Letnik II.	V lažnjivi obleki.	Štev. 3.
Izhaja ▼ mesecu dvakrat, kedar ga je volja. — V el j 4 C6lo leto % gold. 40 kr., J)0l. leta 1 gold. 20 kr., CCtPt let3- 60 kraje. Posamezne številke-fse dobivajo po 10 kr. v Klerr-ovi bukvarnici na velikem trgu. št. 313.
Nekdaj ni in zdaj ni casi.
dor kol’ pregleda sveta tek, Študira pridno (vsaki vek,
Se čudi.
Ge pa primerja zdajni čas Z nekdajnim, če študira nas, Se budi.
Nekdaj ministrov bilo ni, ljudje živeli so prosti;
Tud’ policajev, bričev ne, ln druge sodrge.
Če pa se zdaj po svet’ ozreš , Še pet korakov prost ne greš, Te paz’jo.
Če se Sloven’c na ulico Poda, za njim preč s palico Že laz’jo.
Tud’ davka je že prav zadost, Brez štihre ni nobena kost; * Brez davka le še mačji rod Loviti sme povsod.
Nekdaj so, če je general Al’ vodja drug poškodoval Državo, —¡
Prav hitro ga odstavili, Nekter’ga ció pripravili Ob glavo.
Če zdaj minister za nič ni, Veliko plačo še dobi;
In general, ki Slab bil v boj’, ’Ma tisuče v pokoj !
K’ so Izraele’ popotvali In strašno hudo stradali
V	pušavi, —
Poslal jim Bog je prepelic
—	Takrat ni bilo še petič —
V	višavi.
Zdaj padajo pa ljubljencem,' Ministerskim privržencem
—	Kaj čudno je, bb rekel vsak — Že zvezde clo na trak.
Če kdo je nekdaj narod ’zdal ,
Pod tujo vlado se podal ,	.
bdpadel, — :
So zànic’vali ga ljudje,
Zaprte ko tatu mejč,
K’ je kradel.
Zdaj pa se renégat’ casté, V Se mastne službe jipL delč,
Da čast bo kmal’, bi stà% wat , • Pri nas bit’ renegat.
Če splazi v hišo se kak tat,
Se ni mu policije bat’
Neslane, r Loviti mora policaj
—	Po noč’ pred Dežmanom čuvgj -. ' Podgane.
Po dnčv’ pa pazit’ mora zlo,
Da „živijo“ ne vpije kdo.
Tud taborske svetiuje so Mu vkradeno blago.
V zadevah novo sestavljenega ministerstva.
Hudobni ljudje jeli so raztresati po svetu hudobne laži, na priliko, da novo ministerstvo ni liberalno ali svobodno, da zavira prostemu gibanju narodov in zatira Slovane.
To vse ni res. „Brencelj“, po novem ministerstvu podkupljen mrčes, je frčal te dni na Dunaj in tam „pod roko“ izvedel načrt nove postave, ktera je brez dvoma skoz in skozi liberalna in vstreza vsem narodom in strankam, posebno pa je ugodna Slovencem.
„Brencelj“ je sicer obljubil, da je ne bo prej priobčil, ko jo bo ministerstvo samo razglasilo; a ker se mu ministerstvo smili in ne more dalje trpeti, da bi se po krivici obrekovalo, priobči postavo že danes, čeravno nima -se posebnega povelja iz Dunaja.
Postava,
veljavna za vse dežele, v kterih se razumi.
§• 1.
O enakopravnosti vseh narodov.
Vsak državljan, ki je prestopil 24. leto, ima pravico, plačevati doneske za penzijo ministrov v pokoj i, kterih bo, ako gré vse po sreči, v kratkem čez 100. če bi se komu kratila ta pravica, je zavezan naznaniti to pri bližnji gosposki, ktera je prisiljena, sprejeti pritožbe te baže tudi v slovenskem jeziku.
Kdor se pregreši zoper to postavo, je vezan plačevati odmerjen del tudi za tistega, komur je odrekoval ali kratil to pravico.
V tem §. omenjeno pravico zadobi tudi tujec, kedar se zapiše ali sprejme v avstrijsko državno zvezo. Ta davek se sme plačevati tudi v ruskih rubljih.
’§• 2.
O zborih in zborovanju sploh.
Ce se hoče zbrati ena oseba, ima naznaniti to pri dostojni gosposki in pridati naznanilu zapisnik govorov in toček, ktere bi se obravnavale. Gosposka ima na tanko pregledati in presoditi nevarnost takega zbora in rešiti vlogo vsaj v treh letih. Če bi oseba, ktera se misli izbrati, med tem umrla, se stvar položi „ad acta“.
