Stev. 240. ¥ Trstu, v torek, 29, avgusta 1916, Letnik XLI. Izhaja vsak dan, tudi o o nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančtSka Astfkega it 20. L nadstr. - Vsi dopisi naj se pošiljko uredništvu Usta. Netrank.rana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izda-ctclj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj hsta Edinost-^— Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A^škega tt. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-67. Naiočniiia znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. za tri mesece.......• • • ....... iZ ra nedeljsko Izdajo m cdo leto...... . za pol leta................. | ' - | 1 r' ^ . \ Posamezne Številk: .Edinosti* se prodajaj:» po G vlnarjejEi zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi $e računajo na milimetre v Srokosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin,. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih zavodov ........7 ..... . mnt po 20 vin,. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:.... »2.—» Mal* oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina lr reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti* — PlaJa in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddeiek se nanajata v ulici Sv. Fraučifln Aatlkega žt 20. — PoštnohranilniČai račun 3t 841.552 imunska napovedala Avstro- Ogrski volno. Volno stanie med Nemfiio in Romunsko DUNAJ, 28. {Kor.) Vžerai ponoči je prišel romunski poslanik v ministrstvo vna-nish sadeVi da izroči noto« p© katera se Romunska od 27. avgusta 1.I., ob zvečer, naprej smatra v vojnem stanju z avstro-O- BgROLSN, 28. njegovega dopusta vodstvo tega ministrstva sedaj pri tem ministrstvu zaposlenemu gornje-avstrijskemu namestniku tajnemu svetniku Erazmu baronu Handelu. Na Dunaju, dne 27. avgusta 1916. Franc Jožef l. r. Stiirgkh 1. r. »Ljubi princ Hohenlohe-Schillingsiurst! Na predlog Mojega ministrskega predsednika Vam dovoljujem iz zdravstvenih razlogov zaprošeni dopust za čas Vašega popolnega ozdravljenja ter Vas oproščam vodstva uradnih poslov. Med tem ko po-verjam vodstvo jx>slov tega ministrstva za čas Vašega dopusta, sedaj v ministrstvu notranjih zadev zaposlenemu gornje-avstrijskemu namestniku tajnemu svetniku Erazmu baronu Handelu, Vam izrekam k Vašemu skorajšnjemu okrevanju Moje najsrčnejše želje. Na Dunaju, dne 27. avgusta 1916. Franc Jožef 1. r. Stiirgkh I. r. cimbale udarjali na svoje instrumente, kar je Bandi ja ganilo do solz. Potem je sunil svojo stolico od sebe in je zaplesal sam divje, strastno, dokler se ni zgrudil. Caša vode ga je zopet oživila. In sedaj se je zopet kazal treznega človeka in ie govoril igralcem, kako velik greh ie to, da tako zapravljajo svoje življenje. Naj jim bo on v zgled. Da-si bi mogel še enkrat začeti s slavnostjo in vzdržati tri dni zaporedoma, se vendar premaguje in pojde domov. Iskal je svoj klobuk, a ni ga našel nikjer. Potem se ni mogel več domisliti imena hotela, v katerem se je bil namestil. Le toliko je vedel, da ga je semkaj spremil njegov prijatelj, estetik. Ta pa je zaspal na dveh stolih od trsja in na vsa vprašanja in drezanja je odgovarjal le: »Ouil Halb«. Ker pa v Pešti ni bilo hotela tega imena, sem segel Bandiju pod roko in sem mu rekel: »Ostani tu in bodi moj gost, dokler se boš mudil v tem mestu.