trgovca iz Novega mesta v neposredni bližini omenjene orožniške postaje. Blizu orožnikov sta vozila, pa stopi preko ceste jeden teh postopačev in lopne z debelo gorjačo po glavi enega omenjenih trgovcev. Drugi je zapre-til, da bo streljal, pa mu lopov odgovori: "Ti enkrat, jaz trikrat." Nista tega čakala, ampak udarila po konjih in bežala doli proti Zajcu. Eden do-tičnih trgovcev je zopet pred kratkim vozil na sejem. Pride voz sredi Gorjancev in prideta dva lopova izza razpale Gorujauitove "Supe" in u-voznika. Voznik ves prestra-dva macedonsko Dih Novice iz Belokrajine. Na Suhoru si je krajni šolski svet izbral za načelnika Jakoba Pavlavčiča. — Nagle smrti je umrl v Laščah v suho rs ki župniji vrl mož Marko Gornik, dolgoletni cerkveni ključar. — Na Belokranjskem smo imeli nedavno 20 st. mraza pod ničlo. Snega je zapadlo toliko, da se je pod njegovo težo mar-siktero slabo stanje podrlo. Ljudje so hiteli sneg ogrebati s hiš, da jih ne bi sneg pokvaril. Sedaj je južno vreme. Sneg se joče, da je joj. Bati se je povodnji. Ceste in pota so silno slabe. V Ameriko jo je hotel popihati 4. januarja 221etni Marko Režek iz Krasnega vrha pri Črnomlju in se s tem odtegniti vojaški suknji. Fant se je bil obril, da je izgledal, kakor bi bil star 16 let, a tudi gladek cbraz mu ni pomagal čez morje. Ko ga je na južnem koldvoru v Ljubljani birič Kržan kontroliral, je sicer priznal, da je namenjen Čez lužo, a mu pomolil potni list še mladoletnega Antona Logarja, v kterem je bilo vpisano oblastveno dovoljenje;; pa mu Vse ni i. ■ nič pomagalo. Ko je u videl, more iz zagate, je odkritosrčno priznal svojo namero in povedal, da mu je Logarjev potni list poslal njegov brat iz Amerike. Nato je bil are tov an in izročen sodišču. j^mmiti je pri Idriji 351etni posestnik Lovro Čerin. Šel je v gozd napravi j at drva, a so ga zameti ovirali, da bi bil prišel pravočasno domov. Opešal je in zmrznil. PRIMORSKE NOVICE. Nesrečno je padel nedavno na državnem kolodvoru v Gorici 201etni kurjač Viktor Lukež. Ko je metal stoječ na tenderju premog v ogenj, je omahnil, padel in se na glavi tako pobil, da so ga morali prenesti v bolnišnico usmiljenih bratov. Strašna nesreča se je zopet dogodila v Sesljanu. Dne 4. jan. je v Fac-canonijevem kamenolomn porival velik kamen proti ladji na malem vozičku neki Bndrighetti Luigi, rodom iz Italije. Ker pa so bila tla mokra, se mu je spodrsnilo in t£žki kamen je padel nanj ter ga zmečkal. V strašnih bolečinah je izdihnil dušo. Zapušča vdovo in dve hčeri. ŠTAJERSKE NOVICE. Pod plazom zakopan. Od Sv. Duha na Ostrem vrhu se poroda: Tukajšnji kočar Štefan Štampfer podal se je nedavno z doma. Med potjo ga dobi snežni plaz. Ker ga tudi še drugi dan ni bilo domu, šla ga je hčerka iskat. Ker ga je nekaj časa lahko sledila in so se sledi pri plazu nasnkrat zgubile, bili so sosedje prepričani, da ga je plaz zakopal. Po trudapolnem delu so ga tudi našli. Pla^ ga je daleč s pota za seboj potegnil. Siromak je bil en in pol dne v snegu in zapušča reč nepreskrbljenih otrok. Potres. Dne 5. jan. se je v Brediški okolici Čutil okoli 9. ure ponoči mali, le sekundo trajajoč potresni sunek v smeri od severa proti jugozahodu. Skopuštvo. Iz Savinjske doline se piše dne 6- januarja: Te dni je umrl v Levcu pri Celju imovit kmet Kuder, ki je bil svoj čas tudi župan pletrov-Ške občine. Mož je bil skrajno varčen in skop; ni si privoščil kaj boljšega, kvečjemu frakelj žganjice. Bil je samec. Ostavil je par hiš ter lepa zemljišča. Po smrti njegovi so našli v slamnici njegovega ležišča zamotanega suhega denarja v vrednosti 18,000 kron! Sorodniki njegovi se lahko smejajo. Saj so mu pa priredili tudi imeniten pogreb! Dvojen umor se je zgodil dne 2. ja-, nuarja blizu Št. Janža v radeškem okraju. Na Brža/nah pri Št. Janžu sta v srečnem