Ce se izberejo dve ali tri osebe, in sicer brez dovoljenja gosposke, naj se pošljejo brž ko se to izvé, trije oddelki vojakov s topovi in bodali in nekaj oddelkov žan-darjev na mesto, da jih razpodé..
NB. Ta ukaz le takrat ne veljâ, kedar so zbrane osebe v ta namen, da praznujejo „ferfasung“.
Če se pa zbere cela družba, se mora precej razgnati ; če pa ima gosposka prej znanje o tem zboru, ga more vselej prepovedati, kedar je med udi le en Slovenec.
NB. Ta ukaz le takrat ne veljâ, kedar je namen zbora, kovati zaupnice do ministerstva. V takem slučaju naj se razpošljejo briči in žandarji, da priganjajo ljudstvo v ta zbor.
§. 3.
O društvih.
Vstanovljenje vsakega društva se mora naznaniti o pravem času dotični gospôski, da zamore iz programa izvedeti namen društva. Če je namen protiustaven ali če bi se društvo ne mislilo imenovati „kazino“, „deutscher Turnverein“, „konst. Verein“, „Verfassungstreue“ itd., se mora zabraniti ustanovljenje.
Telovadno društvo „Sokol“ na češkem, Moravskem in Slovenskem ima pravico, jesti in piti, kolikor je udom drago ; izleti so mu dopuščeni le takrat, kedar jih dovoli dotična gosposka ali srenjski poglavar, kteri pa ima zopet pravico in ^dolžnost, jih vselej zabraniti.
NB. Če društvo prekrsti imé „Sokol,“ v „Turnverein“, nima ta postava za-nj nikakoršne veljave.
O vpeljavi maternega jezika v šole in uradnije.
Ker se od nekdaj že na to ozir jemlje, da so uradniki Nemci ali vsaj nemškutarji, se razume samo po sebi, da je materni jezik izključljivo nemški. Vendar ne bo nikomur šinilo v možgane, zabraniti slovenskim, češkim, moravskim ali hrvaškim materam, roditi otroke; tudi zavoljo prevelikih stroškov vlada ni nikakor v stanu, slovenskim materam dajati nemške učitelje, da bi jih učili nemščino; še manj pa se bo spuščalo v to, da bi dajala Nemcem slovenske matere. Tedaj se bo gledalo na to, da v uradnijah in šolah gospodari materni jezik uradnikov, in s tem bo menda vstreženo vsem tirjatvam.
Da bi se pa v uradnijah izključljivo zaukazal ta ali uni jezik, se ne more dopustiti že iz tega vzroka, ker je veliko mutastih, kteri imajo po postavi pravico, davek plačevati.
§. |
Splošne odloŠbe.
Ta postava ima veljavnost le do smrti ministerstva ali do tiste dobe, ko se bo podalo v pokoj; dalje se razteza le do smrti dotične osebe, kedar je po aktih konšta-tirana. če bi pa kdo pozabil naznaniti svojo smrt dotič-nemu uradu, plačuje davek, dokler se pri uradu,ne oglasi, in urad ima še pravico, ga osebno kaznovati. Vojak je vsak, kdor je po dotičnih pravilih sposobnega spoznan. Ko bi pa kdo se tej dolžnosti z naglo smrtjo odtegnil, se zapiše med begune (Flüchtlinge) in se po dotičnih postavah ostro kaznuje.
Ta postava velja za zdaj le za avstrijsk,e.državljane; pozneje pa se bo, ako se bo zdelo ministerstvu primerno, raztegnila tudi na druge ljudi, prebivalce meseca itd., kteri zdaj še niso vsi prešteti.
Izpeljava te postave se ne naroči nobenemu ministerstvu, ker bi se med tem, ko se potrjuje in razglaša, utegnilo primeriti, da bi šlo že rakom žvižgat.
*
To je gotovo zadosti svobodne postave načrt, in „Brencelj“ se vklanja tistemu, kdor ga je „iztuhtal“ Iz negotovega vira je „Brencelj“ že danes v stanu povedati, da bo stopila ta postava takrat v veljavnost, kedar bo državni minister — dr. Kljun.
Pogovori.
Jože. Kam greš, Tine?
Tine. Na Dunaj. Slišal sem, da jim manjka ministrov, in ker ravno ne vem kaj početi, se bom oglasil za službo ministra.