« Kaj sem storil? Je-Ii bilo to bahanje začenjajoče se blaznosti, ali računajoče modrosti? Je-Ii bilo drzno izzivanje usode, ali pa budalost še ne ntinole pijanosti? Ali sem zaupal Esti tako trdno, da sem ji Jako. .približal skušnjavo? Ali sem hotel, Tu navedena odloka imata povod v dejstvu, da je zbolel minister notranjih zadev princ Hohenlohe pretekli teden, kakor vse kaže, vsled napora. Ta obolelost se izraža v lahki srčni in trebušni afekciji ter se je raztegnila tudi na fizične moči. Ker potrebuje princ Hohenlohe za svoje okrevanje začasno popolnega miru. da pade? Ali naj dobi prilike, da prelomi zvestobo in se osvobodi iz izsiljenega položaja? Ali sem se hotel namenoma na-pra\iti smešnega? Ko sem se sešel z Esto, sem jej povedal, kako sem se dogovoril z Bandijein. Soglašala je s tem. - - Drugo sem prepustil usodi. Zakonski mož, ki je ljubosumen na svojo ženo, mora zaničevati samega sebe iz globine duše. XVIII. Najino stanovanje je bilo urejeno tako. da so bile sobe moje žene v prizemlju, moje pa v prvem nadstropju. Obojne so bile spojene po zavojnatih stopn;icah ateljeja. Moja knjižnica se je nahajala nad Estinim budoarjem. Od tu je bil napeljan telefon do mene in. če Je imela kaj sporočiti meni, ali jaz njej, ni trebalo drugega, nego prijeti za električni zvonček. Sicer pa je to novodobno čudo človeškega uma pripravno še za nekaj drugega: da moreš čuti namreč vsak glasen razgovor v gornjem in spodnjem nastropju. — Treba le slušalo pritisniti na uho. Pfuj! Kdo naj bi prisluškoval, kar se govori v sobi njegove žene! Ali zvočna, tanka membrana ovaja že Stran II. „ttJINOST" štev. 240. V Trstu, dne 29. avgusta 1916. brezpogojne razbremenitve uradnih poslov ter zdravljenja v kopeli, je bilo treba poskrbeti nadomestila v vodstvu uradnih poslov. Kakor se doznava, se poda princ Hohenlohe prihodnje dni v svrho zdravljenja v Marijine vari. Avstrijski aeroklub. DUNAJ, 28. (Kor.) Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Fran Josip je prevzel z dovoljenjem cesarja protektorat c. k. avstrijskega aerokluba. Nadvojvodinja Izabela v Berolinu. BEROLIN, 28. (Kor.) Nadvojvodinja Izabela se je povrnila semkaj s hčerjo nadvojvodinjo Gabrijelo in sinom nadvojvodom Albrehtom. Opoldne so -bili na obedu pri veleposlaniku princu Hohen-loheju; zvečer so se vrnili na Dunaj. Odlikovanje predsednika Lohniana. BREMEN. 28. (Kor.) Cesar Viljem je podelil povodom srečne povrnitve :-Deutschlanda« Alfredu Lohmanu, priznavajoč njegove zasluge za podjetje Kronski red II. razreda^____ Dolžnost prijav ljenja bombaževih zalo«. DUNAJ, 28. (Kor.) K odloku trgovskega ministrstva glede prijave bombaževine se še objavlja, da se ne sme prodajati bombaževine, podvržene prijavi. Ravnotako je nedopustna in kažnjiva vsaka preprodaja in razpošiljatev.____ 28. avgusta 1916. Včerajšnji in današnji dan sta prinesla vsak po eno senzacijonelno vest: včerajšnja nas je obvestila, da je italijanska vlada obvestila nemško vlado, da se z današnjim dnem smatra v vojnem stanju z Nemčijo, današnja pa, da je Romunska napovedala Avsiro-Ogrski vojno. Vesti, delujeta seveda kot velika senzacija za široko javnost. Ali sklicevaje se na vse, kar smo pisali o Italiji in Romunski, moremo danes opravičeno izjaviti, da nas ne preseneča ne ena. ne druga. Kar nas je presenetilo pri Romunski, je naglica, . s katero jc prišla nje napoved. Pričako- morali na frontah in v zaledju smemo biti kazovala, da more od monarhije pričakovati le iskrenega prijateljstva in dragocenih koristi. Ni koristilo in mi smo že davno po vsem motanju na Romunskem dobivali vtis, da ne bo koristilo! Kdor je pazno zasledoval naša razmotrivanja, nam mora danes dati izpričevalo, da smo tudi vedno in dosledno pisali v tem smislu. In to tudi tedaj, ko so pri nas mnogi v svoji pošteni zaupljivosti po tem ali onem znaku sklepali v nasprotnem smislu. In mi smo uverjeni, da jih je bilo v naši monarhiji še včeraj mnogo, ki so izključevali možnost, da bi Romunska res hotela sovražno nastopiti proti naši monarhiji. Mi nismo izključevali te možnosti in še pred par dnevi smo naglašali, da vidimo neko analogijo med motanjem na Romunskem in onim v Italiji do napovedi vojne. Rekli smo, da