zajkonu živela posestnik Miha Kovač, ki je ob enem lovski čuvaj in njegova žena Marija Kovač. Ker se ženi sestra Marija Kovač in ker so v hiši njenega očeta klali, šla je Marija Kovač s svojim možem na očetov dom pomagat. Ostala sta pri očetu ves dan in se okolu 9. ure zvečer odpravila domov. A domov jih ni bilo, ne tisti večer, ne drugi dan. Hčer, ki je bila doma, je mislila, da so stariši pri staremu očetu, a ker jih še tretji dan ni bilo domov, šla je vprašat starega očeta, kaj da je. Sedaj se je izkazalo da sta Miha in Marija Kovač prvi večer zginila. Oče Marije Kovačeve se je koj odpravil v Št. Janž, kjer je stvar naznanil o-rožništvu in župniku ter pri ljudeh povpraševal, če kaj vedo o zetu in o hčeri. Ker ni bilo ničesar izvedeti, se je mož sam odpravil iskat hčer in zeta. Po dolgem iskanju je našel v nekem samotnem grabnu svojo hčer ubito. Šel je klicat ljudi in neki mož mu je prišel pomagat ter našel blizu umorjene tudi njenega moža ubitega. Ležala sta nekaj metrov drug od drugega. Marija Kovač je ležala z glavo v vodi/ na njenega moža je voda nanesla že nekaj listja. Dognalo se je, da je bil Miha Kovač trikrat udarjen po glavi in sicer od zadaj. Glava, mu je bila vsa razbita. Marija Kovač je bila udarjena na čelo. Orožniki so stvar naznaoiili v Rateče na sodnijo, a na občno začudenje ni prišla komisija na lice mesta, mavec naročilo, naj umorjeni osebi le pokopljejo, kar se je tudi zgodilo. Na roparski umor je težko misliti ker Jju-j dje na 'kmetih ne nosijo denarja s seboj. Pri ubitem Mihu Kovaču so našli | 20 kr. in dva noža. Najbrž se je zgo- I dil umor iz maščevalnosti. Miha Kovač govoriti ž njim poštni komisar iz Brna. Oficijal je nameraval ustreliti poštarja ob tej priliki, a je to opustil iz strahu pred močnim poštarjem. Poštar se je podal na urad, kjer pa seveda ni dobil napovedanega komisarja. Medtem je pa oficijal s kladivom večkrat ranil poštarjevo žemo na glavi in ji razbil čre-pinjo. Nedolžna žrtev maščevanja leži v bolnišnici brez upanja, da okreva, oficijala so pa zaprli. men v Maeedonijo. — Sofija, 7. jan. Na zahtevo generala Degeorgis pale je sultan ukazal, naj se uvrsti zopet 300 vojfkov v maoedonsko 150 so j|h PPfMf V « šolo v Solun. Kje je ANTON KNAVS? Pred 20. meseci je bil pri meni v Camp 27. Prosim cenjene rojake, če kedo ve kje je sedaj, naj naznani njegov naslov meni. Andrew Zgonc, Box 1, Re it z, Somerset Cov Pa. Camp 48. (24-28—1) JOHN ICRAC KER XUOUD, O. Pripei\>6a njakmu svoja, iz vratu VINA, ktera v kakovosti oadkrilji jejo vaa draga ameriška viua. vina (Comeord) prodaia po 50e galono; belo vino (Catswb* po 70e galono. NAJMANJŠE NAROČILO £A VTM( JE M OiLOI. BRDTJSVEO, aa kterega aem in. poctnal brmje ia Kranjce, velja 1: Uklenie sedaj fHJfc TROPIlfOVEf |UI ga*ana DIOlllI H7I g» low. — Najmanje posode aa iganj. Cltajie novo obširno knjigo »ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence __Knjiga »ZDRAVJE" Katera v kratkem izidč od »lavnega im oboe znanega: Dr. E. C. COLLINS M. L Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi aH v rtevolii . Kn*!f? Obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzanesliveiši* svetovalec za moza m zeno, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronicue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali ia to Vam rečem, da tn-keea zdravnika sra ni, kakor ste Vi in Vaia zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti Prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obri.e in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da taceca nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON MIHELIČH 12 E. 39th St. N. E. Clevelan, O. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. 