Jože. S portfeljem ali brez portfelja?
Tine. To mi je enako. Da mi le denarja dajo, mošnjo si bom že sam kupil.
Jože. Pa boš malo prepozno prišel. Ministri so že izvoljeni.
Tine. Nič ne de! Bom pa počakal, da jih zopet odstavijo, saj ne bom dolgo čakal.
•t*
Jože. Je li to res, da sedanji minister poljedelstva dr. Banhans, ne ve ločiti detelje od Svaka?
Jaka. Beži! To ni mogoče! Saj ju še „Rosseljnov“ osel vč ločiti.
#
.	$ 4:
Tone. Kako neki, Jože, da je ravno zdaj v Ljubljani želod v ceni tako nenavadno poskočil?
Jože. Hm, bo že zavoljo tega, ker so imeli nedavno tur n ar ji velik ples s pojedino.
$ $
Tone. Ustavoverneži ali „ferfasungsfrajndlarji“ morajo biti na prav slabi stopinji.
Jože. Iz česa to sklepaš?
Tone. Nedavno mi je pravil znanec, kteri včasih posluša in kuka skozi ključavnično luknjico, da je največi
ustavovernež prof. Pisk er prosil nekake podpore od ministerstva, če bi ustavoverneži dobro stali, bi jim ne bilo treba podpore.
Jože. Bedak! Reoi rajši: Ce bi ne bilo vladne ali skrivne ministerijelne podpore, bi ne bilo ustavovernežev.
Tone. Re3 je! Razumim.
Rešpehtarjova kuharca.
Gospod rešpehtar so se po zadnji volitvi že do malga ozdravli, samo še frava se včas giftajo, da niso postal gnadliva frava abortnarca, prav’jo, daje 4o več, koker purkelmaj-strovka.
Gun dan smo imel v hiši spet prov velik trah-tament, k’ so se pogovarjal od tiste plesavke, k’ je v tejatri skor na pol 1 naga tancala. Eni mladi škricmani, k sem jih včasih vidla frajlkam moje prejšnje tinstfrave hofirat, so se tako oblizvali med tem .šprehanjenj » kakor Sovanov pes, kader je men speha vkradel al pa mast polizal. Samo da ti škricmani so se le oblizali, pa niso nič vgriznili.
Jemnasta! Foljk je že ves ferderban, to sem vidla gun dan na bal tistih turnčkov, k so vlan na Janj če romal in nazaj tekli. Če so s tistim Turnčkam v žlaht, k’ je tolk procesov zgubil, ne vem.
To je bla sitnost! Ferboltarjovo Žefo še zdaj hrbet boli, k’ je mogla cel dan turnarčke na širštat cfrat. Pa je tud neumna, zakaj pa ni sposodla enga koleselna, koker jest, k sem jih tud eno dobro šumo: ke spravla. če: b’ jih bla nosila štuporamo, b’ me še dons vse rebra bolele, ker S0| precej težki bajsi in si vsak tolk želoda naloži, da precej vaga. V koleselc pa sem stlačla po pet, šest, pa vse glih so me rame bolele, k’ sem jih po štengah gor nosila.
Frajlce so peršle toko napucane in nagleštane, da so ble strašno fletne. Y obleki so imele en nov šnit,. al pa jim je moškra modrce pomerla pred šestim letim, k so ble se mejhne punčke; zdaj k so frajlce, jim pa modrci niso več prov. Pa so tud preveč šparovne, da si za tako legnat ne špogajo nove obleke; saj še jest, če mi je modère zgorej tolk prekratek, da ga ni skor nič, si vfre-mam druzga.
■ Ena gnadljiva frava, mende je bla grafnja, je bla gvišen pokpila ves želod po kranjski dežel in si ga na-šila koker aufpuc na modère in kikljo. E' sem jo vidla, sem si mislila: „Ke b’ bil človk pujsk, to. b’ imel veselje nad tolk želo dam !"
Scer pa jë bil ta bal tur-norski velik vreden; blo je strašno velik škriemanov in meškutarc; nektere so prov zauber života. Pa vse en, če bi bla jest taka frajlca, b’ raj ’mêla en’ga Slobenerja, k nimajo tako dolgih prekelj ali nog, ket ti meškutarski turnčki.