na koncu konca je bila v Italiii napoved vojne. In sedaj tudi na Romunskem je prišla na koncu konca — napoved vojne! Konec je analogen, ker so tudi okolnosti, ki so dovedle do tega konca, analogne: analogija je v plemenu in temu dosledno tudi v njega državnikih in v vsem političnem življenju. Ne Italija, ne Romunska niste imeli niti sence kakega opravičenega razloga, da napadete monarhijo. Edini motiv, ki ju vodi, je — požrešnost po teritoriju, je nizkotna špekulacija, ki hoče izkoristiti moment. Toda naša trdna vera je, da so se grdo zaračunili — obe. da se njiju zavratnost razbije ob življenski sili, ob zgodovinski in evropski potrebnosti naše monarhije. Nismo šoveni, ne moti nam vida lahko-mišljen optimizem, da ne bi se zavedali, da so prišli najkritičneji momenti za monarhijo in nje narode v tem gigantskem boju. Ali tudi malodušnosti ne poznamo in je zanjo tein manje razloga, ker govore proti njej: dorastiost vodilnih faktorjev monarhije, visoki genij voditeljev naših vojska, brezprimerna hrabrost in neomajna zvestoba naših čet, njihovo trdno zaupanje v časten uspeh in ganljiva požrtvovalnost vsega prebivalstva. Ob sestavu tolikih in takih sil, ob takL vzvišeni dogodka. vali smo tega vendar ne. Po vsem načinu, kakor jc Italija iz trte izvila izgovor, da je pred par tedni razglasila v svet, da se je razmerje med njo in Nemčijo poojstrilo, in posebej še po dejstvu, da je takoj začela namigavati. da utegne izvajati skrajne konsekvence, smo pričakovali takorekoč z uro v roki napovedi vojne od strani Italije Nemčiji. Nu, militarično nima ta korak Italije ni-kake posebne važnosti. Razun kot znak, da se utegnejo dogodki na Balkanu razvijati odslej v večjem slogu. Zvenelo bo sicer nesmiselno, ali vendar utegnemo pravilno označiti napoved Italije, ako pravimo, da je posledica — prihodnjih dogodkov. Sicer pa ne izpreminja prav čisto nič v razmerju med obema državama- Od tistega hipa, ko je Italija vstopila v vojno, je odplula na široko morje sovraštva proti obema centralnima vlastima. Razlika je le ta, da glede Nemčije ni še razobesila zastave na svojo ladjo — sedaj pa jo je. Važnost napovedi Italije pa je — čemu naj bi tajili to? — v gospodarskem pogledu. Nemčija ima angažiranih v Italiji neštetih milijonov v plovbi, industrijah in podjetjih. Vsi ti njeni interesi bodo tangirani po napovedi vojne. Toda, ne smemo pozabiti, da v časih, ko naj meč odloča o navskrižjih med državami, se tudi oziri na take interese morajo podrejati zahtevam glavnega cilja, da odločajo le ruilitarični interesi in da morebitna škoda gori označene vrsti rte vpliva čisto nič na odločitev na bojiščih. Nemčija bi utegnila trpeti začasne gospodarske škode. ali militarično ne bo to čisto nič koristilo Italiji. Po napovedi vojne od strani Romunske bi občutili mi veliko zadoščenje, ako bi ne bil dogodek tako krvavo zadeval naše čustvovanje kot pripadnikov monarhije, ki se jej je sedaj ta balkanska država poleg toliko drugih sovražnikov zaletela v hrbet brez vsakega in tudi najmanjšega povoda. Naša monarhija je vsikdar poklanjala Romunski svojo dobrohotnost, z živimi simpatijami je spremljala vedno vsak nje napredek, tudi z dejanji pospeševala gospodarski razvoj tega kraljestva, in tudi z vsemi svojimi izjavami in vsem svojim postopanjem do- ali tako hitro uverjeni, da monarhija častno nadvlada kritične čase, ki so jih jej tako po krivici naklonili nje številni nasprotniki. sama, da se govori in je-li moški in ženski glas? Odšel sem torej v drugo sobo, da tudi tega ne bi čul. Ko se ljudje po tako dolgi ločitvi niso videli, si imajo mnogo povedati. Mogel sem si tudi misliti — kaj. Ugibanje misli ni bilo tu tako težko. Dan po slavnosti je minul v navadni dolgočasnosti utrujenja po takih prireditvah. Bandi je obedoval z nama skupno. Raz-govariali smo se živahno. Bandi je z veliko vnemo naglašal impresionistično smer v slikarstvu. Videlo se je, da mu je namen, da bi Esto razvnel. Ta je ojstro vračala zbadanja, sklicevaje se na sloveče zglede. Po obedu naju je zapustila in prižgala sva si smo-tki. Bandi je postal molčeč. Poznal sem mu, da ima nekaj na srcu. Slednjič je rekel: ^Nekaj bi vas prosil, gospod oče.