4 Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vasa zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti cospod. da iaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamaj samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drujii ne morejo pomacali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku j priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vaiu še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind. Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mer remo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 3-itli ST., NEW YORK, TV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. t Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsak i dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—S z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10_1 popoludne. Kje je FRAN BARAGA t Doma je iz Loške fare. Bival je menda nekje v Mississippi ju. Za njegov naslov bi rad zvedel: Joseph Škrbec, Box 2% Ash tola, Pa. Camp 45. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj NALOON prav blizu kolodvora. Vsaik rojak je pri njemu najbolje postreŽen. Pošilja denarja t staro domovino najceneje in najhitreje po naeem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se *ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK 8AW8KR GO. NAJNOVEJI IN NAJCENEJI pisalni stroji od $12.00 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one. kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34, Hoboken. N. J (12-26,-1) Zdravju najprimernejša pijača je LEISY F* I V O ktero je varjeno iz najboljšega impertiranepa čl*! t j a lir tla. 1 ; di itfa naj nikdone zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih. Lelfy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJL Cleveland Cliffs Iron Company \ Marquette. Mich., porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spre meni v svojih treh pečeh v oglje. Ta dražba ima dovolj gozdov za 5i let, tako da imajo njeni delavci ve __________________,_... r Zadni čas je, da naročite! Samo še malo časa traja Velika razprodaja raznovrstnih ur, verižic, prstanov, prsnih igel in vsakovrstne zlatnine, kar se nakupi ugodno pri "Slavia" Watch & Jewelry Co. 228 W. Houston St., New York, N. Y. Kdor še nima natančnega opisa in slik predmetov, ktere razprodajamo, kakor tudi cenika, naj nam piše takoj. Pošljemo mu zastonj. Ne opustite take prilike ktera se Vam nud: komaj na deset let jeden-krat. Kupite, dokler traja razprodaja ia prihranili bodete mnogo dolarjev. AmM-mEICiN LINE Regularni potni parnlkl "GERTV" odpluje 0. februarja. "FRAMCESCA" odpuje :3. ftlruaija. ••GIUL-IA** odpluje 5. marca. "Sofia Hohenberg" odpluje 13. marca, vozljo^med IN« v* S urkom, Trstom In Reko. NajpripravnejSa in najcenejša paiol.rcdna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljano le BO centov. Potniki doi»i* isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. Go., General Agents, a Washington St., >ew York. . -J "Winnetoo, rdeči gentleman1 Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" K. t " _ .. _ ... . (Nadaljevanja.) Njegova obleka je premočena in se tixlo prijema mrtvih udov. Na ajegorem obrazu trepete odsev zaritega plamena, kteri se dviga preko roba. Jaz ga, t zame m v naročaj; gladim mu lase na temenu, drgnem ga po sencih, denem moja usta na njegova in diham vanj, da bi ga oživel ;* trudim se na vse mogoče načine, da ga pokličem v življenje. Konečno se začne tresti njegovo telo, najprvo polagoma, potem pa vedno močneje; začutim bitje njegovega srca, širenje njegovih prs. Zbudi se, pogleda svetlo in buli v me s čudnim izrazom. Potem oči ožive in naenkrat poskoči z glasnim vzklikom od tal. "Kje sem, — kdo ste vi, — kaj se je zgodilo T" zavpije. "Vi ste rešeni iz ognja!" Ko zasliši moj glas in pogleda še vedno gorečo dolino, se mu v trenutku povrne zavest. "Crsnj — ? Tukaj doli —T Zaboga, ali je