I Gospod rešpehtar so bli tud zraven, pa niso plesal, menda se jim prov ne rajma. To je bil šunder! Meskontje so plozal, da b' bli kmal počli, kselžoft pa je^ bolcala, da so kar cunje od rajfov letele. Pa saj zdej nimajo menda nič-več rajfov, to ni več nobelj, ampak zadej nosjo čez tri funte vse sorte robe, k’ jo naprav topcirar; Stekelci pa šteRetah so toko vsoki in špičasti, da ne znâ ‘ vsak človk v njih hodit. Jest sem že nobelj nošnje navajena, pa sem vendar preč padla, k sem enkrat šlebedre od trave obula.
K se je začel enim turnčkam zdehat, je bil bal ven in zdaj sva spet s Žefo zavile fantičke v koce, da se niso prehladil; potem sem pomagala Žefi postlje vravnat in zibelke perpravt, v kterih so turnčki prav flisk zaspančal.
Jest sem bla tud precej zmartrana in sem brž zaspala, gospod rešpehtar pa so menda s fravo še nekaj potelj tistga vina pil, k’ se mu reče šenbajnar, in k’ se dela v fabrkah, rase pa v Frankrajh.
Vendar niso imel drug dan tac’ga jamerkacljna, koker po tistem forfašengsfest na širštat.
To je čudno! Kedar je kakšen fest al bal, imajo naš gospod rešpehtar vselej jamerkacelj in jest jim morem kuhaj; zjutrej kisel zelje! To je res špasno!
Dopisi.
Iz Dunaja 1. dan novega ministerstva.
Po sijajnih zmagah upornikov v Dalmaciji slavnoznani general Wagner je postal minister deželne hrambe ali vojaščine v Avstriji. Dunajskim kapitalistom, kteri porabijo vsako priložnost, kjer se kaj more „profitirati“, so si obrnili to dogodbo v prid in snujejo novo zavarovalno društvo, kterega namen je, zavarovati državljane brez ozira na narodnost ali vero zoper škodo, ktera bi se utegnila primeriti po enakih zmagah, kakoršne je gori omenjeni vojskovodja v Dalmaciji doživel. Vsak ud, kteri pristopi temu društvu, dobi posebno svetinjo , ktera ima čudno lastnost, da varuje zavarovanega ušesa, kedar bi ga sovražniki vjeli. Ker utegne ta sltičaj pod vodstvom slavnega novega ministra se pogostoma pripetiti, je vstopnina k temu društvu precej velika. Ni dvomiti, da si bo novo društvo zavoljo velike nevarnosti v kratkem pridobilo dokaj družbenikov.
Iz Dunaja 3. dan novega ministerstva.
Staro ministerstvo je šlo po komaj dveletnim vladanji rakom žvižgat. Novo je sestavljeno, pa komaj so ga skup zlèkli, ker nihče noče prevzeti tako polžke stopnje in negotove službe. Težava,'* dobiti ljudi za novo ministerstvo, je izbudila praktično misel, utemeljiti ustanovo, iz ktere bi se plačevali odstavljenim ministrom letni dohodki (štipendije). S to ustanovo je zvezana kancelija, kjer se zapisujejo kandidati za ministre, in sicer po tistem redu, v kterem so se oglasili. Prvi je zapisan dr. Kljun za prvi prazni stol. Letni doneski so precej visoko stavljeni, ker se utegne še tekoče leto primeriti, da bi osem kandidatov dobilo izpraznjene stole. Na noge tedaj vsi, kteri nimate nika-koršnih služeb in nikakoršnega upanja, jih kdaj dobiti, na noge vsak, kterega kjerkoli škorenj tišči!
I.
Petero črk ima beseda,
Vsak Slovenec jo poznd, Mars kdo jo v želodcu ’ma, Marsikomu že preseda, če pa mi prvo črko vzameš, Mesto nje mi „p“ pridaš; Brž besedo drugo vjameš,
S ktero žuga mi pajdaš.
Da se drugo mi spodobi,
Po Slovenskem sploh se trobi.
II.
Koristna prva je naravi, Voda je, poznd jo vsak; Blato dela ti po tlak’, Čisti zrak in sušo zdravi. Druga tuje bit’ če korenine, Ona m o žko- se. glasi. Lastnost koristna v hipu mine, če se „parček“ omoži. Beseda cela je človeče,
K* po Slovencih b lat o mečes (RešiteV drugi pot.)
Heureichu.
Rekel si večkrat ponosno, da Kranjsko je „svinjska dežela“. Meni povej le, zakaj rabil priimek si tak?
Morda zat6, ker po njej obilno ti raste želoda,
Al’ pa zato, ker pri nas dosti želodarjev je?