« »Govori, moj sin!« »Poslal sem ti nekdaj neko sliko iz življenja — žensko, ki je krmila gos. Vrni mi jo.« »Rad bi storil to, ali ni več moja, daroval sem jo Esti. Visi v njenem budoarju — prosi njo zanjo.« Mm politične mil O dogodkih v ogrsko-hrvatskem saboru razmotriva praška »Union« in prihaja do zaključka, da dispozicije ministrskega predsednika groia Tisze niso dovedle do zaželjenega uspeha, v kolikor je hotel uje-diriti ves parlament glede na dogodke na poli u vnanje politike. Že po dunajskih konferencah z nemškim državnim kancelar-jem so se v taboru opozicije pojavljali znaki, ki so kazali na smer, nasprotno tem prizadevanjem. Razlika v stališču voditeljev opozicije pa je v tem, da sta govornika stranke nezavisnosti in ustavne stranke zahtevala, naj se skličeta avstrijska in ogrska delegacija, dočim je zastopnik ljudske stranke zahteval sklicanje same ogrske delegacije. Po analizi odgovora izjav ministrskega predsednika v tem pogledu, konstatira praški list, da je imel glede vnanje politike lahek posel, ker so vsi voditelji opozicije izrekii svoje soglasje s podlago te politike, z razmerjem do nemške države. Kočljiveji predmet so bila pogajanja z Italijo pred izbruhom vojne. Oblika teh pogajanj da je »opravičeno samozavest stavila na najtršo izkušnjo, da je bila, recimo, poniževalna.« A to da se je zgodilo, da smo pridobili tednov, dne-vov, ur da smo zavlačevali italijansko vojno napoved, dokler nismo razpolagali z močmi, potrebnimi za zavrnitev napada.« A tu, pripominja praški list: »S temi, iz poročila uradnega korespondenčnega biroa posnetimi besedami, se ob današnjih razmerah nehuje za nas diskusija in moramo prepuščati čitateljem, da izvajajo dedukcije iz tega dejstva in pa iz nadalj-nega dejstva, da se je ministrski predsednik dotaknil te stvari.« Grof Tisza je naglašal tudi razliko v postopanju z vprašanji vnanje politike, za katero nosijo ministri odgovornost, in med odločanjem o mi-litaričnih vprašanjih, ki pripada le milita-ričiiim faktorjem. Konstatiral je, da so ministri obveščeni o dogodkih na militarič-nem polju, da pa ne vplivajo nanje. Tu pripominja zopet praški list: »Tudi v tem pogledu se moramo omejiti le na konstatacijo dejstva. Grofu Tiszi pa ne moremo odrekati priznanja, da se je, kolikor mu je bilo to možno, odkrito izjavil. Posebno velja to glede njegove natančne definicije kompetence, kokor jo vsebujejo besede njegovega zaključnega govora: »Ne bilo bi nevarneje zmote, nego bi bila ta, da bi ministri hoteli igrati stratege. To bi bilo istotako nevarno, kakor bi bi!o, če bi se militarčiri faktorji hoteli vmešavati v politično vodstva« vila se bo moglo dobiti 7s K'g mesa, toda vsega skupaj ne več kot 1 kg. CENE: Sprednji deli s priklado K 4'80 kg, zadnji deli s priklado K 6'80 kg. Prodajalo se bo to meso po sledečih mesnicah: Ouintavalle, ul. delle Poste 3, Dapretto ul. Giovamii Boccaccio 6, Bolle ul. Gretta 16, Visintini ul. Cavana 4, Levi ul. Beccherie 6, Polacco ul. Beccherie 47, Cirilli ul. del. Ponte 7, Castro ul. Fonta-none 19, Perlatti ul. Sanita 9, Michelli ul. Lazzaretto vecchio 46, Vosak ul. Cereria 6, Stabile ul. S. Michele 5, Godina Skedenj 138, Gatznig Skedenj 50. Iliker ul. Barrie-ra 8. Jenco Istituto 4, Pozzi Settefontane I, \Venghersin ul. Ugo Foscolo 16, Coope-rative Operaie ul. Settefontane. Cau