res pogorela dolina, Tor-eterjevo--." Zdaj dvigne preteče roko, kot bi se bil spomnil pri zadnjem imenu, kdo je v nevarnosti. "Gospod, vi ste strahopetec, podel strahopetec, coyote, kot sem vam že rekel! Vi bi bili lahko rešili vse, a ste bežali sami kot šakal pred pasjim lajanjem. Jaz — vas zaničujem, jaz--moram takoj do njih!" 11 Ostanite! Ne da se več pomagati; vi tečete v svojo lastno nesrečo!" "Pustite me! Jaz ne maram imeti s tako šlapo nobenega opravka!" Potegne roko in oddirja. Jaz čutim med svojimi prsti nekaj okroglega; prstan je, kteri se mu je snel, ko je potegnil roko. Hitim za njim; toda on je zginil za grebeni strmega skalovja. Dečku ne morem zameriti- Prvič je mlad, drugič pa ga je spravila nesreča iz ravnotežja. Zato sedem in, denem prstan v žep; sklenem prenočiti tukaj in se odpočiti od silnega napora. Zjutraj pa poj de m v kotlino, ee bode le mogoče. Še se trese vse moje živčevje in v dolini še vedno gori, kot bi imel pekel pred seboj. Stara obleka mi odpada kot suho fratje. Zato oblečem novo, ktero sem zmočil, ko sem plaval čez reko, zato ni bila nič poškodovana. Swallow leži moji bližini; trave je dovolj, a žival se jo ne dotakne; utrujena je pra v tako ali še bolj kot jaz. Kaj je pa s prebivalci kotline t Ta misel mi ne da spati, dasi sem nad vse truden. Cujem vso noč, grem večkrat prav na rob kotline in zrem doli. Ogenj ni več tako obširen kot prej; a vendar nudi prizor, kterega ne pozabim nikdar. Petrolje šviga gotovo trideset vardov visoko iz izvrtane luknje; na vrhu se razletava v tisoče žarecih isker in pada potem na. tla, kjer gori še vedno z dva yarda visokim plamenom; potem se vali proti reki, kjer se takoj razširi po gladini. Tako ostane do zjutraj in tako ostane tako dolgo, dokler bode vrelo petrolje iz luknje ali dokler se ne pogasi. Dnevna svetloba pomanjša žar plamena; ko se ozrem v dolino,vidim , da je zginilo vse, prav vse, razvem neke male kiie, ktera stoji tako visoko pri robu, da jo plamen ne more^ doseči. Iliše, tovarna in vse je postalo žrtev plamena. Cela kotlina je črna prav do vrha in izgleda kot velikanska .ponev, ktera je vsa sajasta vsled kuharične nemarnosti. Pred rečeno rešeno hišico stoji nekaj ljudi, pri kterih je tudi Harry. Drzen dečko si je torej upal iti že ponoči do tje. Podnevi je seveda lahko. Pred seboj vidim tisto stezo, po kteri smo šli včeraj v dolino; zato grem po njej. Pri tem zapazim, da je Harry pokazal name. Neki mož steče takoj v hišo in se v trenutku vrne s puško v roki. Gre mi nasproti prav do reke- tam se ustavi in me čaka. Ko pridem do brega, mi pravi: "Hallo, mož, kaj se pa vi klatite po našem kraju? Poberite se mi takoj, če nečete, da vam zapodim kroglo med rebra!" "Jaz sem zato tukaj, da vam pomagam, kar je mogoče," odvrnem. "Že vem!" se reži. "Mi poznamo tako pomoč!" "Tudi moram govoriti z dečkom Harryjem." "To pojde malo težko." "Toda jaz mu moram nekaj izročiti." "Ne vleeite me! Kad bi vedel, kaj naj izroča tak lopov! Najprvo strahopettin in brez ča»ti do skrajnosti, potem pa gre in užge iz maščevanja petrolje!" V tem trenutku ne morem spregovoriti nobene besedice; jaz — zažiga-lec! Mogoče smatra moje molčanje za očitanje slabe vesti, kajti precej nadaljuje: ^ "Vidite, kako ste se prestrašili! Eh da, mi vemo, pri čem smo. Ce ne odidete v trenutku, dobite kroglo v glavo!" On pomeri s puško. Jaz mu zakličem jezno: "Človek ,kaj pa vendar mislite o meni! Od požiga ne more biti govora; petrolejski plini so se vneli pri vaših svetilkah. Vsa nesreča je prišla vsled vaše malomarnosti.'' "Vem, vem! Poberite se! Ali naj streljam?" "Ali bi bil rešil z nevarnostjo za lastno življenje dečka,, če bi bil za-žgal s«nt" * * 1/govor! Če bi bili vi hoteli, bi bili vsi rešeni, toda vi ste rajši zbežali. Zdaj so pa vsi žalostno končali. Tukaj