Dr. Brencelj, naravoslovec.
Zakaj se liberalulii drže ustave.
Žalostnega srca Ti povem, kar si že brez tega pisma po sitnih časnikih izvedel, da sem se zarad sedeža v mi-nisterstvu — pod nosom obrisal.
Reč je, Čeravno prekleto neprijetna, gotova in človek ne vč, bi se li jokal ali smejal. Med nama rečeno mi ni toliko za čast ministerske stopinje; tudi vem, da bi se mi ministerski frak slabo podal, mene drega v oči le velika plača. Ce je človek dve leti minister , pa dobi, v pokoj stopivši, polno plačo.
Denar je vse, Korliček, človek mora kričati in čim huj še ga po časnikih vlačijo, tim bolj je za-nj. Ro bi ne bilo časnikov, kje bi bil jaz! Morebiti bi ko Ti v temni in pusti muzeji med nabasanimi kožami in starim orodjem
I stradal pri pičli plači in glodal lonce, kjer so si drugi žgance kuhali, ali kosti, od kterih so drugi meso pobrali,
Žal mi je j da ne morem nič izdatnega za-te storiti. Mislil sem, ako bi se bil preselil v ministerski hotel, Tebi prepustiti zdajno gorko gujezdo svoje, a za zdaj ni nič, prav nič, Korliček, tedaj potrpi, da se ministersko kolo vnovič zavrti; znabiti da me potem vrže kviško in tudi Tebe naprej potisne. Ce bi. nama pa utegnilo zopet spodleteti, sem zagledal drugo lestvico, ktera pelje v višavo. Tudi Tebi jo pokažem, ker Ti bo gotovo že znana,
I kajti leta 1848. sva bila oba jela plezati po nji.
Ni dvomiti, da se bo v kratkem dovolila „Slovenija“. V novi kraljevini bo dokaj sedežev praznih in vrag bi moral nagajati, da bi za naju kteri ne ostal. Se ve da se bova mogla dati prekrstiti, pa stvar je čisto formalna, saj sva je navajena. Jaz se v ta namen učim zopet skoro pozabljeno vero iz slovenskega katekizma, da pri skušnji ne padem iz sedla. Očka Blehveis so dober mož in če še spoveva svojih grehov in obljubiva poboljšanje, morda bova našla milost. Včasih mora Človek jesti kislo zelje ali repo, da najde notri skrite kosove klobas in pre-Šičevine. V „Sloveniji“ pa bo mnogo klobas in plečetov, tedaj, Korliček, podvizajva se, da kaj Vjameva.
S priložnostjo pošlji mi nekaj centov Tvojega masla.
I Da si mi zdrav!	Ves Tvoj
Cene.
Protest.
V nekterih meni sovražnih krogih se raztresa tendenciozno obrekovanje, da se je namreč dr. Banhans, sedanji minister poljedelstva, kteri, kakor se bere v čeških listih, ne znd razločiti detelje od svaka, pri meni učil j naravoslovje in rastlinstvo.
To je nesramna laž, kar razglasim s pristavkom, da mojih učencev še ni nobeden minister.
Val. Konschegg,
c. k. profesor gimnazije v Ljubljani.
Listnica vredništva.
Gosp. A. U. v P.: Vi želite, da bi „Brencelj“ za nič reklamo delal? „Brencelj“ je sicer dobra 'duša, a iz nié tudi z najboljšo voljo ne more kaj storiti. Nié je‘tako malo, da se še pičiti ne dâ.
Iščejo se
RENEGATI.
Kdor ne misli si naročiti „Brenceljna“, naj to hitro naznani	vrednistvu.
Naznanilo.
Ker gré, odkar se je ustanovilo tukaj novo društvo za spremljevanje mrtvih na pokopališče, moja kupčija rakovo pot, sem si izmislil, aa vstrezam željam častitega občinstva, napraviti
slovesen sprevod (kondukt)
za tiste osebe, ktere politično umrjô. Ob enem naznanjam, da se pri meni tudi izvedb imena doktorjev, kteri ozdravljajo bolezni politične blamaže.
S pristavkom, da je temu društvu pristopilo tudi c. kr. avstrijsko ministerstvo, se priporočam prav živo ljubljanskemu konšt. zboru.
Doberlet, zdaj Slabolet.
Tudi je pri meni kovačnica, v kteri se podkujejo tisti, kteri mislijo, da jim bo treba v kratkem teči.
Odgovorili vrednik in založnik Jak. AléSovc. — Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.