ul. S. Marco 34, Rocchelli uL Maria Teresa 5i. Penso ul. Giulia 7. * ♦ * RAZDELITEV VINA. Zaupniki vseh okoličanskih okrajev so vabljeni na pogovor, ki se bo vršil v pisarni člana apr. komisije, dr. Jos. Abrama, v sredo, dne 30. t. m., ob 11 in pol dop. o zadevi razdelitve vina, preskrbljenega po apr. komisiji. - AprouizncllsKe stvori. GOVEJE MESO. Jutri, 30. . tm., se bo ponovno razdeljevala govedina, in sicer proti izkaznici za živila. Na vsak odmerek izkaznice za ži- Demiči vesti. Aprovizacijsko sosvetovalstvo se je dne 28. t. m. sestalo na Dunafu v tretje svoje posvetovanje. Najprej se je posvetoval delavni odsek o različnih aprovizacijskih vprašanjih. Posvetovanja plenuma so začela dne 23. avgusta. Predsednik sosveto-valstva, grof Larisch, je v svojem nagovoru označal naloge na polju aprovizacije, ki jih bo izvršiti. Naglašal je potrebo, da se kupovanje živil tako proporcijonira, da bo vsakdo dobival množine, ki bodo primerne njegovemu zdravstvenemu stanju, njegovim dohodkom in njegovemu poklicu. Govornik je nadalje priporočal čim smotrenejo porabo krmil. Ta naj se dajajo posebno tistim živinorejcem, ki se obvežejo, da na določena mesta oddajo gotove množine mleka, maščob ali rnesa po določenih cenah. Slednjič je priporočal, naj se osebam, ki dobivajo državne podpore, dajajo te v obliki živil. Na to je sek-cijski načelnik vitez Keller poročal, kako so sc porabili nasveti, ki jih je stavilo sosvetovalstvo na zadnjem posvetovanju. Debate o tem poročilu se je udeležil tudi dr. Laginja. Govorili so o preskrbljevanju prebivalstva z maščobami, kavo, sadjem, ovsom v svrho človeške prehrane in krmljenja po zasebnikih, o cenah^ sena, in o nabavljanju klavne živine na Štajerskem. Član dr. Jantsch je na razsežno razpravljal o težavah, ki ovirajo preskrbljevanje prebivalstva. Priporočal je javno upravljanje najpotrebnejih živil, ki naj se, ko je potrebno, zasegajo. Govoril je tudi o razmeščanju prodajaJišč. Tudi o tem poročilu se je razvila daljša debata, v kateri je sekcijski načelnik dr. vitez Ertl o-menjal odredb vlade za pospeševanje pitanja prašičev in za omejitev klanja goved. Predlog poročevalca je bil sprejet. Tajni svetnik dr. Schreiner je poročal o potrebi pomnoženega izdelovanja živil in vseh primanjkujočih potrebščin, izlasti o poteh, ki naj bi prospevale poljedelsko produkcijo. Predložil je resolucijo, ki naproša ministrstvo za poljedelstvo, naj čim prej skliče zastopnike deželnokulturnih korpo-racij na posvetovanje v svrho povspeše-vanja poljedelske produkcije. Za izvedbo tozadevnih odredb naj skliče enketo, na katero naj povabi odločne strokovnjake prakse in teorije, ter člane aprovizacijske-ga sosvetovalstva. Sprejeto. Slednjič je poročal dr. Reimer o porabi ječmena v svrhe izdelovanja piva. Debate se je udeležil tudi dr. Laginja. Sklenili so priporočati vladi, naj bi se pri odkazovanju ječmena za izdelovanje piva jemalo ozir na uspehe letine. — Po izčrpanju dnevnega reda je član Soyka sprožil še vprašanje porabe ovsa za namene krmljenja konj, ki so v privatni posesti in pa vprašanje vzdrževanja najvišjih cen za seno. Preimenovanje imen, ulic in trgov v Istri. Akcija, začeta r,o deželni upravni komisiji, da dobe ulice in trgi primerna imena, se nadaljuje v mejni grofiji Istri uspešno. Najraje se porabljajo imena naših velikih vladarjev in vojvod, kakor n. pr.: promenada Frana Josipa I., ulica Frana Josipa I., trg cesarice Elizabete, trg Karla Frana Josipa, ulica nadvojvode Evgena, Viška ulica, Tegetthoifova ulica, cesarjevičeva ulica, ulica Marije Jožefe, Boroevićev trg itd. Vzpostavila so se tudi starinska imena lokalne historične važnosti, ki so bila v zadnjih letih zamenjena z neprikladnimi imeni, ki niso bila v skladu z avstrijsko državno mislijo. V