imate vaše plačilo!" Ustreli proti meni. Od ogorčenosti se ne premaknem; niti ne zganem se, da bi odšel krogli. Sicer je pa baš to dobro, kajti krogla leti tik mene ne da bi me kako poškodovala. Roka poseže nehote po orožju, da bi mu "odgovoril z varno kroglo. Toda premislim si. Obrnem se in korakam počasi nazaj, ne da bi se sploh ozrl po možu. Ko pridem na vrh, sedem na konja in od jaham. Če prejme človek za nevarno rešitev nehvaležnost mesto hvale, ie najbolje, da se umakne. Nekaj dni zatem pridem do prerije Gravel, kjer sem moral čakati ves teden J a Winnetouva. Pomanjkanja nisem trpel, ker je bilo divjačine do- I volj. Tudi dolgčas mi ni moglo biti; stikalo je namreč po dotično okolici I več t et rodu Sioux,.da sem se mojal vedno skrivati. Ko pride Winnetou in mu povem, da so rdečniki tukaj, je bil takoj zadovoljen, da odidemo. Izredno me je veselilo videti slavnega westmana Old Firehanda, od kterega m'iii -i želel še mnogo, mnogo naučiti. Pot do njega ni tako varna; že drugi dan prideva na sled nekega Indijanca, kteri ni mogel biti kaj druzega kot poizvedovalec. • Preiščem pazljivo tla. Indijančev konj je bil pribit in je v polkrogu triral napol ^uho iravo. Jezdec je bil na tleh in se je igral s tulom. Pri tem se it u ,j«> zlomila je dna pšica; Indijanec jo je pustil kar na tleh, kar je popolnoma v nasprotju z indijansko previdnostjo. Poberem zlomljena kosa in jih opazujem. To ni lovska, ampak bojna pšica. "Ou je bil vsekakor radi bojnega opravka tukaj," pravim; "toda biti je moral m'ad in neizkušen. Drugače bi bil te koščke spravil, kteri ga takoj izdajo; tudi po sledu njegove noge se vidi, da ni odrastel mož." Pogledam m? druge sle»l< ve in zapazim, da je šele pred kratkem šel od tulci j. Robovi udi tin -o fei <-stri: tudi bilke niso še popolnoma ustale. Gremo po sledu; naše sence postajajo vedno daljše. Začne se mračiti; i mi maramo ustaviti, če nečenao zgubiti sledu. Predno razjaham, primem daljnogled, da preiščem okolico. j Mi smo -<■ ustavili baš na jedni izmed valovitih višin, kterih se vse-. *x>lno vrsti po preriji. Zato iniam precej prost pogled na \se strani. Komaj pristavim steklo k očem, že zagledam dolgo, ravno črto, ktera se razteza od vzhoda in do skrajne točke zahoda. Ves vesel dam daljnogled Winnetouvu in mu pokažem smer, kako naj pogleda. Nekaj časa zre, potem pa zakliče presenečeno ' uff' in me pogleda. "Ali ve moj brat kaj je ta črta?" vprašam. "To ni sled buffalov; tudi rdeči možje niso tako razteptali tal." "Vem. Nijeden bivol ne teče tako daleč, kot drži ta črta; noben Indijanec jo ne more začrtati tu po preriji. To je pot železnega konja, k te- v hrtta In nogah izginejo popolnoma, ako se ud par krat nariba z Pr. RICHTEMEVIM SidroPainExpdlerjew Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, O bolečinam v prsih, proti "Tp glavo- in zobobolu. ^ 1 ^ V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno Tino po 50 do 60 ct. galoa s posodo vred. Dobro belo vioo od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. fzvrctaa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO salon naj nihče ne naroča, ker manie količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. na« ročniki dopoSljejo denu, oziroma. Money Order. Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vera oat St, Su Francisco, CaL Ako kailjaS, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar da|ati; ne o Ha-Msjr. Seb. Knelpp. šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih zdravil" Vatero aobi§ zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celt m svetu m se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. -Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče čl o veš t - o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEN1K, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. — _ IVA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKAhVINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov ga ona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galooa. Pri večjem naročilu d*™ popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Bo* 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. deli se danes." dvigne daljnogled in opazuje z velikim zanimanjem tir, kteri se ljno najboljša " droga dele Avstrije. f is NEW YORKA odpljujeio parniki vsako soboto odl0c30ur dopo Indue od oomoia itev. 14 ob rznožin Fulton Street. — Is PHILAO^U PHIJE. vsako drugo sredo od pomola ob Ttnoiju Washington "mg. Glada vpraiani ali kupovanja vetaiih listkovis obrniti m: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. Aract, CHICAOO. — Ceitary BalMiaf, SAINT LOUIS. 21 M Straet* SAN FRANCISCO — ali n* njene aaatopnike. Rojakom v Pittsburgu, Pa. in okclici naznanjam, da j.", za tamosnji okraj moj i edini pooblaščeni zastopniK za vse posle • 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. _ Uradne ure: vsak dan od $7. do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer. Frank Sakser« I, , „ , , f f f f f f Telefon 3034. Frank PetkoTŠek 714-718 Narket Street Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SALOON, ^ ► v kterom vedno toči sfeže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. - V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce- ► rye po nizkih cenah. ► Pošilja denarje ▼ staro domovino aelo hitro in ceno; v ► zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. 11 Him AiAiiiii ........................ i MARKO KOFALT, 249|So. Front St,' STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobročoe listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. 2Vlf. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. ^ FRANK SAKSER CO. Gompagnle fieqerale Transatlaatlque. (Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA ČRTA DO-HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN9M0STA IN LJUBLJANE. POSTNI PARNIKI SO: "La Provence" na dva vijaka . "La Savoie" „ „ ,, .. "La Lorraine" „ „ „ .. "LaTouraine" „ „ „ .. "L'Apuitaine" „ „ „ .. "La Bretange" .............. *'La Chamqagne" ............. "La Gascogne" ............ ... ...........14,200 ton, 30,000 konjskih moči ..."........12,000 „ 25,000 „ „ ...........12,000 „ 25,000 „ „ ...........10,000 „ 12,000 ...........10,000 „ 16,0(0 „ „ ........... 8,000 ,, V,000 „ „ ........... 8,000 ,, 9,000 „ „ ........... 8.000 „ y,ooo „ „ Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW Y0F.K. Parniki odplnjeio od sfdaj naprej vedno ob čflrlliih < h 10 uri dopoludne iz pristanišč« št 42 NorthKiver, ob Morton St., N.Y. •LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE La Gaseogne •LA PROVENCE 31. jan. 190" La Bretasme 7. febr. 1807 *LA SAVOIE 14. feb. 1906 *LA TOURAINE 21. feb. 1907. La Gascogne 28. febr. 1907 *LA PROVENCE 7. marca 1907. 14. marca 1907. 21. marca 1907. 23. marca 1907. 28» marca, 1907. Parnikn z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al« W, Kozminski, generalni agent za zapad. TI Deaborn St.. Chicago, III. CUNARD LIN PARNIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO iN NEW YORKOM. PARNIKI IHAJO JAKO OBSKŽO FOKRI I IMM'STLII KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R «Z HE DA. odplnje iz New Yorka dne 5 PANMA CiRPATHlA marca. odpluje i^New Torka dne 12. marca. odpluje'.iz New Yorka dne 26. marca. IJLTONIA, SLAV0NIA in PANNONIA ao parniki na dva vi-jaka. Ti parniki so naprav jeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni ca tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. ^ - Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in tke Ciari Steamship Co., M, BOSTON x MINNEAPOLIS: CHICAGO t 13