vecih občinah je akcija še v teku. Društvo državnih upokojencev za Trst in okolico je imelo v nedeljo popoldne ob 4 in pol uri izredno zborovanje v prostorih društva »Eintracht«. Namen zborovanju je bil, da dobe zborovalci pojasnil glede začasne državne podpore, ki jim jo je sedaj naklonila državna uprava. Vrhu tega je vodstvo predlagalo, da zbor izreče vladi zahvalo na naklonitvi te podpore. Predlog so zborovalci — ki so polnili dvorano in preddvorano — sprejeli enoglasno. Na poziv predsednika g. Staniča so zborovalci vzkliknili trikrat navdušen »živio« presvetlemu cesarju ter izrekli srčne simpatije hrabrim boriteljem na soški fronti in vseh drugih bojiščih. Tudi tem junakom je zbor zaklical »živeli« iz globine srca. Po zborovanju so položili zborovalci vsak po svoji moči dar mesto žeblja v »železnega mornarja«. Odbor se uljudno zahvaljuje na veliki udeležbi in društvu »Eintracht« za brezplačno prepustitev dvorane. — Dodatek: Vodstvo prosi tudi vse one vpokojence, ki se iz enega ali drugega vzroka niso udeležili nedeljskega shoda, da se odzovejo vabilu za plačilo žeblja za »mornarja v železju«, ali direktno na licu mesta ali na začasnem sedežu društva v ulici Molino piccolo št. 14. (toba-karna). Bolniki iz Istre v tržaški bolnišnici. Z ozirom na znatne stroške, ki jih mora plačevati deželni fond za Istrane, nameščene v mestni bolnišnici v Trstu in v pomožni bolnišnici v Trstu, via Ponda-rts, je predsednik deželne upravne komisije, dvorni svetnik Lasciac, meseca avgusta t. 1. pregledal rečeni bolnišnici ter ugotovil, da velikega števila Istranov, nameščenih tu, ki niso več potrebovali zdravniškega negovanja v bolnišnicah, niso mogli vrniti v domovino, ali radi tega, ker je bil kraj prebiranja evakuiran, ko je izbruhnila vojna, ali pa zato, ker se ni mogla določiti občina, kjer imajo dotičniki domovinsko pravico. Potem, ko so bile točno ugotovljene osebne razmere omenjenih nastanjencev in je bil v ta namen vsak poedini izprašan po članu komisije Benzonu, je bilo odločeno, da se 35 njih spravi v njihove občine, oziroma v kako zavetišče beguncev. Za druge nadaljujejo dogovori. Ker se za osebe, ki ne potrebujejo več zdravniškega negovanja, trosi mesečno kakih 7—8000 kron skupno ter se mora ta trošek prištediti pri deželnih fondih in občinah, si bo deželna upravna komisija energično prizadevala, da s primernimi odredbami odpravi take nepri-ličnosti toliko glede mestne bolnišnice v Trstu, kolikor glede one na Reki. Vsekako je dolžnost občin pristojnosti, kakor jim je bilo predočeno po deželni upravni komisiji, da ukrenejo primerne korake za povrnitev omenjenih oseb v njihove pristojne občine. Pozdrav in prošnja naših starih vojakov na bojnem polju. Podpisani vojaki c. k. 74/97 delavskega oddelka, vojna pošta 612, pošiljajo svojim družinam, prijateljem in znancem ter vsemu tržaškemu Slovenstvu prisrčne pozdrave z bojišča in prosijo obenem, da bi jim kaka dobrosrčna oseba naklonila po kako tamburico, da bi si žnjimi lajšali ure počitka. Žele pred vsem en brač I. in eno II. bugarijo. Dušan Gorsky, Boris Slapinsky, Anton Cesar, Mihael Smrdel, Josip Dubrovič, Viktor Mian, Ivan Bernetič I., Ivan Ber-netiČ II.. Ivan Vekjet, Jakob Krašovec in Fran Bonano. Odhajajoč na bojno polje, pozdravljamo doma ostale prijatelje in znance ter jim kličemo: vztrajajte! Edina trojica Tr-žačanov. oziroma okoličanov v Rotten-mannu: Josip Velušček iz Trsta, Lovrenc Sosič z Opčin št. 138 in Ivan Treljak iz Sv. Križa št. 34. Kdo ve kaj? Anton Fabjan, k. u. k. Re-serve Spital 4, baraka 7, v Gradcu-Lie-banau-u, bi rad izvedel, kje se nahaja njegova sestra Štefanija Fabjan. Mestna zastavljalnica. Jutri, 30. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi razni nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca junija 1915. na modre listke. Iff&A dobro vino fn izvrsten hrušovec JURO ter kislo vodo „Silva vrelec" razpošilja A. Oset, p. Guštanj, Koroško. (478 Neblirano soba v najem. s prostim vhodom in z uporabo kuhinje se odda UHca Commerciale 14, I. nadstr. 1057 CESKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRA^ CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Pos*e štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. s: H^U CULUSi:: □□ □□ so računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskana besede se računajo enkrat reč. — Kaj manjša : pristojbina snaša 40 stotink. : □□ Pfirlli za najboljše vrste, št. 39—45, se li£vl|i prodajo po najnižji ceni. Via Tor S. !Lo-renzo 10, vr. 18 (S. Michele). 462 Proda se ena nova kočija. Ulica Pieti št 9. 581 461eten vdovec v dobri službi, s trem* otroci od 8—11 let, žel* spoznanja z gospodično ali mlado vdovo brez otrok v svrho poznejše poroke. Ponudbe pod „Sreča" na Ina. odd. Edinosti. 5S0 Kette & Nnlalan svojim cenj. odjemalcem da imata veliko množino belega in črnega vina na razpolago. Cene zmerne. 572 Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke. baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za. brado, žlice, razna rezila, robai, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnjo hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe14 in drugo prodaja JAKOB LKVI, ulica S. Hisolo Stev. 19, 62 Priporočljiva tvrdka* Sveže čajno maslo. PRODAJALNA SPECIJALITETA „ČAJNO MASLO", Via CampaDile 15 in Via Ghcgha 2 Najfnejša in fina namizna vrsta. 253 Kupujem bombaž in prazne vreče. Rudolf Susič, ul, Madonaina 20. 575 BeM pozor! vefiči poljedelstva in vinarstva, brezplačno stanovanje, eventuelno tudi plača. Pojasnila: Vojaški trg, 2. I. 431 Knhfirlffl dobra, poštena išče službe pri go-ElUIlUllLIl spej ali gospodu samem, zajedno tudi kakor gospodinja. Naslov: v. S. Antonio 7 tobakarna. 577 KIIVIIIfONI volno, železo, lito železo, bombaž HU[IUjeill in žaklje vsake vrste. —t Trst, ulica Barriera vecchia 27. Prihajam tudi na" dom. 467 4nlf1f0 vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-iUnljb vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tari o 21 (pri mestni bolnišnici.) 566 UellRg zaloga I. ogrskega piva na Opčinali. Prodala se v vsaRi množini in tudi cele vagone. Priporoča se HOTEL-RESTAVRACiJA G0HZ9 — Opčine. Zlatarnica Trst, ulica Velika izbera Canale štev. 13 srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne d. d CMESČK2E33 ® ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak se Je preselil In ordinira ssisj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izišle zMkz Soieiiae. PiemM UI4ETM1 ZOB J g, ^^■^jg^cTO ©6553883® 3 amt Dnevnik „Edinost" y Trstu ie izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtia. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. 7, 8. 11. vs Tržaška posojilnica in hranilnica 66 HMiMPmmai resistrovana sacSruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma št. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih siopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 xj% ®/# na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE« HRANILNE VLOSE ■prejema od TMkega, če tudi ni ud io jih obrestuje po wm~ 4*1« Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rento! d«vek pličujc uvod um. — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA DOMAĆE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE.) Poštno hranilaićni račun 16.004. TELEFON 5u 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnižjih conah. STASiiE VL3G NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradne m: od 9 da 12 dop. in od 3 do S pop. Izplačaj« vsak dslavcik ob uradnih orali.